MCaf vse pišefo o ačlielf&tvu, šoli, prosvctl in JtfV —1 »Kam, gospodje učitelji?« Pod tcm naslovom razpravlja »Glasnik JRZ za savsko banovino« o skupščini zagrebške sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Skupščina je bila pretekli teden v Zagrebu. Na predlog sekcijske uprave je bilo sklenjeno predložiti na glavni skupščini JUU za vso državo, naj se pravila JUU spremene med drugim tako, da se bo organizacija imenovala »Udruženje učiteljev kraljevine Jugoslavije« in pa da bo iz ciljev udruženja črtano delo za državno in narodno edinstvo. Predlog sekcijske uprave je bil z večino glasov sprejet. »Glasnik« pravi k temu med drugim: »Uprava je poslušala glas ulice, diktat politične stranke, ki ni in ne bo nikdar mogla zbrati okrog scbe niti hrvatskega dela naroda, kaj šele ves jugoslovanski narod. Pozabila je na dolžnosti, ki jih učiteljem nalagajo dosedanja pravila ter zakon o narodnih šolah, na katerega so prisegli in po katerem morajo delati v šoli in izven šole, ako hočejo jesti državni kruh. Večina je s svojim glasovanjem sprejela soodgovornost z upravo za ta čin. Ali razumejo ti učitelji, kaj so storili? Polnoletni so, morali bi razumeti!« (»Jutro«, 26. VII.) —1 Ostro pisanje »Samouprave«. V nedeljo je bil na Sušaku občni zbor tamošnjega društva Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Po končanih poročilih je bila med drugim z večino glasov sprejeta resolucija, naj se JUU federalistično preuredi, banovinska sekcija JUU za savsko banovino pa prekrsti v »Hrvatsko učiteljsko udruženje«. — Službeno glasilo JRZ »Samouprava« zaradi tega ostro kara učiteljske delegate in med drugim pravi: »Ako delajo kaj takega že učitelji, ki jim je izročila država v vzgojo svojo mladino, up in nado naroda, potcm je nastopil čas, da se resno zamislimo. Gospodje učitelji na Sušaku se kruto varajo, če mislijo, da bodo lahko rušili osnovne zakone naše države. Država ne bo mogla preiti molče preko takih sklepov, ki jih mora najostreje obsoditi sleherni njen verni sin. Če so gospodje siti državne službe, potem naj lepo dajo ostavko na svoja mcsta Saj je danes 1500 vsega spoštovanja vrednih učiteljev Jugoslovenov brez posla. Gospodje učitelji na Sušaku naj ne pozabijo, da so prisegli in da se taki koraki, kakor je bil njihov, zelo strogo kaznujejo in to ne samo z upokojitvijo. Prav tako pa naj tudi ne pozabijo, da je država dosti močnejša, kakor oni vsi skupaj s svojimi prišepetalci in vsemi mogočimi pokreti.« »Jutro«, 13. VII. —1 Učiteljstvo in politika. »Novosti« poročajo, da je na učiteljski konferenci v Pakracu sreski načelnik obvestil navzoče učiteljstvo o odredbi notranjega ministrstva, da se učiteljstvo ne sme aktivno udejstvovati v nobeni politični stranki. Temu nasproti pa poroča glasilo JRZ »Vreme«, da se v srbskih okrajih ustanavljajo učiteljski odbori JRZ. »Delavska politika«, XIII. 52., 11. jun. 1938. —1 Sreske učiteljske knjižnice ne dobivajo več podpor. Učiteljske knjižnice so za nadaljnjo izobrazbo učiteljstva silno potrebne, ker se tudi vzgojne mctode z naprcdkom razvijajo. Učitelji sami si dragih knjig ne morejo nabavljati, ker je njih socialni položaj neugoden ... Vsekakor pa je treba več skrbi in žrtev za tako važna vprašanja. »Delavska politika«, XII., 54., 16. jun. 1938.