!o KnjVj V j*
j^{^. h. O > 4 ~~T^\ &

S\>  . y*'  *s -h . ^ 7y^>

/- ./

m <-£ v/

>Ae 2 ^'Ha  -o'/ /\

; £/’ ,

ns~ 6 .

bC,'  f -c

/\ U l-t~>«.  7 •■«->£<• c , J c  7 if : *~

'-1 •? J--.' < »--* «? £ £ * <5 <--/ / f<.Y^ / / S ,

>' J v ' U V < «--«<

y /** 'ft'S ' o  si-<


&  > >«& y j^. < :

m 1§S


* V

Berila alf Listi

'gg.

E V A..N t» El. 11

) V ' -

•Vi V v v ’^ IV v

> - v  HI

nedelje in praznike celiga leta,

in vse dni svetiga posta.

terpljenjem našiga Odrešenika, in z’

vezan 16  kr.

(Na proda) per c. k. mestni gosposki v’ Tersti in drugih primorskih soseskah.)

ir TERSTI.

i f. J T~Cf£

'  I. PapSj vladarski natiskar.

. rZS  " / J&.J' '

'CCS.  1840 .

/f š

/

184 «.


H/l

*n

Opomba za bravce.

c,

»t

z >

C,

š,

z >

f,

I  A,

4w ~£_ i v V^/

P er vi del.

f

Berila in Eraiigclii

v’

nedelje celiga leta, in vse dni
svetiga posta.

Pervo nedeljo v’ adventu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
v’  13. postavi od  11. do  14. verste.

Bratje! vemo, de je že ura, de od spanja vstanemo.
Zakaj naše zveličanje je bližji, kakor takrat, ko smo
verni postali. Noč je prešla, dan pa se je približal. Ver-
zimo tedej od sebe dela teme, in oblecimo orožje svetlobe.
Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v’požrešnosti in pija¬
nosti, ne v’ nečistosti in nesramnosti, ne v’ kregu in ne¬
hvaležnosti, ampak oblecite Gospoda Jezusa Kristusa.

Evangeli svetiga Lukexa 21, 25  — 33.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Zna-
mnja bodo na soncu, in mescu in zvezdah, in na
zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašniga šume¬
nja morja in valov. In ljudje bodo koperneli od strahu
in čakanja tistiga, kar ima čes ves svet priti; zakaj
nebeške moči se bodo gibale. In tedej bodo vidili
Sinu človekoviga priti na oblaku z’ veliko oblastjo in
častjo. Kadar se bo pa to začelo goditi, poglejte in
povzdignite svoje glave, ker vaše odrešenje se per-

2

bližuje. In jim je priliko povedal: Poglejte smokvino
drevo, in vse drevesa; kadar že berst poganjajo,
veste, de je leto blizo. Tako tudi vi, kadar bote vi-
dili, de se to godi, vedite, de je blizo božje kralje¬
stvo. Resnično vam povem, de ta rod ne bo prešel,
dokler se vse ne zgodi. Nebo in zemlja bota prešla,
moje besede pa ne bodo prešle.

Drugo nedeljo v’ adventu.

Berilo iz lista s. Pavla avosteljna do Rimljanov
15, 4-13.

Bratje! kar koli je pisaniga, je v’ naše podučenje
pisano, de po poterpežljivosti in poveselenji pisem upanje
imamo. Bog poterpežljivosti in poveseljenja pa vam daj,
de bote med seboj ene misli po Jezusu Kristusu, de z’
enim sercam, in z’ enimi ustmi čast dajete Bogu in Očetu
Gospoda našiga Jezusa Kristusa. Zato sprejemajte se med
seboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel, Bogu v’ čast.
Rečem namreč, de je bil Kristus Jezus služabnik obreze
zavoljo resnice Božje, de bi poterdil obljube očakov, in
pa, de bi neverniki Boga zavoljo milosti častili, kakor je
pisano: „Zato te bom, Gospod, med neverniki hvalil, in
tvojimu imenu pel!“ In zopet reče: „Veselite se, never¬
niki, z’njegovim ljudstvam1“ In zopet: „Hvalite Gospoda
vsi neverniki, in povišujte ga vse ljudstva 1“ In zopet
reče Izaija: „Bo korenina Jesetova, in kteri bo vstal čes
nevernike kraljevat, vanj bodo neverniki upali.“ Bog upa¬
nja pa naj vas napolni z’ vsim veseljem in miram v’ ve¬
rovanji, de obogatite v’upanji in moči svetiga Duha.

Evangeli svetiga Matevža  11, 2 — 10.

Tisti čas je Janez, ko je v’ječi Kristusove dela
slišal, dva svojih učencov poslal, in mu je rekel:
Si ti, kteri ima priti, ali drugiga čakamo? In Jezus
je odgovoril in jima rekel: Pojdita in povejta Janezu,
kar sta slišala in vidila. Slepi spregledujejo, hromi
hodijo, gobovi se očišujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi
vstajajo, in ubogim se evangeli oznanuje. In blagor

3

mu, kteri se nad menoj ne bo pohujšal. Kadar sta
pa odšla, je Jezus začel množicam govoriti od Ja¬
neza : Koga ste šli v’ pušavo gledat %  tersta od vetra
majaniga? Ali koga ste šli gledat? Človeka v’mehko
oblečeniga? Glejte! kteri se v’ mehko oblačijo, so
v’kraljevih hišah. Ali koga ste šli gledat? preroka?
Prav, vam povem, še več kakor preroka. Zakaj ta
je, od kteriga je pisano: Glej! jest pošljem svojiga
angela pred tvojim obličjam, kteri bo pred teboj tvoj
pot perpravljal.

Tretjo nedeljo v’ adventu.

/

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipjanov
4, 4-7.

Bratje! veselite se vselej v’ Gospodu; še rečem,
veselite se. Vaša pohlevnost bodi znana vsim ljudem;
Gospod je blizo. Nič naj vas ne skerbi; ampak v’ vsaki
reči naj z’ molitvijo in perporočanjem in zahvaljenjem vaše
prošnje znane bodo pred Bugam. In mir Božji, kteri ves
um preseže, varuj vaše serca in vašo pamet v’ Kristusu
Jezusu.

Evangeli svetiga Janeza  1, 19— 28.

Tisti čas so Judje iz Jeruzalema duhovnov in
levitov poslali do Janeza, de so ga vprašali: Kdo
si ti? In je povedal, in ni tajil, in je povedal: Jest
nisim Kristus. In so ga vprašali: Kaj tedej ? Si ti
Elija? In je rekel: Nisim. Si ti prerok? In je od¬
govoril: Nisim. So mu tedej rekli: Kdo si pa, de
jim odgovor damo, kteri so nas poslali? Kaj praviš
sam od sebe? Reče: Jest sim glas vpijočiga v’ pušavi;
perpravite pod Gospodov, kakor je rekel Izaija prerok.
In kteri so bili poslani, so bili zmed Farizejov. In so
ga vprašali, in mu rekli: Kaj tedej keršuješ, ako nisi
ti ne Kristus, ne Elija, ne prerok? Janez jim je od¬
govoril, rekoč: Jest keršujem v’ vodi; v’ sredi med
vami pa stoji, ki ga vi ne poznate. On je, kteri ima
za menoj priti, kteri je veči od mene, kterimu jest

i *

4

nisim vreden od čevljov jermenov odvezati. To se je
godilo v’ Betanii na uni strani Jordana, kjer je Janez
keršcval.

Ceterto nedeljo v’ adventu.

Berilo iz 1 . lista s. Pavla aposteljna do Korindanov
4, 1—5.

Bratje! imejte nas za Kristusove služabnike in de¬
livce skrivnost Božjih. Tukej med delivci pa se iše, de
je kdo zvest najden. Meni pa je clo malo mar, de sim
od vas ali od drugiga človeka sojen; pa tudi sam se ne
sodim. Zakaj nič sicer nimam na vesti: tode v’ tem ni¬
sim opravičen; Gospod pa je, kteri me sodi. Ne sadite
tedej pred čašam, dokler Gospod ne pride, kteri bo raz¬
svetlil, kar je v’temi skritiga, in bo misli sere razodel,
in takrat bo vsak hvalo od Boga imel.

Evangeli svetiga Lukešsa  3, 1—6.

Petnajsto leto cesarstva cesarja Tiberija, ke je
jjil Ponči Pilatuž oblastnik v’ Judeji, Herodež pa če-
tertni oblastnik v’ Galileji, Filip njegov brat pa če-
tertni oblastnik v’ Itureji in Trahoniški deželi, in Li-
zanija četertni oblastnik v’ Abileni, pod velikima du-
hevnama Anam in Kajfežam, je Gospod govoril Janezu,
Zaharijovimu sinu v’ pušavi. In je prišel na vso stran
Jordansko, in je oznanoval kerst pokore v’ odpušenje
grehov, kakor je pisano v’ bukvah govorov Izaija
preroka: Glas upijočiga v’pušavi: Perpravite pot
Gospodove, ravne storite njegove steze; vsaka dolina
naj se napolni, in vsaka gora in vsak grič naj se po¬
niža ; in kar je kriviga, bodi ravno, in kar je ojstriga,
gladke pota. I vse človeštvo bo vidilo zveličanje božje.

5

Predbožični dan.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov

1 , 1 - 6 .

Pavl, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostelj,
odločen v’ evangeli Božji, kteriga je bil Bog pred obljubil
po svojih prerokih v’ svetih pismih od svojiga Sina, (kteri
mu je bil rojen po mesu iz Davidoviga zaroda, kteri je
bil Sin Božji skazan v’ moči, po Duhu posvečujočim, iz
vstajenja od mertvih), Jezusa Kristusa Gospoda našiga,
po kterim smo prejeli milost in aposteljstvo, de vse na¬
rode zavoljo njegoviga imena pod pokoršino vere spravi¬
mo, med kterimi ste tudi vi, poklicani Jezusa Kristusa
Gospoda našiga.

Evangeli svetiga Matevža  1, 18—21.

Ko je bila Marija, mati Jezusova, Jožefu za¬
rečena, se je, preden sta vkup prišla, znašla noseča
od svetiga Duha. Jožef pa, njeni mož, ker je bil pra¬
vičen, in je ni hotel razglasiti, jo je hotel skrivej za¬
pustiti. Kadar je pa to mislil, glej! sc mu je angel
Gospodov v’spanji perkazal, rekoč: Jožef, Davidov
sin! ne boj se (k’ sebi) vzeti Marije svoje žene;
zakaj kar je v’ nji rojeno, je od svetiga Duha. Ro¬
dila pa bo sina, in imenuj njegovo ime Jezus; on bo
namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov.

Sveti božični praznik.

fPer maši o polnoči.)

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita

2, 11—lo.

Preljubi! perkazala se je milost Boga Zveličarja na¬
šiga vsim ljudem, ktera nas uči, de se odpovejmo liudobii
in posvetnim željam, ter trezno, prijetno in bogaboječe
živimo na tem svetu, čakajoči zveličanskiga upanja in
častitljiviga prihoda veliciga Boga in Zveličarja našiga Je¬
zusa Kristusa, kteri je dal sebe za nas, de bi nas rešil od

6

vse krivice, in sebi očistil prijetno ljudstvo, vneto za dobre
dela. To govori in opominjaj, v’Kristusu Jezusu Gospo¬
du našim,

Evangeli svetiga Lukeža 2,  1 — 14,

Tisti čas je povelje prišlo od Cesarja Avgusta,
de naj se popiše ves svet. (To popisvanje je bilo
pervo pod Cirinam oblastnikam v’ Siril.) In vsi so
šli, de so se popisali^ vsak v’ svoje mesto. Sel je
pa tudi Jožej iz Galileje, iz mesta Nacareta, v’ Ju¬
dejo, v’ Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, zato
ko je bil iz hiše in rodovine Davidove; de bi se po¬
pisal z’ Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila no¬
seča. Pergodilo se je pa, ko sta tam bila, so se
dnevi dopolnili, de bi porodila. In je porodila svojiga
pervorojeniga sina, in gaje v’plenice povila, in po¬
ložila v’jasli, ker zanje ni bilo prostora v’ hiši. In
pastirji so v’ tisti strani čuli, in na ponočnih stražah
bili per svoji čedi. In glej! angel Gospodov je stal
per njih, in svetloba božja jih je obsvetila, in so se
silno bali. In angel jim je rekei: Ne bojte se; zakaj
glejte! oznanim vam veiiko veselje, ktero bo vsimu
ljudstvu; ker danes vam je rojen Zveličar, kteri je
Kristus Gospod, v’mestu Davidovim. In to vam bodi
znamnje : Našli bote dete v’ plenice povito in v’jaslih
ležati. In zdajci jih je bilo per angelu množica v ne-
beške vojske, kteri so Boga hvalili in rekli: Čast
Bogu na visokosti, in mir na zemlji ljudem svete volje.

Sveti božični praznik.

(Per zorni maši.)

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tita  3, 4— 7.

Preljubi! kadar se je dobrota in ljubezen Zveličarja
našiga Boga perkazala, nas je, ne iz del pravičnosti, ktere
smo mi storili, ampak po svojim usmiljenji zveličal v’ kopeli
prerojenja in ponovljenja svetiga Duha, kteriga je v’ nas

7

obilno vlil po Jezusu Kristusu Zveličarji našim; de z’ nje¬
govo milostjo opravičeni deležniki bomo po upanji večniga
življenja, v’ Kristusu Jezusu Gospodu našim.

Evangeli svetiga Lukeka 2,  15 — 20.

Tisti čas so pastirji med seboj rekli: Pojdimo do
Betlehema, in poglejmo to reč, ktera se je zgodila,
ki nam jo je Gospod na znanje dal. In so hitro prišli,
in našli Marijo in Jožefa, in dete v’ jasli položeno>
Ko so pa vidili, so povedali, kar jim je bilo rečeno
od tega deteta. In vsi, kteri so slišali, so se čudili
temu, kar so jim pastirji pravili. Marija pa je ohra¬
nila vse te besede, in premišljevala v’ svojim sercu.
In pastirji so se vernili in Boga častili in hvalili za
vse, kar so slišali in vidili, kakor jim je bilo povedano.

Sveti božični praznik.

(Per veliki maši.)

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejov

1 , 1 — 12 .

Velikokrat in po mnogih potih je nekedej Bog go¬
voril očakam po prerokih, in zadnjič tiste dni nam je
postavil deležnika vsih reči, po kterim je stvaril tudi
svet; kteri, ko je svetloba časti, in podoba bitja njegoviga,
in vse z’besedo svoje moči nosi, je očišenje od grehov
opravil, in sedi na desnici veličastva na visokosti, in je
toliko boljši od angelov, kolikor viši ime je memo njih
dobil. Zakaj kterimu angelov je kedej rekel: Ti sl moj
Sin, danes sim te rodil? In zopet: Jest bom njemu Oče,
in on bo meni Sin? In zopet, kadar vpelje Pervorojeniga
na svet, reče: In vsi angeli Božji naj ga molijo. In od
angelov sicer reče: Duhove stori svoje angele, in plamen
ognja svoje služabnike. Sinu pa: Tvoj sedež, Bog, je od
vekomej do vekomej; palica pravice je palica tvojiga kra¬
ljestva; pravico ljubiš, in krivico sovražiš: za tega voljo
je Bog, tvoj Bog, tebe z’oljem veselja bolj pomazal, ko
tvoje sodeležne. In: Ti, Gospod, si v’ začetku zemljo

8

uterdil, in nebo je delo tvojih rok. Ona bota prešla, ti pa
ostaneš: in kakor oblačilo se bota postarala, in kakor ogri¬
njalo jih boš premeni!, in bota premenjena; ti pa si zmirej
ravno tisti, in tvoje leta ne bodo minule.

Evangeli svetiga Janeza  1, 1—14.

V’začetku je bila Beseda, in Beseda je bila per
Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v’ začetku
per Bogu. Vse je po nji storjeno, in brez nje ni nič
storjeniga, kar je storjeniga. V’ nji je bilo življenje,
in življenje je bilo luč ljudi. In luč v’ temi sveti, in
tema je ni zapopadla. Bil je človek poslan od Boga,
kterimu je bilo Janez ime. Ta je prišel v’ pričevanje,
deje pričeval od luči, de bi vsi verovali po njem. On
ni bil luč, ampak de bi pričeval od luči. Bila je prava
luč, ktera razsvetli vsakiga človeka, kteri pride na
ta svet. Na svetuje bil, in svet je po njem storjen,
in svet ga ni spoznal. V’ svojo lastino je prišel, in
njegovi ga niso sprejeli. Kolikor pa jih gaje sprejelo,
jim je dal oblast božjim otrokam biti, njim, kteri ve¬
rujejo v’ njegovo ime; kteri niso iz kervi, ne iz volje
mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. In
Sesedajo meso postala, in je med nami prebivala, (in
smo vidili njeno čast, kakor čast edinorojeniga od
Očeta), polna milosti in resnice.

V’ praznik s. Štefana perviga marternika.

Berilo iz djanja aposteljskiaa  6, 8—10 in
7,  54-59.

Tiste dni je Štefan, poln gnade in moči, delal velike
žudeše in znamnja med ljudmi. Vstalo pa jih je nekej iz
s-hodnice, ktera se imenuje I.ibertinov, in Cirencov, in
Aleksandricov, in tistih, kteri so bili iz Cilicije in Azije,
prepirat se s’ Štefanam; in niso mogli obstati pred modro¬
stjo in duham, kteri je govoril.— Kedar so pa to slišali,
so se togotili v’ svojih sercih, in so z’ zobmi škripali zoper
njega. Ker je bil pa poln svetiga Duha, še je ozerl v’

9

nebo, in je vidil božje veličastvo., in Jezusa stati na des¬
nici Božji. In je rekel: Glejte, vidim nebes'a odperte, in
Sinu človekoviga stati na desnici Božji. Tedej so zavpili
z’velikim glasam , in zatisnili svoje ušesa, in vsi kmali
nanj planili. In so ga pahnili iz mesta, in s’ karanjem po¬
bijali; in priče so položile, svoje oblačila k’ nogam mla-
denča, kterimu je bilo ime Savi. In so kamnjali Štefana,
kteri je klical, rekoč: Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!
In je pokleknil in z’ velikim glasam vpil, rekoč: Gospod,
ne perštevaj jim tega greha. In ko je to izrekel, je zaspal
v’ Gospodu.

Evangeli svetiga Matevža 23,  34—39.

Tisti čas je Jezus rekel pismoukam in farizejem:
Glejte! Jest vam pošiljam preroke in modre inpismarje,
in zmed njih bote nektere bičvali v’ svojih s-hodnicah,
in preganjali od mesta do mesta, jde pride nad vas
vsa pravična kri, ktera je prelita na zemlji, od kervi
pravičniga Abeljna do kervi Zaharija, sinu Barohijo-
viga, kteriga ste umorili med tempeljnam in altarjam.
Resnično vam povem, vse to bo prišlo nad ta rod.
Jeruzalem, Jeruzalem! ki moriš preroke, in jih kam-
njaš, kteri so k’ tebi poslani; kolikokrat sim hotel
zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbera svoje pišeta
pod perute, in nisi hotel! Glejte! vaša hiša vam bo
pusta pušena. Zakaj povem V vam, ne bote me vidili
odslej, dokler ne porečete: Cešen bodi, kteri pride
v’imenu Gospodovim!

V’ dan svetiga Janeza aposteljna in

evangelista.

Berilo iz bukev Strahovih i 5,  1 — 7.

Kdor se Boga boji, bo dobro storil, in kdor se pra¬
vičnosti derži, jo bo dosegel, in mu bo na proti prišla,
ko častita mati. Z’ kruliam življenja in razuma ga bo pa¬
sla, in z’ vodo zveličanske modrosti ga napajala; in se
bo v’ njem uterdila, in se ne bo ganila. In ga bo ohra¬
nila, in ne bo osramoten. In ga bo povišala per njegovih
sosedih, iri v’ sredi zbirališa bo odperla njogove usta, in

40

Gospod ga bo napolnil z’ duham modrosti in razumnosti,
in ga bo oblekel z’ častitljivim oblačilam. Z’ veseljem in
dobrovoljnostjo ga bo obogatil, in mu v’ del dal večno ime
Gospod naš Bog,

Evangeli svetiga Janeza  21, 19 — 24.

Tisti čas je Jezus Petru rekel: Pojdi za menoj.
Peter seje pa obernil, in je vidil tistiga učenca, kte-
riga je Jezus ljubil, kteri je per večerji tudi na nje¬
govih persih slonel, in je bil rekel: Gospod! kdo je
kteri te bo izdal? Ko je tedej Peter tega vidil, je
rekel Jezusu: Gospod , kaj pa ta ? Jezus mu reče :
Hočem, de tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi
za to? Ti pojdi za menoj. Razšlo se je tedej to govo¬
rjenje med brati, de tisti učenec ne umerje. Pa Jezus
mu ni rekel: Ne umerje; ampak: Hočem, de tako
ostane, dokler ne pridem , kaj tebi za to ? To je tisti
učenec, kteri pričuje od tega, in je to pisal, in vemo,
de je resnično njegovo pričevanje.

V’ dan nedolžnih otročičev.

Berilo iz skrivniga razodenja s. Janeza aposteljna
18, 1—5.

Tiste dni sim vidil, in glej, jagnje je stalo na gori
Sionu, in z’ njim njih sto štiri in štirdeset tavžent, kteri
so imeli njegovo ime in ime njegoviga Očeta zapisano na
svojih čelih, in sim slišal glas z’ neba, kakor glas veliko
voda, in kakor glas veliciga groma; in glas, kteriga sim
slišal, je bil.kakor citrarjev, kteri ha svoje citre citrajo.
In so peli nedaleko novo pesem predsedežem, in pred čveteri-
mi živalmi in pred staršimi, in nihče ni mogel peti pesmi razun
unih sto in štiri in štirdeset tavžent, kteri so bili odkupljeni
z’ zemlje. Ti so, kteri se niso z’ ženami ognusili; device
namreč so. Ti hodijo za Jagnetam, kamorkoli gre. Ti so
odkupljeni zmed ljudi pervine Bogu in Jagnjetu, in v’ njih
ustih se ni našla laž; zakaj brez madeža so pred štolam
Božjim.

u

Evangeli svetiga Matevža 2,  13—18.

Tisti čas se je angel Gospodov Jožefu v’ spanji
perkazal, rekoč: Vstani, vzemi dete in njegovo ma¬
ter, in beži v’ Egipt, in bodi tam, dokler ti ne po¬
rečem; zakaj Herodež bo deteta iskal, debi ga kon¬
čal. In je vstal, in vzel dete in njegovo mater po
noči, in se je uganil v’ Egipt. In je bil ondi do He-
rodežove smerti; de se je dopolnilo, kar je Gospod
govoril po preroku, ki pravi: Iz Egipta sim poklical
svojiga Sina. Ko je tedej Herodež vidil, de je od
modrih zapeljan, se je silno razserdil, in je poslal
in pomoril vse fantiče, kar jih je bilo v’ Betlehemu
in v’ vsili njegovih pokrajnah po dve leti in manj
starih, po času, ki gaje bil od modrih izprašal. Ta¬
krat se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jere-
mii preroku, ki pravi: Glas se je slišal v’ Rami, jok
in velik krik; Rahela je jokala po svojih otrocih, in
se ni dala utolažiti, ker jih ni več.

V’ nedeljo pred novim letam.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galaeanov
4,  1—7.

Braije! dokler je naslednik majhen, se ne razloči od
sužnjiga, desiravno je gospodar vsiga, ampak je pod varhi
in odskerbniki do časa, kteri je postavljen od očeta. Tako
smo bili tudi mi, dokler smo bili majhni, sužnji pod pervim
ukam sveta. Kedar je pa prišlo spolnjenje časa, je Bog
poslal svojiga Sina, rojeniga izžene, in podverženiga po¬
stavi, de bi jih odrešil, kteri so bili pod postavo, de po-
sinovijenje prejmemo. Ker ste pa sinovi, je Bog poslal
Duha svojiga Sina v’vaše serca, kteri vpije: Aba, Oče!
Za tega voljo zdej ni več suženj, ampak sin; ako je pa
sin, je tudi deležnik po Bogu.

Evangeli svetiga Lukeža 2,  33—40.

Tisti čas sta se Jožef in Marija, Jezusova mati,
čudila nad tem, kar se je od njega govorilo. In Si-

12

meon jih je žegnal, in rekel Marii, njegovi materi:
Glej! ta je postavljen v’ padec, in v’ vstajenje mnogih
v’Izraelu; in v’ znamnje, kterimu se bo zoper govo¬
rilo. In tvojo lastno dušo bo meč presunil, de se
misli razodenejo iz mnogih sere. In je bila prerokinja,
'Ana, Fanuelova hči, iz Aserjoviga roda; ta je bila
zelo v’ letih, in je po svojini devištvu živela z’svojim
raožam sedem let. In ta vdova je bila per štiri in
osemdesetih letih, ktera ni šla od tempeljna, in je
z’ poštam in molitvami noč in dan Bogu služila. In
ona je ravno tisto uro tje prišla, in je Gospoda ča¬
stila, in od njega govorila vsim, kteri so čakali Iz-
raeloviga odrešenja. In ko so vse dopolnili po zapo¬
vedi Gospodovi, so se vernili v’ Galilejo v’ svoje
mesto Nacaret. Dete pa je raslo, in močno perhajalo,
polno modrosti, in božja milost je bila v’ njem.

V’ dan svetiga Silvestra papeža.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja
4, i - 8.

Preljubi! zapričam pred Bogani in Jezusam Kristusam,
kteri bo sodil žive in mertve v’ svojim prihodu in svojim
kraljestvu: oznanuj besedo, nejenjaj, bodi si perložno ali
neperložno, prepričuj, prosi, svari z’ vsim poterpljenjem
in ukani. Zakaj prišel bo čas, ko zdraviga uka ne bodo
terpeli, ampak si bodo po svojih željah učenike izbirali, kakor
jih bodo ušesa serbele; in bodo od resnice ušesa odvračali,
k’ basnam pa se obračali. Ti pa čuj, vse preterpi, opravi
delo evangelista, spolni svojo službo, bodi trezen. Jest
namreč sim že darovan, in čas.moje razveze je blizo. Do¬
bro vojskovanje sim vojskoval, tek dokončal, vero ohranil.
Zdej mi je perhranjena krona pravice, ktero mi bo dal Go¬
spod, pravični sodnik, tisti dan; pa ne le meni, ampak
tudi tistim, kteri ljubijo njegov prihod.

Evangeli svetiga Luke&a 12,  35 — 40.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Vaše
ledje naj bo opasano, in svetila goreče v’ vaših ro-

13

kali; in vi bodite enaki ljudem, kteri čakajo svojiga
gospoda, kdaj se bo vernil od ženitnine, de mu, ka¬
dar pride in poterka, zdajci odpro! Blagor tistim
hlapcam, ktere gospod, kadar pride, čuti najde!
Resnično vam povem, de se bo opasal, in jih bo k’
miši posadil, in bo perstopil ter jim stregel. In ako
pride ob drugi straži, in ako ob tretji straži pride,
in jih tako najde, blagor tistim hlapcam. To pa ve¬
dite, de, ko bi hišni gospodar jvedil, ktero uro tat
pride, bi gotovo čul, in bi ne pustil svoje hiše pod-
kopati. Tudi vi bodite perpravljeni, ker ob uri, ko
se vam ne zdi, bo Sin človekov prišel.

Berilo in evangeli osiniffa dneva po Kristusovim rojstvu
sta tista, kakor božični praznik per zorni maši, str. 6.

V’ novica leta dan

ali v’ praznik obrezovanja Jezusa Kristusa Gospoda
našiga.

Berilo iz lista s. Pavla anosteljna do Tita
2,  11 — 15.

Preljubi! perkazala se je itd. (kakor sveti božični
praznik, per maši o polnoči, stran 5.)

Evangeli svetiga Lukeža 2, 21.

Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih, de
je bi otrok obrezan, mu je bilo dano ime Jezus,
ktero je bilo imenovano od angela, preden je bil
spočet v’ maternim telesu.

V’ nedeljo pred razglašenjem Gospodovim.

Berilo iz lista s. Pavla anosteljna do Galačanov
4, 1 — 7.

Bratje! dokler je naslednik majhen itd. (kakor v’
nedeljo pred novim letam, stran 11.)

14

Evangeli svetiga Matevža  2, 19 — 23.

Tisti čas, kadar je bil Herodež umeri, glej!
se je angel Gospadov Jožefu v’ spanji perkazal v’
Egiptu, rekoč: Vstani, in vzemi dete in njegovo ma¬
ter, in pojdi na Izraelsko zemljo, zakaj pomerli so,
kteri so detetu po življenji stregli. In je vstal, in
vzel dete in njegovo mater, in je prišel na Izraelsko
zemljo. Ko je pa slišal, de Arhelaj kraljuje v’Judeji
jiamest Herodeža svojiga očeta, se je baL tje iti; in
v’ spanji opomnjen se je uganil na Galilejsko. In je
prišel in prebival v’ mestu, kterimu je ime Kacaret,
de se je dopolnilo, kar je govorjeno po prerokih, de
bode Nacarej imenovan.

V’ praznik častitiga razgiašenja Gospodo-

viga ali v’ svetih kraljev god.

Berilo iz Izaija preroka  60, 1 — 6.

Vstani. Jeruzalem! bodi razsvetljen; ker prišla je
tvoja luč, in čast Gospodova se nad teboj vz-haja. Zakaj
glejte, tema bo zemljo pokrivala, in noč ljudstva; nad
teboj pa bo Gospod izšel, in njegova čast se bo v’ tebi
vidila. Narodje bodo v’ tvoji luči hodili, in kralji v’ svet¬
lobi tvojiga vz-hoda. Uzdigni svoje oči okoli sebe, in po¬
glej , vsi ti so se zbrali in so k’ tebi prišli; tvoji sinovi
bodo od deleč prišli, in tvoje hčere bodo na (tvoji) strani
zrejene. Takrat boš poln veselja; tvoje seree se bo čudilo
in razširilo, kedar se preobene množica primorcov k’tebi,
in moč narodov k’ tebi pride. Kamele te bodo, kakor povo¬
denj , zagernile, hitre kamele iz Madjana in Efe; vsi bodo
iz Sabe prišli, ter zlata in kadila pernesli, in hvalo Gospo¬
dovo oznanovali.

Evangeli svetiga Matevža 2,  1—12.

Kadar je bil Jezus rojen v’ Betlehemu na Ju¬
dejskim v’ dnevih kralja Herodeža, glej! so prišli
modri iz Jutroviga v’ Jeruzalem, rekoč: Kje je kralj
Judov, kije rojen? Zakaj vidili smo njegovo zvezdo

15

na Jutrovim, in smo ga prišli molit. Herodež kralj pa,
to slišati, se je prestrašil, in ves Jeruzalem z’ njim.
In je sklical vse velike duhovne in pismarje ljudstva,
in jih je izpraševal, kje bi imel Kristus rojen biti. Oni
pa so mu rekli: V’ Betlehemu na Judejskim; zakaj
tako je pisano od preroka: In ti Betlehem, zemlja Ju¬
dova, nisi nikakor nar manjši med vojvodi Judovimi;
zakaj iz tebe bo prišel vojvoda, kteri bo vižal moje
ljudstvo Izrael. Tedej je Herodež modre skrivej po¬
klical, in jih je skerbno izpraševal čas, v’ kterim se
jim je zvezda perkazala. In jih je poslal v’ Betlehem,
ter je rekel: Pojdite, in skerbno oprašujte po detetu,
in kadar ga najdete, pridite mi nazaj povedat, de tudi
jest grem in ga molim. In ko so bili kralja zaslišali,
so šli; in glej! zvezda, ktero so vidili na Jutrovim,
je pred njimi šla, dokler ni prišla, in zgorej obstala,
kjer je bilo dete. Kadar so pa zvezdo ugledali, so se
silno obveselili. In so šli v’ hišo, in so našli dete z’
Marijo njegevo materjo, ter so (prednj) padli in ga
molili ftukej se poklekne); in so odperli svoje zaklade,
in mu darovali zlata, kadila in mire. In ko so v’ spanji
odgovor prejeli, ne vračevati se k’ Herodežu, so se
po drugim potu vernih v’ svojo deželo.

Pervo nedeljo po razglašenji Gospodovim.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
12 ,  1 - 5 .

Bratje! prosim vas per usmiljenji Božjim, de svoje
telesa daste v’ živ, svet in Bogu dopadljiv dar, de bo vaša
služba po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, ampak
ponovite se z’ ponovljenjem svojiga uma, de spoznate, kaj
je dobra, dopadljiva in popolna volja Božja. Zakaj po mi¬
losti, ki mi je dana, rečem vsim, kteri so med varni:
Nikar bolj modrovati, kakor se spodobi modrovati, ampak
modrovati, kar je prav, kakor je Bog slehernimu podelil
mero vere. Zakaj, kakor imamo v’ enim telesu veliko
udov, vsi udje pa nimajo ravno tistiga opravila; tako naš

16

je veliko eno telo v’ Kristusu, slehern pa smo eden drU-
ziga udje v’ Kristusu Jezusu Gospodu našim.

Evangeli svetiga Lukeia  2, 42 — 52.

Kadar je bil Jezus dvanajst let star, so šli nje¬
govi starši v’ Jeruzalem po navadi praznika. In ko
so dnevi pretekli, in so nazaj šli, je ostal mladenič
Jezus v’ Jeruzalemu, in njegovi starši tega niso ve-
dili. Menili so pa, de je per drušini, in so šli dan
hoda, in so ga iskali med žlahto in znanci. In ko
ga niso našli, so se vernili v’ Jeruzalem, in so ga
iskali. In pergodilo se je, de so ga tretji dan v’
tempeljnu našli sedeti v’ sredi učenikov, jih poslušati
in popraševati. Vsi pa, kteri so ga slišali, so se
čudili nad njegovim urnam in nad njegovimi odgovori.
In ko so ga ugledali, so se zavzeli; in njegova mati
mu je rekla: Sin, kaj si nama tako storil? Glej!
tvoj oče in jest sva te z’ žalostjo iskala. In jima
reče: Kaj je, de sta me iskala? Nista li vedila, de
moram v’ tem biti, kar je mojiga Očeta? In ona nista
umela besede, ktero jima je govoril. In je z’ njima
šel in prišel v’ Nacaret, in jima je bil pokoren. In
njegova mati je ohranila vse te reči v’ Svojim sercu.
In Jezus je rastel v’modrosti in starosti, in v’milosti
per Bogu in per ljudeh.

Drugo nedeljo po razglas en ji Gospodovim.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
12, 6 -16.

Bratje! po milosti, ktera nam je dana, imamo razne
darove: ali prerokvanje, po meri vere; ali službo, v’ slu¬
ženji; ali kdor uči, v’ podučenji; kdor opominja, v’ opo¬
minjanji; kdor podeluje, v’ priprostosti; kdor je čez druge
postavljen, v’ skerbi; kdor usmiljenje skazuje, v’ veselji.
Ljubezen bodi brez hinavšine, sovražite hudo, deržite se
dobriga. Z’ bratovsko ljubeznijo se med seboj ljubite. Z’
poštovanjem pridite eden drugimu naproti. Ne bodite leni
v’ oskerbovanji; bodite goreči v’duhu; služite Gospodu;

v’ upanji bodile veseli, v’ nadlogi poterpežljivi, v’ molitvi
stanovitni; v’ potrebah svetim podelujte; ptuje radi spre¬
jemajte. Dobro jim vošite, kteri vas preganjajo; blagoslo¬
vite, in nikar ne kolnite. Veselite se z’ veselimi, in jo¬
kajte z’ jokajočimi. Bodite ene misli med seboj ; nikar si
visokih reči ne domišljujte, ampak k’nizkim se ponižajte.

Evangeli svetiga Janeza 2,  1  — 11 .

Tisti čas je bila ženitnina v’Kani Galilejski, in mati
Jezusova je bila tam. Bil je pa tudi Jezus povabljen
in njegovi učenci na ženitnino. In ko je vina zmanj¬
kalo, reče matj, Jezusova njemu: Vina nimajo. In
Jezus ji reče: Zena! kaj je meni in tebi mar? Moja
ura še ni prišla. Njegova mati reče služabnikam:
Kar koli vam poreče, storite. Bilo je pa tam šest
kamnatih verčov postavljenih po šegi Judovskiga oči-
ševanja, kteri so deržali po dve ali tri mere. Jezus
jim rečj^ Napolnite verče z’ vodo. In so jih napol-
nilijftJ-Verha* In Jezus jim reče: Zajmite zdaj, in
nepte starašinu. In so nesli. Ko je pa starašina v’
vino spremenjeno vodo pokusil, in ni vedel od kod
de je, (služabniki pa, kteri so vodo zajemali, so
vedili,} pokliče starašina ženina, in mu reče: Vsak
človek da dobro vino pervič, in kadar se napijejo,
tedej slabšiga; ti pa si dobro vino do zdaj perliranil.
Ta začetik čudesov je storil Jezus v’ Kani Galilejski,
in je razodel svoje veličastvo; in njegovi učenci so
vanj verovali.

Tretjo nedeljo po razglašenji Gospodovim.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov

12 , 16 - 21 .

Bratje! ne bodite? sami per sebi modri. Nikomur ne
vračujte hudiga za hudo; perzadevajte si za dobro, ne
le pred Bogam, ampak tudi pred vsimi ljudmi. Ako je
mogoče, kolikor je per vas, imejte mir z’ vsimi ljudmi.
Ne delajte si sami praviec, preljubi! ampak dajte prostor
jezi. Zakaj pisano je: Meni gre maševanje, jest bom

povernil, reče Gospod. Temuč ako je tvoj sovražnik la¬
čen, daj mu jesti; ako je žejin, daj mu piti. Zakaj če
to storiš, mu boš žerjavco na glavo nosil. Ne daj se
hudimu premagati, temuč premagaj hudo z’ dobrim.

Evangeli sveti ga Matevža  8, 1 —13.

Tisti čas, kadar je Jezus z’ gore šel, je veliko
množic za njim šlo. In glej ! gobov je prišel, in ga
molil, rekoč: Gospod! ako hočeš, me moreš očistiti.
In Jezus je stegnil roko, in se ga je dotaknil, rekoč:
Hočem, bodi očisten. In kar čist je bil od svojih gob.
In Jezus mu je rekel: Glej, de nikomur ne poveš;
temuč pojdi, in skazi se duhovnu, in opravi dar,
kteriga je Mozes zapovedal, njim v’ pričevanje. Ka¬
dar je pa v’Kafarnaum šel, je stopil k’njemu stotnik,
kteri ga je prosil, in je rekel: Gospod! moj hlapec
leži doma mertvouden, in ga hudo vije. In Jezus mu
je rekel: Jest bom prišel in ga bom ozdravil. In
stotnik odgovori in reče: Gospod! nisim vreden, de
greš pod mojo streho; temuč reci le besedo, in moj
hlapec bo ozdravljen. Zakaj tudi jest sim človek, ki
sim pod oblastjo, in imam vojšake pod seboj, in rečem
temu: Idi, in gre: in unimu: Pridi, in pride; in svo¬
jimi! služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to
slišal, se je začudil, in jim je rekel, kteri so za njim
šli: Resnično vam povem, tolike vere nisim v’ Izraelu
našel. Povem vam pa, de jih bo veliko od iz-hoda in
zahoda prišlo, in bodo sedeli per mizi z’ Abrahamam
in Izakam in Jakobam v’ nebeškim kraljestvu; otroci
kraljestva pa bodo pahnjeni v’ unanjo temo; ondi bo
jok in škripanje z’ sobmi. In Jezus je rekel stotniku:
Pojdi, in Kakor si veroval, tako se ti zgodi! In hlapec
je.ibil ozdravljen tisto uro.

Ceterto nedeljo po razglašanji Gospodovim.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
13, 8-10.

Bratje! ne bodite nikomur nič dolžni, razun tega,
de se med seboj ljubite; kdor namreč bližnjiga ljubi, je

" 19

postavo dopolnil. Zakaj to: Ne prešeštvaj, ne ubijaj, ne
kradi, ne govori kriviga pričevanja, ne poželi, in če je
kaka druga zapoved, je v’tih besedah zapopadena: Ljubi
svojiga bližnjiga, kakor sam sebe? Ljubezen do bližnjiga
ne dela hudiga. Spolnjenje postave tedej je ljubezen.

Evangeli sveliga Matevža  8, 23 — 27.

Tisti čas je Jezus stopil v’ čolnič, in njegovi
učenci so šli za njim. In glej! velik vihar je vstal
na morji, tako de so valovi čolnič pokrivali; on je
pa spal. In njegovi učenci so k’njemu perstopili, in
so ga zbudili, rekoč: Gospod! otmi nas, poginjamo.
In Jezus jim je rekel: Kaj ste boječi, maloverni?
Tedej je vstal, in zapovedal vetrovam in morju, in
bila je velika tihota. Ljudje pa so se čudili, rekoč:
Kdo je ta, de so mu pokorni vetrovi in morje?

Peto nedeljo po razglašenji Gospodovim.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Kološanov
3, 12-17.

Bratje! oblecite, kakor izvoljeni Božji, sveti in ljubi,
preserčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, pohlevnost,
poterpežljivost. Prenesite eden druziga,. in odpušajte si
med seboj, če ima kdo čes koga pertoženje; kakor je
Gospod vam odpustil, tudi vi! Pred vsim tem pa imejte
ljubezen, ktera je vez popolnamosti, in mir Kristusov naj
gospoduje v’ vaših sercih, h’ kterimu ste tudi poklicani v’
enim telesu; in bodite hvaležni. Beseda Kristusova naj
prebiva obilno med vami, z’ vso modrostjo; učite in opo¬
minjajte se med seboj s’psalmi, z’ hvalnimi in duhovn : mi
pesmimi, pojte Bogu veseli v’ svojih sercih. Vse, kar koli
delate z’besedo ali v’djanji , vse storite v’imenu Gospoda
Jezusa Kristusa, in zahvalite Boga in Očeta po Jezusu
Kristusu Gospodu našim.

Evangeli svetiga Matevža  13, 24—30.

Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal:
Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kteri je do-

* *

20

bro seme usejal na svojo njivo. Kadar so pa ljudje
spali, je prišel njegov sovražnik, in je persejal ljulke
med pšenico, in je preč -šel. Ko je pa zelenje zrastlo,
in sad storilo, tedej se je tudiljulka perkazala. Per-
stopili so pa hlapci hišniga gospodarja, in so mu
rekli: Gospod! ali nisi dobriga semena usejal na svojo
njivo? Od kod ima tedej ljulko? In jim reče: So-
vražin človek je to storil. Hlapci pa so mu rekli:
Hočeš, de gremo, in jo poberemo? In reče: Nikar,
de kje ljulko poberaje z’ njo vred tudi pšenice ne
porujete. Pustite oboje rasti do žetve, in ob času
porečem šenjicam : Poberite pervič ljulko, in jo pove¬
žite v’snopke, de se sožge, pšenico pa spravite v’
mojo žitnico.

Šesto nedeljo po razglašenji Gospodovim.

Berilo iz I ■ lista s. Pavla aposteljna do Tesaloni-
čov  1,2 — 10.

Bratje! hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse, in
vas imamo neprenehama v’ spominu v’ svojih molitvah, in
pomnimo djanje vaše vere, in truda, in ljubezni, in po-
terpežljivosti v’ upanji v’ Gospoda našiga Jezusa Kristusa
pred Bogam in Očetam našim; ko vemo, ljubi bratje, de
je od Boga vaše izvoljenje, ker naš evangeli ni bil le v’
besedi per vas, ampak tudi v’ moči, in v’ svetim Duhu,
in v’ veliki obilnosti, kakor veste, kakošni smo bili med
vami zavoljo vas. In vi ste posnemavci naši in Gospodovi
postali, ker ste besedo sprejeli v’velikih nadlogah z’ ve¬
seljem svetiga Duha; tako ste podoba postali vsim vernim
v’ Macedonii in v’ Ahaji. Zakaj od vas se je razglasila
beseda Gospodova ne le po Macedonii in po Ahaji, ampak
tudi na vse kraje je šla vaša vera, ktero imate v’ Boga,
tako, de nam hi treba kaj govoriti. Sej sami od nas ozna-
nujejo, kako smo bili per vas sprejeti, in kako ste se
od malikov k’ Bogu obernili, služiti živimu in pravimu
Bogu , in čakati njegoviga Sina z’ nebes, kteriga je od
mertvili obudil, Jezusa, kteri nas jeotel od prihodnje jeze.

Evangeli sveliga Matevža  13, 31 — 35.

Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal:
Nebeško kraljestvo je podobno ženofovimu zernu,
ktero je človek vzel, in na svojo njivo usejal. Ktero
je sicer nar manjši zmed vsili semen; kadar pa zraste,
je veči, kakor vse zeliša, in je drevo, tako de ptioe
spod neba pridejo, in prebivajo na njegovih vejali.
Drugo priliko jim je govoril: Nebeško kraljestvo je
podobno kvasu, kterigaje žena vzela, in vmesila med
tri polovnike moke, de se je vse skvasilo. Vse to je
Jezus množicam govoril v’prilikah, in brez prilik jim
ni govoril; de se je dopolnilo, kar je govorjeno po
preroku, ki pravi: Odperl bom v’prilikah svoje usta,
in bom izrekal skrito od začetka sveta.

Peno predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  9, 24— 27; in  10, 1 — 5.

Bratje! ne veste li, de tisti, kteri v’ ograji teko,
vsi sicer teko, pa le eden stavo dobi? Tako tecite, de
jo dosežete! Vsak pa, kteri sena preganjanje skuša, se
vsiga zderži, in oni sicer, de strohljivo krono prejmejo,
mi pa nestrohljivo. Jest tedej tako tečem, ne kakor ne¬
premišljeno, se tako bojujem, ne kakor de bi po vetru
mahal; ampak tarem svoje telo, in v’ sužnost devam, de
ko druge učim, sam ne bom zaveržen. Nočem namreč,
bratje, de bi ne vedili, de so naši očetje vsi pod oblakam
bili, in vsi skozi morje šli, in so bili vsi v’ Mojzesa ker-
šeni v’ oblaku in v’ morji, in so vsi eno duhovno jed jedli,
in vsi eno duhovno pijačo pili, (pili so pa z’ duhovne
skale, ktera je za njimi hodila; skala pa je bila Kris¬
tus;} ali njih več ni bilo Bogu prijetnih.

Evangeli svetiga Matevža,  20, 1—16.

Tisti čas je Jezus svojim učencam to priliko go¬
voril: Nebeško kraljestvo je podobno hišnimu go¬
spodarju, kteri je zjutrej zgodej šel najemat de-
lavcov v’ svoj vinograd. Kadar je pa delavcov na-

22

jel po denarji na dan, jih je poslal v’.svoj vinograd.
In ob tretji uri je vun šel, in vidil druge na tergu
brez dela stati, ter jim je rekel: Pojdite tudi vi v’ moj
vinograd, in kar bo prav, vam bom dal. In oni so šli.
Spet je vun šel ob šesti in deveti uri, in je ravno tako
storil. Okoli enajstih pa je vun šel, in našel druge
postajati, in jim reče: Kaj stojite tukej brez dela celi
dan? Mu reko: Ker nas ni nihče najel. Jim reče:
Pojdite tudi vi v’ moj vinograd. Kadar se je pa večer
storil, reče gospod vinograda svojimu hišniku: Po¬
kliči delavce, in daj jim plačilo, in začni od posled¬
njih do pervih. So prišli tedej, kteri so bili okoli enaj¬
ste ure najeti, in so prejeli vsak po denarji. Ko so
pa tudi pervi prišli, so menili, de bodo več prejeli;
pa tudi oni so po denarji prejeli. In ko so ga prejeli,
so godernjali nad hišnim gospodarjam, rekoč: Leti
poslednji so le eno uro delali, in si jih nam enake
storil, ki smo težo dneva in vročino prenesli. On pa
je odgovoril in rekel enimu zmed njih: Prijatel! ne
delam ti krivice: ali se nisi za denar z’ menoj pogo¬
dil? Vzemi, kar je tvojiga in pojdi; hočem pa tudi
temu poslednjimu dati, kolikor tebi. Ali mi ni per-
pušeno storiti, kar hočem? Je li tvoje oko hudobno,
ker sim jest dober? Tako bodo poslednji pervi, in
pervi poslednji; zakaj veliko jih je poklicanih, malo
pa izvoljenih.

Drugo predpepelnično nedeljo.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  11, 19—33; in  12, 1—9.

Bratje! radi prenesete nespametne, ker ste sami pa¬
metni. Preterpite namreč, ako vas kdo sužnje stori, ako
vas kdo objeda, ako vam kdo jemlje, ako se kdo povi¬
šuje, ako vas kdo v’ obraz bije. Po nečasti rečem, kakor
de bi bili mi slabi v’ tej reči. V’ čimur si kdo kaj upa,
(po nespameti govorim), si tudi jest upam. Hebreji so,
jest tudi, Izraelci so, jest tudi; zarod Abrahamov so, jest
tudi; služabniki Kristusovi so, (kakor manj pameten re-

čem), jest še več; sim bil v’ mnogili nadlogah, večkrat
v’ječah, v’ranah čez mero, velikokrat v’sniertnih nevar¬
nostih. Od Judov sim jih petkrat po štirdeset, eno manj
prejel. Trikrat sim bil s’ šibami tepen, enkrat kamnjan,
trikrat se je z.’ menoj barka razbila, noč in dan sim bil
v’ globočini morja; velikokrat na potih, v’nevarnostih na
vodah , v’ nevarnostih med razbojniki, v’ nevarnostih med
rojaki, v’nevarnostih med neverniki, v’nevarnostih v’me¬
stu, v’nevarnostih na samoti, v’ nevarnostih na morji, v’
nevarnostih med Iažnjivimi brati; v’ trudu in terpeži, v’
mnogim čuvanji, v’ lakoti in žeji, v’ pogostnih postih , v’
mrazu in nagoti. Zraven tega, kar je zunajniga, imam
svoje vsakdanje opravke, in skerb za vse cerkve. Kdo
oslabi, in bi jest ne oslabel? Kdo se pohujša, in bi mene
ne peklo? Ako bi se hotel hvaliti, se bom hvalil svoje
slabosti. Bog in Oče Gospoda našiga Jezusa Kristusa,
kteri je hvaljen vekoma, ve, de ne lažem. Namestnik
kralja v’ Damasku je Damaško mesto z’ varhi obdal, de
bi me vjel; ali skozi okno sim bil v’ koši po zidu spušen,
in tako sim ubežal njegovim rokam. Ako bi se hotel
hvaliti, (kar sicer nič ne pomaga,) bom prišel do perka-
zen in razodenj Gospodovih. Vem človeka v’ Kristusu,
kteri je bil pred štirnajst leti (ali v’ telesu, ali zunej te¬
lesa , ne vem, Bog ve,) zamaknjen v’ tretje nebo. In vem
taciga človeka, de je bil (ali v’telesu, ali zunej telesa,
ne vem, Bog ve,) zamaknjen v’ raj, in je slišal skrivne
besede, kterih človeku ni perpušeno govoriti. Tega sc bom
hvalil; sebe pa ne bom hvalil, razim svojih slabost. Za¬
kaj, ko bi se tudi hotel hvaliti, bi ne bil nespameten, ker
bi resnico govoril; zderžim se pa, de kdo več od mene
ne misli, kakor kar na meni vidi, ali kar sliši iz mojih
ust. In de se zavoljo veliciga razodenja ne prevzamen,
mi je dano želo mojiga mesa, služabnik satanov, de me
bije. Za tega voljo sim trikrat Gospoda prosil, de bi
odstopil od mene; pa mi je rekel: Dovolj ti je moja gnada,
ker moč se v’ slabosti popolnama skaže. Rad se bom
tedej hvalil svojih slabost, de prebiva v’ meni moč Kri¬
stusova.

24

Evangeli svetiga Lukeža  8, 4— 15.

Tisti čas, ko se je silno velika množica sošla,
in so iz mest k’Jezusu hiteli, je v’priliki rekel: Se-
javec je šel sejat svoje seme; in ko je sejal, ga je
nekaj padlo poleg pota, in je bilo pohojeno, in ptice
neba so ga pozobale. In drugo je padlo na skalo ;
in kadar je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vla¬
ge. In drugo je padlo med ternje, in ternje, ki
je z’ njim vred raslo, ga je zadušilo. In drugo je
padlo v’ dobro zemljo; in je raslo, in storilo sto¬
teren sad. Kadar je to rekel, je zaupil: Kdor
ima ušesa za poslušanje, naj posluša. Njegovi učen¬
ci pa so ga vprašali, kaj je ta prilika. In on jim
je rekel: Vam je dano vediti skrivnosti božjiga kra¬
ljestva , drugim pa v’ prilikah, de gledajoči ne vidijo,
in poslušajoči ne umejo. Prilika pa je to: Seme je
božja beseda. Kteri so pa poleg pota, so tisti, kteri
poslušajo; potlej pride hudič, in vzame besedo iz njih
serca, de verujoči niso zveličani. Kteri so pa na
skali, so tisti, kteri kadar slišijo, z’veseljem besedo
sprejmejo; in ti nimajo korenine, ker nekej časa ve¬
rujejo , in ob času skušnjave odstopijo. Ktero je pa
med ternje padlo, so tisti, kteri so slišali, in gredo,
in so od skerbi in bogatstva, in sladnost življenja
zadušeni, in ne obrodijo sadu. Ktero je pa v’ dobri
zemlji, so tisti, kteri besedo slišijo; in jo v’ dobrim
in nar boljšim sercu ohranijo, in sad obrodijo v’po-
terpljenji.

Tretjo predpepelnicno nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinca-
nov  13, 1 —13.

Bratje! ko bi človeške in angelske jezike govoril, lju¬
bezni pa bi ne imel, bi bil ko bučeč bron, ali zvoneč zvonec.
In ko bi znal prerokovati, in vedil vse skrivnosti, in imel
vso učenost, in ko bi imel vso vero, tako de bi gore
prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nič nisim. In ko bi
razdal ubogim v’ živež vse svoje premoženje, in ko bi
svoje telo dal, de bi zgorpl, ljubezni pa bi ne imel, mi

25

uič ne pomaga. Ljubezen je poterpežljiva, je dobrotljiva;
ljubezen ni nevojšljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje,
ni časti lakomna, ne iše svojiga, se ne da razdražiti, ne
misli hudiga, se ne veseli krivice, veseli se pa resnice;
vse preterpi, vse veruje, vse upa, vse prenese. Ljubezen
nikoli ne mine, ako bodo ravno prerokvanja minule, ih
jeziki jenjali, in učenost prešla. Zakaj le nekoliko spo¬
znamo, in le nekoliko prerokujemo. Kadar bo pa prišlo,
kar je popolnama, bo jenjalo, kar je nekoliciga. Ko sim
bil otrok, sim govoril po otročje, umel po otročje, mislil
po otročje; kar sim pa mož, sim opustil, kar je bilo otro-
čjiga. Zdej vidimo skozi zerkalo, kakor v’megli; takrat
pa bomo vidili od obličja do obličja. Zdej spoznam le ne¬
koliko ; takrat pa bom spoznal, kakor sim bil sam spo¬
znan. Zdej pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje;
nar veči pa med temi je ljubezen.

Evangeli svetiga Lukeža  18, 31 —43.

Tisti čas je Jezus dvanajstere k’ sebi vzel, in
jim je rekel: Glejte! gremo gori v’Jeruzalem, in vse
se bo dopolnilo, kar je pisano od Sinu človekoviga
po prerokih. Izdan bo namreč nevernikam, in bo za¬
sramovan, in bičovan in zapljuvan; in potem, ko ga
bodo bičovali, ga bodo umorili; in tretji dan bo (od
mertvihj vstal. In oni tega niso razumeli, in ta be--
seda jim je bila. skrita, in niso razumeli, kar je bilo
rečeno. Pergodilo se je pa, ko seje Jerihu približal,
je neki slepec sedel poleg pota, in je vbogajme prosil.
In ko je slišal množico memo iti, je vprašal, kaj bi
to bilo. Povedali so mu pa, de Jezus iz Nacareta me¬
mo gre. In je vpil rekoč: Jezus sin Davidov! usmili
se me. In spredej gredoči so ga svarili, de naj molči.
On pa je še bolj vpil: Sin Davidov, usmili seme!
Jezus pa je obstal, in ga je rekel k’ sebi perpeljati.
In kadar seje približal, ga je vprašal, rekoč: Kaj
hočeš, de ti storim? On pa je rekel: Gospod, de
vidim. In Jezus mu je rekel: „Spreglej, tvoja vera
ti je pomagala." In zdajci je spregledal, ter je za njim
šel in Doga častil. In vse ljudstvo, ko je to vidilo, je
Bogu hvalo dajalo.

26

Pepelnično Sredo.

Berilo iz Joela preroka 2,  12 — 19.

To reče Gospod: Spreobernite se k’ meni iz vsiga
svojiga serca, z’ poštam, z’ jokam, in žalovanjem. In
pretergajte svoje serca, ne pa svojih oblačil, in spreober¬
nite se k’ Gospodu svojimu Bogu, ker je dobrotljiv in
mitostiv, poterpežljiv in veliciga usmiljenja, in se kmali
ksa tepenja. Kdo ve, če se ne bo obernil in perzanesel,
in spet dal blagoslav, (de bole mogli pernesti) jedni in
pitni dar Gospodu svojimu Bogu? Trobite z’ trobento na
Sionu, napovejte post, pokličite zbor, zberite ljudstvo,
očišujte zbor, zberite stare, perpeljite otroke in sesajoče;
naj gre ženin iz svojiga hrama, in nevesta iz svoje po¬
stelje. Med vratmi in altarjem naj plakajo duhovni slu¬
žabniki Gospodovi, in rečejo: Zanesi Gospod, zanesi svo¬
jimu ljudstvu, in ne daj svojiga dela v’zasmehovanje, de
bi jih neverniki gospodvali. Zakaj bi se med narodi re¬
klo : Kje je njih Bog? Tedej se bo Gospod na svojo de¬
želo vnel, in bo svojimu ljudstvu zanesel. In Gospod je
odgovoril, ter rekel svojimu ljudstvu: Glejte, jest vam
bom poslal žita, vina in olja, in bote nasiteni ž’njimi;
in vas ne bom več dajal nevernikam v’ sramoto, reče Go¬
spod vsigamogočni.

Evangeli svetiga Matevža  6,16 — 21.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Kadar
se postite, se ne delajte žalostnih, kakor hinavci;
gerdijo namreč svoje obraze, de bi ljudje vidili, de se
postijo. Resnično vam povem, prejeli so svoje plačilo.
Ti pa, kadar se postiš, pomaži svojo glavo, in umij
svoj obraz, de ne bodo ljudje vidili, de se postiš,
ampak tvoj Oče, kteri je na skrivnim; in tvoj Oče,
kteri na skrivnim vidi, ti bo povernil. Ne spravljajte
si zakladov na zemlji, kjer jih rija in molj konča, in
kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo. Temuč zbirajte
si zaklade v’ nebesih, kjer jih ne konča ne rija ne
molj, in kjer jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo.
Kjer je namreč tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce.

gr

V’ cetertik po popelnici.

Berilo iz Izaija preroka  39, 1 — 6.

Tisti čas je bil Ecekija smertno bolan, in pride k’
njemu prerok Izaija, Amozov sin, ter mu reče: To go¬
vori Gospod: Oskerbi svojo hišo, zakaj umeri boš, in ne
več živel! In Ecekija oberne svoj obraz v’ steno, in moli
k’Gospodu, ter reče: Prosim Gospod! spomni se vsaj,
kako sim hodil pred teboj , v’ resnici in s’ prav dobrim
sercam, in sim delal, kar je dobro v’ tvojih očeh. In Ece¬
kija brilko joka. Tedej je Gospod Izaiju govoril rekoč:
Pojdi, in reci Ecekiju: To govori Gospod, Bog tvojiga
očeta Davida: Sim slišal tvojo molitev, in vidil tvoje
solze; glej, perdal bom tvojima življenju petnajst let, in
otel iz roke Asirskiga kralja tebe in to mesto, in ga bom
varoval, reče Gospod vsigamogočni.

Evangeli svetiga Matevža  8, 5—13.

Tisti čas, kadar je Jezus v’ Kafarnaum šel, je
stopil k’ njemu stotnik, kteri ga je prosil, in je re¬
kel: Gospod! moj hlapec leži doma mertvouden, in
ga hudo vije. In Jezus mu je rekel: Jest bom prišel
in ga ozdravil. In stotnik odgovori in reče: Gospod!
nisim vreden, de greš pod mojo streho; temuč reci
le besedo, in moj hlapec bo ozdravljen. Zakaj tudi
jest sim človek, ki sim pod oblastjo, in imamvojšake
pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre; in unimu: Pri¬
di, in pride; in svojimu služabniku: Stori to, in stori.
Ko je pa Jezus to slišal, seje začudil, in jim je rekel,
kteri so za njim šli: Resnično vam povem, tolike vere
nisim v’ Izraelu našel! Povem vam pa, de jih bo
veliko od iz-hoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli per
mizi z’ Abrahamam in Izakam in Jakobam v’ nebeškim
kraljestvu. Otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v’ una-
njo temo; ondi bo jok in škripanje z’ zobmi. In Jezus
je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, tako se
ti zgodi! In hlapec je bil ozdravljen tisto uro.

38

V’ petik po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka  58, 1 — 9.

To reče Gospod Bog:  Vpij, ne jenjaj; kakor tro¬
benta povzdiguj svoj glas, in oznanuj mojima ljudstvu
njegove hudobije , in hiši Jakobovi njene grehe. Od dne
do dne me išejo, in hočejo znati moje pota; kakor ljud¬
stvo, ktero dela pravico, in zapoved svojiga Boga ni za¬
pustilo, išejo per meni pravičnih postav, in se hočejo Bogu
perbližati. Zakaj smo se postili, in nisi pogledal ; poni¬
žali svoje duše, in ti ni bilo mar? Glejte! v’ dan svojiga
posta delate po svoji glavi, in stiskate vse svoje dolžnike.
Glejte! v’pravdah in prepirih se postite, in bijete s'pestjo
neusmiljeno. Ne postite se, kakor do zdej, de bi se sli¬
šalo na visokim vaše vpitje. Je mar to post, kteriga sim
si izvolil, de človek čez dan svoj život tare, de svojo
glavo obeša, na ojstrim in v’ pepelu leži? Boš li to ime¬
noval post, in Gospodu prijeten dan? Ali ni bolj to post,
kteriga sim si izvolil: Reši krivično zvezane; razveži
bremena, ktere teže; izpusti poterte, in raztri vsako bu¬
taro. Lomi lačnimu svoj kruh, in vodi uboge in ubežue
v’ svojo hišo; kadar naziga vidiš, ga pokrij, in ne zani¬
čuj svojiga mesa. Tedej bo, kakor zarja, tvoja luč za¬
svetila, in kmalo bo prišlo tvoje zdravje; tvoja pravica
pojde pred teboj, in Gospodova čast te bo obdala. Takrat
boš klical,'in Gospod bo uslišal; vpil boš, in poreče:
„ Vidiš , tukej sim ; ker sim usmiljen Gospod tvoj Bog.“

Evangeli svetiga Matevža  5, 43 — 48, in  6, 1 — 6.

Tisti čas, je Jezus rekel svojini učencam: Sli¬
šali ste, deje  rečeno: Ljubi svojiga bližnjiga, in
sovraži svojiga sovražnika. Jest pa vam povem:
„Ljubite svoje sovražnike; dobro jim storite, kteri
vas sovražijo, in molite za-nje, kteri vas preganjajo
in obrekujejo; de bote otroci svojiga Očeta, kije  v’
nebesih, kteri da svojimu soncu sijati na dobre in
hudobne, in da dežiti na pravične in krivične. Zakaj,
ako tiste ljubite, kteri vas ljubijo, kakošno plačilo
bote imeli ? Ali ne delajo tega tudi čolnarji ? In ako
pozdravljate le svoje brate, kaj storite več? Ali ne

29

delajo tega tudi malikovavci? Bodite tedej popolna-
ma,’kakor je vaš Oče nebeški popolnama. Glejte, de
svojih dobrih del ne delate pred ljudmi, de bi vas
vidili; sicer ne bote imeli plačila per svojim Očetu,
kteri je v’ nebesih. Kadar tedej vbogajme daješ, ne
trobi pred seboj, kakor hinavci delajo po s-hodnicali
in po tergeh, de bi od ljudi hvaljeni bili. Resnično
vam povem, prejeli so svoje plačilo. Kadar pa vbo¬
gajme daješ, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja
desnica; de bo tvoja almožna na skrivnim, in tvoj
Oče, kteri na skrivnim vidi, ti bo povernil. In kadar
molite, ne bodite, kakor hinavci, kteri radi v’s-hod-
nicah in na voglih potov stoje in molijo, de bi jih
ljudje vidili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje
plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v’svoj hram, zapri
duri, in moli svojiga Očeta na skrivnim; in tvoj Oče,
kteri na skrivnim vidi, ti bo povernil.

V’ saboto po pepelnici.

Berilo iz Izaija preroka  58, 9—14.

To reče Gospod Bog;: Ako veržeš železje od sebe,
in jenjaš izlegovati svoj pcrst, in govoriti, kar je krivi¬
čno; ako izliješ pred lačnim svoje serce, in stiskaniga
nasitiš: ti bo v’ temi luč zasvetila, in tvoja tema bo ka¬
kor poldan. In Gospod ti bo pokoj dal vselej, in bo tvojo
dušo s’ svetlobo napolnil ; bo tvoje kosti okrepčal, ter
boš kakor namočen vert, in kakor tekoč studenic, kterimu
vode ne zmanjka. In od tebe bo sozidano, kar je veliko
let pusto ležalo; boš podloge rodovine in rodovine uterdil,
in boš imenovan zagrajavic verzel in premenic stez v’ pre-
bivališa. Ako odverneš od sabote svojo nogo, de ne iz¬
polniš svoje volje moj sveti dan, in imenuješ saboto za-
željen in Gospodu posvečen častitljiv dan; ako jo posve¬
čuješ, de ne hodiš po svojih željah, in ne izpolniš svoje
volje, de bi (hudo) govoril: potlej se boš v’Gospodu ve¬
selil, te bom povišal čes vse visokosti na zemlji, in ti
dal vživati del Jakoba, očeta tvojiga, zakaj Gospodove
usta so govorile.

30

Evangeli svetiga Marka  6, 47 — 56.

Tisti čas, kadar se je bil večer storil, je bil
čoln na sredi morja, in Jezus sam na suhim. In je
vidil svoje učence truditi se z’veslanjam, ^bil je nam¬
reč veter nasproti). In okoli četerte straže noči je
prišel k’njim gredoč po morji, in je hotel memo njih
iti. Oni pa, ko so ga vidili hoditi po morji, so menili,
de je perkazen, in so zavpili. Zakaj vsi so ga vidili,
in so se prestrašili. In zdajci jih je ogovoril in jim
je rekel: Zaupajte, jest sim; nikar se ne bojte. In
stopil v’ čoln k’ njim, in veter je nehal. In še bolj
so stermeli. Niso namreč umeli od kruhov; zakaj
njih serce je bilo oslepljeno. In so se prepeljali, in
so prišli na Genezareško, in so v’ kraj vstavili. In,
ko so iz čolna stopili, so ga precej spoznali. In so
obtekali vso tisto stran, in so začeli bolne na poste¬
ljah pernašati, kjer so slišali, de je on. In kamor
koli je šel, v’vasi in v’tergeali v’mesfa, so bolnike
na ulice pokladali, in so ga prosili, de naj se vsaj
robu njegoviga oblačila dotaknejo; in kolikor se jih
ga je dotaknilo, so bili ozdravljeni.

Pepelnično ali pervo nedeljo v’ postu.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  6, 1 —10.

Bratje! opominjamo vas, de gnade od Boga nepri-
dama ne prejmete. Govori namreč: Ob prijetnim času sim
te uslišal, in v’ dan zveličanja sim ti pomagal. Glejte,
zdej je prijetni čas; glejte, zdej je dan zveličanja! Ni¬
komur ne dajajmo pohujšanja, de se naša služba ne za¬
ničuje; ampak v’ vsih rečeh se skazimo Božje služabnike
v’velikim poterpljenji, v’nadlogah, v’potrebah, v’stiskah,
v’ranah, v’ječah, v’puntih, v’ trudih, v’čuvanji, v’postih,
v’ čistosti, v’znanji, v’ perzanašanji, v’prijaznosti, v’sve¬
tim Duhu, v’ ljubezni brez hinavšine, v’ besedi resnice,
v’moči Božji, z’orožjem pravice na desni in na levi, per
časti in nečasti, per nepoštenji in dobrim imenu, kakor
zapeljivci in vender resnični, kakor neznani in vender

31

znani, kakor umirajoči, in glejte, živimo, kakor stepeni
in vendcr ne umorjeni, kakor žalostni, vender pa vselej
veseli, kakor ubogi, in vender jih veliko bogatimo, kakor
de bi nie ne imeli, in vender vse posedemo.

Evangeli svetiga Matevža  4, 1 —11.

Tisti čas je bil Jezus od Duha v’ pušavo pel¬
jali, de bi bil od hudiča skušan. In ko se je štirdeset
dni in štirdeset noči postil, je bil po tem lačen. In
skušnjavec je k’ njemu stopil in rekel: Ako si Sin
Božji, reci, de naj ti kamni kruh bodo. On je pa
odgovoril in rekel: Pisano je: Človek ne živi le od
kruha, ampak od vsake besede, ktera pride iz ust
Božjih. Tedej ga vzame hudič z’seboj v’sveto mesto,
in ga postavi na verh tempeljna, in mu reče: Ako
si Sin Božji, verzi se doli; zakaj pisano je: Svojim
angelam je zavoljo tebe zapovedal, in na rokah te
bodo nosili, de kje z’ svojo nogo ob kamen ne zade¬
neš. Jezus mu je rekel: Spet je pisano: Ne skušaj
Gospoda svojiga Boga. Spet ga hudič vzame z’seboj
na silno visoko goro, in mu pokaže vse kraljestva
sveta in njih veličastvo, in mu reče: Vse to bom
tebi dal, ako (pred-me) padeš in me moliš. Tedej
mu reče Jezus: Poberi se, satan! zakaj pisano je:
Gospoda svojiga Boga moli, in njemu samimu služi.
Tedej ga je iiudič popustil; in glej! angeli so persto¬
pili in mu stregli.

V’ pondeljik po 1. nedelji v’ postu.

Berilo iz Ecehiela preroka  34, II —16.

To reče Gospod Bog! Glejte, jest sam bom poiskal
svoje ovce, in jih obiskal. Kakor obiše pastir svoje čedo,
kadar je v’ sredi svojih razkropljenih ovc; tako bom obiskal
svoje ovce, in jih rešil od vsih strani, kamor so se raz-
zgubile oblačni in temni dan. Izpeljal jih bom zmed ljud¬
stev, in iz dežel jih zbral, in jih perpeljal v’ njih deželo,
in jih pasel na Izraelskih gorah per potokih in na vsih selih
dežele. Na nar boljših pašah jih bom pasel, na visokih go-

32

rah Izraelskih bodo njih spašniki. Tam bodo počivale'po
zelenih tratah, in po tolstih pašah se bodo pasle v’Izra¬
elskih gorah. Jest bom pasel svoje ovce, in jest jih bom
počivat vodil, reče Gospod Bog. Zgubljeno bom poiskal,
zbegano zavernil, ranjeno obvezal, slabo pokrepčal, de¬
belo in močno varoval, in jih pasel po pravici, reče Go¬
spod vsigamogočni.

Evangeli svetiga Matevža 25,  31—46.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Ka¬
dar pride Sin človekov v’ svojim veličastvu, in vsi
angeli z’njim, takrat bo sedel na sedežu svojiga ve¬
ličastva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in
jih bo narezen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov.
In bo ovce postavil na svojo desnico, kozle pa na
levico. Takrat poreče kralj tistim, kteri bodo na nje¬
govi desnici: Pridite žegnani mojiga Očeta! posedite
kraljestvo, ktero vam je perpravljeno od začetka
sveta! Zakaj lačen sim bil, in ste mi dali jesti;
žejin sim bil, in ste mi dali piti; ptujic sim bil, in
ste me pod streho vzeli; nag sim bil, in ste me
oblekli; bolan sim bil, in ste me obiskali; v’ ječi sim
bil, in ste k’ meni prišli. Tedej mu bodo pravični
odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lačniga,
in smo te nasitili? ali žejniga, in smo te napojili?
Kdaj smo te pa vidili ptujiga, in smo te pod streho
vzeli? ali nagiga, in smo te oblekli? Ali kdaj smo
te vidili bolniga, ali v’ječi, in smo k’ tebi prišli? In
kralj bo odgovoril in jim rekel: Resnično vam povem,
kar ste storili kterimu teh mojih nar manjših bratov,
ste meni storili! Potlej poreče tudi tistim, kteri bodo
na levici: Poberite se spred mene, prekleti! v’večni
ogenj, kteri je perpravljen hudiču in njegovim ange-
lam! Zakaj lačen sim bil, in mi niste dali jesti; že¬
jin sim bil, in mi niste dali piti; ptuj sim bil, in me
niste pod streho vzeli; nag sim bil, in me niste oble¬
kli; bolan in v’ječi, in me niste obiskali. Tedej mu
bodo tudi oni odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo
te vidili lačniga, ali žejniga, ali ptujiga, ali nagiga,
ali bolniga, ali v’ ječi, in ti nismo postregli ? Takrat

33

jim bo odgovoril, rekoč: Resnično vam povem, kar
niste storili kterimu teh nar manjših, tudi meni niste
storili. In ti pojdejo v’večno terpljenje; pravični pa
v’ večno življenje. .

V’ tvorik po 1. nedelji v’postu.

Burilo iz Izaija preroka  55, 11 —6.

Tiste dni je govoril Izaija prerok, rekoč: Išite Go¬
spoda, dokler se more najti; kličite vanj, dokler je blizo.
Naj zapusti hudobni svoj pot, in krivični svoje naklepe,
in naj se verne k’ Gospodu, in se ga bo usmilil, in k’
našimu Bogu, ker je veliciga usmiljenja. Zakaj moje
misli, niso vaše misli, tudi vaše pota, niso moje pota,
reče Gospod; ampak kolikor je nebo viši od zemlje-, to¬
liko viši so moje pota od vaših pot, in moje misli od va¬
ših misel. In kakor pada dež in sneg od neba, in se več
gor ne verne, ampak napoji zemljo, in jo namoči, in stori,
de rodi, in da seme sejavcu, in kruh jedcu: tako bo moje
beseda, ktera pride iz mojih ust; ne bo se vernila prazna
k’,meni, ampak bo storila, kar koli hočem, in bo tekuila
v’to, za kar jo pošljem, reče Gospod vsigamogočni.

Evangeli svetiga Matevža 21,  10 —17.

Tisti čas, kadar je Jezus v’Jeruzalem šel, je
bilo vse mesto po koncu, rekoč:-Kdo je ta? Množice
pa so rekle: Ta je Jezus, prerok iz Nacareta na
Galilejskim. In Jezus je šel v’ tempelj Božji, in je
izgnal vse, kteri so v’ tempeljnu prodajali in kupo¬
vali, in je zvernil mize menjavcam, in stole tistim,
kteri so golobe prodajali. In jim je rekel: Pisano
je: Moja hiša se hiša molitve imenuje, vi pa ste jo
storili jamo razbojnikov. In perstopiii so k’ njemu v’
tempeljnu slepi in kruljovi, in jih je ozdravil. Ko so
pa veliki duhovni in pismarji vidili čudeže, ktere je
delal, in otroke, kteri so v’ tempeljnu vpili, rekoč:
Hozana sinu Davidovimu! so se razjezili, in so mu
rekli: Slišiš, kaj ti pravijo? Jezus pa jim reče: Kaj
pa de; ali niste nikoli brali: Iz'ust otrok in sesajo-

3

34

čili si si hvalo napravil? In jih je popustil, in je šel
iz mesta v’Betanijo, in je tain ostal.

V’ sredo po 1. nedelji ali kvaterno sredo

v’ postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev  19, 3 — 8.

Tiste dni pride Elija v’ Berzabeo Judovo, in pusti
tam svojiga hlapca, in gre v’ pušavo en dan hoda. In
kadar tje pride, in sede pod brin, si želi umreti, in reče:
Dosti mi je , Gospod! vzemi mojo dušo; ker nisim boljši,
kakor moji očetje. In se uleže in zaspi v’ senci brina. In
glej! angel Gospodov se ga dotakne, in mu reče: Vstani
in jej ! In se je ozerl, in glej, per njegovi glavi je pod
pepelam pečen kruh in posoda vode, Tedej je in pije, in
spet zaspi. In angel Gospodov se spet verne, in se ga
dotakne, ter mu reče: Vstani, jej; zakaj še dolg pot imaš
pred seboj. Ko je vstal, je in pije, in v’ moči te jedi
hodi štirdeset dni in štirdeset noči do Horeba Božje gore.

Evangeli.svetiga Matevža i2 , 38 — 50.

Tisti čas so eni zmed pismoukov in farizejev
Jezusu odgovorili rekoč: Učenik! znamnje bi radi od
tebe vidili. On je odgovoril in jim rekel: Hudoben
in peršešten rod znamnja iše! Pa znamnje se mu ne
bo dalo, razun znamnja Jona preroka. Zakaj, kakor
je bil Jona v’ trebuhu morskiga soma tri dni in tri
noči; ravno tako bo Sin človekov v’_sercu zemlje tri
dni in tri noči. Možje Ninivljani bodo vstali ob sodbi
z’ tem rodam, in ga bodo obsodili, ker so pokoro
delali na oznanovanje Jonovo; in glej! več. kakor
Jona je tukej. Kraljica od juga bo vstala ob sodbi
z’tem rodam, in ga bo obsodila, ker je prišla od
pokrajin zemlje poslušat Salomonovo modrost; in
glej! več kakor Salomon je tukej. Kadar je pa ne¬
čisti duh vun šel iz človeka, hodi po suhih krajih,
in iše pokoja, in ga ne najde. Tedej pravi: Vernil
se bom v’ svojo hišo, iz ktere sim šel. In kadar
pride, jo najde prazno, pometeno in osnaženo. Tedej

35

gre, in si pervzame sedem drugih duhov, hujših,
kakor on, in gredo va-njo in ondi prebivajo , in po¬
slednja tega človeka je hujši, kakor perva. Tako bo
tudi z’ tem hudobnim rodam. Dokler je pa še mno¬
žicam govoril, glej! so njegova mati in njegovi bra¬
tje zunej stali , in so želeli z’njim govoriti. Rekel
mu je pa nekdo: Glej! tvoja mati in tvoji bratje stoje
zunej, in te išejo. On pa je tistimu, kterj mu je bil
to povedal, odgovoril in rekel: Kdo je moja mati,
in kdo so moji bratje? In je svojo roko stegnil na
svoje učence, rekoč : Glejte moja mati in moji bratje.
Zakaj, kdorkoli stori voljo mojiga Očeta, kteri je v’
nebesih, tisti je moj brat, in sestra, in mati.

V’  četertik po 1. nedelj v’ postu.

Berilo iz Ecehiela preroka  15, 21  — 28.

Tiste dni je govoril Gospod k'meni, rekoč: Zakaj
imate med seboj v’ deželi Izraelski to priliko v’pregovor,
rekoč: Očetje so jedli kisel grozd, in otroci imajo sko¬
mino v’zobeh? Kakor resnično jest živim, reče Gospod
Bog, več ne bo ta prilika v’pregovor na Izraelskim. Glej,
vse duše so moje; kakor je očetova duša, tako je tudi
sinova duša moja; duša, ktera greši, tista bo umerla.
Kdor je pravičen, in prav in po pravici dela, in ne je na
gorah, in svojih oči ne vzdiguje v’ malike hiše Izraelove;
ne oskruni žene svojiga bližnjiga, in ne gre k’ ženi o mes-
čnim času; in nikogar ne žali, zastavo dolžniku nazaj
da, nič po sili ne vzame; svojiga kruha lačnimu podeluje,
in naziga oblači; na obrest ne posoduje, in več ne jem¬
lje; svojo roko odvrača od krivice, in pravično sodbo
dela med človekam in človekam; po mojih zapovedih hodi,
in moje povelja ohrani, de dela po resnici: on je pravičen,
in bo gotovo živel, reče Gospod vsigamogočni.

Evangeli svetiga Matevža  15, 21—28.

Tisti čas je Jezus šel, in se je uganil v’ kraje
Tira in Sidona. In glej ! Kananejska zena je prišla
iz tistih krajev, in je vpila za njim, rekoč: Usmili

3

30

se me, Gospod, sin Davidov! moja hči veliko terpi
od hudiča. On pa ji ni besede odgovoril. In njegovi
učenci so perstopili, in ga prosili, rekoč: Odpravi
jo, ker za nami vpije. On pa je odgovoril in rekel:
JVi.sim poslan, kakor le k’ zgubljenim ovcam Izraelove
hiše. Ona pa je prišla, in ga je molila, rekoč: Go¬
spod ! pomagaj mi! On pa je odgovoril in rekel: Ni
prav jemati kruha otrokam, in ga psam metati. Ona
pa je rekla: Kaj pa de, Gospod! sej tudi psički jedo
drobtine, ktere padajo od mize njih gospodov. Tedej
je Jezus odgovoril, in ji rekel: O žena! velika je
tvoja vera. Zgodi se ti, kakor hočeš. In njena hči
je bila ozdravljena od tiste ure.

V’ tteiik po i. nedelji ali kvaterni petik

v’ postu.

Berilo iz Ecehiela preroka  18 ,20  — 28.

To reče  Gospod Bog': Duša, ktera je grešila, tista
bo umerla; sin ne bo nosil hudobije očetove, in oče ne bo
nosil hudobije sinove. Pravica pravičniga bo nad njim, in
krivica krivičniga bo nad njim. Ako pa pravični poko¬
ro stori za vse grehe, ktere je storil, in dopolni vse- mo¬
je zapovedi, in dela prav in po pravici; bo gotovo ži¬
vel, in ne bo umeri. Nobene njegovih hudobij, ktere je
storil, ne bom pomnil; zavoljo svoje pravice, ktero je
delal, bo živel. Hočem Ii smert hudobniga, pravi Gospod
Bog, in ne veliko bolj, de se spreoberne od svojih hudih
pot in živi? Če pa pravični odstopi od svoje pravice, in
dela hudobijo po vsih gnjusobah, ktere je hudobni vajen
delati, bo mar živel? Nobeno njegovih pravičnih del, ktere
je bil storil, se ne bo pomnilo, zavoljo nezvestobe, ktere
je kriv, in zavoljo njegove pregrehe, ktero je storil, za¬
voljo tih bo umeri. Pa pravite; Ni pravična Gospodova
pot! Poslušajte tedej, hiša Izraelova: Ali moja pot ni
pravična, in niso le vaše pota hudobne? Zakaj, kadar se
verne pravični od svoje .pravice, in stori hudobijo, bo
umeri. In kadar se verne hudobni od svoje hudobije, ktero
je delal, ter dela prav in pravično, bo svojo dušo per

37

življenji ohranil. Ker je namreč premislil, in zapustil vse
svoje hude dela, ktere je delal, ho gotovo živel, in ne
bo umeri, reče Gospod vsigamogočni.

Evangeli svetiga Janeza  o, 1 — 15.

Tisti čas je bil Judovski praznik, in Jezus je
šel gori v’ Jeruzalem. Je pa v’ Jeruzalemu ovčja
kopel, ktera se po hebrejsko Betzajda imenuje, in
je imela pet lop. V’ teh je ležala velika množica
bolnih, slepih, kruljovih, suhoudnih, kteri so čakali
pljivkanja vode. Zakaj angel Gospodov je ob časih
prišel v’ kopel, in voda je pljivkala. In kdor je po
pljivkanji vode pervi v’ kopel stopil, je ozdravel, ktero
bolezen koli je imel. Bil je pa neki človek tam, kteri
je bil osem in trideset let bolan. Kadar je Jezus
tegavidil ležati, in je vedil, de je že veliko časa tak,
mu reče: Hočeš ozdravljen biti ? Bolnik mu je odgo¬
voril: Gospod! nimam človeka, de bi me, kadar se
voda skali, v’kopel djal; zakaj preden jest pridem,
drugi pred menoj vanjo stopi. Jezus mu reče: Vstani,
zadeni svojo posteljo, in bodi! In tisti človek je zdajci
ozdravel, ter je vzel svojo posteljo, in je hodil. Ti¬
sti dan pa je bila sabota. Judje so tedej ozdravlje-
nimu rekli: Sabota je, ne smeš svoje postelje nositi.
Jim je odgovoril: Kteri me je ozdravil, mi je rekel:
Zadeni svojo posteljo in hodi! Tedej so ga vprašali:
Kdo je tisti človek, kteri je rekel: Zadeni svojo po¬
steljo in hodi? On pa, kteri je bil ozdravljen, ni
vedil, kdo de je. Zakaj Jezus *fee je bil umaknil
množici, ki je tam bila. Potlej ga je Jezus v’ tem-*
peljnu našel, in mu je rekel: Glej, ozdravljen si;
nikar več ne greši, de se ti kaj hujšiga ne zgodi!
Tisti človek je šel, in je Judam povedal, de je Je¬
zus, kteri ga je ozdravil.

38

V’ saboto po i. nedelji ali kvaterno sa-

boto v’ postu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Tesaloniča-
nov  5, 14—23.

Prosimo vas, bratje! svarite nepokojne, oveselujte
malosercne, pomagajte slabim, bodite poterpežijivi z’vsimi.
Glejte, de ne bo kdo komu hudiga za hudo vračeval;
ampak vselej se deržite tistiga, kar je dobro, eden do
druziga in do vsili. Vselej bodite veseli; neprenehama
molite. V’ vsih rečeh se zahvalite; zakaj to je volja Bo¬
žja v’ Kristusu Jezusu do vas vsih. Duha ne ugasujte;
prerokvanja ne zaničujte. Vse pa skusite; kar je dobro, der¬
žite. Vse sence hudiga se zderžite. Sam Bog miru pa
naj vas posveti v’ vsih rečeh, de se ves vaš duh in
duša in telo brez graje ohrani v’ prihod Gospoda našiga
Jezusa Kristusa.

Evangeli svetiga Matevža  17, 1—9.

Tisti čas vzame Jezus z’ seboj Petra in Jakoba
in Janeza njegoviga brata, in jih pelje same na vi¬
soko goro. In se je spremenil pred njimi; in njegov
obraz se je svetil, kakor sonce, njegove oblačila pa
so bile bele, ko sneg. In glej ! perkazala sta se jim
Mozes in Elija, in sta z’ njim govorila. Peter pa je
spregovoril in je rekel Jezusu: Gospod! dobro nam
je tukej biti; ako hočeš, naredimo tukej tri šotore,
tebi eniga, Mojzesu eniga, in Eliju eniga. Ko je
še govoril, glej! §ih je svetel oblak obsenčil; in glej!
glas iz oblaka, rekoč: „Ta je moj ljubi Sin, nad
kterim imam dopadajenje; njega poslušajte!“ In kadar
so učenci to zaslišali, so na svoj obraz padli, ih so
se silno bali. In Jezus je perstopil, in se jih je do¬
taknil, in jim je rekel: Vstanite in nikar se ne bojte!
Kadar so pa svoje oči vzdignili, niso nikogar vidili,
kakor Jezusa samiga. In ko so z’ gore šli, jim je
Jezus zapovedal, rekoč: Nikomur ne pravite te per-
kazni, dokler Sin človekov od mertvih ne vstane.

39

V’ drugo ali kvaterno nedeljo v’ postu.

Berilo iz 1. lista j.  Pavla aposteljna do Tesaloniča-
nov  4, 1—7.

Bratje! prosimo vas in opominjamo v’Gospodu Je¬
zusu, de, kakor ste od nas prejeli, kako de vam gre
živeti, in Bogu dopasti, tako tudi živite, de ste eedaljej
bogateji. Sej veste, kakošne zapovedi sim vam dal v’Go¬
spodu Jezusu. To namreč je volja Božja, vaše posveče¬
nje, de se zderžite kurbanja, de iz med vas vsak ve
svoje telo ohraniti v’ svetosti in časti, ne po gnanji po¬
želenja, kakor neverniki, kteri Boga ne poznajo; in de
kdo predeleč ne stopa, in svojiga Brata v’nobeni reči ne
goljfa; ker Gospod je maševavic vsiga tega, kakor sme
vam pred povedali in pričali. Zakaj Bog nas ni poklical
k’ nečistosti, ampak k’ svetosti, v’ Kristusu Jezusu Go¬
spodu našim.

Evangeli svetiga Matevža  17, 1 — 9.

Tisti čas vzame Jezus z’ seboj itd. (kakor vče-
rej, str. 38.

V’ pondeljik po 2.  nedelji v’ postu.

Berilo iz Daniela preroka  9, 15 — 19.

Tiste dni je molil Daniel k’Gospodu, rekoč: Gospod,
naš Bog, kteri si izpeljal svoje ljudstvo z’ mogočno roko
iz Egiptovske dežele, in si si ime storil do današnjiga dne,
grešili smo; krivico smo storili, Gospod, zoper vso tvojo
pravico! Odverne naj se, prosim, tvoja jeza in tvoj serd
od Jeruzalema tvojiga mesta, in od tvoje svete gore. Za¬
kaj zavoljo naših grehov in krivic naših očetov je Jeru¬
zalem in tvoje ljudstvo v’ zasmehovanje per vsih, kteri
so okoli nas. 'Usliši torej, naš Bog! zdej molitev svojiga
hlapca in njegove prošnje; in poglej rnilostivo na svoje
svetiše, ktero je zapušeno. Zavoljo samiga sebe, moj
Bog! nagni svoje uho, in poslušaj; odpri svoje oči, in
poglej na naše razdjanje, in mesto, nad kterim se kliče

40

tvoje ime. Ne zavoljo svoje pravice namreč, ampak za¬
voljo tvojima veličina usmiljenja darujemo svoje prošnje
pred tvojim obličjem. Usliši, Gospod; bodi milostiv, Go¬
spod ; poglej in stori! Zavoljo samiga sebe ne odlašaj,
moj Bog! sej se tvoje ime kliče nad mestamJn Jjudstvam
tvojim,.Gospod naš Bog.

Evangeli svetiga Janeza  8, 21 — 29.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Jest grem, in me bote iskali, in bote v’svojim grehu
umerli. Kamor jest grem, vi ne morete priti. Judje
so tedej rekli: Ali bo morde sam sebe umoril, ker
pravi: Kamor jest grem, vi ne morete priti? In jim
je rekel: Vi ste od zdolej, jest sim od zgorej; vi
ste od teg$ sveta. Torej sim vam rekel, de bote
umerli v’ svojih grehih; zakaj, ako ne verujete, de
sim jest, bote umerli v’ svojim grehu. Tedej so mu
rekli: Kdo si ti? Jezus jim je rekel: Začetik, kteri
tudi z’ vami govorim. Veliko imam od vas govoriti
-in soditi; ali kteri me je poslal, je resničen; in kar
sim jest od njega slišal, to govorim na svetu. In oni
niso umeli, de je rekel, de je Bog njegov Oče. Je¬
zus jim je tedej rekel: Kadar bote Sinu človekoviga
povišali, takrat bote spoznali, de sim jest, in de sam
od sebe nič ne delam, ampak kakor me je Oče učil,
to govorim. In kteri me je poslal, je z’ menoj, in
me ni samiga pustil; zakaj jest vselej to delam, kar
je njemu dopadljivo.

V’ tvorik po 2 .  nedelji v’ postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 17,  8—16.

Tiste dni je govoril Gospod Eliju Tezbičanu, re¬
koč: Vstani, in idi v’Sarepto Sidonsko, in ostani tam;
zakaj tam sim ženi vdovi zapovedal, de naj te redi.
Vstane, in gre v’ Sarepto. In kadar p.ride k’ mestnim
vratam, zagleda vdova, ktera dreva pobira; in jo po¬
kliče, in ji reče: Daj mi malo vode v’ posodi, de pijem.
In kadar gre, de bi pernegla, vpije za njo, rekoč: Per-

41

nesi mi tudi grižljej kruha v’ svoji roki! Ona odgovori :
Kakor resnično živi Gospod tvoj Bog, nimam kruha, am¬
pak le toliko moke v’.posodi, kar se je s’pestjo zagrabi,
in malo olja v’verči. Glej, ravno pobiram dvoje polen,
dc grem, in kaj naredim-sebi in svojimu sinu, de jeva,
preden utnerjeva. In Elija ji reče: Nikar se ne boj, am¬
pak idi, in naredi, kakor si rekla; vender nar poprej
speci meni iz te niočice hlebčik pod pepelam, in mi. ga
pernesi, sebi pa in svojimu sinu boš potlej naredila. To
pa govori Gospod, Bog Izraelov: „Moka v’ posodi ne bo
pošla, in olja v’ verči ne bo zmanjkalo, do dne, ko bo
Gospod dež poslal na zemljo. “ Ona gre, in stori po be¬
sedi Elijevi; in je jedel on in ona in njena družina. In
od tistiga dneva moka v’posodi ni pošla, in v’verči olja
ni zmanjkalo, po besedi, ktero je bil Gospod rekel po
Elii.

Evangeli svetiga Matevža 23,  1 — 12.

Tisti čas je Jezus govoril ljudstvu, in svojim
učencam, srekoč: Na stolu Mojzesovim sede pismarji
in farizeji. Vse tedej, kar koli vam reko, deržite in
storite; po njih delih pa nikar ne delajte, ker pra¬
vijo, pa ne store. Navezujejo namreč težke bremena,
ki jih ni moč nositi, in nakladajo ljudem na rame,
pa jih sami s’ perstam nočejo ganiti. »Vse sxoje dela
pa store, de jih ljudje vidijo; delajo si namreč širji
listke, in veči robove v’ krilu. In imajo radi perve
mesta per večerjah, in perve sedeže v’ s-hodnicah,
in pozdravljanja na tergeh, in de jim ljudje pravijo:
učenik! Vi pa se ne pustite učenikov imenovati; za¬
kaj eden je vaš učenik, vi vsi pa ste bratje. In ni¬
kogar ne imenujte na zemlji svojiga očeta; zakaj
eden je vaš Oče, ki je v’nebesih. Ne imenujte se
učenikov, zakaj eden'je vaš učenik, Kristus. Kteri
je nar veči med vami, bodi vaš služabnik. Kdor se
pa povišuje, bo ponižan; in kdor se ponižuje, bo
povišan.

455

V’ sredo po 2 .  nedelji v’ postu.

Berilo iz bukev Estrinih  13, 8 —11 in  15 —17.

Tiste dni je Mardohej molil k’Gospodu^ rekoč: Go¬
spod Bog, vsigamogočni kralj! pod tvojo oblastjo je vse,
in ni ga, kteri bi se mogel vstaviti tvoji volji, če si
sklenil Izraelce rešiti. Ti si stvaril nebo in zemljo, in kar
koli se pod nebam najde. Vsih Gospod si, in ni ga, kteri
bi se vstavil tvojimu veličastva. In zdej, Gospod, kralj
kraljev, Bog Abrahamov! usmili se svojiga ljudstva, ker
nas hočejo naši sovražniki pogubiti, in tvoj del pokončati.
Nikar ne zaničuj svojiga dela, kteriga si si iz Egipta
rešil; .temuč usliši našo prošnjo, in bodi milostiv svojimu
ljudstvu, ktero je tvoj del in tvoj odločik; in preoberni
našo žalost v’veselje, de bomo živeli in hvalili, Gospod,
tvoje ime, in ne zapri jim ust, kteri ti hvalo pojejo, Go¬
spod naš Bog.

Evangeli svetiga Matevža  20, 17—28.

Tisti čas je Jezus šel gori v’ Jeruzalem, in je
vzel dvanajstere učence posebej k’ sebi, in jim je
rekel: Glejte, gremo gori v’Jeruzalem, in Sin člo¬
vekov bo izdan velikim duhovnam in pismarjam, in ga
bodo obsodili k’ smerti; in ga bodo izdali nevernikam
zaničevati, bičovati in križati, in tretji dan (bo od
smerti) vstal. Takrat je perstopila k’ njemu mati Ce-
bedejovih sinov z’ svojima sinama, ter ga je molila
in nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš? Mu
pravi: Reci, de sedita ta moja sina, eden na tvoji
desnici, in eden na tvoji levici v’ tvojim kraljestvu.
Jezus pa je odgoril in rekel: Ne vesta, kaj prosita!
Ali moreta piti kelih, ki ga bom jest pil? Mu rečeta:
Moreva. Jima reče: Moj kelih bota sicer pila; sedeti
pa na moji desnici ali levici ni 'moje vama dati, am¬
pak kterim je perpravljeno od mojiga Očeta. In uni
deseteri, ko so to slišali, so bili nevoljni nad brata-
ma. Jezus jih je pa k’ sebi poklical, in je rekel:
Veste, de poglavarji narodov gospodujejo čez nje,
in kteri so vekši, jih imajo v’ oblasti. Med vami pa
ne bodi tako; temuč, kteri hoče med vami veči biti,

43

naj bo vaš služabnik. In kteri hoče med vami pervi
biti, naj bo vaš hlapec. Ravno kakor Sin človekov
ni prišel, de bi se mu streglo, temuč de bi stregel,
in dal svoje življenje v’ odrešenje za njih veliko.

V’ četertik po 2 .  nedelji v’ postu.

Berilo iz Jeremija 'preroka  17, 5 — 10.

To reče Gospod Bog: Preklet človek, ki zaupa v'
človeka, in stavi v’ meso svojo moč, in od Gospoda od-,
stopi njegovo serce. Zakaj kakor resje v’ pušavi bo, in
ne bo vidil, kadar dobro pride; ampak bo prebival na
suhoti v’ pušavi, v’ slani deželi, v’ kteri ne more nihče
prebivati. Blagor pa možu, ki zaupa v’ Gospoda, in je
Gospod njegovo upanje! On bo kakor drevo, zasajeno
per vodi, ktero v’mokroti poganja svoje korenine, in se
ne ustraši, kadar pride vročina; in njegov list bo zelen,
in ob času suše ne bo v’ skerbi, tudi nikoli ne bo pre-
jenjalo sadu roditi. Hudobno je človekovo serce in neiz-
vedno; kdo ga bo spoznal? Jest, Gospod, preišem herce,
in izkusim obisti; jest storim slednjimu po njegovim dja-
nji, in po sadu njegovih del, reče Gospod vsigamogočni.

Evangeli svetiga Lukeža  16, 19—31.

Tisti čas je Jezus rekel Judovskim množicam:
Bil je neki bogat mož, kteri se je oblačil v’ škerlat
in v’ tančico, in se je vsak dan imenitno gostil. In je
bil neki ubožec, po imenu Lacar, kteri je ležal pred
njegovimi vratmi poln ran, in seje želel nasiti z’drob¬
tinami, ktere so padale od mize bogatiga, in mu jih
nihče ni dal; ampak tudi psi so hodili, in so lizali
njegove rane. Pergodilo se je pa, de je umeri ubogi,
in je bil nesen od angelov v’ naročje Abrahamovo.
Umeri je pa bogati, in je bil pokopan v’ peklu. Povz¬
dignil je pa svoje oči, ko je bil v’ terpljenji, in je
vidil od deleč Abrahama, in Lacarja v’ njegovim na¬
ročji. In on je vpil in rekel: Oče Abraham! usmili
se me, in pošlji Lacarja, de pomoči konec svojiga
persta v’vodo, in ohladi moj jezik, ker grozovitno

44

terpim v’ teni plamenu! Abraham pa je rekel: Sin!
pomisli, de si prejel dobro v’svojim življenji, in ra¬
vno tako Laear huda; zdaj pa je ta oveseljen, ti pa
terpiš. In verh vsiga tega je med nami in med vami
velik prepad postavljen, de, kteri hočejo od tod k’
vam iti, ne morejo r  in tudi ne od ondod sem priti.
In je rekel: Prosim te tedej, oče! de ga pošlješ v’
hišo mojiga očeta; pet bratov namreč imam; de jim
spriča, de tudi oni ne pridejo v’ ta kraj terpljenja.
Abraham mu reče: Imajo Mojzesa in preroke, nje
naj poslušajo. On pa je rekel: Nikar, oče Abraham!
ampak če kdo iz mertvih k’njim pojde, se bodo spo¬
korili. Rekel mu je pa: Ako Mojzesa in prerokov
ne poslušajo, tudi ne bodo verovali, če ravno kdo
od mertvih vstane. _

V’ petik po 2 .  nedelji v’ postu.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 37, 6 — 22.

Tiste dni je rekel Jožef svojim bratam: Poslušajte
moje sanje, ktere sim imel. Sdelo se mi je, de smo na
polji snope vezali, in de se je moj snop vzdignil, in po
Jtoncu postavil; vaši snopi pa, kteri so okoli stali, so se
perklanjali mojimu snopu. Njegovi bratje so odgovorili:
Boš mar naš kralj ? J  in bomo podverženi tvoji oblasti? Te
sanje tedej in te besede so njih nevošljivost in sovraštvo
podžigale. Imel je še druge sanje, ktere je svojim bratam
povedal, rekoč: Sim vidil v’sanjah, kakor de bi se mi

solnce, in luna, in enajst zvezd perklanjalo. Ko.je to
svojimu očetu in bratam pravil, ga je posvaril njegov oče,
in je djal: Kaj hočejo te sanje, ktere si imel? Ali se ti
bomo jest, tvoja mati, in tvoji bratje perklanjali na zem¬
lji ? Torej so mu bili nevošljivi njegovi bratje; Oče pa je
to reč na tihim premišljeval. In ko so njegovi bratje pa¬
sli čedo svojiga očeta v’Zihemu, mu, je rekel Izrael:
Tvoji bratje pasejo ovce v’Zihemu; pojdi, te bom k’njim
poslal! In je odgovoril: Tukej sim! Izrael mu reče: Idi,
in poglej, ali je vse prav per tvojih bratih in per živini,
in pridi mi povedat, kaj se godi. Poslan iz doline He-

45

kronske je prišel v’ Zihem.; In našel ga je mož po |>olji
hoditi, in ga  je vprašal, koga de iše. On pa je odgovo¬
ril: Svojih bratov išem; povej mi, kje pasejo cedo? In
mož mu je rekel: So šli proč od tega kraja; pa sim jih
slišal reči: Pojdimo v’Dotajn. Jožel'je tedej šel za svo¬
jimi brati, in jih je našel v’Dotajnu. Ko so ga od deleč
ugledali, preden je do njih prišel, so ga mislili umoriti.
In so med seboj djali: Glejte, sanjavec gre. Dajmo, ubi-
mo ga, in verzimo ga v’staro vodnico, in porečemo:
Divja zver ga je snedla; in tedej se bo pokazalo, kaj
mu pomagajo njegove sanje. Ruben pa, ko je to slišal,
ga je želel rešiti iz njih rok, in je djal: Nikar mu živ¬
ljenja ne jemljimo, in ne prelivajmo kervi; ampak verzite
ga v’to vodnico, kteraje v’pušavi, in ohranite svoje roke
nedolžne. To pa je rekel, ker ga je hotel oteti iz njih
rok, in nazaj dati svojimu očetu.

Evangeli svetiga Matevža 21,  33 — 46.

Tisti čas je Jezus Judovskim množicam, in ve¬
likim duhovnam to priliko govoril: Bil je hišen go¬
spodar, kteri je zasadil vinograd, in ga je s’plotam
ogradil, in v’njem skopal tlačivnico, in postavil turn,
in gaje  dal kmetam obdelovati, in je šel na ptuje.
Kadar še je bil pa čas sadu perbližal, je poslal
svoje hlapce do kmetov, de bi prejeli njegov sad.
In kmetje so zgrabili njegove hlapce, in so eniga
stepli, eniga ubili, eniga pa kamnjali. Poslal je spet
drugih hlapcov, še več, kakor popred, in so jim
ravno tako storili. Zadnjič pa je poslal do njih svo-
jiga sina, rekoč: Mojiga sina bodo spoštovali. Kme¬
tje pa, ko so sina vidili, so rekli med seboj: Ta je
erb; dajte! ubimo ga, in bomo imeli njegovo erbšino.
In so ga zgrabili, in vergli iz vinograda in ubilu
Kadar tedej gospod vinograda pride, kaj bo storil
tem kmetam ? Mu reko: Hudobne bo hudo končal,

in svoj vinograd bo dal obdelovati drugim kmetam,
kteri mu bodo sad opravljali ob svojih časih. Jezus
jim reče: Ali niste nikoli brali v’ pismih: Kainen,
kteriga so zvergli zidarji, on je postal glava vogla.
Od Gospoda je to storjeno, in je čudno v’naših očeh.

46

Zato vam povem, de bo od vas vzeto Božje kralje¬
stvo, in bo dano ljudstvu, ktero bo njegov sad dalo.
In kdor pade nad tem kamnam, se bo razbil, na
kogar pa on pade, ga bo sterl. In ko so veliki du¬
hovni in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali,
de od njih govori. In bi ga bili radi prijeli, pa so
se bali ljudstva, ker so ga imeli kakor preroka.

V’ saboto po 2 .  nedelji v’ postu.

Berilo iz 1. Mojzesovih bukev 27,  6 —40.

Tiste dni je rekla Rebeka svojimu sinu Jakobu: Sim
slišala tvojiga očeta govoriti z’ Ezavam tvojim bratam, in
mu reči: Pernesi mi od svojiga lova, in naredi mi jed,

de jem, in te blagoslovim pred Gospodam, preden umer¬
jeni. Zdej tedej moj sin! poslušaj moj svet. Pojdi k’ čedi,
in pernesi mi dva nar boljši kozliča, de naredim iz njih
tvojimu očetu jed, ktero rad je; potlej mu jo poneseš, in
bo jedel, in te_ blagoslovil, preden umerje. In on ji je
odgovoril: Veš, de je Ezav moj brat kosmat, in jest
gladek. Kadar me bo pošlatal moj oče, in bo to občutil:
se bojim, de bi ne menil, de sim ga hotel goljfati, in de
bi si ne nakopal kletve namest blagoslova. Mati mu reče:
Nad me naj pride ta kletev, moj sin! Le slušaj mojo be¬
sedo, in pojdi, ter pernesi, kar sim rekla. Je šel, in
pernesel, ter dal materi,, in je naredila jed, kakor je ve¬
dita, de ima rad njegov oče. In ga je oblekla z’ Ezavo-
vimi nar boljšimi oblačili, ktere je per sebi doma imela,
in mu je z’ kozlinama roke ovila, in goli vrat pokrila.
In potlej mu je dala jed, in zročila kruhe, ktere je bila
spekla. In je to nesel, in rekel: Moj oče! On pa je od¬
govoril : Slišim; kteri si ti, moj sin ? In Jakob je djal:
Jest sim tvoj pervinec Ezav; sim storil, kar si mi ukazal.
Vstani, sedi in jej od mojiga lova, de me blagoslovi tvoja
duša. In Izak je spet rekel svojimu sinu: Kako si mogel
tako hitro najti, moj sin? Je odgovoril: Volja Božja je

bila, de mi je hitro naproti prišlo, kar sim hotel. In Izak
je djal: Stopi le sem, de te pošlatam, moj sin! in skusim,
ali si ti moj sin Ezav ali ne. On je stopil k’ očetu, in

47

Izak ga je pošlatal, ter je rekel: Glas je sicer Jakobov
glas, pa roke so Ezavove roke. In ga ni poznal, ker
so kosmate roke podobo starjiga imele. Tedej ga je
blagoslovil, in je rekel: Ali si ti moj sin Ezav? Je
odgovoril: Jest sim. On pa je rekel: Pernesi mi jed
od svojiga lova, moj sin! de te blagoslovi moja duša.
Mu jo je pernesil, in ko jo je bil pojedil, mu je per-
nesil tudi vina. In ga je pil, in mu rekel: Stopi k’
meni, in kušni me, moj sin! Je stopil, in ga kušnil. In
ko je čutil lepi duh njegoviga oblačila, ga je blagoslovil
in je rekel: Glej, duh mojiga sinu, je kakor duh rodovitne
njive, ktero je blagoslovil Gospod! Bog ti daj od rose ne¬
beške in od mašobe zemljske obilno žita in vina in olja;
služijo naj ti narodje, in rodovi naj se ti perklanjajo. Bodi
gospod svojih bratov, in sinovi tvoje matere naj se ti ukla¬
njajo! Kdor te bo preklinjal, naj bo sam preklet, in kdor
te bo blagoslovil, naj bo z’ blagoslovi napolnjen. Komaj
je Izak nehal govoriti, in Jakob odšel, je Ezav prišel, in
skuhano jed pernesel očetu, rekoč: Vstani, moj oče, in
jej od lova svojiga sinu, de me blagoslovi tvoja duša! In
Izak mu je rekel: Kdo si pa ti? Je odgovoril: Jest sim
tvoj pervorojeni sin Ezav. Izak je ostermel, in se silno
prestrašil, in se je zavzel, bolj, kakor se more verjeti,
ter je rekel: Kdo je tedej uni, kteri mi je poprej vjeto
divjačino pernesil, in sim od vsiga jedel, preden si ti pri¬
šel, in sim ga blagoslovil, in bo blagoslovjen. Ko je bil
Ezav zaslišal besede očetove, je z’ velikim vpitjem zarjul,
in prestrašen rekel: Blagoslovi tudi mene, moj oče! On
pa je djal: Prišel je tvoj brat z’ 'zvijačo, in je prejel tvoj
blagoslov. Ezav pa je daljej rekel: Ni zastonj imenovan
Jakob; zakaj vdrugič že me je ogoljfal. Poprej je iz mene
pervenstvo spravil, in zdej mi je vzel še moj blagoslov!
In reče spet očetu: Ali nisi nič blagoslova meni perhranil?
Je odgovoril Izak: Tvojiga Gospoda sim ga postavil, in
vse njegove brate sim podvergel njegovi sužnosti. V’ po¬
sestvu žita in vina in olja sim ga uterdil, in kaj hočem
po tem tebi storiti, moj sin? Ezav mu je odgovoril: Ali
imaš le en blagoslov, oče? Prosim te, blagoslovi tudi mene!
In ko je silno vpil in jokal, je bil Izak omečen: In mu je
rekel: V’ mašobi zemlje in v’ rosi nebes bodi tvoj blagoslov!

48

Evangeli svetiga Lukeš a  15,11—32.

Tisti čas je Jezus farizejam in pismoukain to
priliko povedal: Neki človek je imel dva sina; in
mlaji zmed njih je rekel očetu: Oče! daj mi del
blaga, kteri mene zadene. In jima je razdelil pre¬
moženje. In malo dni potlej je mlajši sin vse pobral,
ter se je podal v’ daljno deželo, in je tam zapravil
svoje premoženje z’ razujzdanim življenjam. Po tem
pa, ko je bil vse zapravil, je vstala velika lakota v’
tisti deželi; in on je začel pomanjkanje terpeti. In je
šel in se je perdružil nekimu mestnjanu tiste dežele.
In ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. In
je želel svoj trebuh napolniti z’ lušinami, ktere so
svinje jedle; in nihče mu jih ni dal. 8el je pa sam
v’se, in je rekel: Koliko najemnikov v’ hiši mojiga
očeta ima obilno kruha, jest pa tukej od lakote po¬
ginjam! Vzdignil se bom, ter pojdem k’svojimu oče¬
tu, in mu porečem: Oče! grešil sim zoper nebesa in
zoper tebe! Več nisim vreden tvoj sin imenovan biti;
stori me, kakor eniga svojih najemnikov! In se je
vzdignil, in je prišel k’ svojimu očetu. Ko je pa še
deleč bil, ga je zagledal njegov oče, in se mu je
milo storilo; in je pertekel, in se ga oklenil okoli
vratu, in ga kušnil. In sin mu je rekel: Oče! grešil
sim zoper nebesa in zoper tebe! več nisim vreden
tvoj sin imenovan biti. Oče pa je rekel svojim hlap-
cam: Hitro pernesite nar bolji oblačilo, in oblecite
ga, in dajte mu perstan na roko, in čevlje na noge;
in perpeljite pitano tele, in ga zakoljite; in hočemo
jesti in se gostiti. Zakaj ta moj sin je bil mertev,
in je spet oživel: je bil zgubljen, in je najden. In
so se začeli gostiti. Njegov starji sin pa je bil na
polji: in ko pride in seperbliža hiši, je zaslišal petje
in ples. In je eniga zmed hlapcov poklical in popra-
šal, kaj de je to. On pa mu je rekel: Tvoj bratje
prišel, in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je
spet zdraviga nazaj dobil. Ujezil se je pa, in ni
hotel noter iti. Tedej je njegov oče vun šel, in ga
je začel prositi. On pa je odgovoril in rekel svojimu
očetu: Glej, toliko let ti služim, in nisim, nikoli tvo-

49

jiga povelja prestopil, in nikdar mi nisi dal kozliča,
de bi se bil gostil z’ svojimi prijatli. Ko je pa prišel
ta tvoj sin, ki je svoje premoženje z’ kupbami za¬
pravil, si mu zaklal pitano tele. On pa mu je rekel:
Sin! ti si zmirej permeni, in vse moje je tvoje. Go¬
stiti se pa in veseliti, se je spodobilo, ker je ta tvoj
brat bil mertev,- in.je spet oživel; je bil zgubljen, in
je najden.

Tretjo nedeljo v’ postu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
o, 1—9.

Bratje! bodite posnemavci Božji, kakor preljubi otroci,
in hodite v’ljubezni, kakor je tudi Kristus nas ljubil, in
se za nas dal v’ dar in kiavšino Bogu v’ prijeten duh.
Kurbanje pa in vsa nečistost ali lakomnost se še ne ime¬
nuj med vami, (kakor se spodobi svetim,j ali nesramnost,
ali nespametne ali gerde besede , kar se ne spodobi; am¬
pak zahvaljenje veliko bolj. To namreč vedite in premi¬
slite, de noben kurbir, ali nečistnik, ali lakomnik, (kar
je malikovanje,) nima dela v’ kraljestvu Kristusovim in
Božjim. Ne dajte se nikomur zapeljati s’ praznimi bese¬
dami, ker zavoljo tega pride jeza Božja nad otroke ne-
pokoršine. Ne bodite tedej njih deležniki! Zakaj bili ste
nekedej tema, zdej pa ste svetloba v’- Gospodu. Kakor
otroci svetlobe hodite; ker sad svetlobe je v’ vsi dobroti
in pravici in resnici.

Evangeli svetiga Lukeža  11, 14—28.

Tisti čas je Jezus hudiča izganjal, in ta je bil
mutast. In ko je bil hudiča izgnal, je mutec govoril,
in množice so se čudile. Eni zmed njih pa so rekli:
Z’Belcebubam, višini hudičov, izganja hudiče. In
drugi so ga skušali, in so iskali znamnja z’ neba od
njega. On pa, ker je vidil njih misli, jim je rekel:
Vsako kraljestvo, ktero je samo zoper sebe razdelje¬
no , bo rhzdjano, in hiša bo na hišo padla. Ako je
pa tudi satan sam zoper sebe razdeljen, kako bo ob-


50

stalo njegovo kraljestvo? Jcer pravite, de z’ Belce-
bubam hudiče izganjam. Če pa jest z’ Belcebubam
hudiče izganjam, z’ kom jih vaši otroci izganjajo?
Zato bodo oni vaši sodniki. Ako pa z’ perstam Bo¬
žjim hudiče izganjam,.je res Božje kraljestvo k’vam
prišlo. Kadar močan v’ orožji s v vojiga dvora varuje,
je v’ miru njegovo premoženje. Če pa močnejši kakor
on nadnj pride, in ga premaga, bo vse njegovo oro¬
žje pobral, na ktero se je zanašal, in bo delil njegov
rop. Kdor ni z’menoj, je zoper mene; in kdor ne
pobira z’menoj, raztresa. Kadar nečisti duh iz člo¬
veka pride, hodi po suhih kritjih, in iše pokoja, in
ker ga ne najde, pravi: Vernil se bom v’ svojo hišo,
od koder sim izšel. In ko pride, jo najde pometeno
in osnaženo. Tedej gre, in si pervzame sedem drugih
duhov, hujših kot on, in gredo va-njo, in prebivajo
tam. In poslednje tistiga človeka je hujši, kakor
pervo. Pergodilo seje pa, ko je to govoril, je po¬
vzdignila neka žena glas zmed množice, in mu je re¬
kla : Blagor telesu, ktero je tebe nosilo, in persam,
ktere si sesal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor ti¬
stim, kteri Božjo besedo poslušajo, in jo ohranijo!

V’ pondeljik po 3. nedelji v’ postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev  5, 1—15.

Tiste dni je bil Naman, poglavar vojakov Sirskiga
kralja, velik mož per svojim gospodu in česen; zakaj po
njem je dal Gospod zmago Sirji. Bil je pa močan in bo¬
gat mož, tode gobov. Takrat je bilo šlo iz Sirje nekaj
vojakov na rop, in so bili perpeljali iz Izraelske dežele
deklico vjeto, ktera je bila v’ službi per Namanovi ženi.
Ta reče svoji gospej: O, de bi bil pač moj gospod per
preroku, kteri je v’ Samarii; gotovo bi ga ozdravil od
gob, ktere ima! Naman gre tedej k’ svojimu gospodu, in
mu pove, rekoč: Tako in tako je govorila deklica iz Izra¬
elske dežele. In mu reče Sirski kralj: Pojdi, poslal bom
list Izraelskimu kralju. Gre, in vzame z’ seboj deset ta¬
lentov sebra, in šestTalentov zlatov, in deset pražnjih obla-

51

čil; in pernese list Izraelskimu kralju teh besed: Kadar
prejtneš ta list, vedi, de sim poslal k’ tebi Namana svojiga
služabnika, de ga ozdraviš od njegovih gob. Ko je Izra¬
elski kralj list prebral, preterga svoje oblačila, in reče:
Sim jest mar Bog, de bi mogel umoriti m oživiti, ker je
on do mene poslal, de bi ozdravil človeka od njegovih
gob? Razumejte in poglejte, kako perložnosti iše zoper
mene! Ko je slišal Elizej, mož Božji, de je namreč Izra¬
elski kralj pretergal svoje oblačila, pošlje k’ njemu, re¬
koč: Zakaj si svoje oblačila pretergal? K’meni naj pride,
in zvedil bo, de je prerok v’Izraelu. Naman tedej pride
s’ konji in z’ vozmi, in obstoji pred vratini Elizejeve hiše.
In Elizej pošlje k’ njemu sporočit in povedat: Pojdi in
skoplji se sedemkrat v’ Jordanu, in bo ozdravelo tvoje
telo, in boš očišen. Naman se razjezi in oberne, rekoč :
Sim mislil, de bo vun k’ meni prišel, in se ustopil, ter
klical v’ ime Gospoda svojiga Boga, in de se bo s’svojo
roko gob dotaknil, in me ozdravil. Niso li boljši Abana in
Farfara, reke Damaške, od vsili vod v’Izraelu, de bi se
v’njih kopal, in se očistil? Ko se je tedej obernil, in je
serdit šel, stopijo k’njemu njegovi hlapci, in mu reko:
Oče, ko bi ti bil tudi kaj težkiga prerok naložil, bi bil
to gotovo storil; koliko bolj, ker ti je zdej rekel: Skoplji
se, in boš očišen! Na tt> gre, in se skoplje v’Jordanu
sedemkrat po besedi Božjiga moža; in njegovo telo je
zdravo, kakor telo majhniga otroka, in je očišen, Tedej
se-je vel-nil k' Božjimu možu z’ vso svojo družino, ' in
pride, in stoji pred njim, ter reče: Zdej vem; de ni dru-
ziga Boga na vsi zemlji, kakor le v’ Izraelu!

Evangeli svetiga Lukeža  4, 23 — 30.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Kaj pa de
mi bote rekli tar pregovor: Zdravnik, ozdravi sam se¬
be! Kolikoršne reči smo slišali, de si jih delal v’Ka-
farnaumu, jih delaj tudi tukej v’ svojim kraji. Rekel
je pa: Resnično vam povem: V’ dnevih Elijovih je
bilo veliko vdov v’ Izraelu, ko je bila velika lakota
po vsi deželi; in k’ nobeni iz njih ni bil Elija poslan,
ampak le v’ Sarepto na Sidonskim k’ ženi vdovi. Tu¬
di je bilo veliko gobovih ob času Elizeja preroka v’ Iz-

4 *

52

'raelu; in nobeden njih ni bil očišen, ampak le Naman
Sirec. In vsi v’s-hodnici, to slišati, so bili polni jeze.
In so vstali, in so ga vun iz mesta izgnali; in ga pel¬
jali na rob gore, na kteri je bilo njih mesto zidano, de
bi ga doli sunili. On pa je, posred njih grede, stran
šel.

V’ tvorik po 3. nedelji v’ postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev  4, 1 — 7.

Tiste dni je neka žena vpila Elizeju preroka, rekoč:
Tvoj hlapec moj možje umeri, in ti veš, de se je tvoj hla¬
pec bal Gospoda. In glej, posojevavic je prišel, in hoče
vzeti moja dva sina, de bi mu.služila. Elizej ji reže: Kaj
hočeš, de ti storim? Povej mi, kaj imaš v’ svoji hiši?
Ona pa odgovori: Jest tvoja dekla nimam druziga v’svoji
hiši, kakor malo olja, s’kterim se mažem. Ji reče: Pojdi
sprosi na posodo od vsih svojih sosedov veliko praznih
posod. In pojdi noter, in zakleni svoje duri, kadar boš
že notri ti in tvoja sina, in vlij ga v’tiste posode, in ko
bodo napolnjene, jih postavi na stran. Gre tedej žena,
ter zapre duri za seboj, in za svojima sinama'; ta ji po¬
sodo dajeta, in ona naliva. In kadar so bile posode polne,
reče svojimu sinu: Pernesi mi še eno posodo. In on od¬
govori: Je nimam. Tedej jenja olje teči. Ona pa gre, in
pove Božjimu možu. In on reče: Pojdi, prodaj olje, tn
verni svojimu posojevavcu; ti pa in tvoja sina živite od
ostanka.

Evangeli svetiga Matevža  18, 15—22.

Tisti čas je Jezus rekel svojini učencam: Ako
greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med
seboj in med njim samim. Ako te posluša, si perdobil
svojiga brata. Ako te pa ne posluša, vzemi z’-seboj
še eniga ali dva, de v’ ustih dveh ali treh prič v stoji
vsa reč. Ako jih pa ne posluša, povej cerkvi. Če pa
cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in čolnar.
Resnično vam povem, kar koli bote zavezali na zemlji,
bo zavezano tudi v’ nebesih; in kar koli bote razvezali

53

na žemlji, bo razvezano tudi v’nebesih. Se vam po¬
vem, de, ako se dva zmed vas zedinita na zemlji,
se jima bo, za ktero reč koli prosita, zgodila od mo-
jiga Očeta, kteri je v’ nebesih. Zakaj kjer sta dva,
ali kjer so trije zbrani v’ mojim imenu, tam sim jest
v’ sredi med njimi. Takrat je perstopil k’ hjemu Peter,
in je rekel: Gospod! kolikokrat bo grešil zoper mene
moj brat, in naj mu odpustim? do sedemkrat? Jezus
mu reče: Ne rečem ti do sedemkrat, ampak sedeni-
desetkrat sedemkrat.

V’ sredo po S.'  nedelji v’postu.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 20,  18 — 24.

To reče Gospod Bog: Spoštuj svojiga očeta in svojo
mater, de boš dolgo, živel na zemlji, ktero ti bo dal Go¬
spod tvoj Bog. Ne ubijaj, ne prešeštuj, ne kradi, ne go¬
vori zoper svojiga bližnjiga kriviga pričevanja, ne želi
svojiga bližnjiga hiše, tudi ne želi njegove žene, ne
hlapca, ne dekle, ne vola, ne osla, ne kaj druziga,
kar je njegoviga. Vse ljudstvo pa je slišalo grom in glas
trobente, in je vidilo blisk in goro z’ dimam pokrito, in so
od slrahu in trepeta vsi prevzeti od deleč stali, in rekli Moj¬
zesu: Govori nam ti, in te bomo poslušali! Nikar naj nam
ne govori Gospod, dene umerjemo! In Mojzes je djal ljud¬
stvu: Nikar se ne bojte; zakaj Bog je le prišel, de bi vas
skusil, in de bi bil njegov strah per vas, in de bi ne
grešili. In ljudstvo je od deleč stalo. Mojzes pa je šel
v’ meglo, v’ kteri je bil Bog. Rekel je Gospod Mojzesu
še: To povej Izraelovim otrokam: Vidili ste, de sim vam
z’ neba govoril. Ne delajte si srebernih in zlatih bogov.
Storite mi altar iz persti, in darujte na njem svoje žgavne
in hvalne darove, svojo drobnico in govedino na vsakim
kraji, kjer bo spomin mojiga imena.

Evangeli svetiga Matevža  15, 1 — 11.

Tisti čas so prišli k’Jezusu iz Jeruzalema pismar-
ji in farizeji, rekoč: Zakaj prestopajo tvoji učenci
zročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar kruli

o 4

jedo. On pa je odgovoril in jim rekel: Zakaj pre¬
stopate tudi vi zapoved Božjo zavoljo svojiga zroči-
la ? Zakaj Bog je rekel: Spoštuj očeta in mater;
in: Kdor kolne očeta ali mater, naj umerje. Vi pa
pravite: Kdor koli reče očetu ali materi: Daritev je,
z’ čimur bi se ti dalo od mene pomagati; in ne bo
spoštoval svojiga očeta, ali svoje matere. Tako ste
zapoved'Božjo v’nič storili zavoljo svojiga zročila.
Hinavci! prav je prerokoval od vas Izaija, rekoč:
To ljudstvo me časti z’ žnabli, njih serce je pa deleč
od mene. Pa zastonj me časte, ker uče uke in za¬
povedi človeške. In je množice k’ sebi poklical, in
jim rekel: Poslušajte in umejte: Kar'gre v’ usta,
ne ognjusi človeka, ampak kar gre iz ust, to ognjusi
človeka.

V’ četertik po 3. nedelji v’ postu.

Berilo iz Jeremija preroka  7, 1 — 7.

Tiste dni mi je govoril Gospod, rekoč: Stoj med
vratmi Gospodove hiše, in oznanuj tam besedo, in reci: Po¬
slušajte besedo Gospodovo, vsi Judovi, kteri hodite skozi
te vrata Gospoda molit! To reče Gospod vojsknih trum,
Bog Izraelov: Poboljšajte svoje pota in svoje dela, in bom
prebival z’ vami na tem mestu. Ne zanašajte se nalažnjive
besede, in ne recite: Tempelj Gospodov, tempelj Gospodov,
tempelj Gospodov je. Zakaj če poboljšate svoje pota, in
svoje dela; če storite pravico med možem in njegovim bliž¬
njim ; če ptujcu in siroti in vdovi ne storite krivice, tudi
nedolžne kervi ne prelivate na tem mestu, in za ptujimi
bogovi ne hodite sami sebi v’ škodo: bom prebival z’ vami
na tem mestu, v’ deželi, ktero sim dal vašim očetam, od
vekomej do vekomej , reče Gospod vsigamogočni.

Evangeli svetiga Lukeža  4,38—44.

Tisti čas se je vzdignil Jezus iz s-hodnice,
in je šel v’ hišo Simonovo. Taša Simonova pa je
imela hudo nierzlico; in so ga za-njo prosili. In je
stopil k’ nji, in zapovedal merzlici, in jo je popustila.

09

In zdajci je vstala, in jim stregla. Kadar je pa sonce
zašlo, so vsi, kteri so imeli bolnike z’ mnogoterimi
boleznimi, jih k’ njemu perpeljali. On pa je na sle-
herniga roke položil, in ga je ozdravil. Sli so pa
tudi hudiči iz mnogih, so vpili in rekli: Ti si Sin
Božji! in jim je zažugal, in jih ni pustil govoriti, ker
so vedili, deje on Kristus. Kadar se je pa dan sto¬
ril, se je podal, in je šel v’ pust kraj, in množice
so ga iskale, in so prišle do njega; in so ga per-
derževale, de bi ne šel od njih. On pa jim je rekel:
Tudi drugim mestam moram oznanovati Božje kral¬
jestvo, ker sim zato poslan. In je oznanoval v’s-hod-
nicah po Galileji.

V’ petik po 3.- nedelji v’ postu.

Berilo iz 4. Mojzesovih bukev 20, 2  —13.

Tiste dni so sd zbrali Izraelovi otroci zoper Mojzesa
in Arona, in so se spuntali, in rekli: Dajta nam vode, de
pijemo! —In Mojzes in Aron sta množico odpravila, in
šla v’ šotor zaveze, in se na zemljo vergla, in sta k’ Go¬
spodu vpila in rekla: Gospod Bog-, usliši vpitje tega ljud¬
stva, in odpri jim svoj zaklad, Studenic žive vode, de se
napijejo, in nehajo mermrati. In perkazalo se je veličastvo
Gospodovo nad njima. In Gospod je govoril Mojzesu re¬
koč: Vzemi palico, in skliči ljudstvo, ti in tvoj brat Aron.
in govorita skali pred njimi, in ona bo vodo dala. In boš
vodo iz skale perpravil, in'bo pila vsa množica in njena
živina. Mojzes je tedej vzel palico, ktera je bila pred
Gospodam, kakor mu je bil zapovedal. In je sklical mno¬
žico k’skali, in jim je rekel: Poslušajte puntarji iir ne¬
verni! Ali vam bova mogla iz skale vode dobiti? In je
vzdignil Mojzes roko, in s’ palico dvakrat udaril na'skalo,
in je pervrelo veliko vode iz nje, tako de se je napilo
ljudstvo in živina. In Gospod je rekel Mojzesu in Aronu:
Ker mi nista verjela, de bi me bila poveličala pred Izra¬
elovimi otroci, ne bota peljala teh ljudi v’ deželo, kte-
ro jim bom dal. To je voda prerekanja, kjer so Izra¬
elovi otroci Gospodu prerekali, in je bil poveličan med
njimi.

56

Evangeli svetiga Janeza 4,  5— 42.

Tisti čas je prišel Jezus v’ Samariško mesto,
ktero se imenuje Sihar, biiz pristave, ktero je bil
dal Jakob Jožefu svojimu sinu. Bil je pa tam Jako¬
bov studenec. Jezus tedej, truden od - pota, je tako
.sedel per studencu. Bilo je okoli šeste ure. Pride
žena iz Samarije vodo zajemat. Jezus ji reče: Daj
mi piti. (Zakaj njegovi učenci so bili v’ mesto odšli,
de bi jesti-kupili.") Reče mu tedej ta Samariška žena:
Kako ti, ker si Jud, mene piti prosiš, ki sim Sama¬
riška žena ? (Zakaj Judje se ne pečajo z’ JSamarl-
janij. Jezus je odgovoril in ji rekel: Ako bi poznala
dar Božji, in kdo de je, kteri ti pravi: Daj mi piti;
bi bila tj njega morebiti prosila, in bi ti bil dal žive
vode. Zena, mu reče:,, Sej nimaš z’čem zajeti, in
studenec je globok; od kod imaš tedej živo vodo?
Ali si ti veči, kakor naš oče Jakob, kteri nam je dal
studenec, in je iz njega pil on, in njegovi sinovi, in
njegova živina? Jezus je odgovoril in je rekel: Sle-
hern, kteri pije od te vode, bo spet žejin; kdor pa
pije vode, ktero mu bom jest dal, ne bo žejin veko-
mej: ampak voda, ktero mu bom jest dal, bo v’njem
studenec vode izvirajoče v’ večno življenje. Zena
mu reče Gospod! daj mi te vode, de ne bom žejna,
in de ne bom hodila semkej zajemat! Jezus ji rjgče:
Pojdi, pokliči svojiga moža, in pridi semkej. Zena
je odgovorila in rekla: Nimam moža. Jezus ji reče:
Prav si rekla: Nimam moža; zakaj pet mož si imela,
iji kteriga zdaj imaš, ni tvoj mož; to si prav rekla.
Zena mu reče: Gospod! vidim, de si ti prerok. Naši
očaki so na ti gori molili, in vi pravite; de v’ Jeru¬
zalemu je mesto, kjer se mora moliti. Jezus ji reče:
Zena! verjemi mi, de pride ura, ko ne bote ne na
ti gori, ne v’ Jeruzalemu molili Očeta. Vi molite, kar
ne veste; mi molimo, kar vemo, zakaj zveličanje je
iz Judov. Pride pa ura, in je že zdaj, ko bodo,
kteri prav molijo, Očeta molili v’ duhu in v’ resnici;
tudi oče namreč hoče, de so taki, kteri ga molijo.
Bog je duh, in v kteri ga molijo, ga morajo v’ duhu in
resnici moliti. Zena mu reče: Vem, de Mesija pride,

57

(kteri se imenuje Kristus); kadar tedej on pride,
nam bo vse oznanil. Jezus ji reče': Jest sim, ki go¬
vorim z’ teboj. In med tem so prišli njegovi učenci,
in so se čudili, de je z’ ženo govoril. Vunder pa
nobeden ni rekel: Kaj vprašaš, ali kaj z’njo govo¬
riš?. Popustila je tedej žena svoj verč, in je šla v’
mesto, in reče tistim ljudem: Pridite in poglejte člo¬
veka, kteri-mi je vse povedal, kar koli sim storila;
ali je on Kristus? Šli so tedej iz mesta in prišli k’
njemu. Med tem so ga učenci prosili, rekoč: Uče¬
nik, jej! On pa jim je rekel: Jest imam jed jesti,
ktere vi ne veste. Učenci so tedej rekli med seboj:
Mu je li kdo jesti pernesel? Jezus jim reče : Moja
jed je, de storim voljo tega, kteri me je poslal, in
de dopolnim njegovo delo. Ali ne pravite vi, de je
še štiri mesce, in žetev pride? Glejte! vam povem:
Povzdignite svoje oči, in poglejte polje, de je že
belo za žetev. In kdor žanje, prejme plačilo, in zbira
sad v’večno življenje, de se vkupej veselita, kteri
seje, in kteri žanje. Zakaj v’ tem je pregovor resni¬
čen: Drugi seje, in drugi žanje. Jest sim vas poslal
žet, česar niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste
v’ njih delo stopili. Iz tistiga mesta pa je veliko Sa¬
marijanov va-nj verovalo zavoljo govorjenja žene,
ktera je pričevala: Vse mi je povedal, kar koli sim
storila. Ko so tedej Samarijani k’ njemu prišli, so ga
prosili, de bi per njih ostal. In je ostal tam dva dni.
In veliko več jih je va-nj verovalo zavoljo njegoviga
govorjenja. In so rekli ženi: Zdaj več ne verujemo
zavoljo tvojiga govorjenja; zakaj sami smo slišali, in
vemo, deje  on resnično Zveličar sveta.

V 1  saboto po 3. nedelji v’ postu.

Berilo iz Daniela preroka  13, 1 — 62.

Tiste dni je živel v’ Babilonu mož, Joabim po imenu,
in je vzel za ženo Helcijevo hčer po imenu Suzano, silno
lepo in bogaboječo. Njeni starši namreč, kteri so bili pra¬
vični, so učili svojo hčer po Mojzesovi postavi. Bil je pa

58

Joakim zlo bogat, in je imel saden vert bliz svoje hiše;
in Judje so se per njem s-hajali, zato ko je bil vsih nar
častitljivši. In sta bila sodnika postavljena dva stara
zmed ljudstva tisto leto, od kakoršnjih je govoril Gospod:
Je šla hudobija iz Babilona od starih sodnikov, od kterih
se je menilo, de vladajo ljudstvo. Ona sta zahajala v’
Joakimovo hišo, in hodili so k’ njima vsi, kteri so tožbe
imeli. Kadar je bilo pa ljudstvo odšlo okoli poldneva, je
šla Suzana na vert svojiga moža, in se je sprehajala.
In starca sta jo vidila vsak dan va-nj iti, in sprehajati
se; in vnelo se je v’ njih poželenje do nje. In sta pre-
vernila svoj um, ter'uklonila svoje oči, de bi ne vidila
neba, in se ne spomnila pravičnih sodeb. Pergodi se pa,
kadar pazita perložin dan , pride Suzana, kakor poprej,-
šnje dni samo z’ dvema deklama na vert, in se hoče ko¬
pati; vroče namreč je bilo. In nikogar ni bilo tam, razun
dveh starcov, ktera sta skrita, in jo strežeta. Reče tedej
deklama: Pernesite mi olja, in lepo dišečiga mazila, in
vrata na vert zaprite, de se skopljem. Kadar ste pa dekli
odšle, vstaneta starca, in tečeta k’ njej, in rečeta: Glej

vrata na vert ,so zaklenjene, in niliče nas ne vidi, in
imava poželenje do tebe; zavoljo tega'nama pervoli, in
se nama vdaj. Ako nočeš, bova pričala zoper tebe, de
je bil mladenič per tebi, in de si zato dekli od sebe po¬
slala. Suzana zdihne in reče: V’ stiskah sim od vsih

strani: zakaj če to storim, mi je umreti; če pa ne storim,
ne bom ubežala vajnim rokam. Vender bolje nji je brez
greha vama roke pasti, kakor grešiti vpričo Gospoda,
lu Suzana je zaupila z’ velikim glasam. Zavpila sta pa
tudi starca proti njej, in eden je stekel k’ vratam na vert’
in jih je odperl. Ko so bili pa domači hlapci zaslišali kri¬
čanje z’ verta, so planili skozi zadnje vrata va-nj, de bi vidili,
kaj de je. Kadar sta pa starca povedala, je bilo hlapce
zlo sram, ker se ni nikoli kaj taciga slišalo od Suzane
govoriti. In drugi dan, kadar se je ljudstvo per Joakimu
njenim moži zbralo, prideta tudi starca polna krivičnih
naklepov zoper Suzano, de bi jo umorili. In rečeta vpričo
ljudstva: Pošljite po Suzano, Helcijevo hčer, Joakimovo
ženo! In pošljejo jaderno. In pride s’svojimi starši, in
z’otroci, in z’vso svojo rodovino. Tedej jokajo njeni in
vsi, kteri so jo poznali. Starca pa vstaneta v’ sredi ljud-

59

stva, in položita svoje roke na njeno glavo. Ona pa pla-
ka, in se ozre proti nebu; zakaj njeno serce je zaupalo
v’ Gospoda. In rečeta starca-: Kadar sva se sama na
vertu prehajala, je ona vanj prišla z’ dvema deklama, in
je zaklenila vrata na vert, in od sebe poslala dekleta.
In je prišel k’njej mladenič, kteri je bil skrit, in je ležal
ž’ njo. Mi dva pa sva bila v’ nekim kotu na vertu, in
ko sva vidila pregreho, sva tekla k’ njima, in jih vidila
v’ nečistim djanji. In njega sicer nisva mogla uderžati,
ker je bil močnejši od naju, in je vrata odperl in zletel.
Njo pa sva prijela in vprašala, kdo de je mladenič, in
nama ni hotla povedati. Tega sva priči. Verjela jima je
množica, kakor starašinama, in sodnikaina ljudstva, in so
jo k’ smerti obsodili. Suzana pa zavpije z’ velikim glasam,
in reče: Večni Bog, ki poznaš vse skrito, in veš vse,

preden se zgodil' ti veš, de sta krivično pričala zoper
mene; in glej, umerjem, ako ravno nisim nič storila tega,
kar sta una hudobno spletla zoper mene. In Gospod je
uslišal njen glas. In ko jo peljejo k’ smerti, obudi Go¬
spod svetiga Duha v’mladenči, kterimu je ime Daniel;
in zaupije z’ velikim glasam: Nedolžen sim jest nad njeno
kervjo. In oberne se vse ljudstvo vanj, in reče: Kaj je
to, kar si govoril? Stoje v’sredi njih reče: Nespametni
otroci Izraelovi 1 kako ste, de si niste izprašali in spoz¬
nali, kaj je res, obsodili Izraelovo hčer? Vernite se na
sodiše, zakaj krivo sta pričala zoper njo !, Ljudstvo se
je tedej jaderno vernilo, in Daniel jim reče: Odločite jih
deleč narazen , in jih bom izpraševal. Ko sta bila tedej
ločena eden od druziga, pokliče njih eniga, in mu reče:
Zastaram v’hudobii! zdej so prišli na dan tvoji grehi,
ktere si popred delal, ko si po krivim sodil, nedolžne za¬
tiral, in krivične izpušal, ako ravno Gospod govori: Ne--
dolžniga in pravičniga ne mori. Zdej tedej, če si jo vidi!,
povej, pod kterim drevesam si jih vidil pogovarjati se med
seboj? On odgovori: Pod mirtvikam. Daniel pa reče:

Prav v’svoje pogubljenje si se zlegal; zakaj glej, angel
Gospodov, kteri je od Boga povelje prejel, te bo raztergal
na dvoje. In ko so ga bili odpeljali, je ukazal uniga per-
peljati, ter mu reče: Zarod Kananov in ne Judov! lepota
te je omamila, in poželenje je spačilo tvoje serce. Tako
sta delala Izraelovim hčeram, in one so vama iz strahu

60

pervolile; ali Judova hči se ni vdala vajni hudobii. Zdej
mi tedej povej, pod kterim drevesam sijih dobil pogovar¬
jati se med seboj ? On odgovori: Pod česminam. Daniel
pa mu reče: Prav si se zlegal tudi ti sam v’ svoje pogublje¬
nje; zakaj čaka te angel Gospodov z’mečam, de te pre¬
seka po sredi, in vaji umori. Tedej zavpije vsa množica
z’velikim glasani, in hvalijo Boga, kijih  ohrani, kteri
vanj zaupajo. In se vzdignejo zoper dvoja starca (zakaj
Daniel jih je bil prepričal iz njih ust, de sta krivo pričala)
in jima store, kakor sta ona hudobno delala zoper svojiga
bližnjiga, ter jih umore. In oteta je bila nedolžna kri
tisti dan.

Evangeli svetiga Janeza  8, i — 11.

Tisti čas je šel Jezus na oljsko goro. Inzjutrej
zg od tj je spet prišel v’ tempelj, in vse ljudstvo je
prišlo k’ njemu; in jih je sede učil. Perpeljejo mupa
pismarji in farizeji ženo, ki so jo bili v’ prešeštvu
dobili; in so jo v’ sredo postavili, in so mu rekli:
Učenik! ta žena je bila zdaj v’ prešeštvu najdena.
V’ postavi pa nam je Mojzes zapovedal take kamnjati.

- Kaj tedej ti praviš? To so pa rekli, ker so ga skušali
de bi ga mogli zatožiti. Jezus pa se je perpognil,
in je z’petstam pisal na tla. Ko pa niso jenjali ga
vprašati, se je sklonil in jim je rekel: Kteri vas je
brez greha, naj pervi verže kamen v’ njo. In se je
spet perpognil, in pisal na tla. Kadar so pa to sli¬
šali, so eden za drugim vun šli, nar pervič starši;
in je ostal Jezus sam in žena, ki je sredi stala.
Jezus pa se je sklonil, in ji rekel: Zena!, kje so
tisti, kteri so te tožili? Ali te ni nobeden obsodil?
Ona je rekla: Nobeden, Gospod! Jezus pa je rekel:
Tudi jest te ne bom obsodil; pojdi in nikar več ne
greši.

61

Četerto nedeljo v’ poslu.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galacanov

4 , 22  — 31 .

Bratje! pisano je, de je imel Abraham dva sina;
eniga od sužinje, in eniga od proste. Pa kteri je bil od
sužinje, je bil po mesu rojen; kteri pa od proste, po ob¬
ljubi. To pa je po drugačnim pomenu rečeno. To sta
namreč dva testamenta: edten na gori Sinajski, kteri v’
svtžnost rodi, in ta je Agara; zakaj gora Sinajska je v’
Arabii, in se derži tiste, kjer je zdej Jeruzalem, in služi
z’svojimi otroci. Eden pa, kteri je gornji Jeruzalem, je-
prosta in naša mati. Zakaj pisano je: Veseli se neporod-
na, ktera ne rodiš; zaukaj in zaupij, ktera nisi na poro¬
du; ker zapušena ima veliko otrok, več ko ta, ktera ima
moža. Mi pa, bratje! smo po Izaku otroci.obljube. Ali
kakor je takrat tisti, kteri je bil po mesu rojen, prega¬
njal uniga, kteri je bil po duhu; tako tudi zdej. AlPkaj
govori pismo? Izženi sužinjo in njeniga sina; zakaj sin
sužinje ne bo naslednik z’ sinam proste. Tedej, bratje!
nismo otroci sužinje, ampak proste, z’ ktero prostostjo
nas je Kristus proste storil.

Evangeli svetiga Janeza  6, 1 — 15.

Tisti čas je šel Jezus čes Galilejsko morje,
ktero je Tiberiaško. In šla je za njim velika mno¬
žica, ker so vidili čudeže, ki Jih je delal nad bol¬
niki. Jezus je tedej šel na goro, in je tam sedel z’
svojimi učenci. Bila je pa blizo velika noč, Judov¬
ski praznik. Ko je tedej Jezus oči vzdignil, in je
vidil, de je silno velika množica prišla k’ njemu,- je
rekel Filipu: Od kod bomo kupili kruha, de bi ti je¬
dli? To je pa rekel, ker ga je skušal; zakaj on je
vedik kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: Za dve
sto denarjov kruha jim ni dosti, de bi vsakteri kaj
maliga dobil. Mu reče eden njegovih učencov, An¬
drej , Simona Petra brat: En mladenič je tukej, kteri
ima pet ječmenovih kruhov, in dve ribi; ali kaj je
to med tolikanj ? Jezus pa je rekel : Recite ljudem

62

sesti. Bilo je pa tamkej veliko trave. So tedej sedli,
okoli pet tavžent mož števila. Tedej je Jezus vzel
kruhe; in je zahvalil, ter jih razdelil med sedeče;
ravno tako tudi rib, kolikor so hotli. Ko so bili pa
nasiteni, reče svojim učencam: Poberite kosce, kteri
so ostali, de konca ne vzamejo. So tedej pobrali, in
napolnili dvanajst kosov z’ kosci, ki so ostali od
petih ječmenovih kruhov tistim, kteri so jedli. Tedej
so ljudje, ko so vidili čudež, kteriga je bil Jezus
storil, rekli: On je resnično prerok, kteri ima na
svet priti. Ko je tedej Jezus spoznal, de hočejo
priti, in ga po sili vzeti, de bi ga kralja storili, je
spet on sam zbežal na goro.

V’ pondeljik po 4. nedelji v’ postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev  3,16 — 28.

Tiste dni ste prešle dve ženi h’ kralju Salomonu, in
stopite pred-nj. In reče njih ena: Prosim, moj Gospod!
Jest in ta žena stanujeve v’ eni hiši, in sim porodila per
njej v’hramu. Tretji dan po mojim porodu pa je tudi
ona porodila; in sve, vkupej bile, in razun naju ni bilo
nikogar druziga per nama v’ hiši. V’ noči pa je sin te
žene umeri, v’ spanji namreč ga je zadušila. In vstane
po noči, ko je bilo vse tiho, vzame mojiga sinu od mene,
tvoje služabnice spijoče, in ga položi k’ sebi; svojiga sina
pa, kteri je bil mertev, k’meni položi. In ko sim zjutrej
vstala, de bi dala mleka svojiinu sinu, najdem, de je
mertev; ko ga pa per svetlim dnevu bolj na tanko po¬
gledam , vidim, de ni moj, kteriga sim rodila. Druga
žena pa je rekla: Ni tako , kakor govoriš; ampak tvoj
sin je mertev, moj pa živi. Nasproti je una rekla: La-
žeš; zakaj moj sin živi, tvoj sin pa je umeri. In tako
ste se prepirale pred kraljem. Tedej reče kralj: Ta pravi:
Moj sin živi, in tvoj sin je umeri; in una odgovori: Ni
tako, ampak tvoj sin je umeri, moj pa živi. Pernesite
mi meč! In ko so meč pernesli kralju, reče: Razsekajte
otroka živiga na dvoje, in dajte polovico tej in polovico
uni. Žena pa, ktere sin je bil živ, (njej'namreč se je

63

T

njen sin v’ serce smilil,) reče kralju: Prosim, Gospod!
dajte uni otroka živiga, in nikar gane umorite! Nasproti
pa una reče: Ne bodi ne moj ne tvoj, ampak razdeli naj
se. Kralj odgovori in reče: Dajte pervi otroka živiga, in
nikar ga ne umorite, zakaj ta je njegova mati. In ves
Izrael je slišal sodbo, ktero je storil kralj, in so se bali
kralja, ker so vidili, de je modrost Božja v’ njem storiti
pravico.

Evangeli svetiga Janeza 2,  13 — 25.

Tisti čas je bila blizo velika noč, in Jezus je
šel gori v’ Jeruzalem. In jih je našel v’ tempeljnu,
kteri so prodajali vole, in ovce in golobe, in menjavce
sedeti. In je naredil kakor tepežnico iz vervic, in je
vse izgnal iz tempeljna, tudi ovce in vole; in je men-
javcam denarje izsul, in mize prevernil. In tistim,
kteri so golobe prodajali, je rekel: Spravite to od
tod, in ne delajte iz hiše mojiga Očeta hiše kupčije.
Njegovi učenci pa so se-spomnili, de je pisano: Go¬
rečnost za tvojo hišo me izjeda. Judje so tedej od¬
govorili, in mu rekli: S’kakošnim čudežam nam ska-
žeš, de smeš to delati? Jezus je odgovoril in jim
rekel: Poderite ta tempelj, in v’ v  treh dneh ga bom
postavil. Tedej so Judje rekli: Sest in štirdeset let
se je zidal ta tempelj, in ti ga boš v’treh dneh po¬
stavil? On pa je govoril od tempeljna svojiga telesa.
Kadar je tedej od mertvih vstal, so se spomnili nje¬
govi učenci, de je to govoril; in so verovali pismu
in besedi, ktero je Jezus govoril. Ko je bil pa v’
Jeruzalemu o,veliki noči, v’ dan praznika, jih je ve¬
liko verovalo v’ njegovo ime,- ker so vidili njegove
čudeže, ki jih je delal. Jezus se jim pa ni zaupal
samiga sebe, zato kef je on vse poznal, in ker ni
potreboval, de bi kdo pričeval od človeka; zakaj on
je vedil, kaj je v’ človeku.

64

, V’ tvorik po 4. nedelji v’ postu.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 32,  7^—14.

Tiste dni je Gospod Mojzesu govoril, rekoč: Pojdi
z’gore; zakaj grešilo je tvoje ljudstvo, ktero si izpeljal
iz Egiptovske dežele. Odstopili so hitro s’ pota, kteriga
si jim pokazal, in so si zlili tele, in so ga molili in mu
darovali, rekoč: Ti so tvoji bogovi, Izrael, kteri so te
izpeljali iz Egiptovske dežele. In Gospod je spet rekel
Mojzesu: Vidim, de je to ljudstvo terdovratno; pusti me,
de se vname moja jeza nad njimi, in de jih potrebim, in
bom storil tebe v' velik narod. Mojzes pa je molil k’ Go¬
spodu svojimu Bogu, rekoč: Gospodi zakaj se je tvoj
serd vnel zoper tvoje ljudstvo, ktero si izpeljal iz Egip¬
tovske dežele z’ veliko krepostjo in močno roko. Naj ne
reko Egipčani: Svijačno jih je izpeljal, de bi jih pomoril
v’gorah, in iztrebil iz zemlje. Uleži se tvoja jeza, in
bodi milostiv hudobii svojiga ljudstva. Spomni se Abra¬
hama, Izaka, in Izraela, svojih hlapcov, kterim si per-
segel sam per sebi, rekoč: Bom pomnožil vaš zarod, ka¬
kor zvezde na nebu, in vso to deželo, od ktere sim go¬
voril, bom.dal vašimu zarodu, in jo bote v’last imeli ve¬
koma. In Gospod se je dal potolažiti, in ni poslal svojimu
ljudstvu nesreče, od ktere je govoril, in se je usmilil
svojiga ljudstva Gospod naš Bog.

Evangeli svetiga Janeza  7, 44—31.

Tisti čas, kadar je bil že praznik napol minul,
je šel Jezus v’ tempelj, in je učil. In Judje so se
čudili, rekoč: Kako ume on pisma, ker se ni učil.
Jezus jim je odgovoril in rekel: Moj uk ni moj, am¬
pak tistiga, kteri me je poslal. Ako lioče kdo nje¬
govo voljo storiti, bo spoznal iz uka, ali je iz Boga,
ali jest sam iz sebe govorim. Kdor sam iz sebe go¬
vori, iše svoje časti; kdor pa iše časti tistiga, kteri ga
je poslal, on je resničen, in v’ njem ni krivice. Vam li ni
Mojzes dal postave ? In nobeden zmed vas ne spolni
postave. Zakaj meišete umoriti? Množica je odgovorila
in rekla: Hudiča imaš, kdo te iše umoriti? Jezus je
odgovoril in jim rekel: Eno delo sim storil, in vsi se

65

čudite. Poglejte, Mojzes vam je dal obrezo, (ne de
bi bila od Mojzesa, ampak od očakov,) in v’ saboto
obrezujete človeka. Ako človek obrezo prejme v’ra¬
boto , de se Mojzesova postava ne prelomi; zakaj se
nad menoj hudujete, de sim celiga človeka ozdravil
v’ saboto ? Ne sodite na oči, ampak sodite pravično
sodbo. Nekteri iz Jeruzalema so tedej rekli: Ni li ta
tisti, kteriga išejo umoriti ? In glejte ! očitno govori,
in nič mu ne reko. Ali so viši res spoznali, de je
on Kristus? Ali tega poznamo, od kod je; kadar pa
Kristus pride, ne ve nihče, od kod je. Jezus je te¬
dej v’ tempeljnu učijoč zavpil in rekel: Poznate me,
in veste, od kod sim! In sam od sebe nisiin prišel;
ampak resničen je, kteri me je poslal, kteriga vi ne
poznate. Jest ga poznam, ker sim od njega, in me
je on poslal. Iskali so tedej ga prijeti, in nihče ni
rok nanj položil, ker še ni bila prišla njegova ura.
Veliko iz množice pa jih je vanj verovalo, in so re¬
kli: Ali bo Kristus, kadar pride, več čudežov delal,
kakor jih ta dela ?

V’ sredo po 4. nedelji v’ postil.

Berilo iz Izaija preroka  1, 16 — 19.

To reče Gospod Bog: Umite se, očistite se; spra¬
vite hudobijo svojih del spred mojih oči, jeujajte hudobno
delati; učite se dobro storiti, išete pravičnosti, pomagajte
zatiranima, storite pravico siroti, ponesite se za vdovo;
tedej pridite, in *e pravdajte z’ menoj, reče Gospod. Ako
so vaši grehi kakor škerlat, bodo beli, kakor sneg; in
ako so rudeči kakor bagor, bodo kakor volna beli. Ako
me hočete poslušati, bote dobrote dežele vživali, reče
Gospod vsigamogočni.

Evangeli svetiga Janeza 9,  1 — 38.

Tisti čas, ko je šel Jezus memo, je vidil od
rojstva slepiga človeka. In so ga vprašali njegovi
učenci: Učenik! kdo je grešil, on ali njegovi starši,
de je slep rojen? Jezus je odgovoril: Ni grešil ne

6

66

on ne njegovi starši: temuč de se razodenejo Božje
dela nad njim. Jest moram delati dela tistiga, kteri
me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko nihče ne
more delati. Dokler sim na svetu, sim luč sveta. Ko
je bil to rekel, je pljunil na tla, in storil blata iz
pljunka, in je pomazal z’blatain njegove oči; in mu
je rekel: Pojdi, umij se v’kopeli Siloe, (kar se pre¬
stavi poslan.) Tedej je šel, in seje umil, in je pri¬
šel vidijoč. Sosedje tedej, in kteri so ga poprej vi-
dili, de je bil berač, so.rekli: Ali ni ta tisti, kteri
je sedel, in vbogajme prosil? Eni so rekli: On je.
Eni pa: Nikakor, ampak podoben mu je. On pa je
rekel: Jest sim. Tedej so mu rekli: Kako so se ti
odperle oči? Je odgovoril: Tisti človek, ki se ime¬
nuje Jezus, je blata storil, in je pomazal moje oči,
in mi je rekel: Pojdi h’kopeli Siloe, in umij se. In
sim šel, in se umil in vidim. In so mu rekli: Kje je
tisti? Je rekel: Ne vem. Peljejo ga, kteri je bil
slep, k’ farizejam. Bila je pa sabota, kadar je Jezus
blata storil, in odperl njegove oči. Tedej so ga spet
tudi farizeji vprašali, kako je spregledal. On pa jim
je rekel: Blata mi je djal na oči, in sim se umil, in
vidim. Rekli so tedej nekteri zmed farizejov: Ta
človek ni od Boga, ker sabote ne derži. Drugi pa
so rekli: Kako more človek grešnik take čudeže de¬
lati ?  In je bil razpor med njimi. Reko tedej spet
slepcu: Kaj ti praviš od njega, kteri ti je odperl
oči? On pa je rekel: Prerok je. Judje tedej niso
verjeli od njega, de je bil slep, ih de je spregledal,
dokler niso poklicali staršov tega, Iteri je bil spre¬
gledal. In sojih vprašali rekoč: Je lita vaš sin, od
kteriga vi pravite, de je bil slep rojen? Kako tedej
zdej vidi? Njegovi starši so jim odgovorili, in rekli:
Vemo, de je ta naš sin, in de je bil slep rojen; kako
pa zdej vidi, ne vemo; ali kdo je odperl njegove
oči, mi ne vemo. Njega vprašajte, je zadosti star,
naj sam govori od sebe. To so rekli njegovi starši,
Ker so se Judov bali; zakaj Judje so bili ze sklenili,
de, če kdo reče, de je on Kristus, naj bo od s-hod-
nice odločen. Zavoljo tega so njegovi starši rekli:
Je dosti star, njega vprašajte. Tedej so vdrugič

67

poklicali človeka, kteri je bil slep, in so mu rekli: Daj
čast Bogu! mi vemo, de je ta človek grešnik. On jim
je tedej rekel: Alije grešnik, ne vem; samo to vem,
de sim bil slep, in de zdej vidim. So mu tedej rekli:
Kaj ti je storil ? Kako ti je odperl oči ? Jim je od¬
govoril: Sim vam že povedal, in ste slišali; kaj ho¬
čete spet slišati? Ali hočete tudi vi njegovi učenci
biti? Tedej so ga kleli in so rekli: Ti bodi njegov

učenec; mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vemo, de
je z’ Mojzesam Bog govoril; od tega pa ne vemo,
od kod de je. Je odgovoril tisti človek, in jim
rekel: To je čudno, de vi ne veste, od kod de
je; in je odperl moje oči! Vemo pa, de grešnikov
Bog ne usliši; ampak če kdo Bogu služi, in njegovo
voljo stori, njega usliši. Kar svet stoji, se ni sli¬
šalo, de bi bil kdo sleporojenimu odperl oči. Ko bi
ta ne bil od Boga, bi ne bil mogel nič storiti. So
odgovorili, in mu rekli: V’ grehih si rojen ves, in ti
nas učiš ? In so ga izgnali vunkej. Jezus je slišal,
de so ga vunkej izgnali, in ko ga je bil našel, mu
je rekel: Veruješ ti v’ Sinu Božjiga? On je odgo¬
voril in rekel: Gospod! kdo je, de verujem vanj?
In Jezus mu je rekel: Vidil si ga, in kteri z’ teboj
govori, on je. On pa je rekel: Gospod! verujem. In
je padel in ga molil.

V’ četertik po 4. nedelji v’ postu.

Berilo iz 4. bukev kraljev  4, 25 — 38.

Tiste dni je šla Sunamska žena k’ Elizeju na goro
Karmelsko. In kadar jo je bil zagledal mož Božji proti
sebi iti, je rekel Giecju svojimu hlapcu: Glej jo Sunam-
ko! Teci ji naproti, in reci ji: Jeli  mir tebi in tvojima mo¬
žu in tvojima sinu? Ona je odgovorila: Mir. Kadar je bila pa
prišla k’možu Božjimu na goro, seje oklenila njegovih nog;
in Gieci je perstopil, in jo je hotel odriniti. Mož Božji pa
je rekel: Pusti jo; zakaj njej je britko per sercu, in Go¬
spod mi ni razodel, in mi ni povedal. Ona pa mu je re¬
kla: Sim li prosila sinu od svojiga Gospoda? Ti nisim li
rekla: Nikar mi ne legaj? In on je rekel Giecju: Opaši

5  •

68

svoje ledje, in vzemi mojo palico v’ svojo roko, ter idi.
In ako te kdo sreča, ne pozdravljaj ga; in ako te kdo
pozdravi, ne odgovarjaj mu. In položi moja palico otroku
na obraz. Na to je rekla mati otrokova: Kakor resnično
živi Gospod, in živi tvoja duša, te ne pustim! Tedej se
je vzdignil in je šel za njo. Gieci pa je bil pred njima
odšel, in je bil palico položil otroku na obraz; in ni bilo
glasu, ne občutenja. In se je vernil njemu naproti, in mu
je povedal, rekoč: Otrok ni vstal. Elizej je šel tedej v’
hišo, in otrok leži mertev na njegovi postelji. In ko je
bil vanjo prišel, je zaperl duri za seboj in za otrokam,
in je molil k’ Gospodu. Tedej se je vzdignil, in je legel
na otroka, in je djal svoje usta na njegove usta, svoje
oči na njegove oči, in svoje roke na njegove roke; in se
je razprosterl nad njim,, in se je ogrelo otrokovo telo. In
on je vstal, in šel enkrat po hiši semtertje ; in je spet
šel, in se ulegel na-nj, in otrok sedemkrat zazeva, in
odpre oči. On pa je poklical Giecja, in mu je rekel: Po¬
kliči to Sunamko. In poklicana stopi noter k’ njemu. Ji
reče: Vzemi svojiga sina. Ona je peršla, in padla k’nje¬
govim nogam, in se mu perklonila do tal; in je vzela
svojiga sina, in šla, Elizej pa se je vernil v’ Galgalo.

Evangeli svetiga Lukeža 7,  11 — 16.

Tisti čas je šel Jezus v’ mesto, ki se imenuje
Najm, in z’njim so šli njegovi učenci in velika mno¬
žica. Ko se je pa mestnim vratam perbližal, glej!
so merliča nesli, ediniga sinu svoje matere, in ta je
bila vdova; in z’ njo je bilo veliko ljudi iz mesta. In
kadar jo je Gospod vidil, se mu je v’ serce smilila,
in ji je rekel: Ne jokaj! In je perstopil, in se par
dotaknil, (kteri so pa nosili, so obstali;) in je rekel:
Mladenič, , rečem ti, vstani! In merlič je sedel, in
začel govoriti. In ga je dal njegovi materi. Vse pa
je strah obšel, in so Boga hvalili, rekoč: Velik pre¬
rok je med nami vstal, in Bog je obiskal svoje ljud¬
stvo !

69

V’ petik po 4. nedelji v’ postu.

Berilo iz 3. bukev kraljev 17 , 17—24.

Tiste dni je zbolel sin gospodinje, in bolezen je bila
tako silna, de ni bilo v’ njem več sape. Je rekla tedej
Eliju: Kaj je meni in tebi, mož Božji? Si li zato k’meni
prišel, de pridejo moje pregrehe v’ spomin, in de umoriš
mojiga sina? In Elija ji je rekel: Daj mi svojiga sina!
In ga je vzel iz njeniga naročja, in nesel v’gornjico, kjer
je on prebival, in ga je položil na svojo posteljo. In je
klical v’Gospoda, ter je djal: Gospod moj Bog! se li hu¬
duješ nad to vdovo, per kterijest prebivam, de si umoril
njeniga sina? In se je razpel, in trikrat po dolgama na
otroka ulegel, in je klical v’ Gospoda, ter rekel: Gospod
moj Bog! prosim, naj se verne duša tega otroka v’ nje¬
govo telo. In Gospod je uslišal Elijevo prošnjo, in ver-
nila seje duša tega v’otroka, in je oživel. In Elija je vzel
otroka, in ga je nesel iz gornjice v’ spodnjo hišo, in dal
njegovi materi, in ji rekel: Vidiš, tvoj sin živi! In žena
je rekla Eliju: Zdej iz tega spoznam, de si mož Božji, in
de je beseda Gospodova v’ tvojih ustih resnična.

Evangeli svetiga Janeza  14, 1 —45.

Tisti čas je bil nekdo bolan, Lacar iz Betanije,
iz terga Marije, in Marte njene sestre. ^Marija pa
je bila, ktera je Gospoda z ,  niazilam mazala, in bri¬
sala njegove noge z’svojimi lasmi, ktere brat Lacar
je bil bolan.) Njegove sestre tedej ste poslale do
njega, rekoč: Gospod! glej, kteriga ljubiš, je bolan.
Ko je pa Jezus to slišal, jim je rekel: Ta bolezen
ni k’smerti, temuč je k’ časti Božji, de bo Sin Božji
po nji poveličan. Jezus pa je ljubil Marto, in njeno
sestro Marijo, in Lacarja. Ko’je tedej slišal, de je
bolan, je še dva dni ostal na tistim mestu. Potem pa
je rekel svojim učencam: Pojdimo spet v’ Judejo!
Učenci mu reko: Učenik! zdaj so Judje iskali te
kamnjati, in greš spet tje? Jezus je odgovoril: Ni
li dvanajst ur v’ dnevu ? Ako kdo po dnevu hodi, se
ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; ako pa po noči
hodi, se spodtakne, ker ni luči per njem. To je go-

70

voril, in po tem jim je rekel: Lacar, naš prijatel, spi:
pa grem, de ga iz spanja zbudim. Njegovi učenci so
tedej rekli: Gospod! ako spi, bo ozdravel. (Jezus pa
je bil rekel od njegove smerti; oni pa so menili, de
od navadniga spanja govori.) Takrat tedej jim je Je¬
zus razločno rekel: Lacar je umeri. In vesel sim
zavoljo vas, de nisim bil tam, zato de verujete; pa
pojdimo k’njemu. Tomaž tedej, ki je imenovan Dvoj-
čič, je rekel zoučencam: Pojdimo tudi mi, de z’ njim
umcrjemo ! Jezus je tedej prišel, in ga je našel že
štiri dni v’ grobu ležati. (Betanija pa je bila bliz
Jeruzalema, okoli petnajst tečajov hoda.) Veliko
Judov pa je bilo prišlo k’Marti in k’Marii, debijih
tolažili zavoljo njih brata. Ko je tedej Marta slišala,
de Jezus pride, mu je naproti šla; Marija pa je do¬
ma sedela. Marta je tedej rekla Jezusu: Gospod!
ko bi ti bil tukej, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi
zdaj vem, de, kar koli boš Boga prosil, ti bo Bog
dal. Jezus ji reče: Tvoj brat bo vstal. Marta mu
reče: Vem, de bo vstal ob vstajenji, poslednji dan.
Jezus ji je rekel: Jest sim vstajenje in življenje;
kdor v’ me veruje, bo živel, ako ravno umerje.
In kdor koli živi in v’ me veruje, ne bo umeri ve¬
komaj. Veruješ to? Mu reče: Kaj pa de verujem,
Gospod! de si ti Kristus, Sin živiga Boga, ki sina
ta svet prišel! In ko je bila to izgovorila, je šla in
je poklicala na tihim Marijo svojo sestro, rekoč:
Učenik je tukej, in te kliče. Ona, ko je to slišala,
vstane hitro, in gre k’ njemu. Jezus namreč še ni bil
prišel v’ terg; ampak je bil še na tistim mestu, kjer
mu je bila Marta naproti prišla. Judje tedej, kteri
so bili per nji v’ hiši, in so jo tolažili, ko so vidili,-
de je Marija hitro vstala, in vun šla, so šli za njo,
rekoč: K’ grobu gre, de bo tam jokala. Ko je tedej
Marija tje prišla, kjer je bil Jezus, in ga je vidila,
mu je k’ nogam padla, in mu reče: Gospod! ko bi
bil ti tukej, bi moj brat ne bil umeri. Jezus tedej, ko
jo je vidil jokati, in jokati Jude, kteri so bili z’ njo
prišli, se je zgrozil v’duhu, in se užalil, in je rekel:
Kam ste ga položili? Mu reko: Gospod! pridi in po¬
glej In Jezus se je zjokal. Judje so tedej rekli:

71

Glejte, kako ga je ljubil! Eni zmed njih pa so rekli:
Ali ni mogel ta, 'ki je oči odperl sleporojenimu, tudi
storiti, de bi ta ne bil umeri? Jezus se je tedej spet
sam v’ sebi zgrozil, in pride k’ grobu. Je bila pa
jama, in kamen je bil položen čez njo. Jezus reče:
Odvalite kamen. Marta, sestra mertviga, mu reče:
Gospod! že smerdi, zakaj štiri dni že leži. Jezus ji
reče: Ali ti nisim rekel, de, ako veruješ, boš vidila
čast Božjo ? Tedej so kamen odvalili. Jezus pa je
oči na kviško vzdignil, in je rekel: Oče! zahvalim
te, de si me uslišal. Jest sim pa vedil, de me vse¬
lej uslišiš; tode zavoljo ljudstva, ki okoli stoji, sim
rekel, de verujejo, de si me ti poslal. In ko je bil
to izrekel, je z’velikim glasam zavpil: Lacar, pridi
vun! In kteri je bil umeri, je zdajci vun prišel, po¬
vezan na rokah in nogah z’ povoji, in njegov obraz
je bil v’ pert^zavit. Jezus jim reče: Rezvežite ga,
in pustite ga iti. Veliko Judov tedej, ki so bili prišli
k’ Marii in k’ Marti, in so vidili, kar je Jezus storil,
je vanj verovalo.

V’ saboto po 4. nedelji v’ postu.

Berilo iz Izaija 'preroka  49, 8—15.

To reče Gospod: Ob prijetnim času sim te uslišal, in
v’ dan zveličanja sim ti pomagal; sim te ohranil, in te dal
v’ zavezo ljudstvu, de povzdigneš deželo, in posedeš zapu-
šene dele, de rečeš jetnikam: Izidite! in tistim, kteri so
v’ temi: Pridite na svetlobo! Na potih se bodo pasli, in na
vsih planjavah bo njih paša. Ne bodo lačni, ne žejni, tudi
jih ne bo pekla vročina in solnce; ker njih usmiljenik jih
bo vodil, in k’ Studencam vod jih peljal. In bom storil vse
svoje gore v’ pot, in moje steze bodo povišane. Glej, oni
bodo od deleč prišli, in glej, eni od severja in od morja,
drugi od južne dežele ! Ukajte, nebesa, in veseli se, zem¬
lja; gore, pojte hvalo! Zakaj Gospod je poveselil svoje
ljudstvo, in se usmilil svojih siromakov. Ali Sion reče:
Zapustil me je Gospod, in Bog me je pozabil. More li mati
pozabiti svoje dete, de bi se ne usmilila sinu svojiga telesa?

72

In ko bi ga ona pozabila, jest vunUer tebe ue bom pozabil,
reče Gospod vsigamogočni.

Evangeli svetiga Janeza  8, 12  — 20.

Tisti čas je Jezus govoril Judovskim množicam,
rekoč: Jest sim luč sveta; kdor hodi za menoj, ne
hodi po temi, ampak bo imel luč življenja. Farizeji
so mu tedej rekli: Ti sam od sebe pričuješ, tvoje
pričevanje ni resnično. Jezus je odgovoril, in jim
rekel: Oe tudi jest sam od sebe pričujem , je moje
pričevanje vunder resnično; ker vem, od kod sim
prišel, in kam grem; vi pa ne veste, od kod pridem
in kam grem. Vi po mesu sodite, jest nikogar ne
sodim. In ako jest sodim, je moja sodba resnična;
ker nisim sam, ampak jest in Oče, kteri me je po¬
slal. In v’ vaši postavi je pisano, de dveh človekov
pričevanje je resnično. Jest sim, kteri sam sebi pri¬
čujem; in Oče, kteri me je poslal, pričuje od mene.
Tedej so mu rekli: Kje je tvoj Oče? Jezus je od¬
govoril: Ne poznate, ne mene, ne mojiga Očeta; ako
bi mene poznali, bi pač tudi mojiga Očeta poznali.
Te besede je Jezus govoril v’ tempeljnovi hrambi, ko
je učil v’ tempeljnu; in nihče ga ni prijel, ker nje¬
gova ura še ni bila prišla.

Peto postno ali tiho nedeljo.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev

9, 11-15.

Bratje! Kristus je perstopil, kakor veliki duhoven
prihodnjih dobrot, skozi vekši in veliko boljši šotor, kteri
ni z’ roko storjen , to je, ne tega stvarjenja; tudi ni s’
kozlovsko ali telečjo kervjo, ampak je z’ lastno kervjo
enkrat v’presvetiše šel, in je večno odrešenje našel. Zakaj
če kri kozlov in juncov, in potreseni telični pepel ognju-
šene posveti v’telesno čistost, koliko bolj bo kri Kristusa,
kteri je po svetim Duhu sebe brez madeža Bogu dal, našo
vest očistila od mertvih del, de bomo služili živimu Bogu!
In zato je srednik nove zaveze, de s’ smertjo obljubo od-

73

rcšenja od tistih pregreh, ki so Lile pod poprejšnjo zave¬
zo, prejmejo, kteri so poklicani k’večnima delu v’ Kri¬
stusu Jezusu Gospodu našim.

Evangeli svetiga Janeza  8, 46—59.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Kdo zmed vas me bo greha prepričal? Ako vam resnico
govorim, zakaj mi ne verujete? Kdor je iz Boga,
besede Božje posluša. Za tega voljo vi ne poslušate,
ker niste iz Boga. Judje so tedej odgovorili, in mu
rekli: Ali ne govorimo mi prav, de si Zamarijam, in
imaš hudiča? Jezus je odgovoril: Jest nimam hudiča;
ampak častim svojiga Očeta, in vi ste mi čast odvzeli.
Pa jest ne išem svoje časti; je, kteri je iše in sodi.
Resnično, resnično vam povem: Ako kdo mojo besedo
dopolni, ne bo smerti vidil vekomaj. Judje so tedej
rekli: Zdaj smo spoznali, de imaš hudiča! Abraham
je umeri in preroki, in ti praviš : Ako kdo mojo be¬
sedo dopolni, ne bo smerti okusil vekomaj. Si li ti
veči, kakor naš oče Abraham, ki je umeri? in pre¬
roki so umerli. Koga sam sebe deiaš? Jezus je od¬
govoril: Ce jest sam sebe častim, moja čast nič ni;
moj Oče je, kteri me časti, od kteriga vi pravite, de
je vaš Bog. In ga ne poznate; jest pa ga poznam,
in ako rečem, de ga ne poznam, bom lažnik, kakor
vi; ali poznam ga in dopoinim njegovo besedo. Abra¬
ham, vaš oče, se je silno veselil viditi moj dan; vi¬
dil ga je, in je bil vesel. Judje so mu tedej rekli:
Se petdeset let nimaš, in si Abrahama vidil? Jezus
jim je rekel: Resnično, resnično vam povem, preden
je bil Abraham, sim jest. Tedej so pobirali kamnje,
de bi vanj lučali; Jezus pa se je skril, in je šel iz
tempeljna.

V  pondeljik po tihi nedelji.

Berilo iz Jona preroka  3, 1 —10.

Tiste dni je govoril Gospod vdrugič Jonu preroku,
rekoč: Vstani in idi v’Ninive, veliko mesto, in oznanuj

74

v’ njem, kar sini ti jest rekel oznanovati. In je vstal Jona,
in šel v’ Ninive po besedi Gospodovi. Ninive pa so bile
mesto tri dni hoda veliko. In Jona je šel en dan hoda v’
mesto, ter je vpil in rekel: Se štirdeset dni, in Ninive
bodo razdjane! In Ninivljani so verovali v’Boga, in so
napovedali post, ter so oblekli ojstre oblačila od nar vek-
šiga do nar manjšiga. In prešla je beseda do kralja Ni-
nivskiga, in je vstal s’ svojiga stola, in vergel svoje
oblačilo s’ sebe, in se oblekel v’ ojstro oblačilo, ter sedel
na pepel. In je bilo oklicano in rečeno v’ Ninivah po po¬
velji kralja in njegovih knezov tako : Nič naj ne okusijo
ne ljudje, ne živina, ne govedo, ne drobnica; tudi naj
se ne pasejo , in vode naj ne pijejo. In naj se oblečejo
v’ ojstre oblačila ljudje in živina, in naj kličejo v’ Gospoda
na vso moč. In slehern naj se oberne od svojiga hudiga
pota in od krivice svojih rok. Kdo ve, morebiti se bo Bog
obernil, in bo zanesel, in odjenjal od svojiga grozniga
serda, in ne bomo končani. In Bog je vidil njih dela, de
so se obernili od svojiga hudiga pota, in usmilil se je
svojiga ljudstva Gospod naš Bog.

Evangeli svetiga Janeza  7, 32  — 39.

Tisti čas so viši in farizeji poslali hlape,ov, de
bi Jezusa prijeli. Jezus jim je tedej rekel: Se malo
časa sim per vas, in grem k’njemu, kteri me je po¬
slal. Iskali me bote, in mene bote našli; in kjer sim
jest, vi ne morete priti. Judje so tedej rekli med se¬
boj: Kam misli ta iti, de ga ne bomo našli? Ali
pojde med razkropljene nevernike, in bo nevernike
učil? Kakošno govorjenje je to, ker je rekel: Iskali
me bote, in me ne bote našli; in kjer sim jest, tje
vi ne morete priti? Poslednji veliki dan praznika pa
je Jezus vstal in vpil rekoč: Ako je kdo žejin, naj
pride k’ meni, in naj pije. Kdor v’me veruje, poteko,
kakor pismo pravi, potoki žive vode iz njegoviga
oserčja. To pa je rekel od Duha, kteriga so imeli
prejeti vanj verujoči.

75

V’ tvorik po tihi nedelj.

Berilo iz Daniela preroka  14, 28 — 42.

Tiste dni so stopili Babilončani pred kralja, in so
rekli: Izdaj nam Daniela, ki je Bela razdjal, in drakona
umoril; sicer bomo pomorili tebe in tvojo družino! Vidil
je tedej kralj, de so zlo vanj tišali, in persiljen jim je
izdal Daniela: Vergli so ga v’ levsko jamo , in tam je bil
šest dni. V’ levnjaku pa je bilo sedem levov, in dajali so
jim na dan po dve trupli in dve ovce; ali zdej se jim ni
nič dalo, de bi požerli Daniela. Bil je pa prerok Habakuk
v’ Judeji, in on je bil skuhal podmet, in nadrobil kruha
v’ lonec; in je šel na polje, de bi nesel ženjcam. Tedej
je rekel angel Gospodov Habakuku: Nesi obedo, ki ga
imaš, v’ Babilon Danielu, kteri je v’ levnjaku. In Habakuk
je rekel: Gospod! Babilona nisim vidil, in za jamo ne
vem. In ga je prijel angel Gospodov verhi glave, in ga
nesel za lase njegove glave; in ga je postavil v’ Babilon
nad jamo s’ svojo hitro močjo. In Habakuk je zavpil re¬
koč: Daniel, služabnik božji, vzemi obedo, kteriga ti je
Bog poslal! In Daniel je rekel: Spomnil si se me, Gospod
Bog! in jih nisi zapustil, kteri te ljubijo. In Daniel je
vstal in jedel. Angel Gospodov pa je Habakuka berž po¬
stavil na njegovo mesto nazaj. Sedmi dan tedej je prišel
kralj, de bi obžaloval Daniela, in je stopil k’ jami, ter
va-njo pogledal, in glej, Daniel sedi v’ sredi levov. Ta¬
krat je zaupil kralj s’ velikim glasam, rekoč: Velik si,
Gospod, Bog Danielov ! In ga je potegnil iz levnjaka;
tiste pa, kteri so ga hotli pogubiti, je vergel v’jamo, in
so bili požerti per tej priči pred njim. Tedej je kralj re¬
kel : Boje naj se vsi prebivavci po vsi deželi Danieloviga
Boga; ker on je odrešenik, ki dela znamnja in čudeže na
nebu in na zemlji, ki je rešil Daniela iz levnjaka.

Evangeli svetiga Janeza  7, 1 —13.

Tisti čas je Jezus po Galileji hodil; zakaj po
Judeji ni hotel hoditi, ker so ga Judje iskali umoriti.
Bil je pa blizo Judovski praznik zelenih šotorov.
Rekli so mu pa njegovi bratje: Idi od tod, in pojdi
v’Judejo, de tudi tvoji učenci vidijo tvoje dela,ktere

76

delaš. Zakaj nihče ne dela kaj na skrivnim, kteri
iše očiten biti; če to delaš, daj se na znanje svetu.
Tudi njegovi bratje namreč niso vanj verovaii. Jezus
jim tedej reče: Moj čas še ni prišel; vaš čas pa je
vselej perpravljen. Vas svetne more sovražiti; mene
pa sovraži, ker jest pričujem od njega, de so nje¬
gove dela hude. Vi pojdite na ta praznik; jest pa še
ne grem na ta praznik, ker moj čas še ni dopolnjen.
Ko je bil to rekel, je on ostal v’ Galileji. Ko so bili
pa njegovi bratje odšli, takrat je tudi on na praznik
šel, ne očitno, ampak nekako na skrivnim. Judje so
ga tedej iskali ob prazniku, in so rekli: Kje je on?
(n med ljudmi je bilo na tihim veliko govorjenja za¬
voljo njega. Zakaj nekteri so rekli: Dober je; nek-
teri pa so rekli: Ni tako, temuč ljudi zapeljuje. Vun-
der pa nihče ni očitno od njega govoril zavoljo strahu
pred Judi.

V’ sredo po tihi nedelji.

Berilo iz 3. Mojzesovih bukev  19, 1. 2.  11—19.

Tiste dni je govoril Gospod Mojzesu, rekoč: Govori
vsimu zboru Izraelovih otrok, iu reci jim: Jest sim Go¬
spod vaš Bog.— Ne kradite, ne legajte, in nihče naj ne
goljfa svojiga bližojiga. Ne persegaj krivo v’ mojim ime¬
nu, in ne oskrunjaj imena svojiga Boga; jest sim Gospod.
Ne delaj krivice svojimu bližnjimu, in ne zatiraj ga s’silo;
naj ne ostaja plačilo tvojiga najemnika per tebi do druziga
dne. Ne kolni gluhiga, in slepimu ne postavljaj spodtiklje-
ja; ampak boj se Gospoda svojiga Boga, ker jest sim Go¬
spod. Ne stori nič krivičniga, in po krivici ne sodi. Ne
glej lica uboziga, in ne spoštuj obraza mogočniga; sodi
svojiga bližnjiga po pravici. Ne bodi opravljivic, ne podpi-
hovavic med ljudstvam; ne podstopi se zoper kri svojiga
bližnjiga; jest sim Gospod. Ne sovraži svojiga brata v’
svojim sercu, ampak očitno ga posvari, de nimaš greha
zavoljo njega. Ne iši maševanja, in ne spomni se krivice
svojih sosedov; ljubi svojiga bližnjiga kakor sam sebe; jest

77

sim Gospod. Moje zapovedi spolnujte, zakaj jest sim Go¬
spod vaš Bog.

Evangeli svetiga Janeza  10, žž2—38.

Tisti čas je bil praznik posvečevanja v’ Jeruza¬
lemu, in zima je bila. In Jezus je hodil v’tempeljnu
po Salomonovi lopi. Judje so ga tedej obsuli, in so
mu rekli: Doklej nas v’nevednosti pustiš? Ako si ti
Kristus, povej nam naravnost! Jezus jim je odgo¬
voril: Vam pravim, in ne verujete. Dela, ktere jest
delam v’ imenu svojiga Očeta, te pričujejo od mene.
Tode vi ne verujete, ker niste iz mojih ovac. Moje
ovce moj glas poslušajo; in jest jih poznam, in ho¬
dijo vsled mene. In jest jim dam večno življenje, in
ne bodo pogubljene vekomej, in nihče jih ne bo iz-
tergal iz moje roke. Kar mi je moj oče dal, je veči,
kakor vse; in nihče ne more iztergati iz roke mojiga
Očeta. Jest in Oče sva eno. Judje so tedej kamnje
pobirali, de bi ga kamnjali. Jezus jim je odgovoril:
Veliko dobrih del sim vam pokazal od svojiga Očeta,
zavoljo kteriga teh del me kamnjate? Judje so mu
odgorili: Zavoljo dobriga dela te ne kamnjamo, ampak
zavoljo bogokletstva, in ker se, ki si človek, Boga
delaš. Jezus jim je odgovoril: Ni li pisano v’ vaši
postavi: Jest sim rekel, bogovi ste? Ako je tiste ime¬
noval bogove , kterim je bila beseda Božja govorjena,
in pismo ne more overženo biti: Kako njemu, kteriga
je Oče posvetil, in na svet poslal, vi rečete: Prekli¬
njaš, ker sim rekel: Sin Božji sim? Ako ne delam
del svojiga Očeta, mi nikar ne verjemite. Ako jih pa
delam, in ako meni nočete verjeti, verjemite delam,
de spoznate in verujete, de je Oče v’ meni, in jest
v’ Očetu.

V’ cetertik po tihi nedelji.

Berilo iz Daniela preroka  3, 34 — 45.

Tiste dni je molil Azarija k’Gospodu, rekoč: Gospod
naš Bogi prosimo, ne zaverzi nas vekoma zavoljo svojiga

78

imena, in ne razderi svoje zaveze. Ne odtegni nam svo-
jiga usmiljenja zavoljo Abrahama svojiga ljubiga, Izaka
svojiga služabnika, in Izraela svojiga svetiga, kterim si
govoril in obljubil, de boš pomnožil njih zarod, kakor
zvezde na nebu in kakor pesik ob kraji morja. Zakaj
zmanjšali, Gospod! smo se zdej, bolj, ko vsi narodje, in
smo ponižani po vsi zemlji zavoljo svojih grehov. In ni¬
mamo zdej kneza, ne preroka, ne vojvoda, ne žgavniga,
ne klavniga, ne jedniga daru, ne kadila, tudi ne mesta ti
darovati pervine, de bi mogii najti tvoje usmiljenje: pa
zavoljo potertiga serca in ponižniga duha nas sprejmi.
Kakor žgavni darovi ovnov in juncov in veliko tavžent
tolstih jagnjet, tako bodi dans naša daritev pred tvojim
obličjem, de ti dopade; zakaj kteri v’tebe zaupajo, ne
ostanejo na sramoti. In zdej gremo vsled tebe z’ vsim ser-
cam, in se te bojimo, in išemo tvojiga obličja. Ne osrami
nas, temuč stori z’ nami po svoji dobrotljivosti, in po
obilnosti svojiga usmiljenja. Otmi nas po svojih čudežih,
in daj čast svojimu imenu, Gospodi In osramoteni naj
bodo vsi, kteri hudo delajo tvojim služabnikam; naj se
sramujejo v’ tvoji vsigamogočnosti, in njih moč bodi razterta.
In naj vedo, de si ti Gospod Bog edini, in častitljiv po
vsi zemlji, Gospod naš Bog.

j Evangeli svetiga Lukeža  7, 36 — 50.

Tisti čas je nekdo smed farizejov Jezusa prosil,
de bi per njem jedel. In je prišel v’ hišo farizejovo in
k’jedi sedel, in glej! žena v’mestu, ktera je bila
grešnica, ko je zvedila, de je v’ hiši farizejovi per
jedi, je pernesla alabastrovo pušico mazila; in je zad
k’ njegovim nogem stopila, ter mu je začela z’ solza¬
mi noge močiti, in jih je s’ lasmi svoje glave brisala,
in mu je noge kuševala, in z’ mazdam mazala. Fari¬
zej pa, kteri ga je povabil, to viditi, je sam per sebi
djal, rekoč: Ko bi bil on prerok, bi pač vedil, kdo in
kakošna je žena, ki se ga dotikuje, de je grešnica!
In Jezus je odgovoril, in mu rekel: Simon! ti imam
nekaj povedati. On pa reče: Učenik, povej! Neki
posojevavec je imel. dva dolžnika; eden je bil dolžan
pet sto denarjov, eden pa petdeset. Ker nista imela
s’ čem plačati, je obema odpustil. Kteri tedej ga bolj

ljubi? Simon je odgovoril in rekel: Menim, de tisti,
kterimu je več odpustil. On pa mu je rekel: Prav si
razsodil. In se je obernil k’ženi, in je rekel Simonu:
Vidiš to ženo? Sim prišel v’tvojo, hišo, in mi vode
na noge nisi dal; ta pa mi je z’solzami noge močila,
in z’ svojimi lasmi jih brisala. Kušljeja mi nisi dal;
ta pa, kar je v’ hišo prišla, mi nog ni jenjala kuše-
vati. Moje glave^nisi s’ oljarn pomazal; ta pa mi je
noge z’ mazdam mazala. Zato ti povem: Veliko gre¬
hov ji je odpušenih, ker je veliko ljubila. Komur se
pa manj odpusti, manj ljubi. Nji pa je rekel: Odpu-
šeni so ti grehi. In so začeli, kteri so z’ njim per
mizi bili, sami per sebi reči: Kdo je ta, kteri clo
grehe odpuša? Itekel je pa ženi: Tvoja vera ti je
pomagala; pojdi v’miru.

V’ petik po tihi nedelji.

Berilo iz Jeremija preroka  17, 13—18.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospodi vsi, kteri te
zapuste, bodo osramoteni; kteri od tebe odstopijo, bodo
v’ prahu zapisani, ker so zapustili Gospoda, vir živih vod.
Ozdravi me, Gospodi in bom ozdravljen; reši me, in bom
rešen: zakaj ti si moja hvala. Glej, oni mi pravijo: Kje
je beseda Gospodova? Naj pride! In jest nisim bil zmam¬
ljen, kadar sim za teboj pastirjem hodil; in dneva člove¬
kovima nisim poželel, ti veš. Kar je izšlo 'iz mojih ust,
je bilo prav pred teboj. Ne bodi mi v’strah, moje upanje
si v’ dan nadloge. Naj bodo osramoteni, kteri me prega-
n j a j° >  jest pa naj -ne bom osramoten; naj trepetajo oni,
jest pa naj ne trepetam; perpelji nad nje dan nadloge, in
stri jih dvakrat, Gospod naš Bog!

Evangeli svetiga Janeza  11, 47 — 54.

Tisti čas so veliki duhovni in farizeji zbor po¬
klicali, in rekli: Kaj hočemo. storiti, ker ta človek
veliko čudežov dela? Ako ga tako pustimo, bodo vsi
vanj verovali, in bodo prišli Rimljani, in vzeli našo
deželo in naš narod. Eden pa zmed njih, Kajfež po

80

imenu, ki je bil tisto leto veliki duhoven, jim je re¬
kel: Vi nič ne veste, in ne pomislite, de je bolje za
vas, de umerje en človek za ljudstvo, in de ves na¬
rod ni pokončan. Tega pa ni sam iz sebe rekel; te-
muč, ker je bil tisto leto veliki duhoven, je prero¬
koval, de ima Jezus umreti za narod, in ne samo za
narod, temuč tudi, de bi otroke Božje, kteri so bili
razkropljeni, v’ eno zbral. Od tistiga dne tedej so se
posvetovali, de bi ga umorili. Jezus tedej ni več očit¬
no hodil med Judi, ampak je od tod šel v’ kraj bliz
pušave, v’mesto, ki se imenuje Efrem, in je tam pre¬
bival z’ svojimi učenci.

V’ Saboto po tihi nedelji.

Berilo iz Jeremija preroka  18, 18 — 23.

Tiste dni so rekli hudobni Judje med seboj: Pridite,
sklepujmo sklepe zoper pravičnika; zato ne bo zginila
poslava od duhovnov, ne svet od inodriga, ne prerokvanje
od preroka. Pridite, in pobimo ga z’ jezikam, in nič ne
čislajmo njegoviga govorjenja! Gospod! glej na-me, in
sliši glas mojih zopernikov. Se li povračuje dobro s’ hu¬
dim, ker so mi jamo izkopali? Spomni se, de sim stal
pred tvojim obličjem, de bi govoril za njih prid, in od-
vernil tvoj serd od njih. Za tega voljo daj njih otroke
v’ lakoto, in pelji jih pod ojster meč; naj bodo njih žene
brez otrok in vdove, in njih možje pobiti, njih mladenči
z’ mečem v’ boji presunjeni. Naj se sliši kričanje iz njih
hiš, zakaj perpeljaj boš naglo nad-nje razbojnika; ker so
jamo izkopali, de bi me vjeli, in skrivej zaderge nasta¬
vili mojim nogam. Ti pa, Gospod! veš vse njih svete zo¬
per mene v’ smert; ne zanesi njih hudobii, in njih greh
pred teboj ne bodi zbrisan; naj padejo pred tvojimi očmi,
in ob času svojiga serda se znosi nad njimi, Gospod naš Bog!

Evangeli svetiga Janeza 12,  10 — 36.

Tisti čas so se veliki duhovni posvetovali, de bi
tudi Lacarja umorili; ker je zavoljo njega veliki Ju¬
dov šlo, in so verovali v’ Jezusa. Drugi dan pa, ko

81

je veliko ljudi, kteri so bili prišli na praznik, sliša¬
lo, de pride Jezus v’ Jeruzalem, so palmove veje
vzeli; in mu naproti šli, ter vpili: Hozana, hvaljen
bodi, kteri pride v’ imenu Gospodovim, Kralj Izrael¬
ski! In Jezus je našel oslica, in je nanj sedel, kakor
je pisano: JVe boj se hči Sion! glej, tvoj kralj pride
sedeč na osličnim žebetu. Tega njegovi učenci popred
niso umeli; ampak, ko je bil Jezus poveličan, takrat
so se spomnili, de je bilo to pisano od njega, in de
so mu to storili. Pričevala je tedej množica, ktera
je bila z’ njim, kadar je Lacarja iz groba poklical,
in ga obudil od mertvih. Zavoljo tega mu je tudi
množica naproti prišla, ker je slišala, de je storil ta
čudež. Farizeji so tedej rekli med seboj: Vidite, de
nič ne opravimo! Glejte, celi svet dere za njiip !
Bili so pa nekteri neverniki med tistimi, kteri so gori
prišli, de bi molili ob prazniku. Ti so tedej persto-
pili k’Filipu, ki je bil iz Betzajde Galilejske, in ga
prosili, rekoč: Gospod! Jezusa bi radi vidili. Filip
pride in pove Andreju; Andrej pa in Filip sta po¬
vedala Jezusu. Jezus pa jima je odgovoril, rekoč :
Ura je prišla, de bo Sin človekov poveličan. Res¬
nično, resnično, vam povem, ako pšenično zerno ne
pade v’zemljo in ne umerje, ostane ono samo; ako
pa umerje, stori veliko sadu. Kdor ljubi svoje živ¬
ljenje, ga bo zgubil; in kdor sovraži svoje življenje
na tem svetu, ga bo perhranil v’ večno življenje. Ako
kdo meni služi, naj za menoj hodi; in kjer sim jest,
tamkej bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi,
ga bo moj Oče počastil. Zdaj je moja duša žalostna.
In kaj hočem reči? Oče, reši me iz te ure? Ali
zato sim prišel v’ to uro. Oče! poveličaj svoje ime.
Glas je tedej prišel z’ neba: Poveličal sim ga, in ga
bom spet poveličal. Množica tedej, ki je stala in
slišala, je rekla, deje  zagromelo. Drugi so rekli:
Angel je z’ njim govoril. Jezus je odgovoril in re¬
kel: Ne zavoljo mene, ampak zavoljo vas je ta glas
prišel. Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega
sveta izveržen. In jest, kadar bom povišan iz zemlje,
bom vse k’ sebi vlekel. (To pa je rekel, de je na

e

82

znanje dal, s’kakošno smertjo de bo umeri.) Mno¬
žica mu je odgovorila: Mi smo slišali iz postave, de
Kristus vekomaj ostane; in kako praviš ti: Sin člo¬
vekov mora povišan biti? Kdo je tisti Sin človekov?
Jezus jim je tedej rekel: Se malo časa je luč per
vas. Hodite, dokler imate luč, de vas tema ne obide;
in kdor v’ temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler imate
luč, verovajte v’ luč, de bote otroci luči. To je Jezus
govoril, in je šel, in se jim je skril.

V

Šesto postno ali cvetno nedeljo.

Per žegnu oljik.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev  15, 27; in  16, 1—7.

Tiste dni so prišli Izraelovi otroci v’ Elim, kjer je
bilo dvanajst studencov vod in sedemdeset palmovih dreves,
in so šotore postavili ob vodah. In so šli iz Elima, in je
prišla vsa množica Izraelovih otrok v’ pušavo Sinsko, ktera
je med Elimam in Sinajem, petnajsti dan druziga mesca,
ko so bili iz-šli iz Egiptovske dežele. In je mermrala vsa
množica Izraelovih otrok zoper Mojzesa in Arona v’ pu-
šavi, in so jima rekli Izraelovi otroci: O, de bi bili umerli
po Gospodovi roki v’ Egiptovske deželi, kadar smo sedeli
per loncih mesa, in se kruha do sitiga najedali! Zakaj
sta nas perpeljala v’ to pušavo, de umorita vso množico
z’lakoto? Gospod pa je Mojzesu djal: Glej, jest vam bom
dežil kruha z’ nebes ; naj gre ljudstvo vun, in naj nabere,
kolikor je za vsak dan treba, de ga poskusim, ali živi
po moji postavi ali ne. Šesti dan pa naj perpravijo, kar
bodo s-hranili, in naj bo dvakrat toliko, kolikor so nabi¬
rali za vsak dan. In Mojzes in Aron sta rekla vsim Iz¬
raelovim otrokam: Zvečer bote zvedili, de vas je Gospod
izpeljal iz Egiptovske dežele, in zjutrej vidili slavo Go¬
spodovo.

Evangeli svetiga Matevia  21, 1 — 9.

Tisti čas, kadar se je Jezus perbližal Jeruza¬
lemu , in je prišel v’ Betfage per oljski gori, je poslal

83

dva učenca, in jima je rekel: Pojdita v’ vas, ktera
je pred vama, in berž bota našla oslico pervezano in
žebe per nji; odvežita in perpeljita mi jih. In če va¬
ma kdo kaj poreče, recita, de jih Gospod potrebuje,
in berž jih bo spustil. Vse to pa se je zgodilo, de
seje  dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, kteri
pravi: Povejte hčeri Sion: Glej, tvoj kralj pride k’
tebi krotak, in sedeč na oslici, in na žebetu podjar-
mene oslice. Učenca pa sta šla, in sta storila, kakor
jima je Jezus ukazal. In sta perpeljala oslico in žebe,
in so položili svoje oblačila na njih, in so ga gori
posadili. Silno veliko ljudi pa je razgrinjalo svoje
oblačila po potu; drugi pa so veje sekali z’ dreves,
in stlali na pot. Množice pa, ktere so spredej in za-
dej šle, so vpile, rekoč: Hozana Sinu Davidovimu!
Hvaljen bodi, kteri pride v’ imenu Gospodovim.

Per maši.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipjanov
2, 5-  11.

Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Je¬
zus, kteri, desiravno je bil v’ Božji podobi, ni v’ rop štel
Bogu enak biti, temuč je sam sebe v’ nič storil, ko je
podobo hlapca na-se vzel, človekam se upodobil, in po
unanjim najden bil kakor človek. Ponižal je sam sebe,
ko je bil pokoren do smerti, smerti pa na križi. Zato ga
je tudi Bog povišal, in mu dal ime, ktero je čez vse imena,
de se v’ imenu Jezusovim (tukej se poklekne) vsako ko¬
leno perpogne teh, ki so v’ nebesih, na zemlji in pod
zemljo, in de vsak jezik spričuje, de je Gospod Jezus
Kristus v’ časti Boga Očeta.

Terpljenje

Gospoda naiiga Jezusa Kristusa po spisu svetiga
Matevža v’  SŽ6. in 27. postavi.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Veste,
de bo čes dva dni velika noč, in Sin človekov bo

6  *

84

izdan, de bo križan. Takrat so sc zbrali veliki du¬
hovni in starašini ljudstva v’ dvor velikiga duhovna,
kteri je bil imenovan Kajfež; in so se posvetovali,
de bi Jezusa z’zvijačo vjeli in umorili. Rekli so pa:
Nikar v’ praznik, de kje hrup med ljudstvam ne
vstane . Ko je bil pa Jezus v’ Betanii, v’ hiši Simona
goboviga, je k’ njemu perstopila žena, ki je imela
alabastrovo pušico dragiga mazila, in ga je izlila na
njegovo glavo, ko je per mizi bil. Ko so pa učenci
to vidili, so bili nevoljni, rekoč: Cimu ta potr ata?
Zakaj to bi se bilo dalo drago prodati in datfubo-
gim .^ Jezus pa, ko je vedil, jim je rekel: Kaj nadlego
cfeTate ti ženi? Zakaj dobro delo je storila nad me¬
noj. Uboge namreč imate zmirej per sebi, mene pa
nimate zmirej. Zakaj ker je ona to mazilo izlila na
moj život, je to storila za moj pogreb. Resnično vam
povem, kjer koli se bo oznanoval ta evangeli po vsim
svetu, se bo tudi pravilo, kar je ta storila, v’ njen
spomin. Tede j je šel eden zmed dvanajsterih, kteri
je bil imenovan Judež Iškarjot, k’ velikim duhovnam,
in jim je rekel: Kaj mi hočete dati, in jest vam ga
bom izdal? Oni pa so mu pervolili trideset sreber-
nikov. In odsihmal je iskal perložnosti, de bi ga iz¬
dal. Pervi dan opresnih kruhov pa so perstopili učenci
k’Jezusu, in so mu rekli: Kje hočeš, de ti perpra-
vimo jesti velikonočno jagnje? Jezus pa je rekel:
Pojdite v’ mesto k’ onemu, in recite mu: Učenik pravi:
Moj čas je blizo, per tebi hočem imeti veliko noč z’
svojimi učenci. In učenci so storili, kar jim je Jezus
ukazal, in so perpravili velikonočno jagnje. Kadar
se je bil pa večer storil, je z’ svojimi dvanajstimi
učenci k’ mizi šel. In kadar so jedli, je rekel: Res¬
nično vam povem, de eden vas me bo izdal. In silno
žalostni so začeli sleherni reči: Gospod! ali sim jest?
On pa je odgovoril in rekel: Kteri pomaka z’ menoj
roko v’ skledo, ta me bo izdal. Sin človekov sicer
gre , kakor je pisano od njega; tode gorje tistimu člo¬
veku , po kterim bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu
bilo, de bi ne bil rojen tisti človek. Judež pa, kteri
ga je izdal, je odgovoril, rekoč: .Učenik 1 ali sim

85

jest? Mu reče: Ti si rekel. Kadar so pa večerjali, je
Vzel Jezus kruh, in ga je posvetil in razlomil, ter dal
svojim učencam, in je rekel: Vzemite in jejte; to je
moje telo ! In je vzel kelih, je zahvalil in jim dal, re¬
koč : Pite iz njega vsi! Zakaj to je moja kri nove za¬
veze , ktera bo za njih veliko prelita v’ odpušenje gre¬
hov. Povem vam pa, de posihmal ne bom pil od tega
sadu vinske terte do tistiga dne, ko ga bom noviga z’
vami pil v’ kraljestvu svojiga Očeta. In kadar so bili
zahvalno pesem izpeli, so šli na oljsko goro. Tedej
jim reče Jezus: Vi vsi se hote pohujšali nad menoj to
noč; zakaj pisano je: Bom udaril pastirja, in razkro¬
pile se bodo ovce čede. Kadar bom pa vstal, pojdem
pred vami v’ Galilejo. Peter pa mu je odgovoril in
rekel: Ko bi se ravno vsi pohujšali nad teboj, se jest
ne bom nikdar pohujšal. Jezus mu reče: Resnično
ti povem, de to noč, preden petelin zapoje, me boš
trikrat zatajil. Peter mu reče: Ako ravno bi mi bilo
z’ teboj umreti, te ne bom zatajil. Tako'so tudi vsi
učenci rekli. Tedej je prišel Jezus z’ njimi na prista¬
vo, ki se ji pravi Getzemani, in je rekel svojim učen¬
cam: Sedite tukej, de grem tje, in molim. In je vzel
z’seboj Petra in Gebedejova sina, in je začel žalo¬
sten in otožen perhajati. Tedej jim je rekel: Moja
duša je žalostna do smerti; ostanite tukej in čujte z’
menoj: In je malo dalje šel, in padel na svoj obraz, in
je molil, rekoč: Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od
mene ta kelih; pa vunder ne kakor jest hočem, am¬
pak kakor ti. In pride k’ svojim učencam, in jih najde
spati, in re„če Petru : Tako niste mogli eno uro z’ me¬
noj čuti! Oujte in molite, de ne pridete v’skušnjavo.
Ouh je sicer voljan, meso pa slabo. Spet je vdrugič
šel, in molil, rekoč: Oče moj! ako ne more ta kelih
merno iti, kakor de ga pijem, naj se zgodi tvoja
volja. In je spet prišel, in jih je našel spati; njih
oči namreč so bile dremotne. In jih je popustil in
spet šel, in vtretjič molil, in ravno tiste besede go¬
voril. Tedej pride k’svojim učencam, in jim reče:
Spile zdej in počivajte. Glejte! perbližala se je ura,
in Sin človekov bo izdan grešnikam v’roke. Vstanite,

86

F ojdimo! glejte! perbližal se je, kteri me bo izdal,
n se je govoril, in glej! Judež eden dvanajsterih,
je prišei, in z’ njim velika množica z’meči in z’ kolmi
poslana od velikih duhovnov in starašinov ljudstva.
Njegov izdajavec pa jim je dal znamnje, rekoč: Kteriga
koli bom kušnil, tisti je, njega primite. In berž je
k’Jezusu stopil, in je rekel: Zdrav bodi, Učenik!
in ga je kušnil. In Jezus mu je rekel: Prijatel! či-
mu si prišel? Tedej so perstopili, in so roke na Je¬
zusa vergli, in ga prijeli. In glej! eden zmed teh,
kteri so bili z’ Jezusam, je stegnil roko in izderi svoj
meč, in je mahnil po hlapcu velikiga duhovna, in mu
je uho odsekal. Tedej mu reče Jezus: Vtakni svoj
meč v’ njegovo mesto; zakaj vsi, kteri za meč prije¬
majo, bodo z’ mečam končani. Ali meniš, de ne mo¬
rem prositi svojiga Očeta, in mi bo poslal več ko dva¬
najst legijonov angelov? Kako se bodo tedej dopolnile
pisma, ker se mora tako zgoditi? Tisto uro je Jezus
množicam rekel: Kakor nad razbojnika ste me šli lovit
z’ meči in z’ kolmi; vsak dan sim sedel per vas, in
učil v’ tempeljnu, in me niste prijeli. Pa to vse seje
zgodilo, de se dopolnijo pisma prerokov. Takrat so
ga vsi učenci zapustili in so zbežali. Kteri so pa Jezusa
vjeli, so ga peljali h’ Kajfežu, velikimu duhovnu, kjer
so se bili pismarji in starašini sošli. Peter pa je od
deleč za njim šel do dvora velikiga duhovna. In je šel
vanj, in je sedel z’ služabniki, de bi vidil konec. Ve¬
liki duhovni pa in ves zbor so iskali kriviga pričevanja
zoper Jezusa, de bi ga umorili; in ga niso našli, de-
siravno je bilo veliko krivih prič perstopilo. Zadnjič
pa ste prišle dve krivi priči, in ste rekle: Ta je govo¬
ril: Jest morem podreti tempelj Božji, in v’ treh dneh
ga spet sozidati. In veliki duhoven je vstal, in mu
rekel: Ali nič ne odgovoriš na to, Kar ti zoper tebe
pričujejo? Jezus pa je molčal. In veliki duhoven mu
je rekel: Zarotim te per živim Bogu, de nam poveš,
ali si ti Kristus, Sin Božji? Jezus mu reče: Tisi
rekel. Pa povem vam: Posihmal bote vidili Sinu člo-
vekoviga sedeti na desnici moči Božje, in priti v’ obla¬
kih neba. Tedej je veliki duhoven raztergal svoje

87

oblačila, rekoč: (Boga) je preklinjal; kaj potrebujemo
še prič? Glejte! zdaj ste slišali preklinjevanje. Kaj
se vam zdi ? Oni pa so odgovorili in rekli: Smerti
je vreden. Tedej so mu pljuvali v’ obraz, in mu jih
za uho dajali; drugi pa so ga z’ pestmi v’ obraz bili,
rekoč: Prerokuj nam, Kriste! kdo te je udaril? Pe¬
ter pa je zunej sedel na dvorišu, in perstopila je ena
dekla k’njemu, rekoč: Tudi ti si bil z’Jezusam Ga-
lilejcam. On pa je tajil vpričo vsih, rekoč: Ne vem,
kaj praviš. Ko je pa skoz vrata šel, ga je vidila
druga dekla, in je rekla tistim, kteri so bili tam:
Tudi ta je bil z’ Jezusam Nacareškim. In je spet tajil
z’persego: Ne poznam tega človeka. Cez malo pa
so perstopili ondi stoječi, in so rekli Petru: Resnič¬
no! tudi ti si zmed tistih; zakaj tvoj jezik te razo¬
deva. Tedej je začel rotiti se in persegati, de ne po¬
zna tega človeka. In zdajci je petelin zapel. In Peter
se je spomnil besede Jezusove, ki jo je rekel: Pre¬
den bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil. In je.
vun šel, in je britko jokal. Kadar se je pa jutro sto¬
rilo , so sklenili vsi veliki duhovni in starašini ljud¬
stva zoper Jezusa, de bi ga v’ smert izdali. In so
zvezaniga peljali in izdali Ponciju Pilatužu, poglavarju
dežele. Tedej, ko je Judež, kteri ga je izdal, vidil,
de je obsojen, se je skesal, in je nazaj pernesel tri¬
deset srebernikov velikim duhovnam in starašinam,
rekoč: Grešil sim, ker sim izdal nedolžno kri. Oni pa
so rekli: Kaj je nam mar, ti glej. In je vergel od
sebe srebernike v’ tempeljnu, in se je vernil, in je šel
in se z’ vervjo obesil. Veliki duhovni pa so vzeli sre¬
bernike, in so rekli: Ne spodobi se jih devati v’tem-
peljnovo skrinjico; zakaj to je cena kervi. Sklenili
so pa, in kupili za-nje lončarjovo njivo za pokopališe
ptujcov. Zato je imenovana tista njiva Hakeldama, to
je, njiva kervi, do današnjiga dne! Tedej se je dopol¬
nilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii preroku, ki
pravi: In so vzeli trideset srebernikov, ceno cenjeniga,
kteriga so skupčevali od Izraelovih otrok, in sojih dali
za njivo lončarjovo, kakor mi je ukazal Gospod. Jezus
pa je stal pred poglavarjam, in poglavar ga je vpra-

88

šal, rekoč: Ali si ti kralj Judovski? Jezus mu je
rekel: Ti praviš. In kadar je bil tožen od velikih
duhovnov in starašinov, ni nič odgovoril. Tedej mu
reče Pilatuž: Ali ne slišiš, koliko zoper te pričuje¬
jo ? In mu ni odgovoril na nobeno besedo, tako de
se je poglavar silno čudil. Ob prazniku pa je pogla¬
var navado imel ljudstvu izpustiti eniga jetnika, kte-
riga so hotli. Imel je pa takrat slovečkiga jetnika,
kteri je bil imenovan Baraba. Ko so se tedej zbrali,
je Pilatuž rekel: Kteriga hočete, de vam izpustim,
Baraba ali Jezusa, kteri je imenovan Kristus. Zakaj
vedil je, de so ga bili iz nevošlivosti izdali. Kadar
je pa sedel na sodnim stolu, je poslala k’njemu nje¬
gova žena, rekoč: Nič  si., ne dajaj opraviti z’ tem
pravičnim; zakaj veliko sim terpela dans v’ sanjah
zavoljo njega. Ali veliki duhovni in starašini so pre¬
govarjali ljudi, de bi prosili za Baraba, Jezusa pa
pogubili. Poglavar pa je odgovoril in jim rekel: Kte¬
riga teh dveh hočete, de vam izpustim? Oni pa so
rekli: Baraba. Pilatuž jim reče: Kaj tedej naj sto¬
rim z’Jezusam, kteri je imenovan Kristus? Vsi reko:
Križan naj bo. Poglavar jim reče: Kaj pa je hudiga
storil? Ali oni so še bolj vpili, rekoč: Križan naj bo.
Ko je pa Pilatuž vidil, de nič ne opravi, temuč de
veči hrup vstaja; je vzel vode, in si je roke umil
vpričo ljudstva, rekoč: Jest sim nedolžen nad kervjo
tega pravičniga, vi glejte! In vse ljudstvo je odgo¬
vorilo in reklo: Njegova kri pridi na nas in na naše
otroke. Tedej jim je izpustil Baraba; Jezusa pa jim
je gajžlaniga izdal, de bi bil križan. Tedej so po-
glavarjovi vojšaki Jezusa z’ seboj vzeli na sodiše, in
so k’njemu spravili vso trumo. In so ga slekli, in
so mu škerlatast plajš ogernili. In so spletli krono iz
ternja, in so mu jo na glavo djali, in terst v’ njegovo
desnico, in so pred njega poklekovali, in ga zasra¬
movali, rekoč: Zdray bodi kralj Judovski! In so vanj
pljuvali, in terst jemali in tolkli po glavi. In po tem,
ko so ga zasramovali, so mu slekli plajš, in ga oble¬
kli v’njegove oblačila, in ga peljali, de bi ga križali.
Grede pa so dobili človeka iz Cirene, Simona po ime-

89

nu; tega so permorali, de je nesel njegov križ. In
so prišli na mesto, ki se imenuje Golgota, to je mesto
mertvaških glav. In so mu dali piti vina z’ žolcam
zmešaniga. In ko je bil pokusil, ni hotel piti. Po tem
pa, ko so ga bili križali, so razdelili njegove oblačila,
in so lozali za-nje, de se je dopolnilo, kar je rečeno
po preroku, ki pravi: Razdelili so si moje oblačila,
in za mojo suknjo so lozali. In so sedeli, in ga va¬
rovali. in so djali verh njegove glave njegovo ob-
sojenje pisano : Ta je Jezus kralj Judov. Takrat sta
bila križana z’ njim vred dva razbojnika, eden na
desnici in eden na levici. Ti pa, ki so memo hodili, so
ga preklinjevali, in z’ svojimi glavami zmajevali, in
so rekli: Aha, kako tempeij Božji poderaš, v in v’ treh
dneh spet sozidaš; pomagaj sam sebi! Če si Sin
Božji, stopi z’ križa. Ravno tako so ga zasramovali
tudi veliki duhovni z’ pismarji in starašini vred in so
rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more poma¬
gati ! Ako je Izraelski kralj, naj stopi zdaj z’ križa,
in verujemo vanj. V’ Boga je zaupal;, naj ga zdaj
reši, če ga rad ima! Sej je rekel: Sin Božji sim.
Ravno to sta mu očitala tudi razbojnika, ktera sta
bila z’ njim vred križana. Od šeste ure pa se je tema
storila po vsi zemlji do devete ure. In okoli devete
ure je Jezus z’ velikim glasam vpil, rekoč: Eli, Eli!
lama sabaktani? To je: Moj Bog, moj Bog! zakaj
si me zapustil? Eni pa tam stoječih, to slišati, so
rekli: Elija kliče ta. In berž je stekel eden zmed
njih, vzel gobo, jo z’ jesiham napojil, in nataknil na
terst, in mu je dal piti. Drugi pa so rekli: Pusti,
poglejmo, ali pride Elija ga rešit! Jezus pa je spet
zaupil z’ velikim glasam, in je izdihnil dušo. In glej!
zagrinjalo v !  tempeljnu se je pretergalo na dvoje od
verha do tal: in zemlja se je potresla, in skale so
pokale, in grobi so se odperli, in veliko teles svet¬
nikov, kteri so spali, se je obudilo. In so šli iz gro¬
bov po njegovim vstajenji, in so prišli v’ sveto mesto,
iu so se mnogim perkazali. Stotnik pa, in kteri so z’
njim bili in Jezusa varovali, ko so vidili potres, in
kar se je godilo, so se silno bali, in so rekli: Res-

90

nično, ta je bil Sin Božji! Bilo je pa tam od deleč
veliko žen, ktere so bile za Jezusam prišle od Ga¬
lileje, in so mu stregle; med kterimi je bila Marija
Magdalena, in Marija mati Jakoba in Jožefa, in mati
Cebedejovih sinov. Kadar se je pa večer storil, je
prišel neki bogat človek iz Arimateje, po imenu Jo¬
žef, kteri je bil tudi sam učenec Jezusov. Ta je šel
k’ Pilatužu, in je prosil telo Jezusovo. Tedej je Pi-
Iatuž ukazal telo dati. In Jožef je vzel telo, in ga
je zavil v’ čisto tančico; in ga je položil v’ svoj novi
grob, kteriga je bil izsekal v’skalo; in je zavalil ve¬
lik kamen k’ durim groba, in je šel. Bila je pa ondi
Marija AJagdalena, in una Marija; in ste sedele grobu
nasproti. Drugi dan pa, kteri je po perpravljanji, so
se zbrali veliki duhovni in farizeji k’ Pilatužu, rekoč:
Gospod! spomnili smo se, de je ta zapeljivec, ko je
še živ bil, rekel: pez tri dni bom vstal. Ukaži tedej
grob obvarovati do tretjiga dne, de kje ne pridejo
njegovi učenci, in ga ne ukradejo, in ne reko ljud¬
stvu: Od mertvih je vstal; in poslednja zmota bo
hujši od perve. Pilatuž pa jim je rekel: Imate stra¬
žo; pojdite, obvarujte, kakor veste. Oni pa so šli,
in so grob obdali z’ varili, in kamen zapečatili.

Veliki pondeljik.

Berilo iz Izaija 'preroka  50, o —10.

Tiste dni je rekel Izaija: Gospod Bog mi je odperi
uho; jest pa se nisim vstavil, nisim odstopil. Svoje telo
sim jim zdal, kteri so me bili, in svoje lica tistim, kteri
so me tezali. Svojiga obličja nisim odvernil od njih, ki
so me zasramovali in zapljevali. Gospod Bog je moj po¬
močnik, zato ne bom osramoten; zakaj sim nastavil svoje
obličje, ko nar terji skalo, in vem, de ne bom osramoten.
Blizo je, kteri me opravičuje; kdo mi bo zoper govoril?
Stopimo skupej; kdo je moj zopernik ? Naj siopi k’meni!
Glejte, Gospod Bog je moj pomočnik; kdo me bo obsodil?
Glejte, vsi se bodo kot oblačilo postarali, molj jih bo je¬
del. Kdo zmed vas se boji Gospoda, in posluša glas nje-

91

goviga hlapca? Kdor v’temi hodi, in nima svetlobe, naj
upa v’ Gospodovo ime, in naj se zanese na Gospoda svo-
jiga Boga.

Evangeli svetiga Janeza  12, 1 — 9.

Šest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel v’
Betanijo, kjer je bil Lacar umeri, kteriga je Jezus
od mertvih obudil. Napravili so mu večerjo tam, in
Marta je stregla^; Lacar pa je bil eden zmed njih,
ki so bili per mizi. Marija je tedej vzela libro dra-
giga mazila prave narde, in je mazala Jezusove noge,
in brisala njegove noge z’ svojimi lasmi; in hiša je
bila napolnjena z’ duham mazila. Eden njegovih učen-
cov tedej, Judež Iškariot, tisti, kteri ga je imel iz¬
dati, je rekel: Zakaj se to mazilo ni prodalo za tri
sto denarjov, in dalo ubogim? To je pa rekel, ne de
bi mu bilo skerb za uboge, temuč, ker je bil tat, in
je mošno imel, in nosil, kar je bilo va-njo verženo.
Jezus je tedej rekel: Pustite jo, de to za dan mojiga
pogreba perlirani. Zakaj uboge imate vselej med se¬
boj, mene pa nimate vselej. Velika množica Judovje
tedej zvedila, de je tam, in so prišli, ne le zavoljo
Jezusa, temuč de bi tudi Lacarja vidili, kteriga je od
mertvih obudil.

Veliki tvorik.

Berilo iz Jeremija preroka  11, 18—20.

Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod, razodel si mi, in
sim spoznal; pokazal si mi njih naklepe. In jest sim bil
kakor krotko jagnje, ktero peljejo k’ zakianju; in nisim
vedil, de so zoper me sklenili, rekoč: Pridite, končajmo
drevo z’ njegovim sadam, in izderimo ga iz dežele živih, de
njegovo ime več ne bo pomnjeno. Ti pa, Gospod vsigamo-
gočni, sodiš pravično, in skušaš obisti in serca, vidil bom
tvoje maševanje nad njimi: zakaj tebi sim zročil svojo reč.
Gospod moj Bog.

98

Terpjlenje

Gospoda našiga Jezusa Kristusa po spisu s. Marka
v’  14. in  15. postavi.

Tisti čas je bila čez dva dni velika noč in god
opresnikov; in veliki duhovni in pismarji so iskali,
kako bi ga- z’ zvijačo vjeli in umorili. Rekli so pa:
Nikar v’ praznik, de kje hrup ne vstane med Ijud-
stvam. In ko je bil v’ Betanii v’ hiši Simona gobovi-
ga, in je per mizi sedel, je prišla žena, kteraje imela
alabastrovo pušico dragiga mazila iz nardoviga klasa;
in je pušiso razbila, in mu ga na glavo izlila. So bdi pa
eni, kteri so bili sami per sebi nevoljni, in so rekli: Cimu
se je ta potrata z’ mazilam storila? Zakaj to mazilo bi
se bilo dalo prodati za več, kakor za tri sto denarjov,
in dati ubogim. In so se togotili nad njo. Jezus pa je
rekel: Pustite jo, kaj ji nadlego delate. Dobro delo
je storila nad menoj. Zakaj uboge imate zmirej med
seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite; mene
pa nimate vselej. Ta je storila, kar je mogla; naprej
je prišla mazat moje telo za pogreb. Resnično vam
povem: Kjer koli se bo oznanoval ta evangeli po vsim
svetu, se bo tudi, kar je ta storila, pravilo v’njen
spomin. In Judež Iškarjot, dvanajsterih eden, je šel
k’ velikim duhovnam, de bi jim ga izdal. Oni pa, ko
so slišali, so se obveselili, in so mu obljubili denarjov
dati. In je iskal, kako bi ga perložno izdal. In pervi
dan opresnih kruhov, ko so velikonočno jagnje klali,
mu reko učenci: Kam hočeš, de gremo in ti perpravi-
mo , de boš jedel velikonočno jagnje ? In pošlje dva
svojih učencov in jima reče: Pojdita v’ mesto in vaji
bo srečal človek, kteri ponese verč vode; idita za
njim, in kjer noter pojde, recita hišnimu gospodarju,
de Učenik reče: Kje je moja gostivnica, kjer bom ve¬
likonočno jagnje z’ svojimi učenci jedel? In on vama
bo pokazal veliko obednico pogernjeno; ondi namper-
pravita. In njegova učenca gresta, in pridita v’ mesto,
in najdeta, kakor jima je bil povedal; in sta perpravila
velikonočno jagnje. Ko seje  bil pa večer storil, je
prišel z’ dvanajsterimi. In kadar so per mizi bili in

93

jedli, je Jezus rekel: Resnično vam povem, de eden
zmed Vas me bo izdal , kteri je z’menoj. Oni pa so
začeli žalostni perhajati, in mu eden za drugim reči:
Ali jest? On pa jim je rekel: Eden zmed dvanajste¬
rih, kteri pomaka z’ menoj roko v’ skledo. Sin člo¬
vekov gre sicer, kakor je pisano od njega; ali gorje
tistimu človeku, po kterim bo Sin človekov izdan.
Bolje bi mu bilo, de bi ne bil rojen tisti človek. In
kadar so jedli, je vzel Jezus kruh, in ga je posvetil,
in razlomil, ter jim dal, in jim je rekel: Vzemite, to
je mojo telo. In'je vzel kelih, in je zahvalil, in jim
dal in so pili iz njega vsi. In jim je rekel: To je
moja kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko prelita.
Resnično vam povem, de ne bom nič več pil od tega
sadu terte do tistiga dne, ko ga bom pil noviga v’
Božjim kraljestvu. In ko so bili zahvalno pesem speli,
so šli na oljsko goro. In Jezus jim je rekel: Vsi se
hote pohujšali nad menoj to noč : zakaj pisano je:
Bom udaril pastirja in razkropile se bodo ovce. Ka¬
dar pa vstanem, pojdem pred vami v’ Galilejo. Peter
pa mu reče: De bi se ravno vsi pohujšali nad teboj,
jest vunder ne. In Jezus mu reče: Resnično ti po¬
vem, de nocoj to noč, preden bo petelin dvakrat za¬
pel, me boš trikrat zatajil. On pa je .še več govoril:
Ako bi mi bilo tudi umreti z’ teboj, te ne bom za¬
tajil. Ravno tako so pa tudi vsi rekli. In pridejo
na pristavo, kteri ji ime Getzemane; in reče svo¬
jim učencam: Sedite tukej, de odmolim. In vzame
z’ seboj Petra, in Jakoba, in Janeza; in začne pre¬
strašen in otožen biti, in jim i’eče: Moja duša je ža¬
lostna do smerti; ostanite tukej in čujte. In ko je
malo naprej šel, je na zemljo padel in molil, de bi, ako
bi bilo mogoče, prešla od njega ta ura. In je rekel:
Aba, Oče! tebi je vse mogoče, vzemi ta kelih od me¬
ne; ali vunder ne, kar jest hočem, ampak kar ti. In
je prišel, in jih najde spati; in je, rekel Petru: Simon,
spiš? Nisi mogel eno uro čuti? Cujte in molite, de ne
padete v’ skušnjavo. Duh je sicer voljan, ali meso je
slabo. In je spet šel, in molil, in ravno tiste besede
govoril. In ko se je vernil, jih je spet našel spati,

94

(njih oči namreč so bile trudne), in niso vedili, kaj
bi mu odgovorili. In pride vtretjič in jim reče: Spite
zdaj in počivajte ! Dosti je: ura je prišla; glejte!
Sin človekov bo izdan v’ roke grešnikov. Vstanite,
pojdimo! Glejte! kteri me bo izdal, je blizo. In ko
je še govoril, pride Judež Iškarjot, dvanajsterih eden,
in z’ njim velika množica z’ meči in z’ kolini od velikih
duhovnov, in pismarjov in starašinov. Dal jim je bil
pa njegov izdajavec znamnje, rekoč: Kteriga bom
kušnil, tisti je: njega primite, in peljite ga varno. In
ko je bil prišel, je zdajci k’ njemu stopil in rekel:
Zdrav bodi, Učenik! in ga je kušnil. Oni pa so roke
nanj vergli in so ga prijeli. Eden pa zraven stoječih
je izderi meč, in je mahnil hlapca velikiga duhovna,
in mu uho odsekal. In Jezus je spregovoril in jim
rekel: Kakor nad razbojnika ste me šli z’ meči in
kolini lovit! Vsak dan sim bil per vas in sim učil v’
tempeljnu, in me niste prijeli; pa de. se dopolnijo pi¬
sma. Tedej so ga njegovi učenci zapustili, in so vsi
zbežali. Neki mladenič pa je hodil za njim z’ platnam
ogernjen na nagim; in so ga prijeli. On pa je popu¬
stil platno, in jim je nag ušel. In so peljali Jezusa
k’ velikimu duhovnu; in so se sošli vsi duhovni, in
starašini. Peter pa je od deleč za njim šel noter v’
dvor velikiga duhovna; in je sedel z’ hlapci per ognji,
in se je grel. Veliki duhovni pa, in ves zbor so is¬
kali pričevanja zoper Jezusa, de bi ga v’ smert izdali,
in ga niso našli. Zakaj veliko jih je krivo pričevalo
zoper njega, pa pričevanja se niso vjemale. In nek-
teri so vstali, in krivo pričevali zoper njega, rekoč:
Mi smo ga slišali reči: Jest bom razdjal ta z’rokami
storjen tempelj, in v’ treh dneh sezidal drugiga ne z’
rokami storjeniga. In tudi njih pričevanje ni obstalo.
In veliki duhoven je stopil v’ sredo, in vpraša Jezusa,
rekoč: Ne odgovoriš nič na to, kar ti zoper tebe pri¬
čajo ? On pa je molčal, in ni nič odgovoril. Veliki
duhoven ga je spet vprašal, in mu je rekel: Si ti
Kristus, Sin hvaljeniga Boga? Jezus pa mu je rekel:
Jest sim. In vidili bote Sinu človekoviga sedeti na
desnici Božje moči, in priti z’oblaki neba. Veliki du-

95

hoven pa je raztergal svoje oblačila, in je rekel: Kaj
potrebujemo še prič? Slišali ste bogokletstvo; kaj se
vam zdi? Oni pa so ga vsi obsodili, de je smerti
vreden. In nekteri so ga jeli zapljuvati, in mu obraz
zakrivati, in ga za uho biti, in mu reči: Prerokuj!
In hlapci so ga z’ pestmi bili. In ko je' bil Peter zdolej
na dvorišu, pride ena zmed dekel velikiga duhovna;
in ko je vidila Petra, ki se je grel, ga je pogledala
in je rekla: Ti si bil tudi z’ Jezusam Nacareškim !
On pa je tajil, rekoč: Ne vem in ne urnem, kaj pra¬
viš ! In je vun šel pred dvoriše, in petelin je zapel.
In ko ga je spet dekla vidila, je rekla okoli stoječim:
Ta je eden zmed njih. On pa je spet tajil. In čez
malo so zraven stoječi spet Petru rekli: Res si zmed
njih; sej si tudi Galilejic! On pa je jel rotiti se in
persegati: Ne poznam tega človeka, od kteriga pra¬
vite. In zdajci je petelin vdrugič zapel. In Peter se
je spomnil besede, ktero mu je bil Jezus rekel: Pre¬
den bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.
In je začel jokati. In precej zjutrej so veliki duhovni
z’ starašini in z’pismarji in z’vsim zboram svet imeli,
in so Jezusa zvezali, in peljali, in izdali Pilatužu. In
Pilatuž gaje  vprašal: Si ti kralj Judov? On pa je
odgovoril in mu rekel: Ti praviš. In veliki duhovni
so ga veliko tožili. Pilatuž pa ga je spet vprašal,
rekoč: Nič ne odgovoriš? Poglej, kolikih reči te to¬
žijo! Jezus pa ni nič več odgovoril, tako de se je
Pilatuž čudil. Ob prazniku pa je navado imel jim
spustiti eniga zmed jetnikov, kteriga koli so prosili.
Bil je pa imenovan Baraba, z’puntarji vklenjen, kteri
je bil v’ puntu človeka ubil. In ko je ljudstvo gori
prišlo, je začelo prositi za to, kar jim je vselej sto¬
ril. Pilatuž pa jim je odgovoril, rekoč: Hočete, de
vam izpustim kralja Judov? Zakaj vedil je, de so ga
veliki duhovni iz nevošlivosti izdali. Veliki duhovni pa
so nadražili ljudstvo, de naj jim raji Baraba spusti.
Pilatuž pa je spet odgovoril, in jim rekel: Kaj tedej
hočete, de storim z’ kraljam Judov? Oni so pa spet
vpili: Križaj ga! Pilatuž pa jim je rekel: Kaj pa je
hudiga storil? Oni pa so še bolj vpili: Križaj ga. Pi-

96

latuž pa, ker je hotel ljudstvu voljo spolniti, jim je
Baraba spustil, in izdal Jezusa gajžlaniga, de bi bil
križan. Vojšaki pa so ga peljali na dvoriše sodne
hiše, in skličejo vso trumo. In ga oblečejo v’ škerlat,
in spletejo ternjovo krono, in mu jo denejo na glavo.
In so ga začeli pozdravljati: Pozdravljen bodi, kralj
Judov! In so ga po glavi z’ terstam bili, in gazaplju-
vali, in so na kolena padali ter ga molili. In po tem,
ko so ga zasramovali, so mu slekli škerlat, in ga oble¬
kli z’ njegovimi oblačili, in so ga vun peljali, de bi

§ a križali. In so perpomorali nekiga memo gredočiga,
imona Cirenčana, ki je prišel z’pristave, očeta Alek-
sandroviga in Rufoviga, de je nesil njegov križ. In
ga perpeljejo na mesto Golgota, kar je prestavljeno:
mesto mertvaških glav. In so mu dali piti z’ miro zme-
šaniga vina; pa ga ni vzel. In kteri so ga križali, so
razdelili njegove oblačila in za-nje lozali, kdo bo kaj
dobil. Bila je pa tretja ura, in so ga križali. In
napis njegoviga obsojenjaje bil napisan: Kralj Judov.
In z’ njim križajo dva razbojnika, eniga na njegovi
desnici, in eniga na levici. In je bilo dopolnjeno pismo,
ktero pravi: In med krivične je bil štet, In memo
gredoči so ga perklinjali, in so z’ svojimi glavami ma¬
jali in rekli: Dete! kako tempelj Božji poderaš, in v’
treh dneh spet sozidaš! Pomagaj sam sebi, in stopi
z’ križa! Ravno tako so se mu tudi veliki duhovni po¬
smehovali, in so z’ pisni arji eden drugimu rekli: Dru¬
gim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Kristus,
Izraelski kralj, naj zdaj stopi z’križa, de vidimo in
verujemo. In ktera sta bila z’ njim križana, sta ga za¬
sramovala. Kadar je pa bila šesta ura, se je tema
storila po vsi zemlji do devete ure. In ob deveti uri
je Jezus z’velikim glasam zavpil, rekoč: Eloj, Eloj!
lama sabaktani? kar je prestavljeno: Moj Bog, moj
Bog! zakaj si me zapustil ? In nekteri tam stoječih,
to slišati, so rekli: Glejte! Elija kliče. Eden pa je
stekel in napojil gobo z’jesihani, in jo je na terst natak¬
nil, in mu je‘dal piti, rekoč: Pustite, glejmo, ali ga
pride Elija snet. Jezus pa je velik glas zagnal, in je
dušo izdihnil. In zagrinjalo v’ tempeljnu se je pre-

97

tergalo na dvoje od verha do tal. Stotnik pa, ki je
nasproti stal, ko je vidil, de je tako vpijoč umeri,
je rekel: Res, ta človek je bil Sin Božji! Bile so pa
'tudi žene tam, ktere so od deleč gledale, med kteri-
mi je bila Marija Magdalena, in Marija Jakoba manj-
šiga in Jožefova mati, in Saloma; ktere so tudi, ko
je bil v’ Galileji, za njim hodile, in mu stregle, in ve¬
liko drugih, ktere so bile z’ njim vred v’ Jeruzalem
prišle. In ko se je večer storil, (Iker je bil dan per-
pravljanja, kteri je pred saboto), je prišel Jožef iz
Arimateje, imeniten svetovavec, Kteri je tudi sam ča¬
kal Božjiga kraljestva, in je serčno šel k’ Pilatužu,
in je Jezusovo telo prosil. Pilatuž pa se je čudil, de
bi bil že umeri; in je poklical stotnika, in ga je vpra¬
šal, ali je že umeri. In ko je zvedil od stotnika, je
dal Jožefu telo. Jožef pa je kupil tančice, in ga je
snel, in zavil v’ tančico, in položil v’ grob, kteri je
bil izsekan iz skale, in je pervalil kamen pred duri
groba.

Veliko sredo.

Berilo iz Izaija 'preroka  62, 11; in  63, 1—7.

To govori Gospod Bog: Povejte hčeri Sion: Glej,
Odrešnik tvoj pride; glej, njegovo plačilo je ž’njim! Kdo
je ta, kteri pride z’ Edoma, z’ rudeče omočenimi oblačili
z’ Bozre? Tisti lepi v’ svoji suknji, ki hodi s’ svojo veliko
močjo? Jest sim, ki govorim pravico, in sim branik, de
rešim. Zakaj je tedej-rudeča tvoja suknja, in tvoje obla¬
čila kakor tistih, ki tlačijo v’ tlačivnici? Sam sim tlačil
v’ tlačivnici, in nobeden zmed narodov ni bil z’ menoj.
Tlačil sim jih v’ svojim serdu, in jih stlačil v’svoji jezi;
zato se je razkropila njih kri na mojo suknjo, in vse
svoje oblačila sim ogerdil. Zakaj dan maševanja je v’ mo¬
jim sercu, prišlo je leto odrešiti svoje. Sim se oziral, in
ga ni bilo pomočnika; sim iskal, in ga ni bilo, kteri-bi
pomagal. Sama moja roka me je rešila, in moj serd sam
mi je pomagal. In poteptal sim ljudstva v’ svojim serdu,
■n jih napajal s’ svojo serditostjo, - in ob tla vergel njih
moc. Usmiljenja Gospodoviga se bom spomnil, hvalil Go¬
spoda za vse, kar nam je dodelil Gospod naš Bog.

r

98

Berilo iz Izaija preroka  53, 1 — \2.

Tiste dni je rekel Izaija: .Gospod, kdo veruje naši
besedi, in roka Gospodova komu se oznanuje ? In bo rastel
ko mladika pred njim, in kot korenina iz suhe zemlje.
Nima podobe, ne časti; in smo ga vidili, pa ni imel le¬
pote, de bi nam bil dopadel. Zaničevanima in nar zadnjiga
med ljudmi smo ga vidili, moža bolečin, in skušeniga v’
terpljenji, in kakor kteriga, ki je zakrito njegovo obličje,
in je zaničevan; zato ga nismo čislali. Res, on je naše
bolezni na-se vzel, in naše beteže nosil; in mislili smo,
de je gobov, 'in udarjen od Boga in ponižan. On pa je bil ra¬
njen zavoljo naših grehov, in stret zavoljo naših hudobij ; za¬
voljo našigamiru je.terpljenje na njem, in po njegovih progah
smo ozdravljeni. Vsi smo kot ovce zašli, slehern se je na svojo
pot obernil; ali Gospod je nas vsih pregreho nanj naložil.
Darovan je bil, ker je sam hotel, in ni odperl svojih ust;
kakor ovca, ki se v’ zaklanje pelje, in ko jagnje, ki molči
pred njim, kteri ga striže, ni odperl svojih ust. Stiskan
in obsojen, je bil odvzet, njegovo rodovino kdo bo izrekel?
Ker je odtergan z’ dežele živih, zavoljo greha svojiga
ljudstva sim ga udaril. In per hudodelnikih mu je bil po¬
greb odločen, pa per bogatinu je imel svoj- grob; zato ko
ni krivice storil, in se ni zvijača našla v’ njegovih ustih.
Ali Gospod ga je hotel potreti z’ boleznijo ; ako da za
greh svoje življenje , bo vidil velik zarod, in Gospodova
volja se bo per njem spolnila.. Zato ko je terpela njegova
duša, bo vidil, in bo nasiten; s’ svojim ukam jih bo veliko
opravičil, on, moj pravični hlapec, in bo njih grehe nosil.
Zato mu jih bom prav veliko v’ del dal, in bo močnih rop
delil, ker je-dal v’ smert svoje življenje, in je bil med
hudobne štet, ker je grehe njih veliko nosil, in za greš¬
nike prosil.

T er pije n je

Gospoda našiga Jezusa Kristusa po spisu svetiga
Lukeia v’ 22. in 23. postavi.

Tisti čas se je perbliževal praznik opersnili kru¬
hov, kteri se imenuje velikanoč. In veliki duhovni in

99

pismarji so iskali, kako bi Jezusa umorili; bali pa so
se ljudstva. Satan pa je šel v’Judeža, kteri se je
imenoval Iškarjot, ki je bil eden zmed dvanajsterih.
In je šel in je govoril z’ velikimi duhovni, in z’ po¬
glavarji, kako bi jim ga izdal. In so se razveselili,
in mu obljubili denarjov dati. In je besedo dal. In
je iskal perložnosti, de^ bi jim ga izdal brez hrupa.
Prišel je pa dan opresnih kruhov, ob kterim se je
moglo klati velikonočno jagnje. In je poslal Petra
in Janeza, rekoč: Pojdita, in perpravita nam veliko¬
nočno jagnje, de jemo. Ona pa sta rekla: Kje hočeš,
de perpraviva? In jima je rekel: Glejta, kadar pri¬
deta v’ mesto, vaji bo srečal neki človek, ki verč vode
ponese; pojdita za njim v’ hišo, v’ ktero gre, in re¬
cita liišnimu gospodarju: Učenik ti reče: Kje je go-
stivnica, kjer bom jedel velikonočno jagnje z’ svojimi
učenci? In vama bo pokazal veliko obednico poger-
njeno, in tam perpravita. Sla sta tedej, in sta našla,
kakor jima je bil rekel; in sta perpravila velikonočno
jagnje. In kadar je ura prišla, je k’ jedi šel, in dva¬
najsteri aposteljni z’ njim. In jim je rekel: Iz serca
sim želel to velikonočno jagnje jesti z’ vami, preden
terpim. Zakaj povem vam, de od zdaj ne bom več
jedel, dokler ne bo dopolnjeno v’ Božjim kraljestvu.
In je vzel kelih, ter je zahvalil in rekel: Vzemite in
razdelite si med seboj. Zakaj povem vam, de ne bom
pil od tertniga sadu, dokler Božje kraljestvo ne pride.
In je vzel kruh, ter je zahvalil in zlomil in jim dal,
rekoč: To je mojo telo, ktero je za vas dano; to
storite v’ moj spomin. Ravno tako tudi kelih po ve¬
čerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v’ .moji kervi,
ktera bo za vas prelita. Ali glej! roka mojiga izda-
javca je z’ menoj per mizi. In Sin človekov sicer gre,
kakor je sklenjeno; vunder gorje tistimu človeku, po
kterim bo izdan. In oni so se začeli med seboj po-
praševati, kteri zmed njih bi bil, kteri bi imel to sto¬
riti. Vstal- je pa tudi prepir med njimi, kteri njih, se
zdi, de bi bil veči. Rekel pa jim je: Kralji narodov

f ospodujejo čez nje, in kteri imajo oblast čez nje, so
obrotniki imenovani. Vi pa ne tako, ampak kteri je
veči med vami, naj bo kakor manjši, in prednik kakor

7 *

100

služabnik. Kdo namreč je veči, kdor je per mizi, ali
kdor streže? Kaj ne, kdor je per mizi? Jest pa sim
v’ sredi med vami, kakor kdor streže. Vi pa ste, kteri
ste prebili z’ menoj v’ mojih skušnjavah. In jest vam
odločim kraljestvo, kakor ga je meni odločil moj Oče,
de jeste in pijete per moji mizi v’ mojim kraljestvu,
in de sedite na sedežih, ter sodite dvanajstere Izra¬
elove rodove. Gospod pa je rekel: Simon, Simon!
glej! satan vas je hotel imeti, de bi vas presejal
kakor pšenico. Jest pa sim prosil zate, de ne jenja
tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj spreobernil,
poterdi svoje brate. On pa mu je rekel: Gospod!
z’ teboj sim perpravljen v’ ječo in v’ smert iti. On pa
je rekel: Povem ti Peter! petelin ne bo dans pel,
preden trikrat ne utajiš, de me poznaš. In jim je re¬
kel: Kadar sim vas poslal brez mošnje, in torbe in
čevljov, vam je li kaj. manjkalo? Oni pa so rekli:
Nič. Rekel jim je tedej: Zdaj pa, kdor ima mošnjo,
naj jo vzame, ravno tako tudi torbo; in kdor nima,
naj proda svojo suknjo, in naj kupi meč. Zakaj po¬
vem vam, de še to mora nad menoj dopolnjeno biti, kar
je pisano: In med krivične je bil perštet. To namreč,
kar je od mene (pisano), ima konec. Oni pa so rekli:
Gospod! glej, tukej sta dva meča. On pa jim je re¬
kel: Dosti je. In je vun šel, in je šel po navadi na
oljsko goro. Za njim pa so šli tudi učenci. Kadar je
pa na mesto prišel, jim je rekel: Molite, de ne pri¬
dete v’ skušnjavo. In on se je odtegnil od njih za
ljučaj kamna; in je na kolena padel in molil, rekoč:
Oče! ako hočeš, vzemi ta kelih od mene; vunder ne
moja, ampak tvoja volja naj se zgodi. Perkazal se
mu je pa angel z’ nebes, kteri ga je pokrepčal. In ko
so ga smertne težave obšle, je preserčniši molil. Nje¬
gov pot pa je bil, kakor kervave kaplje tekoče na
zemljo. In kadar je od molitve vstal, in k’ svojim
učencam prišel, jih je našel spijoče od žalosti. In jim
je rekel: Kaj v spite ? Vstanite, molite, de ne pridete
v’ skušnjavo. Še je govoril, in glej! množica, in kteri
je bil imenovan Judež, eden dvanajsterih,'je šel pred
njimi; in se je perbližal Jezusu, debi ga kušnil. Je¬
zus pa mu je rekel: Judež! z’kuševanjam izdaš Sinu

iOi

človekoviga ? Kadar so pa, kteri so bili okoli njega,
vidili, kaj ima biti, so mu rekli: Gospod! ali naj ma¬
hnemo z’ inečam? In eden zmed njih je mahnil po
hlapcu velikiga duhovna, in mu je odsekal desno^uho.
Jezus pa je odgovoril in rekel: Jenjajte od tega. In
se je njegoviga ušesa dotaknil, in ga je ozdravil.
Rekel je pa Jezus velikim duhovnam, in poglavarjam
tempeljna in starašinam, ki so nadnj prišli: Kakor
nad razbojnika ste prišli z’ meči in z’ kolini. Vsak¬
dan sim bil per vas v’ tempeljnu, in niste stegnili rok
po meni; tode to je vaša ura in oblast teme. Popadli
so ga pa in peljali v’ hišo velikiga duhovna. Peter
pa je hodil od deleč za njim. Zakurili so pa ogenj
v’ sredi dvoriša, in so okrog njega sedeli, in Peter
je bil v’ sredi njih. Ko ga je pa vidila neka dekla
sedeti per ognji, in ga je prav pogledala, je rekla:
Tudi ta je bil z’ njim. On pa ga je zatajil, rekoč:
Zena, ne poznam ga! In kmalo po tem ga je drugi
vidil, in je rekel: Tudi ti si zmed njih. Peter pa je
rekel: O človek! nisim. In nekako uro časa potlej je
nekdo drugi terdil, rekoč: Resnično, tudi ta je bil z’
njim, ker je tudi Galilejic! Peter pa je rekel: Človek,
ne vem, kaj praviš! In še je govoril, kar je petelin
zapel. In Gospod se jeozerl, in je pogledal v’Petra.
In Peter se je spomnil besede Gospodove, kakor je
bil rekel: Preden petelin zapoje, me boš trikrat za¬
tajil. In P.eter je vun šel, in je milo jokal. In možje,
kteri so ga deržali, so ga zasramovali in bili. In so
ga zakrivali, rekoč: Prerokuj, kdo te je udaril? In
več drugiga preklinjevanja, so govorili zoper njega.
In kadar se je dan storil, so se zbrali starašini ljud¬
stva, veliki duhovni in pismarji , in so-ga peljali v’
svoje zbirališe, rekoč: Ali si ti Kristus, povej nam?
In jim je rekel: Ako vam povem, mi ne bote verjeli.
Ako pa tudi vprašam, mi ne bote odgovorili, in me
ne spustili. Odsihmal pa bo Sin človekov sedel na
desnici moči Božje. Vsi pa so rekli: Ti si tedej Sin
Božji? In je rekel: Vi pravite, de jest sim. Oni pa
so rekli: Kaj potrebujemo še pričevanja ? Sej smo
sami slišali iz njegovih ust. In vstala je vsa njih
množica, in so ga peljali k’ Pilatužu. Začeli so ga

102

pa tožiti, rekoč: Tega smo našli, de zapeljuje naš
narod, in de brani cesarju davkov dajati, in pravi,
de je on Kristus kralj. Pilatuž pa ga je vprašal, re¬
koč: Si ti kralj Judovski? On pa je odgovoril in
rekel: Ti praviš. Pilatuž pa je rekel velikim duliov-
nam in množicam: Nič kriviga ne najdem nad tem
človekam. Oni pa so še bolj silili, rekoč: Ljudstvo
šunta, ker uči po vsi Judeji,-začenši od Galileje do
sem. Ko je pa Pilatuž slišal Galilejo, je vprašal, ali
je on Gablejic. In ko je zvedil, deje spod Herode-
žove oblasti, ga je poslal k! Herodežu, kteri je bil
tudi v’ Jeruzalemu tiste dni. Herodež pa, ko je Je¬
zusa vidil, se je silno obveselil; zakaj že zdavno ga
je želel viditi, ker je veliko slišal od njega, in je
upal, de ga bo vidil kak čudež storiti. In ga je opro-
ševal z’ mnogimi besedami, on pa mu ni nič odgovoril.
Veliki duhovni pa in pismarji so stali, in ga terdo
tožili. Herodež pa z’ svojimi vojšaki ga je zaničeval
in zasramoval, in ga je oblekel v’ belo oblačilo, in ga
je nazaj poslal k’ Pilatužu. In postala sta prijatla
Herodež in Pilatuž tisti dan; zakaj poprej sta bila v’
sovraštvu med seboj. Pilatuž pa je poklical velike
duhovne, poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel: Per-
peljali ste mi tega človeka, kakor de bi odvračeval
ljudstvo; in glejte! jest sim ga vpričo vas izprašal,
in nisim našel nobene krivice nad tem človekam v’
tem, česar ga tožite. Pa tudi Herodež ne ; zakaj po¬
slal sim vas bil k’njemu, in glejte! nič smerti vred-
niga ni bilo najdeniga nad njim. Pretepel ga bom te-
dej, in spustil. Mogel jim je pa ob prazniku eniga
spustiti. Zavpila je pa množica vsa kmalo, rekoč:
Preč z’ tem, in spusti nam Baraba. Ta je bil zavoljo
nekiga v’ mestu storjeniga punta in uboja v’ ječo ver-
žen. Pilatuž jih je tedej spet nagovoril, ker je hotel
Jezusa spustiti. Oni pa so vpili, rekoč: Križaj, kri¬
žaj ga! On pa jim je vtretjič rekel: Kaj je pa ta
hudiga storil? Nič smerti vredniga ne najdem nad
njim; pretepel ga bom tedej in spustil. Oni pa so
tišali z’ velikim vpitjam, in so prosili, de naj bo krir
žan; in njih vpitje je perhajalo čedalje veči. In Pi¬
latuž je persodil, de bi se dopolnila njih prošnja.

103

Spustil jim je tedej tistiga, kteri je bil zavoljo uboja
in punta v’ječo verzen, za kteriga so prosili; Jezusa
pa je izdal njih volji. In kadar so ga peljali, so pre¬
jeli nekiga Simona Cirenčana, kteri je šel v iz polja,
in so mu naložili križ nesti za Jezusam. Sla je pa
za njim velika množica ljudi in žen, ktere so jokale,
in ga milovale. Jezus se je pa proti njim obernil in
rekel: Hčere Jeruzalemske! nikar se ne jokajte nad
menoj, ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi
otroci. Zakaj glejte ! dnevi bodo prišli, od kterih po¬
reko: Srečne so nerodovitne, in telesa, ktere niso
rodile, in persi, ktere niso dojile ! Takrat bodo za¬
čeli r(^či goram: Padite na nas! in hribam: Pokrite
nas! Če namreč nad srovim lesam to delajo, kaj se
bo godilo nad suhim ? Peljana sta bila pa z’ njim
tudi dva druga, hudodelnika, de bi bila umorjena. In
kadar so bili prišli na mesto, ktero se imenuje mesto
mertvaških glav, so tam križali njega in hudodelnika,
eniga na desni in eniga na levi strani. Jezus pa je
rekel: Oče ! odpusti jim, sej ne vedo kaj delajd. In
razdelili so njegove oblačila, in so zanje lozali. In
ljudje so stali in gledali, in veliki duhovni so ga za¬
smehovali z 1  njimi vred, rekoč: Drugim je pomagal,
naj sam sebi pomaga, ako je on Kristus, izvoljeni
Božji. Zasramovali so ga pa tudi vojšaki, kteri so
'perstopili, in mu jesiha ponujali; in rekli: Ako si ti
kralj Judovski, pomagaj si! Bil je pa tudi napis nad
njim napisan z’ greškimi, latinskimi, in hebrejskimi
čerkami: Ta je kralj Judov. Eden razbojnikov pa,
ktera sta visela, ga je preklinjal, rekoč: Ako si ti
Kristus, pomagaj sam sebi in nama. Drugi pa je od¬
govoril, in ga je svaril, rekoč: Se tudi ti ne bojiš
Boga, ker si v’ ravno tistim obsojenji ? In mi dva
sicer po pravici, zakaj po zasluženji svojih del pre¬
jemava ; ta pa ni nič hudiga storil. In je rekel Je¬
zusu : Gospod! spomni se me, kadar prideš v’ svoje
kraljestvo. In Jezus mu je rekel: Resnično ti povem,
dans boš z’ menoj v’ raji. Bilo je pa okoli šeste ure;
in tema se je storila po vsi zemlji do devete ure. In
.sonce je otemnelo, in zagrinjalo v’ tempeljnu se je
pretergalo po sredi. In Jezus je zavpil z’ velikim

104

glasam, in je rekel: Oče! v’tvoje roke zročim svojo
dušo. In ko je to izrekel, je dušo izdihnil. Ko je pa
stotnik vidil, kar seje zgodilo, je Boga častil, rekoč:
Resnično, ta človek je bil pravičen! In vsi ljudje,
kteri so se bili sošli to gledat, kadar so vidili, kar
se je zgodilo, so terkali na svoje persi, in se vernili.
Vsi njegovi znanci pa in žene, ktere so bile prišle
za njim iz Galileje, so od deleč stali, in to gledali.
In glej ! bil je mož, po imenu Jožef, kteri je bil sve-
tovavec, dober in pravičen mož, (ta ni bil pervolil
v’ njih svet in djanje) iz Arimateje, Judejskiga mesta,
kteri je tudi sam čakal Božjiga kraljestva. Ta je
šel k’ Pilatužu, in je prosil Jezusovo telo. In ga je
snel, zavil v’ tančico, in položil v’ izsekan grob, v’
kteriga še nihče ni bil položen.

Veliki četertik.

Berilo iz  1. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  11, 20 — 32.

Bratje! kadar se vkupej snidete, se to ne reče ve¬
čerjo Gospodovo jesti. Vsak namreč svojo večerjo popred
vzame, in je; in tako je nekteri lačen, nektcri pa pijan.
Nimate mar hiš, de bi jedli in pili? Ali cerkev Božjo za¬
ničujete, in tiste zasramujete, kteri nimajo ? Kaj bi vam
rekel ? Vas hočem hvaliti ? V’ tem vas ne hvalim! Zakaj
jest sim prejel od Gospoda, kar sim vam tudi zrGČil, de
je Gospod tisto noč, v’ kteri je bil zdan, vzel kruh, in
zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite in jejte, to je moje
telo, ktero bo za vas dano: to storite v’moj spomin! Ra¬
vno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova
zaveza v’moji kervi; to storite v’moj spomin! Zakaj ko¬
likokrat hote jedli ta kruh, in ta kelih pili; bote smert
Gospodovo oznanovali dokler ne pride. Kdor koli bo tedej
nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv
telesa in kervi Gospodove. Naj pa presodi človek sam,
sebe, in tako naj je od tega kruha in pije od keliha, Za¬
kaj kdor je in pije nevredno, si sodbo je in pije, ker ne
razloči telesa Gospodoviga. Zato je med vami veliko sla¬
bih in bolnih, in veliko jih spi. Ako bi sami sebe prešo-

105

dovali, bi ne bili sojeni. Kadar smo pa sojeni, smo od
Gospoda svarjeni, de ne bomo s T  tem svetam pogubljeni.

Evangeli svetiga Janeza  13, 1 — 15.

• Pred velikonočnim praznikam ko je Jezus vedil,
de je prišla njegova ura, de bi šel iz tega sveta k’
Očetu,, ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je
do konca ljubil. In ko so večerjali, (_in je bil hudič
Judežu Iškarjotu Simonovimu že v’serce dal, de bi
Jezusa izdal;) vedoč, de mu je Oče vse v’ roke dal,
in deje  od Boga prišel, in k’Bogu gre, vstane od
večerje, in dene z’ sebe svoje oblačilo, in vzame pert,
ter se opaše. Potlej vlije vode v’ medenico, in začne
umivati učencam noge, in brisati s’ pertam, z’ kterim
je bil opasan. Pride tedej k’ Simonu Petru. In Peter
mu reče: Gospod! ti meni noge umivaš? Jezus je
odgovoril in mu rekel: Kar jest delam, ti zdaj ne
veš, vedil pa boš potlej. Peter mu reče: Ne boš mi
umival nog vekomaj ne. Jezus mu je odgovoril: Ako
te ne umijem, ne boš imel deleža z’ menoj. Simon
Peter mu reče: Gospod! ne samo nog, ampak tudi
roke in glavo. Jezus mu reče: Kdor je umit, ne po¬
trebuje, kakor de noge umije, ampak je ves čist. Tudi
vi ste čisti, pa ne vsi. Vedil je namreč, kdo je, kteri
ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti. Po tem
tedej, ko jim je bil noge umil, in vzel svoje oblačila,
se je spet k’ mizi usedel, in jim je rekel: Veste, kaj
sim vam storil? Vi me kličete: Učenik in Gospod!
in prav pravite; sim tudi. Ako sim tedej jest, Go¬
spod in Učenik, vam noge umil, morate tudi vi eden
drugimu noge umivati. Zgled namreč sim vam dal,
de ravno tako, kakor sim jest vam storil, tudi vi sto¬
rite.

i06

Veliki petik.

Berilo iz Osea preroka  6, 1 — 6.

To govori Gospod : V’ svoji britkosti se bodo zgodej
k’meni podali, rekoč: Pridite, veruimo se zopet k’Gospo¬
du! Zgrabil nas je, pa nas bo tudi ozdravil. Cez dva dni
nas bo oživil, tretji dan nas bo pa obudil, in bomo živeli
pred njim. Vedili bomo, in si bomo perzadevali, de bi
prav spoznali Gospoda. Kakor zarja bo njegov iz-hod,
kakor pomladanski in jesenski dež na zemljo pride, bo on
k.’ nam prišel. Kaj naj ti storim Efraim ? Kaj naj ti storim
Juda ? Usmiljenje z’ vami je kakor jutrajna megla, in ka¬
kor rosa, ki z’jutram zgine. Zato sim jih tesal po pre¬
rokih, sim jih moril z’ besedo svojih ust, in tvoja odsodba
se bo kakor lač zasvetila. Usmiljenje namreč hočem, in
ne darov; znanje božje, in ne žgavnih darov.

Berilo iz 2. Mojzesovih bukev  1 2,  1 —11.

Tisti čas je rekel Gospod Mojzesu in Aronu v’ Egip¬
tovski deželi: Ta mesec vam bodi začetik mescov; naj bo
pervi med mesci v’ letu. Govorita vsimu zboru Izraelovih
otrok, in recita jim: Deseti dan tega mesca naj vzame
vsakteri jagnje za svojo družino in hišo. Ako jih je pa
manj v’hiši, kakor jih je treba de jagnje snedo; naj per-
vzarne svojiga soseda, kteri se derži njegove hiše, po
številu ljudi, kterih je treba, de jagnje snedo. Jagnje pa
bodi brez madeža, on, leta star, od ovec ali koz vzeto.
In perhranite ga do štirnajstiga dneva tega mesca, in za¬
kolje naj ga vse kerdelo Izraelovih otrok na večer. In
naj vzamejo od njegove kervi, in naj pomažejo z’ njo oba
podboja in zgornji duric per vratih hiš, v’ kterih ga bodo
jedli. In naj jedo tisto noč meso per ognji pečeno in opre-
sne kruhe z’ grenkimi zelmi. Ne jejte ga sroviga, ne v’
vodi kuhaniga, ampak le per ognji pečeno; pojejte glavo
z’njegovimi nogami in drobam vred, in kosti mu ne zlo¬
mite. In nič naj ga ne ostane do jutra; če kaj ostane,
sožgite v’ ognji. Jejte ga pa tako: Svoje ledje imejte
opasano, in čevlje itnejie na nogah, deržite palice v’rokah,
in jejte naglo; ker to je memohod Gospodov.

107

Terpljenje

Gospoda našiga Jezusa Kristusa po spisu s, Janeza
v’  18. in  19. postavi.  .

Tisti čas je šel Jezus z’svojimi učenci čež po¬
tok Cedron, kjer je bil vert, v’ kteriga je šel on in
njegovi učenci. Vedil je pa tudi Judež, kteri ga je
izdal, ta kraj; ker je Jčzus z’ svojimi učenci pogo¬
sto tje hodil. Judež tedej je vzel stražo, in služab¬
nikov od velikih' duhovnov in larizejov z’ seboj, in je
prišel tje z’ svetili, in baklami in orožjam. Jezus te¬
dej, ki je vedil vse, kar je imelo čeznj priti, je na¬
prej stopil, in jim rekel: Koga išete? So mu odgo¬
vorili: Jezusa Nacareškiga. Jezus jim reče: Jest sim.
Stal je pa tudi Judež per njih, kteri ga je izdal.
Kadar jim je tedej rekel: Jest sim; so odstopili, in
padli na zemljo. Spet jih je tedej vprašal: Koga
išete? Oni pa so rekli: Jezusa Nacareškiga. Jezus
je odgovoril: Povedal sim vam, de sim jest; ako te¬
dej mene išete, pustite te iti. De so se dopolnile be¬
sede, ktere je rekel: Ktere si mi dal, nisim nobeniga
zmed njih zgubil. Simon Peter tedej, ki je meč imel,
ga je izderi, in je mahnil po hlapcu velikiga duhov¬
na, in mu je odsekal desno uho. Hlapcu pa je bilo
ime Malhuz. Jezus je tedej Petru rekel: Vtakni svoj
meč v’ nožnico. Ne bom li pil keliha, kteriga mi je
Oče dal ? Straža tedej, in poglavar in hldpci Judov
so Jezusa popadli, in so ga zvezali! In so ga peljali
pervič k’ Anazu; bil je namreč tast Kajfeža, kteri
je bil veliki duhoven tisto leto. Bil je pa Kajfež ti¬
sti, kteri je bil Judam svet dal, de je bolje, de en
človek umerje za ljudstvo. Za Jezusam pa je šel
Simon Peter, in drugi učenec. Tisti učenec pa je bil
znan velikimu duhovnu; in je šel z’Jezusam vredna
dvoriše velikiga duhovna. Peter pa je stal zunej per
vratih. Uni učenec tedej, kteri je velikimu duhovnu
znan bil, je vun šel, in je govoril z’ vratarico, in je
Petra noter peljal. Reče tedej dekla vratarica Petru:
Ali nisi tudi ti zmed učencov tega človeka? On re¬
če : Nisim. Hlapci pa in služabniki so stali per žer¬
jave:', ker je bilo mraz, in so se greli; stal je pa

108

z’ njimi tudi Peter in se je grel. Veliki duhoven tedej
je vprašal Jezusa za njegove učence in za njegov
'uk. Jezus mu je odgovoril: Jest sim očitno govoril
pred svetam; jest sim vselej učil v’ s-hodnici in v’
tempeljnu, kamor se vsi Judje s-hajajo, in na skriv¬
nim nisim nič govoril. Kaj mene vprašaš ? Vprašaj
tiste, kteri so slišali, kaj sim jim govoril; glej! oni
vedo, kaj sim jest govoril. Kadar je bil pa to rekel,
je eden služabnikov, kteri je zraven stal, Jezusa za
uho vdaril, rekoč: Tako odgovarjaš velikimu duhov¬
nu? Jezus mu je odgovoril: Ako sim hudo govoril,
spričaj od hudiga; ako pa prav, kaj me biješ? In
Anaz ga je. poslal zvezaniga h’ Kajfežu, velikimu du¬
hovnu. Simon Peter pa je stal in se je grel. Kekli
so mu tedej: Nisi tudi ti zmed njegovih učencov? On
je tajil, in je rekel: Nisim. Mu reče eden zmed hlap-
cov velikiga duhovna, stric tistiga, kterimu je bil
Peter uho odsekal: Te li nisim jest vidil na vertu
per njem? Peter je tedej spet tajil, in zdajci je pe¬
telin zapel. Peljejo tedej Jezusa od Kajfeža v’ sodno
hišo. Bilo je pa zjutrej. In oni niso šli v’sodno hišo,
de bi se ne omadež.evali, temuč de bi smeli jesti ve¬
likonočno jagnje. Sel je torej Pilatuž vunkej , in je
rekel : Kakošno tožbo pernesete zoper tega človeka?
So odgovorili in mu rekli: Ko bi ta ne bil hudodelnik,
bi ti ga ne bili izdali, Pilatuž jim je tedej rekel:
Vzamite ga vi, in ga po svoji postavi sodite. Judje
so mu tedej rekli: Mi ne smemo nikogar umoriti. De
se je dopolnila Jezusova beseda, ktero je govoril,
I$o je na znanje dal, z’kakošno smertjo bo umeri.
Sel je tedej Pilatuž spet V sodno hišo, in je poklical
Jezusa in mu rekel: Ti si kralj Judov? Jezus je
odgovoril: Govoriš to sam iz sebe, ali so ti drugi
povedali od mene? Pilatuž je odgovoril: Kaj sim jest
Jud? Tvoj narod in veliki duhovni so te meni izdali;
kaj si storil? Jezus je odgovoril: Moje kraljestvo
ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega
sveta, hi se moji služabniki pač bojevali, de bi ne
bil Judam izdan; zdaj pa moje kraljestvo ni od tod.
Pilatuž mu je tedej rekel: Tedej si ti kralj? Jezus
je odgovoril:.Ti praviš, de sim jest kralj. Jest sim

109

v’ to rojen, in v’ to prišel na svet, de pričam resnici.
Vsak, kteri je iz resnice, posluša moj glas. Pilatuž
mu reče: Kaj je resnica? In ko je bil to rekel, je
spet vun šel k’ Judam, in jim reče: Jest ne najdem
nobene krivice nad njim. Navada je pa per vas, de
•vam eniga spustim o veliki noči; hočete tedej, de vam
spustim kralja Judov? Vpili so tedej spet vsi, rekoč:
Ne tega, anipak Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik.
Na to je tedej Pilatuž Jezusa vzel in gajžlal. In voj-
šaki so spletli krono iz ternja, in mu jo djali na glavo,
in ga v’ škerlatasto oblačilo oblekli. In so prednj sto¬
pali in rekli: Pozdravljen bodi kralj Judov! In so mu
jih za uho dajali. Pilatuž je tedej spet vunkej šel, in
jim reče: Glejte!,perpeljem vam ga vunkej, de spoz¬
nate , de ne najdem nad njim nobene krivice. (Jezus
je tedej vunkej prišel, noseč ternjovo krono in škerla¬
tasto oblačilo.) In (Pilatuž) jim reče: Glejte, člo¬
vek! — Ko so ga tedej vidili veliki duhovni in služab¬
niki, so vpili, rekoč: Križaj, križaj ga! Pilatuž jim
reče: Vzamite in križajte ga vi; zakaj jest ne najdem
krivice nad njim. Judje so mu odgovorili: Mi imamo
postavo, in po postavi mora umreti, ker se je Sinu
Božjiga delal. Kadar je tedej Pilatuž slišal to govor¬
jenje, se je še bolj bal. In je šel spet v’ sodno hišo,
in je rekel Jezusu : Od kod si ti? Jezus pa mu ni od¬
govoril. Pilatuž mu tedej reče: Menine odgovoriš?
Ne veš, de imam oblast te križati, in imam oblast te
spustiti? Jezus je odgovoril: Ne imel bi nobene obla¬
sti do mene, ko bi ti ne bilo od zgorej dano. Zavoljo
tega ima tisti, kteri me je tebi izdal, veči greh. In
odslej je iskal Pilatuž ga spustiti. Judje pa so
vpili rekoč: Ako tega spustiš, nisi cesarjov prijatelj
zakaj vsak, kteri se kralja dela, cesarju zoper govo¬
ri. Pilatuž tedej, ko je to govorjenje slišal, je Jezusa
vun perpeljal, in je sedel na sodni stol, na mestu,
ktero se imenuje Litostrotoz, po hebrejsko pa Gaba-
ta. Bilo je pa dan perpravljanja velike noči okoli
šeste ure, in reče Judam: Glejte, vaš kralj! Oni so
pa vpili: Preč z’njim, preč z’njim, križaj ga! Pi¬
latuž jim reče: Vašiga kralja bom križal? Veliki
duhovni so odgovorili: Nimamo kralja, razun cesarja,

110

Takrat tedej jim ga je izdal, de bi bil križan. Vzeli
so pa Jezusa , in vun peljali. In je svoj križ nesoč
vun šel na mesto, ki se imenuje mesto mertvaških
glav, po hebrejsko pa Golgota. Ondi so ga križali,
in z’ njim dva druga, od vsake strani eniga, v’ sredi
pa Jezusa. Napisal je pa Pilatuž tudi napis, in ga je
djal verh križa. Bilo je pa pisano: Jezus Nacareški
kralj Judov. Ta napiS 1  je tedej veliko Judov bralo;
kraj namreč, kjer je bil Jezus križan, je bil bliz me¬
sta. Bilo je pa pisano po hebrejsko, po greško in po
latinsko. Rekli so tedej Pilatužu veliki Judovski du¬
hovni: Nikar ne piši: Kralj Judov; ampak de je on
rekel: Kralj Judov sim. Pilatuž je odgovoril: Kar
sim pisal, sim pisal. Vojšaki tedej, ko so bili Jezusa
križali, so vzeli njegove oblačila, (in so naredili štiri
dele, vsakimu vojšaku del) in suknjo. Suknja pa je
bila brez šiva, od verha scelama tkana. Rekli so te¬
dej med seboj: N!' ar je ne režimo, ampak lozajmo
zanjo, čigava b.ode. oe  se je pismo dopolnilo, ki pra¬
vi: Razdelili so nibje oblačila med se, in za mojo
suknjo so lozali. \ ojšaki so tedej to storili. Poleg
križa Jezusoviga a.‘so stale njegova mati, in sestra
njegove matere Marija Kleofova, in Marija Magda¬
lena. Ko je te s  , j , Jezus mater in učenca, Itteriga je
ljubil, vidil i:u\ a  stati, reče svoji materi: Zena, glej,
tvoj sin! I ;ei "''če učencu: Glej, tvoja mati! In
od tiste ure k jj  učenec k’sebi vzel. Potem, ker je
Jezus vedil, o je, vse dokončano, de se je dopolnilo
pismo, je re - : Sejin sim! Stala je pa ondi posoda
polna jesiha. Oni pa so gobo z'  jesiham napojili, in
na liizop nataknili, ter mu je k’ ustam podali. Kadar
je bil tedej Jčzus jesiha vzel, je rekel: Dopolnjeno
je! In je glavo nagnil, in je dušo iz sebe dal. Judje
tedej, (ker je bil dan perpravljanja), de bi ne ostale
na križu trupla v’ saboto, (tisti sabotni dan namreč
je bil velik,) so Pilatuža prosili, de bi se jim kosti
poterle, in de bi se sneli. Vojšaki so torej prišli, in
so pervimu sicer sterli kosti, in drugimu, kteri je bil
z’njim križan. Ko so pa do Jezusa prišli, so vidili,
de je že mertev, in mu niso kosti sterli; ampak eden
vojsakov je z’ sulico njegovo stran odperl, in zdajci

m

je tekla kri in voda iz nje. In kteri je vidil,.je pri¬
čeval, in je resnično njegovo pričevanje; in on ve, de
resnico govori, de tudi vi verujete. To se je namreč
zgodilo, de je pismo dopolnjeno: Nobene kosti mu ne
strite. In spet drugo pismo pravi: Gledali bodo vanj,
kteriga so prebodli. Po tem pa je Jožef iz Arimateje
(Jker je bil Jezusov učenec, tode skrivej zavoljo strahu
pred Judi) Pilatuža prosil, de bi snel Jezusovo telo.
Prišel je pa tudi Nikodem, kteri je bil vpervič po noči
k’ Jezusu prišel, in je pernesel zmesi mire in aloe akoli
sto liber. Vzela sta tedej Jezusovo telo, in ga zavila v’
tančico z’ dišavami vred, kakor je per Judih šega po-
kopovati. Bilje pa na tistim kraji, kjer je bil križan,
vert, in na vertu nov grob, v’ kteriga še nihče ni bil
položen. Tam sta tedej zavoljo dneva perpravljanja
Judov, ker je grob blizo bil, Jezusa- prožila.

r

•  Veliko sabo*

Berilo iz lista s. Pavla aposl* a do KolocanOv

3,1-4.

Bratje! ako ste vstali s^Kristus-m kar je gori,

kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji; jbr ute po tistim,
kar je zgorej, ne pa, kar je na zemi,. aj umerli ste,

in vaše življenje je skrito s’ Kristusam logu. Kadar

se bo pa perkazal Kristus, vaše življen, akrat se bote
tudi vi perkazali ž’ njim v’ časti.

Evangeli svetiga Matevža  28, 1— 7.

Zvečer sabote pa, ko se pervi dan tedna za-*
sveti, je prišla Marija Magdalena in una Marija gledat
groba. In glej! velik potres je vstal. Zakaj angel Go¬
spodov je prišel z’nebes, in je perstopil, ter kamen
odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje pa je bilo ka¬
kor blisk, in njegovo oblačilo, kakor sneg. Od straha
pa pred njim so varili strepetali, in so bili kakor
mertvi. Angel pa je pregovoril, in rekel ženam: Ni¬
kar se ne bojte ve ! zakaj vem, de isete Jezusa, kteri

112

je bil križan. Ga in tukej; vstal je namreč, kakor je
rekel. Pridite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod
položen. In berž pojdite, in povejte njegovim učen-
camj de je vstal; in glejte! pred vami gre v’ Gali¬
lejo, tamkej ga bote vidili. Glejte! pred sim vam
povedal.

Velikonočno nedeljo.

Berilo  ,e (Ma s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov 5,  7 — 8:

Brufjel postergajte stari kvas, de bote novo testo,
kakor ste opresni; ker naše velikonočno jagnje Kristus je
darovano. Obhajajmo tedej veliko noč ne v’starim kvasu,
iudi ne v' kvasu' Hudobije in malopridnosti, ampak v’opre-
snih kruhih čistost vi resnice.

Evangeii sveliga Marka  16, 1—7.

.Tisti čas so Marija Magdalena, in Marija Ja¬
kobova, in Salomi kupile dišav, de bi prišle, in Jezusa
mazale. In pervl dan po saboti so prišle clo zgodej
k’ grobu, ko se je sonce iz-hajalo. In so rekle med
seboj: Kdo nam bo odvalil kamen od dur groba? In
so se ozerle, ter so vidile kamen že odvaljen; bilje
namreč silno velik. In so šle v’ grob, in vidile mla-
denča sedeti na desni, ogernjeniga z’ belim oblačilam,
in so ostermele. On pa jim reče: Nikar šene ustra¬
šite ! Jezusa išete Nacareškiga križaniga; vstal je,
ga ni tukej! Glejte kraj, kamor so ga bili položili.
Pojdite pa, povejte njegovim učencam, in Petru, de
gre pred vami v’ Galilejo; tam ga bote vidili, kakor
vam je rekel.

Velikonočni pondeljik.

Berilo iz djanja aposteljskiga  10, 37 — 43.

Tiste dni je Peter v’ sredo med ljudstvo stopil, in
rekel: Možje in bratje! vi veste, kaj se je zgodilo po vsi

113

Judeji, kar se je začelo v’ Galileji po kerstu, kteriga je
oznanoval Janez, kako je Jezusa iz Nacareta Bog potna?
zal s' svetim duham in z’ močjo, kteri je okoli hodil, do¬
brote delil in ozdravljal vse od hudiča nadlegovane, ker
je bil Bog ž’ njim. In mi smo priče vsiga, kar je storil
v’ Judovski deželi in v’ Jeruzalemu, kteriga so na les
obesili in umorili. Tega je Bog obudil tretji dan, in ga
dal viditi ne vslmu ljudstvu, ampak od Boga pred izvol¬
jenim pričam, nam, kteri smo ž’ njim jedli in pili, ko je
od mertvih vstal. In nam je ukazal ljudstvu oznanovati
in pričevati, de je on tisti, kteriga je Bog postavil sod¬
nika živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje da¬
jejo , de v’ njegovim imenu dobe odpušenje grehov vsi,
kteri vanj verujejo.

Evangeli svetiga Lukasa 24,  13—3».

Tisti čas sta šla dva Jezusovih učencov ravno
ta dan v’terg, kteri je bil šestdeset tečajev od Je¬
ruzalema deleč, po imenu Emauz. In ona sta med
seboj govorila od vsiga tistiga, kar se je bilo zgodilo.
In pergodilo se je, ko sta se pogovarjala, in izpra¬
ševala, se je tudi Jezus perbližal, in je šel z’ njima.
Njune oči pa so bile zaderžane, de ga nista spoznala.
In jima je rekel:.Kakošni so ti pogovori, ki jih imata
gredoč med seboj, in sta žalostna? Eden pa, ki mu
je bilo ime Ivleofa, je odgovoril, in mu rekel: Si ti
sam ptujic v’Jeruzalemu, in ne veš, kaj se je zgodilo
v’njem te dni? In jima je rekel: Kaj? In šta rekla:
Od Jezusa Macareškiga, kteri je bil prerok, mogočen
v’ djanji in v’ besedi, pred Bogam in vsim ljudstvam;
in kako so ga izdali naši veliki duhovni in oblastniki
v’ obsojenje k’ smerti, in so ga križali. Mi pa smo
upanje imeli, de bo on Izrael odrešil; ali memo vsiga
tega je dans že tretji dan, kar se je to zgodilo. Pa
tudi ene žene iz naših so nas ostrašile, ktereso bile
pred dnevam per grobu, in niso našle njegoviga telesa,
ter so prišle in rekle, de so tudi perkazen angelov
vidile, kteri pravijo, de živi. In nekaj naših je šlo
k’ grobu, in so ravno tako našli, kakor so žene pra¬
vile, njega pa niso našli. In on jima je rekel: O vi

s

114

nespametni, in kesniga serca verovati vse, kar so go¬
vorili preroki! Ali ni bilo potrebno, de je Kristus to
terpel, in tako v’ svojo čast šel ? In je začel od Moj¬
zesa in vsili prerokov, in jima je razlagal, kar je bilo
od njega v’ vsih pismih. In so se perbližali tergu,
kamor so šli; in on se je delal, kakor de bi hotel
dalje iti. In sta ga silila, rekoč: Ostani z’ nama, ker
se mrači, in se je dan že nagnil. In je šel noter z’
njima. In zgodilo se je, ko je z’ njima per mizi bil,
je vzel kruh, in ga je posvetil in zlomil, in jima po¬
dal. In odperle so se jima oči, in sta ga spoznala;
in on jima je zginil zpred oči. In sta rekla med se¬
boj: Ali ni bilo najno serce goreče v’ naju,'ko je po
poti govoril, in nama pisma razkladal? In sta vstala
tisto uro, in se vernila v’ Jeruzalem; in sta našla zbrane
enajstere, in tiste, ki so bili z’njimi, kteri so rekli:
Gospod je res vstal, in se je perkazal Simonu! In ona
sta pravila, kaj se je bilo na potu zgodilo, in kako sta
ga spoznala v’ lomljenji kruha.

Velikonočni tvorik.

Berilo iz djanja aposteljskiga  13, 26 —33.

Tiste dni je Pavl vstal, in je z’ roko pokazal mol¬
čati in rekel: Možje, bratje, sinovi Abrahamovima rodu,
in kteri se med vami Boga boje! vam je beseda tega zve¬
ličanja poslana. Zakaj v’ Jeruzalemu prebivajoči in njih
kuezi, ki niso Jezusa spoznali, ne besed prerokov, ktere
se vsako saboto bero, so (jih) z’ obsojenjem dopolnili; in
ako ravno nič smerti vredniga nad njim niso našli, so
Pilatuža prosili, de bi ga umorili. In kadar so vse do¬
polnili, kar je bilo od njega pisano, so ga sneli z’lesa,
in položili v’ grob. Bog pa ga je tretji dan obudil od
mertvih, in vidili so ga skozi več dni ti, kteri so bili pri¬
šli ž’ njim. vred iz Galileje v’ Jeruzalem, in ti so do zdej
njegove priče pred ljudstvam. In mi vam oznanujemo tisto
obljubo, ktera je bila našim očetam storjena; ker to je
Bog nam, njih otrokam, dopolnil, ki je obudil Jezusa Kri¬
stusa Gospoda našiga.

115

Evangeli svetiga Lukeža 24,  36— 47.

Tisti čas je Jezus v’ sredi med svojimi učenci
stal, in jim rekel: Mir vam bodi; jest sim, ne bojte se.
Prestrašili so se pa in zbali, in so meniji, de duha
vidijo. In jim je rekel: Kaj ste prestrašeni, in take
misli obhajajo vaše serca. Poglejte moje roke in noge,
de sim jest sam; potipajte in poglejte, sej duh nima
mesa in kosti, kakor vidite, de jest imam. In ko je to
rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa še niso
verovali od veselja, in so se čudili, je rekel: Imate kaj
jesti tukej ? Oni pa so mu ponudili kos pečene ribe, in
sat medu. In je vpričo njih jedel, ter vzel ostanke, in
jim dal. In jim je rekel: To so besede, ktere sim vam
govoril, ko sim še per vas bil, de mora vse dopolnjeno
biti, kar je pisano xrd mene v’ postavi Mojzesovi, in
v’ prerokih in v’ psalmih. Tedej jim je odperl um, de
so razumeli pisma. In jim je rekel: Tako je pisano, in
tako je bilo treba Kristusu terpeti, in tretji dan vstati
od mertvih; in oznanovati v’ njegovim imenu pokoro
in odpušenje grehov med vsimi narodi.

Pervo nedeljo po veliki noči, ali belo

nedeljo.

Berilo iz 1. lista s. Janeza aposteljna  5, 4—10.

Preljubi! vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet;
in to je zmaga, ktera premaga svet, naša vera. Kdo je
pa, kteri premaga svet, kakor kdor veruje, de je Jezus
Sin Božji? Ta je, kteri je prišel z’vodo in kervjo, Jezus
Kristus; ne le v’vodi, ampak v’vodi in kervi. In Duh
je, kteri pričuje, de je Kristus resnica. Zakaj trije so,
kteri pričujejo v’nebesih : Oče, Beseda, in sveti Duh; in
ti trije so eno. In trije so, kteri pričujejo na zemlji: Duh,
in voda in kri; in ti trije so eno, Ako človeško pričeva¬
nje sprejmemo, je pričevanje Božje vekši; to namreč je
pričevanje Božje, ktero je vekši, ker je Bog pričeval od
svojiga Sina. Kdor veruje v’ Sinu Božjiga, ima pričevanje
Božje v’ sebi.

S

116

Evangeli svetiga Janeza  20, 19 — 31.

Tisti čas, kadar je bil večer tistiga dneva, per-
viga v’ tednu, in so bile duri zaklenjene, kjer so bili
učenci zbrani zavoljo strahu pred Judi, je prišel Je¬
zus, in je v’ sredo med nje stopil, in jim rekel: Mir
vam bodi! In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke
in stran. Učenci so se tedej obveselili, ker so vidili
Gospoda. Tedej jim je spet rekel: Mir vam bodi!
Kakor je Oče mene poslal, tudi jest vas pošljem. In
ko je bil to izrekel, je v’ nje dihnil, in jim rekel:
Prejmite svetiga Duha; kterim bote grehe odpustjli,
so jim odpušeni; in kterim jih bote zaderžali, so jim
zaderžani. Tomaža pa, dvanajsterih eniga, kteri je
imenovan dvojčič, ni bilo per njih, ko je Jezus pri¬
šel. Drugi učenci tedej so mu povedali: Gospoda
smo vidili. On pa jim je rekel: Ako ne vidim na
njegovih rokah znamenj žebljov, in ne denem svojiga
persta v’ rane žebljov, in ne položim svoje roke v’
njegovo stran, ne bom veroval. In čez osem dni so
bili njegovi učenci spet notri, in Tomaž z’ njimi. Je¬
zus pride, ako ravno so bile duri zaklenjene, in je
stal na sredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej reče
Tomažu: Vloži svoj perst semkej, in poglej moje
roke; in podaj semkej svojo roko, in položi jo v’mojo
stran, in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž je
odgovoril, in mu rekel: Moj Gospod, in moj Bog!
Jezus mu reče: Ker si me vidil Tomaž! si veroval;
blagor jim, kteri niso vidili, in so verovali. Jezus je
_ sicer še veliko drugih čudežov storil vpričo svojih
učencov, kteri niso zapisani v’ teh bukvah. Ti pa so
zapisani, de verujete, de Jezus je Kristus, Sin Božji,
in de imate verovajoči življenje v’ njegovim imenu,

Drugo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz i. lista s. Petra aposleljna  2, 21—25.

Preljubi 1 Kristus je zanos terpel, in vam zgled za¬
pustil, de hodite po njegovih stopinjah. On ni greha sto¬
ril, tudi ni bila najdena goljfija v' njegovih ustih. On, ko

117

je bil preklinjan, ni klel; ko je (erpel, ni pertil, temuč se
mu je vdal, kteri g a je sodil krivično ; on je naše grehe
sam nosil v’ svojim telesu na lesu, de bi grehain odmerli,
in pravičnosti živeli. Z’ njegovimi ranami ste bili ozdrav¬
ljeni. Zakaj bili ste, kakor zgubljene ovce; zdej pa ste
se obernili k’ pastirju in škofu svojih duš.

Evangeli sveti g a Janeza  10, 11 —16.

Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Jest sim
dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za svoje
ovce. Najemnik pa, in kdor ni pastir, ki niso ovce
njegove, vidi volka priti, in popusti ovce; in beži;
in volk popade in razpodi ovce. Najemnik pa beži,
ker je najemnik, in mu ni skerb za ovce. Jest sim
dobri pastir, in poznam svoje, in moje poznajo me¬
ne ; kakor pozna mene Oče, in jest poznam Očeta,
in dam svoje življenje za svoje ovce. In imam še
druge ovce, ktere niso iz tega hleva; tudi tiste mo¬
ram perpeljati, in bodo moj glas poslušale, in bo en
hlev in en pastir.

Tretjo nedeljo po veliki noči.

Berilo iz i. lista s. Petra aposteljna 2,  11 — 19.

Preljubi! prosim vas, zderžite se, kakor ptujci in
popotniki, mesnih želj , ktere se vojskujejo zoper dušo;
imejte lepo življenje med neverniki, de, ko vas obrbkujejo,
kakor hudodelnike, vaše dobre dela vidijo, in Boga časte
v 1  dan obiskanja. Bodite tedej podložni vsaki človeški
stvari zavoljo Boga, bodi si kralju, kakor nar višimu, ali
vojvodam, kakor od njega poslanim v’ maševanje nad hu-
dodelniki, dobrim pa v’ pohvaljenje. Zakaj to je volja
Božja, de z’ dobrimi deli usta zamašite nespametnim in
neumnim ljudem; kakor prosti, in ne, kakor bi prostost
imeli v’ zagrinjalo hudobije, ampak kakor hlapci Božji.
Vse spoštujte, brate ljubite, Boga se bojte, kralja častite.
Hlapci, bodite podložni gospodarjem z’ vsim straham; ne
le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim. To namreč je
prijetno, v’ Kristusu Jezusu Gospodu našim.

118

Evangeli svetiga Janeza  16,16 — 22.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Se
malo, in me več ne bote vidili; in spet malo, in me
bote vidili; ker grem k’ Očetu. Tedej je nekaj nje¬
govih učencov reklo med seboj: Kaj je to, kar nam
pravi: Se malo, in me ne bote vidili, in spet malo,
in me bote vidili; in: ker grem k’ Očetu? So tedej
rekli: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj
govori. Jezus pa je spoznal, de so ga liotli vprašati,
in jim je rekel: To se vprašate, ker sim rekel: Se
malo, in me ne bote vidili; in spet malo, in me bote
vidili? Resnično, resnično vam povem, de bote jo¬
kali in žalovali, svet pa se bo veselil; vi bote žalo¬
vali, ali vaša žalost se bo v’ veselje spreobernila.
Zena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je prišla
njena ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več
v’britkost, od veselja, de je človek rojen na svet.
Tudi vi tedej imate zdaj sicer žalost; pa spet vas
bom vidil, in vaše serce se bo veselilo, in vašiga
veselja vam ne bo nihče vzel.

Ceterto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista s. Jakoba aposteljna  1, 17—521.

Preljnbi! vsak dober dar in vsako popolno darilo je
od zgorej, ki pride od Očeta svetlobe, per kteriin ni pre-
menjenja, tudi ne sence preobračanja. Zakaj radovoljno
nas je rodil z’ besedo resnice, de srno nekakošne pervine
njegovih stvari. Veste preljubi moji bratje ! vsak človek
bodi hiter k’ poslušanju, kesen pa k’ govorjenju, in poča¬
sen k’jezi; človekova jeza namreč ne dela pravice Božje.
Za tega voljo odložite vso nečednost in obilnost hudobije,
in v’ krotkosti ohranite vsajeno besedo, ktera zamore zve¬
ličati vaše duše.

Evangeli svetiga Janeza  16, o —14.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Grem
k’ njemu, kteri me je poslal, in nobeden zmed vas mc

119

ne vpraša: Kam greš? Temuč, ker sim vam to go¬
voril, je žalost napolnila vaše serce. Ali jest vam
resnico povem: Za vas je dobro, de jest grem. Za¬
kaj ako ne grem, Troštar ne bo k’ vam prišel; ako
pa grem, vam ga bom poslal. In kadar on pride, bo
svet prepričal greha, in pravice in sodbe; greha si¬
cer, ker niso verovali v !  me; pravice pa, ker grem
k’Očetu, in me po tem ne bote vidili ; v sodbe pa, ker
je vojvoda tega sveta že obsojen. Se veliko vam
imam povedati; tode zdaj ne morete nositi. Kadar
pa pride on, Duh resnice, vas bo učil vso resnico;
ne bo namreč govoril sam iz sebe, temuč, kar bo
slišal, bo govoril, in prihodnje reči vam bo oznano-
val. On bo mene poveličal, ker bo od mojiga vzel,
in vam oznanoval.

Peto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz lista s. Jakoba aposteljna  1, 22  — 27.

Preljubi! bodite delavci besede, in ne samo poslu-
šavci, s’ čimur bi sami sebe zapeljevali. Zakaj ako je
kdo poslušavec besede, ne pa delavec, tak je podoben člo¬
veku, kteri ogleduje obraz svojiga rojstva v’zerkalu; se
ogleda namreč in gre, in berž pozabi, kakošen je bil.
Kdor pa prav pregleda popolno postavo prostosti, in v’
njej ostane, ne pozabljiv poslušavec, ampak delavec; on
bo srečen v’ svojim djanji. Ako pa kdo meni, de je pobo¬
žen, pa ne berzda svojiga jezika, temuč zapeljuje svoje
serce; je prazna njegova pobožnost. Cista in pred Bogam
in Očetam neomadežana pobožnost je ta: obiskovati sirote
in vdove v’ njih nadlogi, in neomadežaniga se ohraniti pred
tem svetam.

Evangeli svetiga Janeza  16, 23 — 30.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Res¬
nično, resnično vam povem: Ako bote Očeta kaj pro¬
sili v’ mojim imenu, vam bo dal. Do zdaj niste nič
prosili v’ mojim imenu. Prosite, in bote prejeli, de bo
vaše veselje dopolnjeno. To sim vam v’ prilikah go-

MO

voril. Pride ura, de vam ne bom več v’ prilikah go¬
voril, ampak vam bom očitno Oznanoval od Očeta.
Tisti dan bote v’ mojim imenu prosili; in vam ne re¬
čem, de bom jest Očeta prosil za vas. Zakaj Oče
vas sam ljubi, ker ste vi mene ljubili, in ste verovali,
de sim jest iz Boga izšel. Izšel sim od Očeta, in
sim prišel na svet; spet zapustim svet, in grem k’
Očetu. Mu reko njegovi učenci: Glej! zdaj očitno
govoriš, in ne praviš nobene prilike. Zdaj vemo, de
vse veš, in ne potrebuješ, de te kdo vpraša; zato
verujemo, de si od Boga izšel.

Križev teden.

Berilo iz lista s. Jakoba aposteljna  o, 16 — 20.

Preljubi! povejte si med seboj svoje grehe, in mo¬
lite eden za druziga, de bote ohranjeni; veliko namreč
premore stanovitna molitev pravičniga. Elija je bil človek
terpljenju podveržen, kakor mi, in je iž serca molil, de
bi ne bilo dežja na zemljo ; in ni bilo dežja tri leta in
šest mescov. In je spet molil, in nebo je dalo dež, in
zemlja je rodila svoj sad. Bratje moji! ako kdo zmed vas
zajde od resnice, in ga kdo verne; naj ve, de, kdor gre¬
šnika verne, od njegove krive poti, bo rešil njegovo dušo
od smerti, in pokril veliko število grehov.

Evangeli svetiga Lukeka  11,5 — 13.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam : Ko
bi kdo zmed vas prijatla imel, in bi k’ njemu šel o
polnoči, in mu rekel: Prijatel! posodi mi tri hlebe,
ker je moj prijatel prišel k’ meni z’ pota, in nimam
kaj prednj položiti; in uni bi znotrej odgovoril in
rekel: Ne delaj mi nadlege, duri so že zaperte, in
moji otroci so z’menoj v’ hramu; ne morem vstati in
ti dati. In ako uni le še terka, vam povem: ko bi
ravno ne vstal, in mu ne dal zato, ker je njegov
prijatel, bo vunder zavoljo njegove nadležnosti vstal,
in mu dal, kolikor potrebuje. In jest vam povem:
Prosite, in se vam bo dalo; išite, in bote našli; ter-

121

kajte, in se vam bo odperlo. Zakaj slehern, kteri
prosi, prejme; in kdor iše, najde; in kdor terka, se
inu bo odperlo. Kdo pa zmed vas očeta kruha prosi,
pa mu bo kamen dal? ali ribo, mu bo li namest ribe
kačo dal? Ali če ga jajce prosi, mu bo li škorpijona
podal ? Ako tedej vi, ki ste hudobni, veste dobre da¬
rove dajati svojim otrokam; koliko bolj bo vaš Oče
z’ nebes jim dal dobriga duha, kteri ga prosijo.

V’ god Kristusoviga vnebohoda.

Berilo iz djanja aposteljskiga  1, 1 — 11.

V’ pervim pisanji sim govoril, o Teofil ! od vsiga,
kar je Jezus od začetka delal in učil do dneva, ko je
aposteljnam, ktere je bil izvolil, po svetim Duhu zapovedi
dal, in bil gor vzet; kterim je po svojim terpljenji tudi
z’ mnogimi znamnji skazal, de je živ; ko se jim je perka-
zoval štirdeset dni, in je govoril od kraljestva Božjiga.
In kadar je ž’ njimi jedel, jim je zapovedal, de naj ne
hodijo iz Jeruzalema, ampak naj čakajo obljube Očetove,
ktero ste (je rekel) slišali iz mojih ust; ker Janez je
kerševal z’ vodo, vi pa bote keršeni s’ svetim Duham
kmalo po teh dneh. Tedej so ga, kteri so se bili sošli,
vprašali rekoč: Gospod! ali boš v’ tem času postavil Izra¬
elovo kraljestvo? Rekel pa jim je. Vam ne gre vediti
časov ali ur, ktere je Oče ohranil v’ svoji oblasti; pa
prejeli bote moč svetiga Duha, kteri bo v’ vas prišel, in
mi bote priče v’ Jeruzalemu, in po vsi Judeji in Samarii
in do kraja sveta. In kadar je bil to izgovoril, se je vpri¬
čo njih vzdignil, in oblak ga je vzel spred njih oči.. In
ko so ga gledali v’nebo iti, glej, sta dva moža per njih
stala v’ belih oblačilih, in sta rekla: Možje Galilejski!
kaj stojite, in gledate v’ nebo? Ta Jezus, kteri je bil
vzet od vas v’ nebo, bo tako prišel, kakor ste ga vidili
iti v’ nebo.

Evangeli svetiga Marka  16, 14—20.

Tisti čas se je Jezus perkazal enajsterim, ko so
per mizi bili, in je svaril njih nejevero, in terdobo

122

njih serca, de tistim, kteri so vidili, de je vstal, niso
verjeli. In jim je rekel: Pojdite po vsim svetu, in
oznanujte evangeli vsi stvari. Kdor veruje in je ker-
šen, bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen.
Kteri pa verujejo, pojdejo te znamnja za njimi: V’
mojim imenu bodo hudiče izganjali; nove jezike govo¬
rili; kače prijemali; in ako kaj strupeniga pijejo, jim
ne bo škodovalo; in na bolnike bodo roke pokladali,
in bodo zdravi. In Gospod Jezus, ko jim je bil izgo¬
voril , je bil v’ nebo vzet, in sedi na desnici Božji.
Oni pa so šli, in so učili povsod, in Gospod je delal
z’ njimi, in besedo poterdoval z’ čudeži, 'kteri so se
po tem godili.

V

Šesto nedeljo po veliki noči.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 4, 7  —11.

Predragi! bodite modri, in čujte v’ molitvah. Pred
vsim pa imejte vedno ljubezen med seboj, ker ljubezen
pokrije obilnost grehov. Jemljite radi eden druziga pod
streho brez godernjanja. Kakor je vsak prejel dar, s’ tem
postrezite eden drugimu, kakor dobri delivci mnogotere
milosti Božje. Ako kdo govori, naj govori, kakor Božje
besede; ako kdo služi, naj služi iz moči, ktero Bog daje:
de bo Bog v’ vsih rečeh česen po Jezusu Kristusu Go¬
spodu našim.

Evangeli svetiga Janeza  15, 26— 27 ; in  16, 1—4.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Kadar
pride Učenik, kteriga vam bom jest poslal od Očeta,
Duh resnice, kteri se od Očeta iz-haja, on bo priče¬
val od mene. Pa tudi vi bote pričevali, ker ste od
začetka per meni. To sim vam govoril, de se ne po-
hujšate. Iz s-hodnic vas bodo devali; ura zlo pride,
de bo vsak, kteri vas umori, menil, de Bogu službo
stori. In to vam bodo storili, ker ne poznajo ne Očeta
ne mene. To pa sim vam govoril, de se spomnite,
kadar ura pride, de sim vam jest to pravil.

123

V 1  god binkeštne nedelje.

Berilo iz djanja aposteljskiga  2, 1 — 11.

Kadar je bilo petdeset dni Cp°  veliki noči) dopol¬
njenih, so bili vsi /»posteljni vkupej na tistim mestu. In
vstal je nanaglima z’ neba šum, kakor perhajočiga silniga
piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In so se jim
perkazali razdeljeni jeziki kakor ognja, in je sedel na
njih sleherniga. In so bili napolnjeni vsi s’ svetim Duham,
in so jeli govoriti v’mnogoterih jezikih, kakor jim je sveti
Duh dal izgovarjati. Prebivali so pa v’ Jeruzalemu Judje,
bogaboječi možje, iz vsaciga naroda, kteri je pod nebam.
Kadar se je pa to razglasilo, se je množica sošla, in se
je zavzela, ker jih je slišal vsak po svojim jeziku govo¬
riti. Vsi pa so ostermeli, in se čudili, rekoč: Glejte, niso
li vsi ti, kteri govore, Galilejci, in kako mi slišimo vsak
svoj jezik, v’ kterim smo rojeni? Partjani, Medjani, in
Elamljani, in kteri prebivajo v’Mezopotamii, v’Judeji in
Kapadocii, v’ Pontu in v’ Azii, v’ Frigii in Pamtilii, v’
Egiptu in v’ straneh Libije, ktera je per Cireni, in ptujci
Jz Rima, tudi Judje in preobernjeni, Krečani, in Arabljani,
smo jih slišali govoriti v’naših jezikih velike dela Božje!

Evangeli svetiga Janeza  14, 23—31.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Ako
me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval; in moj Oče
ga bo ljubil, in bova k’ njemu prišla, in per njem
prebivala. Kdor me ne ljubi, ne spolnuje mojih besed.
In besede ?  ktere ste slišali, niso moje, ampak Očeta,
kteri me je poslal. To sim vam govoril, dokler sim
per vas. Učenik sveti Duh pa, kteriga ho poslal Oče
v’ mojim imenu, on vas bo učil vse, in vas bo opomnil
vsiga, kar koli sim vam rekel. Mir vam zapustim,
svoj mir vam dam; ne kakor svet daje, vam jest dam.
Vaše serce naj se ne perstraši, in naj se ne boji!
Slišali ste, de sim vam jest rekel: Grem, in pridem
k’ vam. Ako bi me ljubili, bi se pač veselili, de grem
k’Očetu; zakaj Oče je veči od mene. In zdaj sim
vam povedal, preden se zgodi, de bote verovali, ka¬
dar se zgodi. Ne bom že veliko z’ vami govoril.

124

Pride namreč vojvoda tega sveta, in per meni nič
nima. Ampak de svet spozna, de ljubim Očeta, in
tako delam, kakor mi je Oče zapovedal.

Binkeštni pondeljik.

Berilo iz djanja aposteljskiga  10, 42 — 48.

Tiste dni je Peter odperl svoje usta, in rekel: Mo¬
žje bratje! nam je Gospod ukazal oznanovati ljudstvu, in
pričevati, de je on tisti, kteri je od Boga postavljen sod¬
nik živih in mertvih. Temu vsi preroki pričevanje dajejo,
de~dobe v’njegovim imenu odpušenjo grehov vsi, kteri
va-nj verujejo. Ko je Peter še govoril te besede, je sveti
Duh padel na vse, kteri so besedo poslušali. In verni iz
obreze, kteri so bili s’Petram prišli, so se zavzeli, de je
bila tudi na nevernike milost svetiga Duha izlita, .Slišali
so jih namreč govoriti mnoge jezike, in Boga poveličevati.
Tedej je Peter rekel: Sme li kdo vode braniti, de bi ne
bili keršeni ti, kteri so svetiga Duha prijeli, kakor tudi
mi? In jih je ukazal kerstiti v’ imenu Gospoda Jezusa
Kristusa,

Evangeli svetiga Janeza  3, 16—21.

Tisti čas je Jezus rekel Nikodemu: Bog je svet
tako ljubil, deje  dal svojiga edinorojeniga Sinu, dc,
kdor koli vanj veruje, se ne pogubi, temuč ima večno
življenje. Bog namreč ni poslal svojiga Sinu na svet,
de bi svet sodil, temuč de bi bil svet po njem zve¬
ličan. Kdor vanj veruje, ne bo sojen; kdor pa ne
veruje, je že sojen, ker ne veruje v’ ime edinoroje¬
niga Sinu Božjiga. To pa je sodba, ker je luč prišla
na svet, in so ljudje bolj ljubili temo ko luč;  zakaj
njih dela so bile hude, Slehern namreč, kteri hudo
dela, sovraži luč, in ne pride k’luči, de niso svar¬
jene njegove dela. Kdor pa dela resnico, pride k’
luči, de se razodenejo njegove dela, ker so v’ Bogu
storjene.

125

Binkeštni tvorik.

Berilo iz djanja aposteljskiga  8, 14—17.

Tiste dni, ko so slišali aposteljni, kteri so bili v’
Jeruzalemu, de je Samarija sprejela besedo Božjo, so jim
Petra in Janeza poslali. In sta prišla, in sta za-nje mo¬
lila, de bi prejeli svetiga Duha. Zakaj v’ njih nobeniga še
ni bil prišel, ampak samo keršeni so bili v’ imenu Gospoda
Jezusa. Tedej sta roke na-nje pokladala, in so prejeli
svetiga Duha.

Evangeli svetiga Janeza  10, 1 —10.

Tisti čas je Jezus rekel farizejem: Resnično,
resnično vam povem: Kdor ne gre  skoz vrata v’ ov¬
čji hlev, ampak lazi drugod va-nj, tisti je tat in
razbojnik. Kdor pa vanj gre skoz vrata, je pastir
ovac. Njemu odpre vratar, in ovce poslušajo njegov
glas, in kliče svoje ovce po imenu, in jih vun vodi.
In kadar svoje ovce izpusti, gre pred njimi, in ovce
gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za ptujim
ne gredo, temuč beže od njega, ker ne poznajo ptu-
jih glasu. To priliko jim je Jezus pravil; oni pa niso
umeli, kaj jim je govoril Jezus jim je tedej spet
rekel: Resnično, resnično vam povem: Jest sim vrata
ovac. Vsi, kolikor jih je prišlo, so tatje in razboj¬
niki, ih ovce jih niso poslušale. Jest sim vrata. Ako
kdo skoz me noter gre, bo zveličan, in bo noter in
vun hodil, in bo pašo našel. Tat ne pride, kakor de
krade, in kolje in pokonča. Jest sim prišel, Ae imajo
življenje, in imajo obilniši.

V’ praznik presvete Trojice.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov

11, 33—36.

O visokost bogafstva, Božje modrosti in znanja 1
kako nezapopadljive so njegove sodbe, in neizvedne nje¬
gove pota! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo, ali

kdo je bil njegov svetova vic? Ali kdo mu je pred kaj
dal, de bi se mu povernilo? Sej je vse iz njega, in po
njem in v’njem; njemu bodičast in hvala vekoma. Amen.

Evangeli svetiga Matevža  28, 18—20.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Dana
mi je vsa oblast v’ nebesih in na zemlji. Torej poj¬
dite, in učite vse narode, in keršujte jih v’imenu
Očeta, in Sina, in svetiga Duha. Učite jih deržati
vse, kar koli sim vam zapovedal. In glejte! jest sim
z’ vami vse dni do konca sveta.

Pervo nedeljo po binkeštih.

i

Berilo iz i. lista s. Janeza a\posteljna  4, 8—21.

Predragi! Bog je ljubezen. Vtem se je skazala
ljubezen Božja do nas, de je Bog svojiga edinorojeniga
Sina poslal na svet; de bi po njem živeli. V’ tem obstoji
ljubezen: ne de kakor bi bili mi Boga ljubili, ampak de
nas je on pred ljubil, in de je poslal svojiga Sina v’ spravo
za naše grehe. Predragi! ako nas je Bog tako ljubil, mo¬
rama tudi mi eden druziga ljubiti. Boga ni nikoli nihče
vidil. Ako se ljubimo med seboj., ostane Bog v’ nas, in
njegova ljubezen je v’ nas popolna. Iz tega spoznamo,
de ostanemo v’ njem, in on v’ nas, ker nam je dal od svo¬
jiga Duha. In mi smo vidili in spričujemo, de je Oče po¬
slal svojiga Sinu odrešenika sveta. Kdor koli bo pričal,
de je Jezus Sin Božji, ostane Bog v’njem, in on v’Bogu.
In mi smo spoznali, in verovali ljubezni, ktero ima Bog
do nas. Bog je ljubezen; in kdor ostane v’ ljubezni, ostane
v’ Bogu, in Bog v’ njem. V’ tem je ljubezen Božja per nas
popolna, de imamo zaupanje v’ dan sodbe; zakaj kakor
je on, tako smo tudi mi na tem svetu. V’ ljubezni ni
strahu; ampak popolna ljubezen izžene strah. Zakaj strah
ima terplenje; kdor se pa boji, ni popoln v’ljubezni. Lju¬
bimo tedej mi Boga, ker nas je Bog pred ljubil. Ako kdo
reče: Ljubim Boga, in sovraži svojiga brata, je lažnik.
Kdor namreč ne ljubi svojiga brata, kteriga vidi; kako

127

more Boga ljubiti, kteriga ne vidi? In to zapoved imamo
od Boga, de kdor ljubi Boga, naj ljijbi tudi svojiga brata.

Evangeli svetiga Ltikeža  6, 36 — 42.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Bo¬
dite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen. Ne sodite,
in ne bote sojeni; ne pogubljajte, in ne bote pogub¬
ljeni; odpušajte, in vam bo odpušeno. Dajte, in se
vam bo dalo; dobro, natlačeno, in potreseno, in zver-
hano mero vam bodo dali v’ vaše naročje. 7/  kakor-
šno mero namreč bote merili, s’ tako se vam bo od¬
merjalo. Povedal jim je pa tudi priliko: Ali more
slepec slepca voditi ? Ali ne padeta oba v’ jamo ?
Učenec ni več, kakor učenik; popolnama pa bo vsak,
če je kakor njegov učenik. Kaj pa vidiš pezder v’
očesu svojiga brata, bruna pa, ki je v’ tvojim očesu,
ne čutiš? Ali kako moreš reči svojimu bratu: Brat!
pusti, de ti bom izderi pezder iz očesa; ko sam v’
svojim očesu bruna ne vidiš? Hinavec! izderi poprej
brun iz svojiga očesa, in potlej glej, de izdereš pez¬
der iz očesa svojiga brata.

V’ praznik s. rešnjiga telesa.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Kor inč a-
nov  11, 23-29.

Bratje! jest sim prejel od Gospoda, kar sim vam
tudi zročil, de je Gospod Jezus tisto _noč, ko je bil zdan,
vzel kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel: Vzemite, in
jejte; to je moje telo, ktero bo za vas dano. To storite
v’moj spomin! Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč:
Ta kelih je nova zaveza v’moji kervi. To storite, koli-
korkrat bote pili, v’ moj spomin! Zakaj kolikorkrat bote
jedli ta kruh, in kelih pili, bote smert Gospodovo ozna-
novali, dokler ne pride. Kdor koli tedej bo nevredno jedel
ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa in kervi
Gospodove. Naj torej človek sam sebe presodi; in tako
naj je od tega kruha, in pije od kelha. Kdor namreč ne-

128

vredno je in pije, si sodbo je in pije; ker ne razloči te¬
lesa Gospodovima.

Evangeli svetiga Janeza  6, 56 — 59.

Tisti čas je Jezus rekel Judovskim množicam:
Moje meso je res jed, in moja kri je res pijača.
Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ostane v’ meni,
in jest v’ njem. Kakor je mene poslal živi Oče, in
jest živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, kteri me¬
ne je, živel zavoljo mene. Ta je kruh, kteri je z’
nebes prišel; ne kakor so jedli vaši očetje mano, in
so umerli. Kdor je ta kruli, bo živel vekomaj.

Drugo nedeljo po binkeštih.

Berilo iz 1. lista s. Janeza aposteljna  3, 13 — 18.

Predragi! nikar se ne čudite, ako vas svet sovraži.
Mi vemo, de smo bili preneseni iz smerti v’ življenje, ker
ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostane v’ smerti. Slehern,
kteri sovraži svojiga brata, je ubijavec, in veste, de noben
ubijavec nima večniga življenja v’ sebi obstoječiga. V’ tem
smo spoznali ljubezen Božjo , de je on svoje življenje za
nas,postavil; tudi mi moramo za brate življenje postaviti.
Kdor ima premoženje tega sveta, in vidi svojiga brata,
deje  v’potrebi, in zapre svoje serce pred njim; kako
prebiva ljubezen Božja v’njem? Otročiči moji! ne ljubimo
z’besedo, tudi nfe z’jezikam, ampak v’djanji in resnici.

Evangeli svetiga Lukexa  14, 16—24.

Tisti čas je Jezus farizejem to priliko govoril:
Neki človek je napravil veliko večerjo, in jih je ve¬
liko povabil. In je poslal svojiga hlapca ob uri ve¬
čerje reči povabljenim, de naj pridejo, ker je že vse
perpravljeno. In so se začeli vsi skupej izgovarjati.
Pervi mu je rekel: Pristavo sim kupil, in moram iti,
in jo ogledati; te prosim, imej me izgovorjeniga. In
drugi je rekel: Pet jarmov volov sim kupil, in jih
grem poskusit; prosim te, imej me izgovorjeniga. In

439

drugi je rekel: Oženil sim se, in torej ne morem priti.
In hlapec se je vernil, in je povedal svojimu gospo¬
du. Tedej se je hišni gospodar razserdil, in je rekel
svojimu hlapcu: Pojdi berž po cestah in ulicah mesta,
in perpelji sem uboge, in hrome, in slepe, in kruljove.
In hlapec je rekel: Gospod! zgodilo se je, kakor si
ukazal; in še je prostor. In gospod reče hlapcu:
Pojdi na pota in prelaze, in permoraj jih noter iti,
de se napolni moja hiša. Povem vam pa, de nobeden
unili mož, kteri so bili povabljeni, ne bo okusil moje
večerje.

Tretjo nedeljo po binkeštih.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna  5, 6 — 11.

Predragi! ponižajte se pod mogočno roko Božjo, de
vas Bog poviša ob času obiskanja. Vso svojo skerb nje¬
mu pustite, ker njemu je skerb za vas. Bodite trezni, in
čujte; ker hudič, vaš zopernik, hodi kakor rjoveč lev
okoli, in iše, koga bi požerl. Temu se ubranite tcrdni v’
veri, vedoč, de so vaši po svetu razkropljeni bratje v’ ravno
takim terpljenji. Bog vse milosti pa, kteri nas je poklical
k’ svoji večni časti v’ Kristusu Jezusu, vas bo po kratkim
terpljenji popolne storil, uterdil in vkoreninil. Njemu bodi
slava in gospostvo od vekomej de vekomej. Amen.

Evangeli svetiga Lukež-a  15, 1 — 10.

Tisti čas so se čolnarji in grešniki Jezusu per-
bližali, de bi ga poslušali. In farizeji in pismarji so
godernjali, rekoč: Ta grešnike sprejema, in je z’ njimi.
Pa povedal jim je to priliko, rekoč: Kteri človek
zmed vas, ako ima sto ovac, in eno zmed njih zgubi,
ne popusti devet in devetdeseterih v’ pušavi, in ne
gre za zgubljeno, dokler je ne najde? In kadar jo
najde, jo zadene vesel na svoje rame. In ko pride
domu, pokliče prijatlein sosede, in jim reče: Veselite
se z’ menoj, ker sim našel svojo zgubljeno ovco. Po¬
vem vam, de tako bo v’ nebesih veči veselje nad enim
grešnikam, kteri se spokori, kakor nad devet in de-

9

130

vetdesetimi pravičnimi, kteri ne potrebujejo pokore.
Ali ktera žena, ki ima deset denarjov, ako en denar
zgubi, ne peržge luči, in ne pomete hiše, ter ne iše
skerbno, dokler ga ne najde? In kadar ga najde, po¬
kliče prijatlice in sosednje, rekoč: Veselite se z’ me¬
noj, ker sim našla denar, kteriga sim bila zgubila.
Tako, vam povem, bo med angeli Božjimi veselje
nad enim grešnikam, kteri se spokori.

v  ^

Ceterto 'nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s . Pavla aposteljna do Rimljanov

8 , 18  — 23 .

Bratje! menim , de se terpljenje sedanjika časa ne
da permeriti prihodnji časti, ktera ima nad nami razodeta
biti. Zakaj vse stvari željno čakajo razodenja Božjih otrok.
Ker stvari so ničemernosti podveržene, ne iz svoje volje,
ampak zavoljo tistiga, kteri jih je podvergel, v’ upanji, de
bodo tudi te stvari rešene iz sužnosti trohnjenja v’ častit¬
ljivo prostost otrok Božjih. Vemo namreč, de dozdej vse
stvari zdihujejo in stokajo, kakor na porodu. Pa ne samo
one, ampak tudi mi, kteri imamo pervine Duha, tudi mi
sami per sebi zdihujemo, ko čakamo pootročenja Božjiga
in odrešenja svojiga telesa, v’ Kristusu Jezusu Gospodu
našim.

Evangeli svetiga Lukeka  5, 1 — 11.

Tisti čas, ko so Jezusa množice obsule, de bi
poslušale besedo Božjo, je on stal per Genezareškim
jezeru. In je vidil dva čolna ob jeze1$i stati; ribiči
pa so bili vun stopili, in so izpirali mreže. Stopil je
pa v’ en čoln, kteri je bil Simonov, in ga je prosil
malo od kraja odriniti. In je sede množice iz čolna
učil. Ko je pa nehal govoriti, je rekel Simonu: Pelji
na globoko, in verzite svoje mreže na lov. In Simon
je odgovoril, in mu rekel: Učenik! vso noč smo de¬
lali, in nismo nič vjeli; na tvojo besedo pa bom ver-
gel mrežo. In ko so bili to storili, so zajeli veliko
število rib ; njih mreža pa se je tergala. In so mignili

131

tovaršam, kteri so bili v’ unim čolnu, do naj pridejo,
in jim pomagajo. In so prišli, in napolnili oba čolna,
tako de sta se topila. Simon Peter pa, ko je to vidil,
je padel Jezusu h’ kolenam, rekoč: Gospod! pojdi od
mene, ker sim grešen človek. Groza namreč je bila
obšla njega in vse, kteri so bili z’ njim, nad vlakam
rib, ki so ga bili storili; ravno tako pa tudi Jakoba
in Janeza Cebedejova sinova, ki sta bila Simonova
tovarša. In Jezus je rekel Simonu: Ne boj se, od¬
slej boš ljudi lovil. In so potegnili čolna h’ kraju, in
vse popustili, ter za njim šli.

Peto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna  3, 8—15.

Predragi! bodite vsi ene misli, usmiljeni, bratoljubni,
miloserčni, krotki, ponižni. Ne povračujte hudiga za hudo,
ne kletve za kletev, ampak nasproti bogoslovite, ker ste
v’to poklicani, de blagoslov v’ del posedete. Zakaj kdor
hoče življenje ljubiti, in viditi dobre dni, naj deržji svoj
jezik od hudiga, in njegove usta naj ne govore goljfije;
naj se ogiba hudiga, in naj dobro stori; naj iše miru, in
naj se ga derži. Ker oči Gespodove so pbernjene v’ pra¬
vične, in njegove ušesa v’ njih molitve; obraz Gospodov
pa je zoper hudodelnike. In kdo vam bo škodoval, ako ste za
dobro vneti? Pa če tudi kaj terpite za pravice voljo, bla¬
gor vam! Njih strahovanja pa se ne bojte, in ne pustite
se smotiti. Gospoda Kristusa pa posvečujte v' svojih sercih.

Evangeli svetiga Matevža  5, 20—24.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Res¬
nično vam povem, ako ne bo obilniši vaša pravica,
kakor pismarjov in farizejov, ne pojdete v’ nebeško
kraljestvo. Slišali ste, de je rečeno starim: Ne ubi¬
jaj; kdor pa ubija, bo sodbe kriv. Jest pa vam po¬
vem, de vsak, kteri se jezi nad svojim bratam , bo
kriv sodbe; kdor pa svojimu bratu reče raka, bo kriv
zbora^; kdor pa reče norec, bo kriv peklenskiga og¬
nja. Če tedej svoj dar perneseš k’ altarju, in se tam

Q *

spomniš, de ima tvoj brat kaj zoper tebe: pusti ondi
svoj dar pred altarjam, in pojdi poprej spravit se z’
svojim bratam, in tedej pridi in daruj svoj dar.

Šesto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov

6, 3-11.

Bratje! kteri koli smo keršeni v’ Jezusu Kristusu,
smo v’njegovi smerti keršeni. Ž’njim namreč smo poko¬
pani s’ kerstam v’ smert, de, kakor je Kristus vstal od
mertvih s’ častjo Očetovo, tako tudi mi v’ novim življenji
hodimo. Zakaj ako smo vanj vsajeni v’ podobnosti njegove
smerti, bomo tudi v 1  podobnosti njegoviga vstajenja; ker
vemo, de je bil naš stari človek ž’njim vred križan, de
bi se razdjalo telo greha, in de bi več neslužili grehu.
Kdor je namreč umeri, je opravičen od greha. Ako smo
pa umerli s’ Kristusam, verujemo, de bomo tudi živeli ž’
njim vred; ker vemo, de Kristus, ko je vstal od mertvih,
več ne umerje., smert ga ne bo več gospodovala. Zakaj
de je umeri, je zavoljo greha enkrat umeri; de pa živi,
živi Bogu. Tako mislite tudi vi, de ste namreč grehu
odmerli, živite pa Bogu v’ Kristusu Jezusu Gospodu našim.

Evangeli svetiga Marka  8, 1—9.

Tisti čas, ko je bilo veliko ljudstva per Jezusu,
in niso imeli kaj jesti, je poklical Jezus svoje učence,
in jim reče: Množica se mi smili; ker glejte! tri dni
so že per meni, in nimajo kaj jesti. In ako jih lačne
spustim na njih dom, bodo omagali na poti; nekaj
namreč jih je bilo od deleč prišlo. In njegovi učenci
so mu odgovorili: Kako jih bo kdo mogel tukej v’
pušavi nasititi z’ kruham f In jih je vprašal: Koliko
imate kruhov ? Oni so rekli: sedem. In je ukazal
množici sesti po tleh. In je vzel sedmere kruhe, in
je zahvalil, ter razlomil, in dal svojim učencam, de
bi predpoložili, in so položili pred množico, in so imeli
nekej ribic; in jih je žegnal, in ukazal predpoložiti.
In so jedli in se nasitili, in so pobrali ostanke kos-

133

cov, sedem jerbasov. Njih pa, kteri so jedli, je bilo
okoli štiri tavžent. In jih je spustil.

Sedmo nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
6, 19-33.

Bratje! po človeško govorim, zavoljo slabosti vaši-
ga mesa: Kakor ste podali svoje ude služiti nečistosti iu
krivici v’hudobijo, tako podajte tudi zdej svoje ude slu¬
žiti pravici v’ posvečenje. Zakaj kadar ste bili sužnji gre¬
ha, ste bili prosti pravičnosti. Kakošen sad ste tedej ta¬
krat imeli v’tem, česar se zdej sramujete? Konec tega
namreč jc smcrt. Zdej pa, ko ste prosti od greha, služite
pa Bogu, imate svoj sad posvečevanje, konec pa večno
življenje. Zakaj plačilo zagreli jesmert; milost Božja pa
je večno življenje v’ Kristusu Jezusu Gospodu našim.

Evangeli svetiga Matevža 7,  15—31.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Va¬
rujte se lažnjivih prerokov, kteri pridejo k’ vam v’
ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi! Po
njih sadu jih bote spoznali. Se li bere grozdje z T ter-
nja, ali fige z’ osata? Tako rodi vsako dobro drevo
dober sad; malopridno drevo pa rodi malopriden sad.
Dobro drevo ne more malopridniga sadu roditi; tudi
ne malopridno drevo roditi dobriga sadu. Vsako dre¬
vo, ktero ne stori dobriga sadu, bo posekano in v’
ogenj verženo. Tedej iz njih sadu jih bote spoznali.
Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod, Gospod! pojde v’
nebeško kraljestvo ; ampak kteri stori voljo mojiga
Očeta, ki je v’ nebesih, tisti pojde v’ nebeško kraljestvo.

134

Osmo nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
8, 12—17.

Bratje! nismo dolžniki mesa, de bi po mesu živeli.
Zakaj ako bote po mesu živeli, bote umerli; ako hote pa dela
mesa z’ duham morili, bote živeli. Ktere koli namreč Duh
Božji vodi, ti so otroci Božji. Sej niste prejeli duha suž-
nosti spet v’strah, ampak prejeli ste duha posinovljenih
otrok, v’ kterim kličemo: Aba, Oče! Duh sam namreč
daje pričevanje našimu duhu, de smo otroci Božji; ako pa
otroci, tudi deleži, deleži Božji, sodeleži pa Kristusovi.

Evangeli svetiga Lukeža  16, 1 — 9.

Tisti čas je Jezus svojim učencam to priliko
govoril: Bil je neki bogat človek, kteri je imel hišni¬
ka, in ta je bil obdolžen pred njim, kakor de bi bil
zapravljal njegovo premoženje. In ga je poklical, in
mu rekel: Kaj, to slišim od tebe? Daj odgovor od
svojiga hiševanja; zakaj posihmal ne boš mogel več
gospodariti. Hišnik pa je sam per sebi rekel: Kaj
bom storil, ko mi moj gospod odvzame hiševanje?
Kopati ne morem, vbogajme prositi se sramujem. Vem,
kaj bom storil, de me, kadar sim odstavljen od hiše¬
vanja , vzamejo v’ svoje hiše. Tedej je poklical vse
dolžnike svojiga gospoda, in je rekel pervimu: Koliko
si dolžan mojimu gospodu ? On pa je rekel: Sto če¬
brov olja. In mu je rekel: Vzemi svoje pismo, usedi
se hitro, in zapiši petdeset. Potlej je rekel drugimu:
Ti pa, koliko si dolžan ? On pa je rekel: Sto starjov
pšenice. In mu reče: Vzemi svoje pismo, in zapiši
osemdeset. In gospod je hvalil krivičniga hišnika, de
je bil modro storil; zakaj otroci tega sveta so mo-
drejši kakor otroci luči v’ svojim rodu. In jest vam
povem: Delajte si prijatle z’ krivičnim mamonam, de
vas, kadar obnemagate, vzamejo v’ več ne prebivališa.

135

Deveto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinča -
nov  10, 6 —13.

Bratje! nikar ne poželimo hudih reci, kakor so jih
Judje poželeli. Tud ine bodite malikovavci, kakor njih
eni, kakor je pisano: Ljudje so sedli jest in pit, in so
rstali igrat. Tudi ne karbajmo se, kakor so se njih eni
kurbali; in jih je padlo en dan tri in dvajset tavžent.
Tudi ne skušajmo Kristusa, kakor so ga njih nekteri sku¬
šali; in so jih kače pokončale. Tudi ne godernjajte, kakor
so njih nekteri godernjali; in so bili pomorjeni od angela
morije. Vse to pa se jim je v’ podobi zgodilo; zapisano
je pa v’ posvarjenje, na ktere je konc sveta prišel. Kdor
tedej meni, de stoji; naj gleda, de ne pade! Skušnjava
naj nad vas ne pride druga, ko človeška! Bog pa je
zvest, ki vas ne bo pustil skušati bolj, ko uterpite, temuč
bo storil, de se bo skušnjava tudi dobro izšla, de jo zma¬
gate.

Evangeli svetiga Lukeža  19, 41— 47.

Tisti čas, ko se je Jezus perbližal Jeruzalemu,
in je mesto ugleda!, se je zjokal nad njim, rekoč:
De bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta svoj dan, kar
je V tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi.
Jfer-prišii bodo dnevi nad te, in tvoji sovražniki te
bodo obdali in stiskali od vsih strani. In bodo v’ tla
pomandrali tebe in tvoje otroke v’ tebi, in ne bodo
pustili v’ tebi kamna na kamnu, zato ko nisi spoznalo
časa svojiga obiskanja. In je šel v’tempelj, in jih je
začel izganjati, kteri so v’ njem prodajali in kupo¬
vali; in jim je rekel: Pisano je: Moja hiša je hiša
molitve; vi pa ste jo storili jamo razbojnikov. In je
učil vsak dan v’ tempeljnu.

136

Deseto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  12, 2 —11.

Bratje! kadar ste bili neverniki, veste, de ste k’mu¬
tastim malikam hodili, kakor ste bili peljani. Zato vam
na znanje dam, de nihče, ki v’ Duhu Božjim govori, Jezusa
ne kolne; in nihče ne more reči Gospod Jezus, drugači,
ko v’ svetim Duhu. Darovi so mnogoteri, Duh pa je eden;
in službe so mnogotere, Gospod pa je eden; in opravila
so mnogotere, Bog pa je eden, kteri dela vse v’ vsili. Sle-
hernimu pa je dano razodenje Duha v’ prid. Enimu je po
Duhu dano govorjenje modrosti, enimu pa govorjenje uče¬
nosti po ravno tistim Duhu, enimu vera v’ ravno tistim
Duhu, enimu delanje čudežev, enimu prerokvanje, enimu
razločenje duhov, enimu mnogoteri jeziki, enimu i zlaga nje
jezikov. Vse to pa dela en ravno tisti Duh, kteri deli
slehernimu, kakor hoče.

Evangeli svetiga Lukeža  18, 9—14.

Tisti čas je Jezus enim, kteri so sami v’ se za¬
upali, de so pravični, in so druge zaničevali, to pri¬
liko povedal: Dva človeka sta šla v’ tempelj molit,
eden farizej, in eden čolnar. Farizej je stal, in je
sam per sebi molil: Bog! zahvalim te, de nisim kakor
drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešeštniki, ali tudi
kakor ta čolnar. Se postim dvakrat v’ tednu; dajem
desetino od vsiga, kar imam. In čolnar je od, deleč
stal, in še oči ni hotel proti nebu vzdigniti; temuč
je terkal na svoje persi, rekoč: Bog! bodi milostliv
meni grešniku! Vam povem, ta je šel opravičen v’
svojo hišo, uni pa ne; ker vsak, kteri se povišuje,
bo ponižan: kdor se pa ponižuje, bo povišan.

Enajsto nedeljo jjo binkeštih.

Berilo  fe 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinca-
nov  15, 1—10.

Bratje! o}ioiniiim vas evangelija, kter-iga sim vam
oznanil,, kteriga ste tudi sprejeli, v’ kterim ste tudi sta¬
novitni, v’ kterim bote tudi zveličani; ako ga tako deržite,
kakor sim vam oznanoval, če le niste zastonj verovali.
Zakaj učil sim vas sosebuo, kar sim tudi prejel: de je
Kristus za naše grehe umeri po pismih; in de je bil po¬
kopan , in de je tretji dan vstal po pismih; in de se je
Kefu perkazal, in potem enajsterim; potlej se je perkazal
več ko pet sto bralam vsim k m a 1 i, zmed kterih je še zdej
veliko živih, eni pa so zaspali. Potlej se je perkazal Ja¬
kobu, potlej vsim aposteljnam. Poslednjič pa se je per¬
kazal (udi meni, kakor negodniku. Zakaj jest sim nar
manjši aposteljnov, in nisim vreden apostelj imenovan biti,
ker sim preganjal cerkev Božjo. Po milosti Božji pa sim
to, kar sim, in njegova milost v’ meni ni bila prazna.

Evangeli sveliga Marka  7, 31 — 37.

Tisti čas je Jezus šel z’ krajev Tira, in je skoz
Sidon prišel k’ Galilejskimi! morju, sred krajov De-
setomestja. In mu perpeljejo gluhiga in mutastiga, iu
ga prosijo, de naj položi, roko nanj. In ga je vzel
zmed množice na stran, in je vtaknil svoje perste v’
njegove ušesa, ter je pljunil, in se dotaknil njegoviga
jezika, in je pogledal v’ nebo in zdihnil, in mu reče:
Efeta! to je, odpri sc. In kar odperle so se mu uše¬
sa, in razvezala se je ves njegoviga jezika, in je
prav govoril. In jim je zapovedal, de naj nikomur ne
pravijo. Pa bolj ko jim je prepovedal, bolj so ozna-
novali. In so se še bolj čudili, rekoč: Vse je prav
storil; gluhim je dal slišati, in mutastim govoriti.

138

Dvanajsto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  3, 4 — 9.

Bratje! takošno zaupanje imamo po Kristusu v’Boga,
ue kakor de bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz sebe,
ampak naša premožnost je iz Boga, kteri nas je tudi sto¬
ril perpravne služabnike nove zavese, ne po čerki, ampak
po duhu. Cerka namreč umori, duh pa oživlja. Ako je
tedej služba smerti, s’ čerkami v’ kamne vdolbena, v’ časti
bila, tako de Izraelovi otroci niso mogli pogledati v’ Moj¬
zesov obraz zavoljo svetlobe njegoviga obličja, kteramine;
kako ne bo veliko bolj služba duha v’ časti? Zakaj ako
je služba pogubljenja v’ časti, je služba pravice v’ veliko
obilniši časti.

Evangeli svetiga Lukeka  10, 23—37.

Tisti čas je rekel Jezus svojini učencam: Srečne
oči, ktere vidijo, kar vi vidite. Ker povem vam, de
veliko prerokov in kraljov je hotlo viditi, kar vi vi¬
dite, in niso vidili; in slišati, kar vi slišite, in niso
slišali. In glej! neki učenik postave je vstal, kteri
ga skuša in reče: Učenik! kaj naj storim, de bom
večno življenje zadobil? On pa mu je rekel: Kaj je
v’ postavi pisano ? Kako bereš ? On je odgovoril in
rekel: Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga
serca, in iz vse svoje moči, in iz vse svoje misli; in
svojiga bližnjiga, kakor sam sebe. In mu je rekel:
Prav si odgovoril; to stori, in boš živel! On pa je
hotel sam sebe pravičniga delati, in je rekel Jezusu:
In kdo je moj bližnji? Jezus pa je odgovoril in re¬
kel : Neki človek je šel od Jeruzalema doli v’ Jeriho,
in je padel med razbojnike, kteri so ga tudi obropali,
in z’ ranami obdali, ter so šli in ga pustili na pol
mertviga. Permerilo se je pa, de je neki duhoven šel
po tistim potu; in ga je vidil, in je memo šel. Ravno
tako je tudi levit, ko je prišel na to mesto, in ga
vidil, memo šel. Neki popoten Samarijan pa je prišel
do njega, in ko ga je vidil, se mu je v’ serce smilil.
In je perstopil in mu obezal rane, in je vlil vanje

139

olja in vina, in ga je posadil na svoje živinče, ler ga
peljal v’ gostivnico, in ga oskerbel. In drugi dan je
vzel dva denarja, injih je dal gostivniku, in je re¬
kel : Skerbi za-nj,-'in kolikor več izdaš , ti bom jest
nazaj grede povernjl. Kteri teh treh se ti zdi, de je
bil bližnji tistimi!, ki je padel med razbojnike? On
pa je rekel: Tisti,kteri mu je usmiljenje storil. In
Jezus mu reče,: Pojdi, in tudi ti tako stori.

, -

Trinajsto nedeljo po

binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov
3, 16-22.

Bratje! Abrahamu in njegovimu zarodu so bile ob¬
ljube storjene. (Pismo) ne reče: In zarodam, kakor de bi
jih več bilo, ampak kakor le enimu : In zarodu tvojimu,
kteri je Kristus. To pa rečem: Od Boga poterjena zaveza
s’ postavo, ktera je štiri sto in trideset let potlej dana, ni
overžena, de bi obljuba nič ne veljala. Zakaj ako je iz
postave delež , tedej ni iz obljube ; Abrahamu pa ga je
Bog po obljubi dal. Cerna tedej postava ? Zavoljo pre-
lomljenja je postavljena, dokler bi ne prišel zarod, kteri-
mu je bil (Bog) obljubil, in je bila po angelih sledniku
zročena. Srednik pa ni eniga, Bog pa je eden. Je li te¬
dej postava zoper obljube Božje? To ne! Zakaj ko bi
bila postava dana, ktera bi mogla oživljati, bi bila pra¬
vičnost res iz postave. Pa pismo je vse pod greh zakle¬
nilo, de bi bila obljuba iz vere Jezusove vernim dana.

Evangeli sveti ga Lukei-a  17, 11 — 19.

Tisti čas, ko je Jezus v’ Jeruzalem šel, je hodil
po sredi Samarije in Galileje. In ko je šel v’ eno
vas, mu je naproti prišlo deset gobovih mož, kteri so
od deleč stali, in so povzdignili glas , rekoč: Jezus,
učenik, usmili se nas! In ko jih je zagledal, je re¬
kel: Pojdite, in zkažite se duhovnam. In pergodilo
se je, ko so šli, so bili očišeni. Eden zmed njih pa,
ko je vidil, de je očišen, seje vernil, in je z’ velikim
glasam Boga častil; in je padel na obraz pred nje-

140

gove noge, in se mu je zahvalil. In ta je bil Sama¬
rijan. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ali jih ni bilo
deset oči,šenih ? Kje je pa unih devet? Nobeden se
ni znašel, de bi se bil vernil, in Bogu čast dal, ka¬
kor ta ptujic. In mu je rekel: Vstani in pojdi, ker
tvoja vera ti je pomagala.

V

Stirnajsto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla anosteljna do Galadanov
5, 16 — 24.

Bratje! hodile po duhu, in ne bote želj mesa spol¬
nili. Zakaj meso poželi zoper duha, duh pa zoper meso;
ta dva namreč sta eden drugiinu zoper, de ne storite, kar
bi koli hotli. Ako se daste duhu voditi, niste pod posta¬
vo. Dela mesa pa so znane, in te so: prešeštovanje, kur-
bauje, nečistost, nesramnost, malikovanje, zavdajanje, so¬
vraštva, zdražbe, zavid, jeza, boji, kregi, razpertje, ne-
vošljivosti, uboji, pijančevanje, požrešnost, in kar je temu
podobniga. Od tacih del vam napovem , kakor sim vam
napovedoval, de, kteri take reči delajo, ne bodo kraljestva
Božjiga dosegli. Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir,
poterpežljivost, miloserčnost, dobrotljivost, perzanašljivost,
krotkost, vera, pohlevnost, zderžnost, čistost. Zoper ta-
košne ni postava. Kteri so pa Kristusovi, so svoje meso
križali z’ grehi in željami vred.

Evangeli svetiga Matevža  6, 24 — 33.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Nihče
ne more dvema gospodama služiti; ali bo namreč
eniga sovražil, in eniga ljubil; ali se bo enigaderžal,
in eniga zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.
Zato vam povem, ne skerbite za svoje življenje, kaj
bote jedli; tudi ne za svoje telo, kaj bote oblačili.
Ali ni življenje več, ko jed, in telo več, ko oblačilo?
Poglejte ptice neba, ker ne sejejo, in ne žanjejo, in
ne spravljajo v’ žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi.
Ali niste vi veliko več, kakor one? Kdo pa zmed
vas more z’ svojo skerbjo perdjati le en kornolc k’

141

svoji dolgosti? In za obleko kaj skerbite? Poglejte
lilije na polji, kako rastejo: ne delajo in ne predejo;
pa vam povem, de še Salomon v’ v^i svoji časti ni
bil tako oblečen, kakor njih ena. Ce pa travo na
polji, ktera dans stoji, in se zjutrej v’ peč verze,
Bog tako oblači; koliko bolj bo vas, maloverni! Ne
skerbite tedej, rekoč: Kaj bomo oblačili? Ker po
tem vsim oprašujejo neverniki. Sej ve vaš Oče ne¬
beški, de vsiga tega potrebujete. Išete tedej nar po¬
prej Božjiga kraljestva in njegove pravice, in vse to
vam bo perverženo.

Petnajsto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposleljna do Galačanov
o, 25 — 26; in  6, 1 —10.

Bratje! ako v’duhu živimo, tudi v’duhu hodimo. Ne
bodimo željni prazne časti, de hi eden druziga dražili, eden
drugimu nevošijivi bili. Bratje! ako je kdo od kaciga
greha prenagljen, taciga vi, ki ste duhovni, podučite v’
duhu krotkosti; in glej sam na-se, de ne boš tudi ti sku¬
šan. Eden druziga bremena nosite, in tako hote dopolnili
Kristusovo postavo. Zakaj ako kdo od sebe meni, de je
kaj, ker nič ni, sam sebe zapelje. Slehern pa naj predvari
svoje delo; in tako bo sam v’ sebi čast imel, in ne v’
drugim. Vsak namreč bo svoje breme nosil. Tisti pa,
kteri je v’ keršanstvu podučevan, naj podeluje tistimu,
kteri podučuje, vse dobro. Nikar se ne motite; z’ Bogam
se ni šaliti. Zakaj kar človek seje, to bo tudi žel. Kdor
seje tedej v’ svojim mesu, bo od mesa tudi žel trohnjenje;
kdor pa seje v’ duhu, bo od duha žel večno življenje. Ka¬
dar pa dobro delamo, nikar se ne utrudimo; ker ob svo¬
jim času bomo želi, ako se ne utrudimo. Dokler tedej čas
imamo, storimo dobro vsim , zlasti pa domačim po veri.

Evangeli svetiga Lukeša  7, 11 — 16.

Tisti čas je šel Jezus v’mesto, ki se imenuje
Najrn itd. fkakor v’ četertik po 4. nedelji v’ postu,
stran 67. )

142

v

Šestnajsto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efeianov
3, 13-21.

Bratje! vas prosim, de ne obnemagajte v’ nadlogah
mojih za vas, ktere so vaša čast. Zavoljo tega perklanjam
svoje kolena pred Očetam Gospoda našiga Jezusa Kristusa,
kteri je Oče vsiga, kar je v’ nebesih in na zemlji, de vam
da po bogastvu svoje časti močno uterditi se po njegovim
Duhu v’ notranjim človeku, prebivati Kristusu po veri v’
vaših sercih, de v’ ljubezni vkoreninjeni in uterjeni morete
umeti z’ vsimi svetimi, kakošna je širokota in dolgota, vi-
sočina in globočina; tudi spoznati ljubezen Kristusovo, ktera
um preseže, de ste napolnjeni z’ vso polnostjo Božjo. Njemu
pa, kteri premore vse obilniši storiti, kakor prosimo ali
umemo, po moči, ktera v’ nas dela, njemu čast v’ cerkvi
in v’ Kristusu Jezusu v’ vse rodove vekoma! Amen.

Evangeli svetiga Lukeka  14, 1 —11.

Tisti čas, ko je šel Jezus v’ hišo nekiga višiga
farizejov v’ saboto kruh jest, so oni na-nj gledali. In
glej ! neki vodeničen človek je bil pred njim. In Je¬
zus je spregovoril, in djal učenikam postave in fari-
zejam, rekoč: Ali se sme v’ saboto ozdravljati ? Oni
pa so molčali. In ga je prijel, ozdravil in spustil. In
je odgovoril, in jim rekel: Komu zmed vas bo osel
ali vol v’ kapnico padel, in ga ne bo izlekel precej
sabotni dan ? In mu niso mogli na to odgovoriti. Po¬
vedal je pa tudi povabljenim priliko, ker je vidil, kako
si perve sedeže izbirajo, in jim je rekel: Kadar si
povabljen na ženitnino, ne sedaj na pervo mesto; de,
ko bi bil morebiti častitljivši kakor ti, od njega po¬
vabljen, ne pride, kteri je tebe in njega povabil, in
ti ne reče: Ugani se temu; in se takrat ne začneš
z’sramoto na zadnje mesto, presedati/ JFemuč ka¬
dar si povabljen, pojdi in sedi -na poslednje mesto,
de ti poreče, ko pride, kteri te je povabil: Prijatel!
pomakni se više! Takrat ti bo čast v’ pričo tistih,
kteri so z’ teboj vred per mizi. Zakaj vsak, kteri se
povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.

143

Sedemnajsto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efeianov
4, 1 - 6.

Bratje! prosim vas jest jetnik v’ Gospodu, de spo¬
dobno živite po poklicu, h’ kterimu ste poklicani, z’ vso
ponižnostjo in krotkostjo, s’ poterpljenjem; pernesite eden
druziga v’ ljubezni, in skerbite ohraniti edinost duha v’
zavezi miru. Bodite eno telo in en duh, kakor ste pokli¬
cani v’ eno upanje svojiga poklica. En Gospod je, ena
vera, en kerst. En Bog in Oče je vsih, kteri je nad vsimi,
in po vsim,- in v’ nas vsih, kteri je hvaljen vekoma. Amen.

Evangeli svetiga Matevža 22,  34 — 46.

Tisti čas so perstopili k’Jezusu farizeji; in eden
zmed njih, učenik postave, ga je vprašal ga skuša¬
joč : Učenik! ktera je velika zapoved v’ postavi ?
Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospoda svojiga Boga
iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše, in iz
vse svoje misli. Ta je nar veči in perva zapoved.
Druga pa je tej enaka: Ljubi svojiga bližnjiga, kakor
sam sebe. V’ teh dveh zapovedih je zapopadena vsa
postava in preroki. Ko so bili pa farizeji zbrani, jih
je Jezus vprašal, rekoč: Kaj se vam zdi od Kristusa,
čigav sin je? Mu reko: Davidov. Jim reče: Kako
ga tedej David v’duhu imenuje Gospoda, rekoč: Go¬
spod je rekel mojimu Gospodu: Usedi se na mojo
desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov v’ pod¬
nožje tvojih nog. Ako ga tedej David imenuje Go¬
spoda, kako je njegov sin? In nobeden mu ni mogel
odgovoriti besede; tudi se ga ni od tistiga dne no¬
beden prederznil še kaj vprašati.

Osemnastjo nedeljo po binkeštih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov i,  4—8.

Bratje! zahvalim svojiga Boga vselej za vas zavoljo
milosti Božje, ktera vam je dana v’ Kristusu Jezusu; ker

144

ste po njem v’ vsim obogateli, v’ vsi besedi in v’ vsini
znanji, (kakor je bilo pričevanje t Kristusovo poterjeno med
vami) tako de vam ne manjka nobeniga daru, kteri ča¬
kate razodenja Gospoda našiga Jezusa Kristusa, ki vas
bo tudi poterdoval do konca, de bote brez greha v’ dan
prihoda Gospoda našiga Jezusa Kristusa.

Evangeli svetiga Matevža  9, 1 — 8.

Tisti čas je Jezus stopil v’ čolnič, ter se je pre¬
peljal, in je prišel v’ svoje mesto. In glej! pernesli
so mu mertvoudniga, ležečiga na postelji. In ker je
Jezus vidil njih vero; je rekel mertvoudnimu: Zau¬
paj sin, odpušeni so ti tvoji grehi! In glej! eni pis-
marjov so sami per sebi rekli: Ta preklinja. In ko
je Jezus vidil njih misli, je rekel: Zakaj mislite hudo
v’ svojih sercih? Kaj je Iožej, reči: Odpušeni so ti
tvoji grehi; ali reči: Vstani in hodi ? De pa veste,
de ima Sin človekov oblast na zemlji odpušati grehe,
(reče tedej mertvoudnimu) : Vstani, vzemi svojo po¬
steljo, in pojdi na svoj dom. In je vstal, in šel na
svoj dom. Množice pa, to viditi, so stermele, in ča¬
stile Boga, kteri je dal tako oblast ljudem.

Devetnajsto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
4, 23 —28.

Bratje! ponovite se v’duhu svojiga uma, in oblecite
noviga človeka, kteri je po Bogu stvarjen v’ resnični pra¬
vičnosti in svetosti. Za tega voljo opustite laž, govorite
resnico vsakteri s’svojim bližnjim; ker smo udje med se¬
boj. Jezite se, tode nikar ne grešite; solnce naj ne zajde
v’ vaši jezi. Ne dajajte prostora hudiču ! Kdor je kradel,
naj ne krade več; temuč naj raji pridno dela s’ svojimi
rokami, kar je dobro, de bo imel kaj podeliti 1  potrebnimu.

Evangeli svetiga Matevža 22 , 1 — 14,

Tisti čas je govoril Jezus velikim duhovnam in
farizejem v’ prilikah, rekoč: Nebeško kraljestvo je

145

podobno kralju, kteri je napravil ženitnino svojimu
sinu. In je poslal svoje hlapce poklicat povabljene
na ženitnino; pa niso hotli priti. Spet je poslal dru¬
gih hlapcov, rekoč: Povejte povabljenim: Glejte!
svoje kosilo sim perpravil, moji junci in pitana žival
je zaklana, in vse je perpravljeno; pridite na ženit¬
nino. Oni pa niso marali, in so šli, eden na svojo
pristavo, eden pa po svoji kupčii. Drugi pa so zgra¬
bili njegove hlapce, ter so jih zasramovali in pobili.
Ko je pa kralj to slišal, se je razserdil; in je poslal
svoje vojske, in je končal tiste ubijavce, in pjih me¬
sto požgal. Potlej reče svojim hlapcam: Zenitnina
je sicer perpravljena, tode povabljeni je niso bili
včedni. Pojdite tedej na razpotja, in ktere koli naj¬
dete, pokličite jih na ženitnino. In njegovi hlapci so
šli na ceste, in so jih nabrali, kolikor so jih našli,
hude in dobre; in ženitnina je bila napolnjena z’svati.
Prišel je pa kralj pogledat svatov; in je vidil tam
človeka, ki ni bil svatovsko oblečen, in mu reče:
Prijatel! kako si le sem prišel, ker nimaš svatov-
skiga oblačila? On pa je umolknil. Tedej je kralj
rekel služabnikam: Zvežite mu roke in noge, in ver-
zite ga v’unanjo temo, ondi bo jok in škripanje z’
sobmi. Veliko namreč jih je poklicanih, ali malo iz¬
voljenih.

Dvajseto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov

5 , 15  — 21 .

Bratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor ne¬
spametni, ampak kakor pametni; odkupljajte ča«, ker so
dnevi hudi. Ne bodite torej neumni, ampak umejte, kaj
je volja Božja. In nikar se ne upijanite z’ vinam, vete¬
rini je nečistost; ampak bodite napolnjeni s’ svetim Duham,
in govorite med seboj v’ psalmih, in hvalnih in duhovnih
pesmih, in pojte in prepevajte Gospodu v’ svojih sercih,
in dajajte vselej hvalo za vse Bogu Očetu v’ imenu Go¬
spoda našiga Jezusa Kristusa. In bodite eden drugimu
podverženi v’ strahu Kristusovim.

146

Evangeli svetiga Janeza  4, 46 — 53.

Tisti čas je bil neki kraljic, kteriga sin je bolan
ležal v’ Kafarnaumu. Ko je ta slišal, de je Jezus
prišel iz Judeje v’ Galilejo, je šel k’ njemu, in ga je
prosil, de naj pride doli, in ozdravi njegoviga sinu;
začelje namreč umirati. Jezus mu je tedej rekel:
Ako ne vidite znamenj in čudežov, ne verujete! Kra¬
ljič mu reče: Gospod! pojdi doli, preden moj sin
umerje. Jezus mu reče: Pojdi, tvoj sin živi! In člo¬
vek je veroval besedi, ktero mu je rekel, in je šel.
Ko je pa še na poti tje doli, so mu hlapci naproti
prišli, in povedali rekoč, de njegov sin živi. Tedej
jih je vprašal po uri, ob kteri mu je bilo bolje. In
so mu rekli: Včerej ob sedmi uri ga je pustila mer-
zlica. Oče je tedej spoznal, de je bilo tisto uro, ktero
mu je Jezus rekel: Tvoj sin živi; in je veroval on
in vsa njegova hiša.

En in dvajseto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efešanov

6,10-17.

Bratje! uterdite se v’Gospodu in v’mogočnosti nje¬
gove moči. Oblecite Božje orožje, de morete obstati pred
zalezovanjem hudičovim, ker se nam ni vojskovati zoper
meso in kri, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper'
gospodovavce tega temniga sveta, zoper hudobne duhove
v’ podnebji. Za tega voljo primite Božje orožje, de se
morete braniti ob hudim dnevu, in v’ vsih rečeh popolni
obstati. Stojte tedej opasani okoli svojih ledji z’ resnico,
in oblečeni z’ oklepam pravice, in obuti na nogah za ozna-
novanje evangelija miru; v’ vsih rečeh pa vzemite v’ roko
škit vere, s’ kterim zamorete vse ognjene psice liudobniga
ugasiti, iu vzemite čelado zveličanja in meč Duha, kar
je beseda Božja.

147

Evangeli svetiga Matevia  18, 523—35.

Tisti čas je Jezus svojim učencam to priliko
povedal: Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri
je hotel obrajt delati z’ svojimi hlapci. Ko je pa za¬
čel rajtati, je bil prednj postavljen eden, kteri mu
je bil dolžan deset tavžent talentov. Ker pa ni imel
z’ čem plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega,
in njegovo ženo, in njegove otroke, in vse, kar je
imel, in poplačati. Hlapec pa je padel na kolena, in
gaje  prosil, rekoč: Poterpi z'menoj, in vse ti bom
povernil. In gospod se je usmilil tistiga hlapca, in ga
je spustil, in mu je dolg odpustil. Spred njega grede
pa je tisti hlapec našel eniga svojih sohlapcov, kteri
mu je bil dolžan sto denarjov: in ga je zgrabil in
davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžan. Tedej je njegov
sohlapec prednj padel, in ga je prosil, rekoč : Poterpi
z’ menoj, in vse ti bom povernil. On pa ni hotel; te-
muč je šel, in ga je vergel v’ječo, dokler ne bo spla¬
čal dolga. Ko so pa vidili njegovi sohlapci, kar se
je zgodilo, so bili silno žalostni, ter so šli in povedali
svojimu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. Tedej
gaje  poklical njegov gospod, in mu reče: Hudobni
hlapec! ves dolg sim ti odpustil, ker si me prosil;
ali nisi bil torej tudi ti dolžan usmiliti se svojiga so-
hlapca, kakor sim se tudi jest tebe usmilil? In njegov
gospod se je razserdil, in ga je izdal trigonam, do¬
kler ne bo poplačal vsiga dolga. Tako bo tudi moj
nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsakteri
svojimu bratu iz svojih sere.

Dve in dvajseto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista st Pavla aposteljna do Filipjanov

1 , 6 - 11 .

Bratje! zanesemo se na Gospoda Jezusa, de, kteri je
začel v’ vas dobro delo, ga bo tudi dokončal do dneva
Kristusa Jezusa; kakor se mi prav zdi to od vas vsih
misliti, zato ko vas imam v’ sercu, tudi v’ svojhp železji,

in *

148

in v’ zagovarjanji in poterjenji evangelija, vse, ki ste de¬
ležni raojiga veselja. Zakaj Bog mi je priča, kako de
vas vse ljubim v’ sercu Jezusa Kristusa. In to molim,
de bi vaša ljubezen bolj in bolj rastla v’ znanji in v’ vsi
umnosti, de preudarite, kaj je bolj, de ste čisti in brez
spodtikljeja v’ dan Kristusov, napolnjeni s’ sadam pravice
po Jezusu Kristusu, v’ čast in hvalo Božjo.

Evangeli svetiga Matevža 22,  15— 21.

Tisti čas so šli farizeji, in so se posvetovali, de
bi Jezusa vjeli v’ besedi. In pošljejo do njega svojih
učencov z’Herodijani vred, rekoč: Učenik! vemo, de
si resničen, in pot Božjo po resnici učiš, in de ti ni
mar za nikogar, ker ne gledaš na veljavo ljudi. Po¬
vej nam tedej, kaj se ti zdi, ali se sme dacija dajati
cesarju ali ne? Jezus pa je poznal njih hudobo, in
je rekel: Kaj me skušate, hinavci? Pokažite mi dacni
denac! In oni so mu podali denar. In Jezus jim re¬
če: Čigava je ta podoba in napis? Mu reko: Cesar-
jova. Tedej jim reče: Dajte torej cesarju, kar je
cesarjoviga, in Bogu, kar je Božjiga.

Tri in dvajseto nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipjanov
3, 17 —21; in 4,  1-3.

Bratje! posnemajte mene, in glejte na tiste, kteri
tako žive, kakor imate zgled nad nami. Zakaj veliko jih
živi, ktere sim vam večkrat imenoval, (^zdej pa tudi jokaje
imenujem,) sovražnike križa Kristusoviga; kterih konec
je poguba, kterih Bog je trebuh; kteri se hvalijo svoje
sramote, kteri pozemeljsko ljubijo. Naše prebivanje pa je
v’ nebesih, od koder tudi Zveličarja čakamo, Gospoda
svojiga Jezusa Kristusa, kteri bo premenil naše revno
telo, ker ga bo upodobil svojimu svetlimu telesu, po moči,
s’ ktero si tudi zamore podvreči vse reči. Za tega voljo,
bralje moji predragi in perserčni, moje veselje in moja
krona! tako stojte v’Gospodu, preljubi! Prosim Evodijo

149

in Sintiho, de naj bote ene misli v’Gospodu. Prosim iudi
tebe, zvesti brat in tovarš! pomagaj jima, ki ste se z'
menoj trudile v’ evangelii s’ Klemenam, in drugimi mojimi
pomagavci, kterih imena so v’bukvah življenja.

Evangeli svetiga Matevža  9, 18 — 26

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, glej !
je eden vikših prišel in ga molil, rekoč: Gospod!
moja hči je zdaj umerla; ali pridi, in položi svojo
roko nanjo, in bo oživela. In Jezus je vstal, ter z’
njim šel in njegovi učenci. In glej ! žena, ki je na
kervotoku terpela dvanajst let, je perstopila od zadej,
in se je dotaknila roba njegoviga oblačila. Zakaj re¬
kla je sama per sebi: Ako se le njegoviga.oblačila
dotaknem, bom ozdravljena. Jezus pa se je obernil,
in ko jo je vidil, je rekel: Zaupaj, hčU tvoja vera
te je ozdravila. In žena je bila zdrava od tiste ure.
In ko je Jezus v’ vikšiga hišo prišel, in je vidil pi¬
skače in šumečo množico, je rekel: Odstopite; zakaj
deklica ni mertva, ampak spi. In so se mu posmeho¬
vali. Ko je bila pa množica izgnana, je noter šel, in
jo je prijel za roko, in deklica je vstala. In ta slo-
vez je šel po vsi tisti deželi.

Opomba.  Ako je po binkeštih več ko 34 nedelj ; se po
33. nedelji jemljejo nedelje, ktere so tisto leto po
razglasenji Gospodovim ostale, po tem le redu:

Ako je 35 nedelji, se za 34. nedeljo vzame 6. nedelja po

150

Poslednjo nedeljo po binkeštih.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Kološanov
1, 9-14.

Bratje! ne jenjamo za vas moliti in prositi, de bi
bili vi napolnjeni s’ poznanjem Božje volje, v’ vsi modrosti
in duhovni razumnosti; de bi spodobno hodili Bogu v’vsim
prijetni, rodovitni v’ vsakim dobrim delu, in rastejoči v’
spoznanji Božjim, v’ vsi moči uterjeni po njegovi častit¬
ljivi mogočnosti, v’ vsim poterpljenji in perzauašanji z’ve¬
seljem, hvalijoči Boga Očeta, kteri nas je vredne storil
vdeležiti se erbšine svetih v’ razsvetljenji, kteri nas je otel
od oblasti teme, in prestavil v’ kraljestvo svojiga prelju-
biga Sina, v’ kterim imamo odrešenje po njegovi ker vi,
odpušenje grehov.

Evangeli svetiga Matevža 24,  45 — 35.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Kadar
bote vidili gnusobo razdjanja, prerokovano od Daniela
preroka, stati na svetim mestu: (kdor bere, naj ume!)
tedej naj, kteri so v’Judeji, beže na gore; in kdor
je na strehi, ne hodi z’ nje jemat kaj iz svoje hiše;
in kdor je na polji, se ne vračaj jemat svoje suknje.
Gorje pa nosečim in doječim tiste dni! Molite pa, de
se vaš beg ne zgodi po zimi ali v’ saboto. Zakaj ta¬
krat bo velika stiska, kakoršne ni bilo od začetka
sveta do zdaj, in je ne bo. In ko bi ne bili perkraj-
šani ti dnevi, bi ne bil otet noben človek; tode za¬
voljo izvoljenih bodo perkrajšani tisti dnevi. Takrat,
ako vam kdo poreče: Glejte! tukej je Kristus, ali

tam, ne verjemite. Zakaj vstali bodo krivi kristusi,
in krivi preroki, in bodo delali velike znamnja in ču¬
deže, tako de bi bili zapeljani tudi izvoljeni (ko bi
bilo mogoče). Glejte! pred sim vam povedal. Ako
vam tedej poreko: Glejte ! v’pušavi je, ne hodite vun-
kej! v’ hramu je, ne verjemite. Ker kakor blisk pride
od sončniga izhoda, in še posveti do zahoda: tako
bo tudi prihod Sinu človekoviga. Kjer koli je namreč
mertvo truplo, ondi se bodo sbei-ale tudi postojne.
Kmalo po stiski tistih dnev pa bo sonce otemnelo, in

151

mesec ne bo dal svoje svetlobe, in zvezde bodo pa¬
dale z’ neba, in moči nebeške se bodo gibale. In ta¬
krat se bo perkazalo znamje Sinu človekoviga na
nebu; in tedej se bodo jokali vsi rodovi na zemlji, in
bodo vidili Sinu človekoviga priti v’ oblakih neba z’
veliko močjo in veličastvam. In bo poslal svoje an¬
gele s’ trobento in z’ velikim glasam, in bodo zbrali
njegove izvoljene od čveterih vetrov, od konca neba
do konca njegoviga. Od figoviga drevesa pa se učite
prilike: kadar je njegova veja že maževna, in berst
požene, veste, de je blizo poletje. Tako tudi vi, ka¬
dar bote vidili vse to, vedite, de je blizo pred durmi.
Resnično vam povem, de ta rod ne bo prešel, dokler
se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bota prešla, moje
besede pa ne bodo prešle.

152

Drugi del.

Berila In Evan^elli

v’

praznike Svetnikov.

30. listognoja.

V’ dan s. Andreja aposteljna.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
v’  10. postavi od  10. do  18. ver ste.

Bratje! s’ sercam se veruje v’ pravičnost, z’ ustini
pa se priča v’zveličanje. Pismo namreč govori: Nobeden,
kteri va-nj veruje, ne bo osramoten. Zakaj med Judam
in Grekam ni razločka; ker eden je Gospod vsih, bogat
za vse, kteri va-nj kličejo. Zakaj kdor koli kliče v’ ime
Gospodovo, bo zveličan. Kako bodo tedej va-nj klicali,
kteriga niso verovali? Ali kako bodo va-nj verovali, od
kteriga niso slišali? Kako pa bodo slišali brez oznano-
vavca? Kako pa bodo oznanovali, ako niso poslani? Ka¬
kor je pisano: Kako lepe so noge oznanujočih mir, ozna-
nujočih dobro! Tode oznanovauju niso vsi pokorni. Izaija
namreč pravi: Gospod! kdo je veroval, kar je od nas
slišal? Vera tedej je iz poslušanja, poslušanje pa po Kri¬
stusovi besedi. Pa vprašam: Niso mar slišali? Sej je po
vsi zemlji izšel njih glas, in do konca sveta njih besede.

Evangeli svetiga Matevža 4,  18 — 22.

Tisti čas, ko je Jezus hodil ob Galilejskim morji,
je vidil dva brata, Simona, kteri je imenovan Peter,

Ida

in Andreja njegoviga brata, metati mrežo v’ morje;
bila sta namreč ribiča. In jima reče: Hodita za me¬
noj, in vaji bom storil ribiča človekov. Ona pa sta
koj svoje mreže popustila, in sta šla za njim. In od
tod dalje gredoč je vidil dva druga brata, Jakoba
Cebedejoviga, in Janeza njegoviga brata, v’ čolnu z’
njih očetam Cebedejam, popravljati svoje mreže, in
jih je poklical. Ona pa sta precej mreže in očeta
popustila, in sta šla za njim.

3. grudna.

V’ dan s. Frančiška Ksaverija.

Berilo:  Bratje! s’ sercam se veruje (kakor v’dan s, An¬
dreja aposteljna str. 152.)

Evangeli svetiga Marka  16, 15—18.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Poj¬
dite po vsim svetu, in oznanujte evangeli vsi stvari.
Kdor veruje in je keršen, bo zveličan, kdor pa ne
veruje, bo pogubljen. Kteri pa verujejo, pojdejo te
znamnja za njimi: v’mojim imenu bodo hudiče izga¬
njali; nove jezike govorili; kače prijemali; in ako
kaj strupeniga pijejo, jim ne bo škodovalo; in na bol¬
nike bodo roke pokladali, in bodo zdravi.

4. grudna.

V’ dan s. Barbare device in maternice.

Berilo iz bukev Sirahovih  51, 1 — 8, Vi.

Častil te bom, Gospod kralj ! in te hvalil Boga svo-
jiga Zveličarja; častil bom tvoje ime,  ker si mi bil po¬
močnik in varh, in si otel moje telo od pogubljenja, od
zaderge krivičniga jezika, in od lažnjivih ust, in si mi
vpričo mojih zopernikov bil pomočnik. In si me odrešil
po obilnim usmiljenji svojiga imena od rjovečih zver, ki
so perpravljene na jed; iz rok tistih, kteri so mi stregli

154

po življenji, in iz veliko brhkost, ktere so me obdajale;
iz sile plamena, kteri je švigal okoli mene, in v’ sredi
ognja nisim zgorel; iz globočine peklenskiga brezna, od
ognjušeniga jezika, od lažnjiviga govorjenja, od hudobniga
kralja, in od krivičniga jezika. Hvalila bo do smerti moja
duša Gospoda; ker jim pomagaš iz nadlog, kteri v’ te
zaupajo, in jih rešiš iz rok narodov, Gospod naš Bog!

Evangeli svetiga Matevža 25,  1 —13.

Tisti čas je Jezus svojim učencam to priliko go¬
voril: Nebeško kraljestvo je podobno desetim devi¬
cam, ktere so vzele svoje svetila, in so šle ženinu
in nevesti naproti. Pa pet jih je bilo nespametnih, in
pet pametnih. Petere nespametne so vzele svetila,
olja pa niso vzele z’ seboj. Pametne pa so vzele olja
v’ svojih posodah z’ svetili vred. Ker se je pa ženin
mudil, so vse podremale in zaspale. O polnoči pa je
šum vstal: Glejte! ženin gre, pojdite mu naproti.
Takrat so vstale vse tiste device, in so napravljale
svoje svetila. Nespametne pa so modrim rekle: Dajte
nam svojiga olja, ker naše svetila ugasujejo. Pame¬
tne pa so odgovorile, rekoč: De ga kje ne zmanjka
nam in vam, pojdite raji h’prodajavcam, in siga ku¬
pite. Kadar so pa šle kupovat, je prišel ženin; in
perpravljene so šle z’njim na ženitnino, in duri so se
zaperle. Poslednjič pa pridejo tudiune device, rekoč:
Gospod, gospod! odpri nam. On pa je odgovoril, in
rekel: Resnično vam povem, vas ne poznani. Gujtc
tedej, ker ne veste ne dneva ne ure.

6. grudna.

V’ dan s. Nikolavža spovedovavca škofa.

Berilo iz lista s. Pavla anosteljna do Hebrejov
13, 7- 17.

Bratje! spomnite se svojih prcdcov, kteri so vam
govorili besedo Božjo; glejte konec njih življenja, in rav¬
najte se po njih veri. Jezus Kristus je ravno tisti včerej

155

in dans, vekoma. Ne dajte se z’ drugačnimi in ptujimi
nauki zapeljati. Sej je nar bolje serce z’milostjo uterditi,
ne z’jedmi, ktere niso pomagale tistim, ki so v’njih ži¬
veli. Imamo altar, od kteriga nimajo oblasti jesti, kteri
šotoru služijo. Zakaj kterili žival kri za greh veliki du¬
hoven v’svetiše nese, njili trupla se sožigajo zunej šoto-
riša. Torej je tudi Jezus, de bi posvetil s’ svojo kervjo
ljudstvo, zunej vrat terpel. Pojdimo tedej k’ njemu iz šo-
toriša, in nosimo njegovo zasramovanje. Sej nimamo tukej
obstoječiga mesta, ampak prihodnjiga išemo, Po njem tedej
darujmo vselej Bogu hvalni dar, to je, sad ust, ktere
časte njegovo ime. Ne pozabite pa dobrotljivosti in daro-
vitosti; ker taki darovi dopadejo Bogu. Bodite pokorni
svojim visim, in bodite jim podložni; zakaj oni -čujejo
kakor taki, kteri bodo za vaše duše odgovor dajali.

Evangeli svetiga Matevža 25 ,14 — 23.

Tisti čas je Jezus svojini učencam to priliko go¬
voril: Nekdo, kteri je na ptuje šel, je poklical svoje
hlapce, in jim je zročil svoje blago. In je dal enimu
pet talentov, enimu pa dva, enimu pa eniga, v  vsakimu
po njegovi zmožnosti, in je zdajci odrinil. (Sel je pa,
kteri je bil pet talentov prejel, in je kupčeval z’ njimi,
in je pet drugih perdobil. Ravno tako je tudi, kteri
je bil dva prejel, perdobil dva druga. Kteri je bil pa
le eniga prejel, je šel in je zakopal v’zemljo, in skril
denarje svojiga gospoda. Čez veliko časa pa pride
gospod tistih hlapcov, in ima obrajt z’ njimi. In je
perstopil, kteri je bil pet talentov prejel, in je per-
nesel pet drugih talentov, rekoč: Gospod! pet talen¬
tov si mi zročil, glej! pet drugih sim perdobil. Nje¬
gov gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti hla¬
pec! ker si bil v’ malim zvest, te bom čez veliko
postavil; pojdi v’ veselje svojiga gospoda. Pa tudi,
kteri je bil dva talenta prejel, je perstopil in rekel:
Gospod! dva talenta si mi zročil; glej! dva druga
sim perdobil. Njegov gospod mu je rekel: Prav, do¬
bri in zvesti hlapec! ker si bil v’ malim zvest, te bom
čez veliko postavil; pojdi v’ vesglje svojiga gospoda.

156

8. grudna.

V’ god spočetja device matere Marije.

Berilo iz pripovest Salomona kralja  8, 32—36.

[Besede modrosti Božje, j

Gospod me je v’ lasti imel v’ začetku svojih pot,
preden je kaj storil od začetka. Od vekoma sim postav¬
ljena, in od nekedej, preden je bila zemlja storjena. Še
ni bilo breznov, in jest sim bila že spočeta; vod studenci
še niso izvirali; gore še niso bile s’ svojo težo vstavljene;
preden so bili hribje, sim bila jest rojena. Še ni bil zemlje
storil, ne rek, ne tečajev zemlje. Kadar je narejal nebesa,
sim per njem bila. Kadar je stanovitne postave in pokrajne
postavljal breznam ; kadar je oblake zgorej perpenjal, in
vod studence tehtal; kadar je postavljal meje okoli morja,
in postavo dajal vodam, de naj ne preidejo svojih bregov;
kadar je uterdoval dno zemlje: sim per njem bila, in vse
ž’ njim ravnala, in sim se veselila vsak dan, in pred njim
vedno igrala. Sim igrala na svetu, in moje veselje je
biti s’ človeškimi, otroci. Zdej tedej, otroci! poslušajte me;
blagor jim, kteri ohranijo moje pota. Poslušajte nauk, in
bodite modri, in nikar ga ne zametujte. Blagor človeku,
kteri me posluša, in kteri čuje per mojih vratih vsak dan,
in streže per podbojih mojih dur. Kdor mene najde, bo
našel življenje, in prejel zveličanje od Gospoda.

Evangeli svetiga Matevža  1, 1—16.

Bukve rodu Jezusa Kristusa, sinu Davidoviga,
sinu Abrahamoviga. Abraham je rodil Izaka; Izak
pa je rodil Jakoba; Jakob pa je rodil Judata in nje¬
gove brate. Juda pa je rodil Fareza in Carama s’
Tamare; Farez pa je rodil Ezrona; Ezronpa je rodil
Arama. Aram pa je rodil Naasona; Naason pa je
rodil Salmona. Salmon pa je rodil Booca z’ Rahabo;
Booz pa je rodil Obeda z’Ruto; Obed pa je rodil
Jeseta; Jese pa je rodil Davida kralja. David kralj
pa je rodil Salomona, z’ njo, ki je bila Urijova. Sa¬
lomon pa je rodil Roboama; Roboam pa je rodil Abi-
ja; Abija pa je rodil Asata. Asa pa je rodil Joza-
fata; Jozafat pa je rodil Jorama; Jorain pa je rodil

157

Očija. Očija pa je rodil Joatama; Joatam pa je rodil
Ahaca; Ahac pa je rodil Ecekija. Ecekija pa je ro¬
dil Manaseta; Manase pa je rodil Amona; Amon pa
je rodil Jozija. Jozija pa je rodil Jeltonija in nje¬
gove brate ob Babilonskim preselovanji. In po Ba¬
bilonskim preselovanji je Jehonija rodil Salatiela; Sa-
latiel pa je rodil Corobabela. Corobabel pa je rodil
Abiuda; Abiud pa je rodil Eliakima; Eliakim pa je
rodil Acorja. Acor pa je rodil Sadoka; Sadok pa je
rodil Ahima; Ahim pa je rodil Eliuda. Eliud pa je rodil
Eleacarja; Eleacarpa je rodil Matana; Matan pa je
rodil Jakoba. Jakob pa je rodil Jožefa, moža Marije,
od ktere je rojen Jezus, ki je imenovan Kristus.

13. grudna.

V’ dan s. Lucije device maternice.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  10, 17 in  11, 1 — 2.

Bratje! kdor se hvali, naj se v’Gospodu hvali. Za¬
kaj, ne kdor se sam hvali, je skušen, ampak tisti, kteriga
Bog hvali. Ode bi vi prenesli malo moje nespameti! Pa
poterpite z’menoj. Zakaj vnet sim za vas z’Božjim ognjem;
ker zaročil in dal sim vas enimu možu-, čisto devico,
Kristusu.

Evangeli svetiga Marka  13, 44—53.

Tisti čas je Jezus svojim učencam to priliko
govoril: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skri-
timu v’ njivi, kteriga je človek, ki ga je našel, skril,
in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima,
in kupi tisto njivo. Spet je nebeško kraljestvo podo¬
bno kupcu, kteri iše dobrih biserov. Kteri, ko je na¬
šel en drag biser, je šel in prodal vse, kar je imel,
in ga je kupil. Spet je podobno nebeško kraljestvo
mreži, ktera se verže v’ morje, in zajme rib vsakiga
rodu. Ktero, ko je napolnjena, izlečejo, in na bregu
sede odbero dobre v’ posode, malovredne pa odme¬
čejo. Tako bo ob koncu sveta: Angeli pojdejo vun-

158

kej, in bodo odločili hudobne iz srede pravičnih; in
jih bodo vergli v ;  peč ognja; tam bo jok, in škripa¬
nje z’ zobmi. Ali ste razumeli vse to? Mu reko:
Smo. Jim reče: Zato je vsak pismar, kije  podučen
v’ nebeškim kraljestvu, enak hišnimu gospodarju, kteri
nosi iz svojiga zaklada novo in staro.

18. grudna.

V’ dan perčakovanja poroda device ma¬

tere Marije.

Berilo iz Izaija 'preroka  7, 10—15.

Tiste dni jc govoril Gospod Ahacu, rekoč: Prosi si
znamnje od Gospoda svojiga Boga , ali od zdolej iz glo¬
bočine, ali od zgorej z’ visočine. In je rekel Ahac: Ne
bom prosil, in ne skušal Gospoda, In (Izaij a j je rekel:
Poslušajte tedej, Davidova hiša 1 Vam je li premalo na¬
dlegovati ljudi, de-ste nadležni tudi mojima Bogu? Za
tega voljo vam bo dal Gospod sam znamnje: glejte, devica
bo spočela in rodila Sinu, in se bo imenovalo njegovo ime
Emanuel. Sirovo maslo in med bo jedel, de bo vedil za¬
vreči hudo, in izvoliti dobro.

Evangeli svetiga Lukeka  1, 26—38.

Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan
v’mesto Galileje, ki mu je ime Nacaret, k’ devici,
zaročeni možu, kterimu je bilo ime Jožef, iz hiše Da¬
vidove, in devici je bilo v  ime Marija. In angel je pri¬
šel k’nji, in je rekel: Češena, milosti polna; Gospod
je s’ teboj; žegnana si med ženami! Ko je pa ona to
slišala, se je prestrašila nad njegovim govorjenjam,
in je mislila, kakašno bi bilo to pozdravljenje. In
angel ji je rekel: Ne• boj se, Marija! ker milost si
našla per Bogu. Glej! spočela boš v’ svojim telesu
in rodila Sinu, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo
velik in Sin Narvišjga imenovan; in Gospod Bog mu
bo dal sedež Davida njegoviga očeta, in bo kraljeval
v’hiši Jakobovi vekomej, in njegoviga kraljesta ne

159

bo konca. Marija pa je rekla angelu: Kako se bo
to zgodilo, ker moža ne spoznam ? In angel je. od¬
govoril in ji rekel: Sveti l)uh bo prišel v’ te, in moč
Narvišiga te bo obsenčila; in za tega voljo bo Sveto,
ktero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin Božji. In
glej! Elizabeta, tvoja teta, je tudi spočela sinu v’
svoji starosti, in ta mesec je že šesti, tiste, ki je
imenovana nerodovitna. Ker per Bogu ni nemogoča
nobena reč. Marija pa je rekla: Glej! dekla sim Go¬
spodova; zgodi se mi po tvoji besedi.

21 .  grudna.

V’ dan s. Tomaža aposteljna.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efeianov
2,  19 — 22.

Bratje! zdej niste gostje in ptujci, ampak ste mest-
njani svetih in domači Božji, vzidani na stalo aposteljnov
in prerokov, in poglavitni ogelnik je sam Kristus Jezus,
na kterim je vse zidovje soslavljeno, in raste v’ svet tem¬
pelj v’ Gospodu, v’ kteriga ste tudi vi vzidani v’ prebiva¬
lišč Božje v’ duhu.

Evangeli svetiga Janeza 20, 24  — 29.

Tisti čas Tomaža, dvanajsterih eniga, kteri je
imenovan Dvojčič, ni bilo per njih, ko je Jezus pri¬
šel. Drugi učenci tedej so mu povedali: Gospoda smo
vidili. On pa jim je rekel: Ako ne vidim na njegovih
rokah znamenj žebljov, in ne denem svojiga persta v’
rane žebljov, in ne položim svoje roke v’ njegovo
stran, ne bom veroval. In čez osem dni so bili nje¬
govi učenci spet notri, in Tomaž z’ njimi. Jezus
pride, ako ravno so bile duri zaklenjene , in je stal
na sredi in rekel: Mir vam bodi! Potlej reče Toma¬
žu: Vloži svoj perst semkej, in poglej moje roke;
in podaj semkej svojo roko, in položi jo v’ mojo
stran , in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž je
odgovoril in mu rekel: Moj Gospod, in moj Bog!

160

Jezus mu reče: Ker si me vidil, Tomaž! si veroval;
blagor jim, kteri niso vidili, in so verovali.

Drugo nedeljo po razglašenji Gospo¬

dovim.

V’ praznik presvetiga imena Jezusoviga.

Berilo iz djanja aposteljskiga  4, 8 — 12.

Tiste dni je Peter napolnjen s’svetim Duham rekel:
Poglavarji ljudstva in starašini, poslušajte! Ako sva mi
dva dans vprašana za dobroto, bolnimu človeku storjeno,
po kteri je ta ozdravljen; bodi znano vam vsim in vsimu
Izraelovimu ljudstvu, de v’ imenu Gospoda našiga Jezusa
Kristusa Nacareškiga, ki ste ga vi križali, Bog pa ga je
obudil od mertvih, v’ tem stoji ta pred vami zdrav. Ta
je kamen, kteri je bil zaveržen od vas zidavcov, kteri je
bil v’ogelnik. In v’nikomur drugim ni zveličanja; zakaj
nobeno drugo ime pod nebam ni dano ljudem, v’ kterim
bi mogli zveličani biti.

Evangeli svetiga Lukeia 2,  21.

Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih itd.
(Jtakor v’ noviga leta dan str. 13).

17. prosenca.

V’ dan s. Antona pušavnika.

Berilo iz bukev Strahovih  15, 1 —6.

Je bil ljub Bogu in ljudem, njegov spomin je v’bla¬
gru. Bog ga je v’ slavi svetnikam upodobil, in ga je po¬
veličal v’strah sovražnikam, in je z’ njegovimi besedami
znamnja ukrotil. Počastil ga je pred kralji, in mu dal
povelje za svoje Tjudstvo, in mu pokazal svojo slavo. V’
njegovi veri in krotkosti ga je svetiga storil, in ga izvolil
zmed vsiga človeštva. Zakaj slišal je njegov glas, in ga
je peljal v’ oblak, in mu je dal očitno zapovedi in postavo
življenja in modrosti.

161

Evangeli svetiga Lukeka 12,  35—40.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam: Vaše
ledje itd. (kakor v’ dan s. Silvestra papeža str. 13.)

18 . prosenca.

V’ dan stola s. Petra v’ Rimu.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna  1, 1 — 7.

Peter, apostelj Jezusa Kristusa, izvoljenim ptujcam,
razkropljenim v’ Pontu, Galacii, Kapadocii, Azii in Bitinii,
po pravednosti Boga Očeta, v’posvečenji Buha, v’pokor-
šino in pokropljenje kervi Jezusa Kristusa: Milost vam in
mir naj se pomnoži. Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda
nasiga Jezusa Kristusa, kteri nas je zavoljo svojiga veli-
ciga usmiljenja prerodil v’ živo upanje po vstajenji Jezusa
Kristusa od mertvih, v’ nestrohljiv, in neognjušen, in ne-
zvenljiv del, perhranjen vam v’ nebesih, kteri ste v’ Božji
moči ohranjeni po veri v’ zveličanje, ktcro ima razodeto
biti poslednji čas; v’ kterim se bote veselili, če morate
zdej malo žalovati v’ mnogoterih skušnjah, de je skušnja
vaše vere veliko drajši ko zlato, ktcro se z’ ognjem skuša,
pokaže v’ hvalo, in slavo, in čast v’ razodetji Jezusa Kri¬
stusa Gospoda našiga.

Evangeli svetiga Matevža  16, 13—19.

Tisti čas je prišel Jezus v’ kraje Cezareje Fili¬
pove, in je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo pravi¬
jo ljudje, de je Sin človekov? Oni pa so rekli: Ne-
kteri, de Janez kerstnik, nekteri pa, de Elija, nekteri
pa, de Jeremija, ali prerokov kdo. Jezus jim reče:
Vi pa, kdo pravite, de sim? Je odgovoril Simon Pe¬
ter in rekel: Ti si Kristus, Sin živiga Boga! In Je¬
zus je odgovoril, in mu rekel: Blagor ti, Simon, Jo¬
nov sin! ker meso in kri ti nista tega razodela, am¬
pak moj Oče, ki je v’ nebesih. Pa tudi jest povem
tebi: Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal
svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale^.
In tebi bom dal ključe nebeškiga kraljestva; in kap

n

boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v’ nebesih, in
kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi
v’ nebesih.

20. prosenca.

V’ dan ss. Fabjana in Sebastjana marter-

nikov.

Berilo iz s lista s. Pavla aposteljna do Hebrejov

11, 33-36.

Bratje! svetniki so z’vero premagali kraljestva, de¬
lali pravico, dosegli obljube, zamašili levani žrela, vgasili
silne ognje, ubežali ojstrimu meču, se ozdravili od bolezni,
močni bili v’ boji, in odgnali unanjih vojske; prejele so žene
svoje mertve iz mertvih obujene. Eni pa so bili razpeti,
ker niso liotli rešenja, de bi našli bolji vstajenje. Eni pa
so zasramovanje in tepenje terpeli, zraven tudi železje in
ječe; so bili kamnjani, prežagovani, skušani, z’ mečem
moljeni; so hodili v’kožuhih, v’kozjih kožah, ubožni, sti¬
skani, zatirani, kterih svet ni bil vreden; in so se potikali
po pušavah, po gorah in berlogih, in podzemljskih jamah.
In ti vsi so bili s’pričevanjem vere pravični najdeni v’Kri¬
stusu Jezusu Gospodu našim.

Evangeli svetiga Lukeia  6, 17 — 23.

Tisti čas je šel Jezus z’ gore, in je stal na rav¬
nim polji, in truma njegovih učencov, in velika mno¬
žica ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od pri¬
morja, in od Tira in Šidona, kteri so bili prišli po¬
slušat, in ozdravljeni biti od svojih bolezen. In ktere
so nedlegovali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In
vsa množica se ga je iskala dotakniti, ker je moč šla
iz njega, in je vse ozdravila. In on je oči obernil v’
svoje učence in je rekel: Blagor vam ubogim, ker
vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj
lačni, ker bote nasiteni. Blagor vam, ki zdaj jokate,
ker se bote smejali. Blagor vam bo, ko vas bodo
ljudje sovražili, in ko vas bodo odločevali in zasra¬
movali, in zametovali vaše ime, kakor hudo, zavoljo

163

Sinu človekoviga. Veselite se tisti dan, in poskakujte,
ker glejte! vaše plačilo je veliko v’nebesih.

21 .  prosenca.

V’ dan s. Neže device marternice.

Berilo:  Častil te bom, Gospod kralj! itd.

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetini
devicam itd. (Oboje kakor v’ dan s. Barbare de¬
vice maternice str. 153.)

V’ dan ss. Vincencja in Anastazja mar-

ternikov.

Berilo iz bukev modrosti  3, 1 — 8.

Pravičnih duše so v’roki Božji, in ne bo jih dose¬
glo terpljenje smerti. Nespametnih očem se je zdelo, de
umerjejo, in njih točenje, so menili, de je nadloga, in njih
odhod od nas pogubljenje; pa oni so v’ miru. In če so
pred ljudmi bolečine terpeli, je njih upanje polno neumer-
ljivosti. Malo hudiga so prenesli, ali veliko dobriga bodo
prejeli, ker Bog jih je skusil, in jih je našel sebe vredne.
Kakor zlato v’ peči jih je skusil, in kakor žgavni dar jih
je prejel, in ob svojim času se bo na-nje ozerl. Pravični
se bodo svetili, in kakor iskre po sterniši bodo tekali.
Sodili bodo narode, in gospodovali čez ljudstva, in Gospod
bo kraljeval čez nje vekomej.

Evangeli svetiga Lukeža  21, 9 — 19.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Kadar
bote slišali vojske in punte, se nikar ne prestrašite;
to se mora poprej zgoditi, ali konec še ni precej.
Potlej jim je rekel: Vstal bo narod zoper narod, in
kraljestvo zoper kraljestvo. In veliki potresi bodo po
deželah, in kuga in lakota; in strahovi z’ neba, in

n *

164

znamnja velike bodo. Pred vsim tem pa bodo stegnili
po vas svoje roke, in vas bodo preganjali, in izdajali
v’ s-hodnice in ječe, in vlačili pred kralje in oblast¬
nike zavoljo mojiga imena. To se vam bo pa godilo
v’ pričevanje. Vtisnite si tedej v’ serca, in ne sker-
bite, kako bote odgovarjali. Jest namreč vam bom
dal usta in modrost, kteri se ne bodo mogli vstavljati,
ne zoper govoriti vsi vaši zoperniki. Izdajani pa bote
od staršov in bratov, in od žlalite in prijatlov, in
morili jih bodo zmed vas. In bote od vsih sovraženi
zavoljo mojiga imena. Pa las vam z’ glave ne bo
poginil. V’ svoji poterpežljivosti bote ohranili svoje
duše.

23. prosenca.

V’ dan zaročenja device Marije.

Rerilo:  Gospod me je v’ lasti imel itd. (kakor 8. dan
grudna, str. 136.j

Evangeli:  Ko je bila Marija, mati Jezusova, Jo¬
žefu zaročena itd. (kakor predbožični dan str. 5.)

23. prosenca.

V’ dan spreobernjenja s. Pavla aposteljna.

Berilo iz djanja aposteljskiga  9, 1 — 21.

Tiste dni je Sari, kteri je še puhal pertenje iu mo¬
rijo v’učence Gospodove, šel k’velikimu duhovnu, in je
prosil od njega pisma v’ Damask do s-hodnic, de ako bi
našel ktere može ali žene tega uka,  bi jih zvezane per-
peljal v’Jeruzalem. In ko je bil na potu, se je zgodilo,
de se je bližal Damasku, in ga je nanaglima obsvetila
luč z’ neba. In je padel na tla, in slišal glas, kteri mu je
rekel: Savi, Savi! kaj me preganjaš ? On pa je rekel: Kdo
si? Gospod! In on reče: Jest sim Jezus, kteriga ti preganjaš:
težko ti je proti ostnu bercati. In trepetaje in sterme je
rekel: Gospod! kaj hočeš, de naj storim? In Gospod mu
reče: Vstani in pojdi v’mesto, in tam se ti bo povedalo,
kaj ti je storiti. Tisti možje pa, kteri so ž’ njim ho-

165

dlli, so ostermeli in stali, ker so sicer glas slišali, pa
nikogar vidili. Vstal je pa Savi od tal, in z’ odperti-
mi očmi nič ni vidil. Tedaj so ga za roke peljali, in per-
peljali v’ Damask. In tam tri dni ni vidil, in ni ne jedel
ne pik Bil je pa neki učenic v’ Damasku, Ananija po
imenu. In Gospod mu je rekel v’ perkazni: Ananija!
On pa je rekel: Glej, Gospod, tukej sim. In Gospod

mu reče: Vstani, in pojdi v’ ulice, ki se imenujejo rav¬
ne, in vprašaj v’ Judovi hiši po Tarzanu, Savlu po ime¬
nu ; zakaj glej moli. (In je vidil v’ perkazni moža, Ana¬
nija po imenu, priti, in na-nj roke položiti, de bi spre¬

gledal.) Ananija pa je odgovoril: Gospod slišal sim od
veliko ljudi, koliko liudiga je storil ta mož tvojim svetim
v’ Jeruzalemu; in on ima oblast od velicih duhovnov zve¬
zati vse, kteri kličejo v’ tvoje ime. Gospod pa mu je re¬
kel : Pojdi, ker izvoljena posoda mi je on, de nese moje

ime pred nevernike, in kralje in Izraelove otroke. Zakaj
jest mu bom pokazal, koliko mu je treba za moje ime
terpeti. In Ananija je šel, in v’hišo stopil, in je roke na-nj
položil, ter rekel: Savi, brat! Gospod Jezus, kteri se ti
je perkazal na potu, po kterim si šel, me je poslal, de
spregledaš, in si napolnjen s’ svetim Duham. In zdajci so
padle od njegovih oči nekakošne luskinje, in je spregledal.
Tedej je vstal, in je bil keršen. In je vzel jedi, in se je
pokrepčal. In je bil nekaj dni per učencih, ki so bili v’
Damasku ; in je precej v’ s-hodnicah oznanoval od Jezusa,
de je ta Sin Božji. Zavzeli pa so se, kteri so ga slišali,
in so rekli: Ali ni ta tisti, ki jih je preganjal v’ Jeruza¬
lemu, kteri so klicali v’ to ime, in je zato sem prišel, de
bi jih zvezane peljal k’ velikim duhovnam? Savi pa je
čedaljej močnejši perhajal, in zavračeval Jude, kteri so
prebivali v’ Damasku, ker je terdil, de je (a Kristus,

Evangeli svetiga Matevža  19 , 27  — 2i).

Tisti čas je rekel Simon Peter Jezusu: Glej!
mi smo vse zapustili, in smo šli za teboj; kaj tedej
nam bo? Jezus pa jim je rekel: Resnično vam po¬
vem, de ob prerojeiiji, kadar bo Sin človekov sedel
na sedežu svojiga veličastva, bote tudi vi, kteri ste
šli za menoj, sedeli na dvanajst sedežih, in sodili

166

dvanajstere Izraelove rodove. In slehern, kteri za¬
pusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater,
ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mojiga imena,
bo stotei*no prejel, in večno življenje dosegel.

V’ god darovanja Jezusa Kristusa, in oči-

ševanja device matere Marije, ali v’svečnico.

Berilo iz Malahija ■preroka  6, 1 —14.

To reče Gospod Bog: Glejte, jest pošljem svojiga
angela, in bo perpravljal pot pred menoj. In zdajci bo
prišel v’ svoj tempelj Gospod, ki ga vi išete, in angel za¬
veze, kteriga vi želite. Glejte, gre! reče Gospod vojsk-
nih trum; in kdo bo mogel umeti dan njegoviga prihoda?
ali kdo bo prenesel njegov pogled? Zakaj on bo kakor
topeč ogenj, in kakor valjavcov zel; in bo sedel, kakor
kteri topi in čisti srebro, in bo očistil otroke Levjeve, in
jih precedil kakor zlato in srebro, in bodo darovali
Gospodu dari v’ pravici. In dopadel bo Gospodu dar Ju-
datov in Jeruzalemov, kakor poprejšne dni, in kakor ne-
kedanje leta, reče Gospod vsigamogočni.

Evangeli svetiga Lnkeža 2, 22  — 31.

Tisti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi očiševanja
Marije po Mojzesovi postavi, so Jezusa pernesli v’
Jeruzalem, de so ga postavili pred Gospoda, (Itakor

J 'e pisano v’postavi Gospodovi: Vse pervorojeno mož-
;iga spola bodi posvečen o dar

gerlici ali dva mlada golou«. m gnj. mu jc  človek
v’ Jeruzalemu, kterimu je bilo ime Simeon: in ta člo¬
vek je bil pravičen in bogaboječ, in je čakal ovesel-
jenja Izraeloviga, in sveti Duh je bil v’njem. In mu
je bilo razodeto od svetiga Duha, de ne bo vidil smerti,
preden ne vidi Gospodoviga Kristusa. In je prišel
v’ duhu v’ tempelj. In ko so pernesli otroka Jezusa
njegovi starši, de bi storili za-nj po šegi postave, ga

3. svečana.

opravili, kakor je rečeno

dve

167

je tudi on vzel na svoje naročje, ter je hvalil Boga
in rekel: Zdaj spustiš svojiga hlapca, Gospod! po
svoji besedi v’ miru, ker so vidile moje oči tvoje
zveličanje, ktero si perpravil pred obličjam vsili na¬
rodov, luč v’ razsvetljenje nevernikam, in v’čast Izra¬
elu svojimu ljudstvu.

3. svečana.

V'dan svetiga Blaža marternika škofa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov

1, 3-7.

Bratje! hvaljen hodi Bog in Oče Gospoda našiga
Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog’ vsiga poveselje-
nja ; kteri nas poveseluje v’ slednji naši nadlogi, de jih
tudi mi moremo poveseliti, kteri so v’ mnogi stiski, s’ po-
veseljenjem, s’ kterim smo tudi mi od Boga poveseijeni.
Zak*j kakor je obilno terpijenje Kristusovo v’ nas, tako
je tudi po Kristusu obilno naše poveseljenje. Pa bodimo
stiskani, je v’vaše opominjanje in zveličanje; ali bodimo
poveseijeni, je v’ vaše poveseljenje; ali bodimo opominjani,
je v’ vaše opominjanje in zveličanje, ktero stori, de ter-
pite ravno tiste nadloge, ktere tudi mi terpimo; de je naše
upanje za vas terdno, ker vemo, de, kakor ste tovarši v’
terpljenji, tako bote tudi v’ poveseljenji v’ Kristusu Jezusu
Gospodu našim.

Evangeli svetiga Matevža  16, 24—27,

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam^Ako
hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in naj
vzame svoj križ, in naj hodi za menoj. Zakaj kdor
hoče svoje življenje ohraniti, ga bo zgubil, kdor pa
zgubi svoje življenje zavoljo mene, ga bo našel. Kaj
namreč pomaga človeku, če ves svet perdobi, svojo
dušo pa pogubi? Ali kakošno menjšino bo človek dal
za svojo dušo ? Ker Sin človekov bo prišel v’ veli¬
častvu svojiga Očeta z’ svojimi angeli, in takrat bo
povernil vsakterimu po njegovih delih.

168

5. svečana.

V’ dan s. Agate device marternice.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  1, 26 — 31.

Bratje! poglejte svoj poklic: ker ne veliko modrih
po mesu, ne veliko mogočnih, ne veliko imenitnih, ampak
kar je nespametniga pred svetam, je izvolil Bog, de hi
osramotil modre; in kar je slabiga pred svetam, je izvolil
Bog, de bi osramotil, kar jemogočniga; in kar je neime-
nitniga in zaničljiviga pred svetam, je izvolil Bog, in kar
nič ni, de bi razdjal, kar je; de se noben človek ne hvali
pred njegovim obličjem. Iz njega pa ste vi v’ Kristusu
Jezusu, kteri nam je bil dan od Boga v’ modrost, in pra¬
vičnost, in posvečenje, in odrešenje, de, kakor je pisano,
kdor se hvali, naj se v’ Gospodu hvali.

Evangeli svetiga Matevža  19, 3 —12. ^

Tisti čas so perstopili k’ Jezusu farizeji, ter so
ga skušali in rekli: Je li perpušeno možu ločiti se
od svoje žene zavoljo česar koli si bodi? On pa je
odgovoril in jim rekel: Ali niste brali, de, kteri je
od začetka ustvaril človeka, je ustvaril moža in ženo,
in je rekel: Za tega voljo bo človek očeta in mater
zapustil, in se bo svoje žene deržal, in bota dva v’
enim mesu. Torej nista več dva, ampak eno meso.
Kar je tedej Bog združil, naj človek ne loči. Mu
reko: Zakaj je pa Mojzes zapovedal ločivcn list dati,
in se ločiti (od nje j ? Jim reče: Mojzes vam je za¬
voljo terdobe vašiga serca perpustil ločiti se od svo¬
jih žen; od začetka pa ni bilo tako. Povem vam pa,
de, kdorkoli se loči od svoje žene, razun zavoljo kur-
banja, in drugo vzame, prešeštuje; in kdor ločeno
vzame, prešeštuje. Mu reko njegovi učenci: Če je
tako človekova reč z’ ženo, ni dobro ženiti se. On
pa jim je rekel: Te besede ne razumejo vsi, ampak
kterim je dano. So namreč skopljenci, kteri so iz ma-
terniga telesa tako rojeni; in so skopljenci, kteri so
od ljudi skopljeni; in so skopljenci, kteri so sami

169

sebe skopili zavoljo nebeškiga kraljestva. Kdor more
umeti, naj ume.

6. svečana.

V’ dan s. Doroteje device inarternice.

Berilo iz bukev Sirahovi/i  15, 13—17.

Gospod moj Boe ! povzdignil si na zemlji moje pre¬
bivališč , in sim prosil rešenje od sinerti. Klical sim v’
Gospoda, očeta mojiga Gospoda, de bi me ne zapustjl v’
dan moje nadloge, in v’ času prevzetnih brez pomoči. Hva¬
lil bom tvoje ime vedno, in ga častil s’ hvaležnostjo. Za¬
kaj uslišana je moja molitev, rešil si me od pogubljenja,
in me otel od hudiga časa. Za tega voljo te bom častil,
in hvalo dajal tvojimu imenu, Gospod naš Bog!

E v angeli:  Nebeško kraljestvo je podobno zakladu
itd. (kakor v’ dan e.  Lucije device inarternice str.
157.)

9. svečana.

V’ dan s. Apolonije device inarternice.

Berilo:  Častil te bom, Gospod kralj! itd.

E v angeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam, itd. (oboje kakor v’ dan s. Barbare de¬
vice in marternice str. 153.)

14. svečana.

V’ dan s. Valentina marternika.

Berilo iz bukev modrosti  10, 10 —14.

Pravičniga je peljal Gospod po ravnih potih, in mu
je pokazal kraljestvo Božje, ter mu je dal umnost svetih;
obogatil ga je v’ njegovim trudu, in je dopolnil njegove

170

dela. Per zvijači njegovih zopernikov mu je na strani
stal, in ga je obogatil. Ubranil ga je pred sovražniki, in
pred zapeljivci ga je obvaroval, in mu je terd boj napra¬
vil, de bi premagal, in zvedel, de je modrost močneji od
vsih reči. Ta pravičniga prodaniga ni zapustila, ampak
ga je od grešnikov rešila, in je šla ž’njim v’ječo, in ga
v’ vezeh ni zapustila, dokler mu ni pernesla kraljeve pa¬
lice in oblasti do tistih, kteri so ga omadeževali, in dal
mu je večno svetlost Gospod naš Bog.

Evangeli svetiga Matevža  10 , 34  — 42.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencain: Nikar
ne mislite, de sim mir prišel pernest na zemljo ; ne
miru, ampak meč sim prišel pernest. Prišel sim nam¬
reč razdvojit človeka zoper njegoviga očeta, in hčer
zoper njeno mater, in nevesto zoper njeno tašo. In
človekovi sovražniki bodo njegovi domači. Kdor ljubi
očeta ali mater bolj ko mene, ni mene vreden; in kdor
ljubi sina, ali hčer bolj ko mene, ni mene vreden, in
kdor ne vzame svojiga križa in ne hodi za menoj,
ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo
zgubil; in kdor zgubi svoje življenje zavoljo mene,
ga bo našel. Kdor vas sprejme, mene sprejme; in
kdor sprejme mene, sprejme njega, kteri me je po¬
slal. Kdor sprejme preroka v’ imenu preroka, bo pla¬
čilo preroka prejel; in kdor sprejme pravičniga v’
imenu pravičniga, bo plačilo pravičniga prejel. In
kdor koli da piti komu zmed teh nar manjših le ko¬
zarec merzle vode v’ imenu učenca, resnično vam
povem, ne bo zgubil svojiga plačila.

33. svečana.

V’ dan stola s. Petra v’ Antioliii.

Berilo iz lista s. Petra aposteljna  1, 1 — 7.

Peter apostelj itd. (kakor v’ dan stola s. Petra v’ Rimu,
str. 161.}

171

Evangeli: Tisti čas je prišel Jezus v’ kraje Ce-
zareje Filipove (kakor v’ dan stola s. Petra v’
llimu, str. 161J.

V’ dan s. Margerete Kortonske.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove  3, 2— o; in

Vstala bom, in obhodila mesto; po tergih in ulicah
ga bom iskala, kteriga ljubi moja duša. Sim ga idkala,
in ga nisim našla. Našli so me čuvaji, kteri varujejo
mesto. Ste ga li vidili, kteriga ljubi moja duša? Ko sim
bila odšla malo od njih, sim ga našla, kteriga ljubi moja
duša; uderžala sim ga, in ga ne bom spustila, dokler ga
ne perpeljem v’hišo svoje matere, in v’hram svoje porod¬
nice. Zarotim vas, hčere Jeruzalemske 1 per šemah in je¬
lenih na polji, de ne zbudite in ne predramite ljubke, do¬
kler ne bo sama hotla.— Položi me kakor pečat na.svoje
serce, kakor pečatnik na svojo roko : ker močna ko smert
je ljubezen, in hude ko pekel so serca želje; njih žarki
so ko žarki ognja in plamena. Veliko vod ne more uga¬
siti ljubezni, in reke je ne potope. Ako da človek vse
premoženje svoje hiše za ljubezen, ga bo kakor nič čislal.

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno zakla¬
du il akor v’ dan s. Lucije device marternice,

V 1  dan s. Matija aposteljna.

Berilo iz djanja aposteljskiga  1, 15 — 26.

Tiste dni je Peter v’ sredi bratov stal, in je rekel,
(bilo je pa okoli sto in dvajset ljudi vkupejj: Možje bra¬
tje! se mora dopolniti pismo, ktero je prerokoval sveti
Duh po Davidovih ustih od Judata, kteri je bil vodnik
tistih, ki so Jezusa vjeli, kteri je bil med nas perštet, in

33. svečana.

8, 6 - 7.

str.

34. ali 35. svečana.

m

je prejel del te službe. (_In ta je dobil njivo iz krivičniga
plačila, in se je obesil, in se po sredi razpočil, in se je
izsul ves njegov drob, in se razznanilo vsim v’ Jeruzale¬
mu prebivajočim, tako de se je reklo tisti njivi po njih
jeziku Hakeldama, to je, njiva kervi.) Zakaj pisano je v’
bukvah psalmov: Naj bo pusto njih prebivališe, in nihče
naj v’ njem ne prebiva; in njegovo škofstvo naj prejme
kdo drugi. Teh mož tedej, kteri so bili z' nami zbrani
ves čas, v’ kterim je Gospod Jezus med nami prebival in
hodil, od Janezoviga kersta do dne, ko je bil od nas v’
nebo vzet, teh eden mora biti z’ nami priča njegoviga
vstajenja. In so postavili dva, Jožefa, kteri je bil imeno¬
van Barzaba, s’primkam Pravični, in Matija. In so mo¬
lili, rekoč: Ti, Gospod! ki poznaš vsih serca, pokaži,
kteriga teh dveh si izvolil, de prejme mesto te službe in
aposteljstva, od kteriga je odpadel Juda, de je šel v’ svoje
mesto. In so vadljali za nje; in zadelo je Matija , in je
bil perštet enajsterim aposteljnam.

Evangeli svetiga Matevža  11, Sžo — 30.

Tisti čas je Jezus odgovoril in rekel: Zahvalim
te, Oče, Gospod nebes in zemlje! de si to skril mo¬
drim in razumnim, in si razodel malim. Prav, Oče!
tako je bilo tebi všeč. Vse mi je zročeno od mojiga
Očeta. In nihče ne pozna Sinu, kakor le Oče; tudi
Očeta nihče ne pozna, kakor le Sin,  in komur hoče
Sin razodeti. Pridite k’ meni vsi, kteri se trudite, in
ste obteženi, in jest vas bom poživil! Vzemite moj
jarm nase, in učite se od mene, ker jest sim krotak,
in iz serca ponižin, in bote pokoj našli svojim du¬
šam. Moj jarm namreč je sladak, in moje breme je
lahko.

11. sušca.

V’ dan s. Frančiške Rimske vdove.

Berilo iz bukev Salomonovih pripovest  31,10—.31.

Scrčno ženo kdo bo našel? Čez to, kar je iz dalj-
niga in od zadnjih pokranj, je njena cena. Zanese se na-

173

njo serce njeniga moža, in ropa ne bo potreboval. Dela
mu dobro, in ne hudiga vse dni svojiga življenja. Po iše
volne in prediva, in dela s’ svetam svojih rok. Je kakor
barka kupca, ktera iz daljniga pernese njegov kruh. Se
po noči vstane, in da brešno svojim domačim, in delo svo¬
jim deklam. Ogleda njivo, in jo kupi; od perdelka svojih
rok zasadi vinograd, prepaše z’ močjo svoje ledje, in uterdi
svojo roko. Skusi in vidi, de je dobra njena kupčija ; ne
ugasne po noči njena luč. Iztegne svojo reko po koželji,
in njeni persti primejo vreteno. Svojo roko odpre ubogi-
mu, in svoje dlani prostre potrebnimu. Ne boji se za svojo
hišo sneženiga mraza; zakaj vsi njeni domači imajo dvoj¬
no obleko. Častitljivo ogrinjalo si napravi, tančica in šker-
lat je njena noša. Časten per vratih je njen mož, kadar
sedi z’ deželnimi starašini. Dela tanko platno, in prodaja,
in pas daje Kananeju. Moč in lepota je njeno oblačilo,
in smejala se bo poslednji dan. Svoje usta odpira modro¬
sti, in postava milosti je na njenim jeziku. Pregleduje po¬
ta svoje hiše, in ne je lena kruha. Njeni otroci vstanejo
in jo blagrujejo; tudi njen mož jo hvali. Veliko hčer
zbera krepost, ti premagaš vse. Lažnjiva je lepota, in
prazna je brehkota; žena, ktera se Gospoda boji, ona bo
hvaljena. Dajte ji sadu njenih rok, in hvalijo naj jo oči¬
tno njena dela.

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu
itd. fkakor v’ dan s. Lucije device marternice
str. 157.)

13. sušca.

V’ dan s. Gregorja papeža, cerkveniga

učenika.

Merilo:  „Predragi! Zapričam pred Bogam“ itd. (kakor
v’ dan s. Silvestra papeža stran 12.)

Evangeli svetiga Matevža  5, 13—19.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Vi
ste sol semlje; ako se pa sol spridi, z’ čem se bo

174

solila? Ni za druziga več, kakor de se vun verze,
in potapta od ljudi. Vi ste luč sveta. Mesto se ne
more skriti, ktero na gori stoji. Tudi ne peržigajo
luči, de bi jo pod mernik postavili, ampak na svečnik,
de sveti vsim, kteri so v’ hiši. Tako naj sveti vaša
luč pred ljudmi, de vidijo vaše dobre dela, in časte
vašiga Očeta, kteri je v’ nebesih. Nikar ne mislite,
de sim prišel razvezovat postavo ali preroke; ne raz¬
vezovat, ampak dopolnit sim jih prišel. Zakaj resni¬
čno vam povem; dokler ne preide nebo in zemlja, le
ena čerka, ali ena pičica ne bo prešla od postave,
dokler se vse ne zgodi. Kdor tedej razveže le eno
teh-nar manjših zapoved, in uči tako ljudi, bo nar
manjši imenovan v’ nebeškim kraljestvu; kdor pa stori
in uči, bo velik imenovan v’ nebeškim kraljestvu.

17. sušca.

V’ dan s. Jederti device.

Berilo iz 1 . lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  7, 25 — 34.

Bratje! od devic nimam Gospodoviga povelja, svet
pa dam, ker sim milost dosegel od Gospoda, zvest biti.
Menim tedej, de je to dobro zavoljo sidanje nadloge; res,
dobro je človeku tako biti. Si zvezan z’ ženo; ne iše raz¬
veze. Si prost od žene; ne iši žene. Ako se pa oženiš,
nisi grešil; in ako se devica omoži, ni grešila: tode na¬
dloge mesa bodo imeli taki. Jest pa vam perzanesem.
To tedej rečem, bratje ! Čas je kratik, tedej naj bodo
tudi, kteri imajo žene, kakor bi jih ne imeli; in kteri jo¬
kajo, kakor bi ne jokali; in kteri se vesele, kakor bi se
ne veselili; in kteri kupujejo, kakor bi ne imeli; in kteri
vživajo ta svet, kakor bi ga ne vživali; ker podoba tega
sveta prejde. Želim pa, de bi bili vi brez skerbi. Kdor
je brez žene, skerbi za to, kar je Gospodoviga, kako bi
Bogu všeč bil; kdor je pa oženjen, skerbi za to, kar je
svetoviga, kako bi ženi všeč bil, in je razdeljen. In žena
peomožena in devica misli, kar je Gospodoviga, de bi bila

175

sveta na telesu in duhu, v’ Kristusu Jezusu Gospodu
našim.

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam itd. ([kakor v’ dan s. Barbare device mar-
ternice, str. 153.)

19. su.šca.

V’ (lan s. Jožefa ženina device matere

Marije.

Berilo iz bukev Strahovih  45, 1 — 6.

Je bil ljub Bogu in ljudem itd. (kakor v’ dan s. An¬
tona pušavnika, str. 160.)

Evangeli sveti g a Matevža  1, 18 — 21.

Ko je bila Marija mati Jezusova Jožefu zaro¬
čena, itd. (kakor predbožični dan, str. 5.)

21. sušca.

V’ dan s. Benedikta abata.

Berilo:  Je bil ljub Bogu in ljudem, itd. (kakor v’ dan .
s. Antona pušavnika str. 160.)

Evangeli:  Glej, mi smo vse zapustili, itd. (kakor
v’ dan spreobernjenja s. Pavla aposteljna, str. 164.)

24. sušca.

V’ dan s. Gabriela veliciga angela.

Berilo iz Daniela 'preroka  9, 21—26.

Tiste dni, glej, je mož Gabriel, kteriga sim vidil v’
perkazni v’začetku, hitro perletcl, in se meje  dotaknil
ob času večerne daritve. In me je učil, in mi govoril in
rekel: Daniel! zdej sim izšel, de te podučim, in de umeš.


476

V’začetka tvojih prošenj je izšlo povelje; jest pa sim pri¬
šel, de ti razodenem, de si ljubi mož. Poslušaj tedej zve¬
sto govorjenje, in razumej perkazen. Sedemdeset tednov
se je perkrajšalo nad tvojim ljudstvam in nad tvojim sve¬
tim mestam, de jenja pregrešenje, in konec vzame greh,
in se zbriše krivica, in se perbliža večna pravica , in se
dopolni razodenje in prerokovanje, in se pomaže Sveti
svetih. Vedi tedej in razumej: Od iz-hoda povelja, de naj
se spet sozida Jeruzalem, do Kristusa vladnika bo sedem
tednov, in dva in šestdeset tednov; in spet bodo sozidane
ceste in zidovi v’ stiski časov. In po dva in šestdesetih
tednih bo umorjen Kristus, in ne bo njegovo ljudstvo, kte-
ro ga bo zatajilo. In mesto in svetiše bo razdjal ljud s’
prihodnjim vojvodam; in njegov konec bo razsip, in po
dokončanim boji bo namenjena pušava.

Evangeli: Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga
poslan itd. (kakor v’dan perčakovanja poroda de¬
vice matere Marije, str. 158.)

25. sušca.

V’ god včlovečenja Sinu Božjiga in ozna¬

njenja devici materi Marii.

Berilo in Evangeli kakor v’ dan perčakovanja poroda
device matere Marije, 18. dan grudna, str. 158.

■ ■ ■ —  . t

V’ petik po tihi nedelji.

V’ dan VII. žalost device matere Marije.

Berilo iz bukev Juditinih  13, 22—25.

Gospod te je s’ svojo močjo oblagodaril, ker je po
tebi v’ nič storil naše sovražnike. Oblagodarjena si ti,
hči! od Gospoda previsociga Boga pred vsimi ženami na
zemlji. Hvaljen bodi Gospod, kteri je stvaril nebo in zem¬
ljo, ker je dans tvoje ime tako povišal, de ne prejde tvoja
hvala iz ust ljudi, kteri bodo pomnili Gospodovo moč ve-
komej. Zavoljo britkosti in nadloge svojiga ljudstva svo-

177

jimu življenju nisi perzanesla, ampak si odvernila pokon¬
čanje pred obličjem nasiga Boga.

*

Evangeli svetiga Janeza  19, 25—27.

Tisti čas so stale poleg križa Jezusoviga nje¬
gova mati, in sestra njegove matere, Marija Kleofova,
in Marija Magdalena. Ko je tedej' Jezus mater in
učenca,' Jjteriga je ljubil, vidil zraven stati, reče svoji
materi: Zena, glej, tvoj sin! Potlej rečeu čencu: Glej,
tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec k’ sebi vzel.

27 .  sušca.

V’ dan s. Ruperta spovedovavca škofa.

Berilo iz bukev Sirahovih  44 in  45.

Glej, veliki duhoven, kteri je v’ svojih dneh dopadel
Bogu, in je bil najden pravičen, in je bil ob času serda
v’ spravo. Ni mu bil najden enak, kteri bil spolnoval po¬
stavo Previsociga. Za tega voljo ga je Gospod s’ persego
povzdignil med svojim ljudstvam. Blagoslov vsih narodov
mu je dal, in svoj zavet poterdil nad njegovo glavo. Obi¬
skal ga je s’ svojimi dobrotami, ohranil mu je svoje usmil¬
jenje, in našel je milost pred Gospodovimi očmi. Poveli¬
čal ga je pred kralji, iti mu je dal venec slave. Storil
je ž’njim večno zavezo, in dal mu veliko duhovstvo, in
ga je oblagodarit v’ slavi; de opravlja duhovsko službo,
in ima hvalo v’ njegovim imenu, in mu daruje vredno ka¬
dilo v’ prijeten duh.

Evangeli:  Nekdo, kteri je na ptuješel itd. (kakor
v’ dan s. Nikolavža, 6. grudna, str. 164.)

*) Spovedovavec se imenuje vsak svetnik, kteri je kcršansko vero
pred svetam spovedoval, ali na znanje dajal, pa ni bil zato umor¬
jen, ampak je mirno umeri.

12

178

1

24. malica travna.

V’ dan s. Jurja martornika

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja
2,  8-10; in  3, 10-12.

Predragi! pomni, de je Gospod Jezus Kristus iz za¬
roda Davidoviga vstal od inertvih po mojim oznanovanji,
zavoljo kteriga terpim do železja kakor liudodelnik; tode
Božja beseda ni vklenjena. Zato vse preterpim zavoljo
izvoljenih de tudi oni zveličanje dosežejo, ktero je v’ Kri¬
stusu Jezusu z’ nebeško častjo. — Ti pa si slišal moj
nauk, podučenje, perzadevanje, vero, krotkost, ljubezen,
poterpešljivost, preganjanje, terpljenje, kar se mi je per-
godilo v’Antiohii, v’Ikonii in v’Listrah, kakošno prega¬
njanje sim preterpel, in iz vsiga me je rešil Gospod. In
vsi, kteri hočejo pobožno živeti v’ Kristusu Jezusu, bodo
preganjani.

Evangeli svetiga Janeza  15, 1—7.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Jest
sim prava vinska terta, in moj Oče je vinogradnik.
Vsako mladiko, ktera v’meni ne rodi sadu, bo odre¬
zal ; in vsako, ktera rodi sad, bo otrebil, de več sadu
rodi. Vi ste zdaj čisti zavoljo besed, ktere sim vam
govoril. Ostanite v’ meni, in jest v’ vas. Kakor mla¬
dika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane
na terti: tako tudi vi ne, ako v’ meni ne ostanete.
Jest sim terta, vi mladike. Kdor ostane v’meni, in
jest v’ njem, on rodi veliko sadu; ker brez mene ne
morete nič storiti. Ako kdo v’- meni ne ostane, bo
vunkej verzen, kakor mladika; in bo usahnila, in jo
bodo pobrali in v’ ogenj vergli, in zgori. Ako osta¬
nete v’ meni, in moje besede v’ vas ostanejo, prosite
kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.

179

25. maliga travna.

V’ dan s. Marka evangelista.

(Per maši pred procesijo.)

Berilo iz Ecehiela preroka  1, 10—15.

Podoba obrazov čveterih žival: Obraz človekov in
obraz levov je bil na desni njih čveterih, obraz volov pa
na levi njih čveterih, in obraz orlov nad njimi čveterimi.
Njih obrazi in njih perute so bile zgorej razprosterte;
dve peruti sleherne ste se stikale, in dve ste pokrivale
njeno telo. In sleherna njih je šla pred seboj; kamor jih
je duh gnal, tje so šle, in se niso obračale, kadar so ho¬
dile. In podoba žival je bila viditi, kakor goreči ogli og¬
nja in kakor bakle. To je bila perkazen, ki je švigala v’
sredi žival: svetloba ognja, in iz ognja iz-hajoč blisk. In
živali so tekale, in se vračevale, kakor svetel blisk.

Evangeli svetiga Lukeia  10, 1 — 9.

Tisti čas je Gospod še drugih dva in sedem¬
deset izvolil, in jih jeposlalpo dva pred Svojim obli—
čjam v’ vsako mesto in kraj, kamor je on imel priti.
In jim je rekel: Žetev je sicer velika, ali delavcov
je malo. Prosite tedej Gospoda žetve, de pošlje de-
lavcov v’svojo žetev. Pojdite! jest vas pošljem, ka¬
kor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje, ne tor¬
be, ne čevljov, in nikogar na potu ne pozdravljajte.
In v’ ktero hišo koli pridete, recite nar poprej: Mir
bodi ti hiši. In a ko je tam otrok miru, bo počival nad
njim vaš mir; ako pa ne, se bo k’vam vernik V’tisti
hiši pa ostanite, ter jejte in pite, kar je per njih;
delavec namreč je vreden svojiga plačila. Ne hodite
od hiše do hiše. In v’ ktero mesto koli pridete, in
vas sprejmejo, jejte kar se pred vas postavi; in oz¬
dravljajte bolnike, kteri so ondi, in recite jim: Per-
bližalo se vam je božje kraljestvo.

(Merilo in Evangeli per maši med procesijo sta
tista, ko o križevim tednu.)

u *

180

30. malica travna.

V’ dan s. Katarine Stenske device.

Berilo:  Bratje, kdor se hvali itd. (kakor v’ dan s. Lu¬
cije device maternice, str. 157.)

E v angeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetini
devicam itd. (kakor v’ dan s. Barbare device
mart. str. 153.)

1. veliciga travna.

V’ dan ss. Filipa in Jakoba aposteljnov.

Berilo iz bukev modrosti  5, 1—5.

Pravični bodo z’ veliko serčnostjo stali pred tistimi,
kteri so jih stiskali, in odvzeli njih dela. Ko bodo to
vidili, bodo omoteni od grozniga straha, in se bodo za¬
čudili zavoljo naglosti neupaniga zveličanja, ter bodo sami
per sebi rekli, ksaje se, in od brhkosti duha zdihovaje:
Ti so , ktere smo nekedej zasmehovali, in v’ zasramljiv
pregovor imeli. Mi neumni smo njih življenje imeli za
nespamet, in njih konec za nečast; glejte, kako so zdej
persteti med Božje otroke, in njih del je med svetniki.

Evangeli svetiga Janeza  14, 1 —13.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Vaše
serce naj se ne prestraši. Verujete v’ Boga, tudi v’
me verovajte. V’ hiši mojiga Očeta je veliko prebi-
vališ. Ako bi tako ne bilo, bi vam bil povedal; ker
grem vam mesto perpravit. In ko odidem, in vam
mesto perpravim, bom spet prišel, in vas bom k’ sebi
vzel, de bote tudi vi, kjer sim jest. In kam jest grem,
veste, in pot veste. Mu reče Tomaž: Gospod! ne
vemo, kam greš; in kako moremo pot vediti? Jezus
mu reče: Jest sim pot, in resnica in življenje. Nihče
ne pride k’ Očetu drugači, kakor po meni. Ako bi
mene poznali, bi gotovo tudi mojiga Očeta poznali, in
odsihmal ga bote poznali, in ste ga vidili. Mu reče

181

Filip: Gospod! pokaži nam Očeta, in nam je dosti.
Mu reče Jezus: Toliko časa sim per vas, in me ne
poznate ? Filip ! kdor mene vidi, vidi tudi Očeta.
Kako praviš ti: Pokaži nam Očeta? Ali ne verujete,
de sim jest v’ Očetu, in Oče v’ meni ? Besede, ktere
vam jest govorim, ne govorim sam od sebe. Ampak
Oče, kteri v’meni pribiva, on dela opravlja. Ali ne
verujete, de sim jest v’ Očetu, in Oče v’ meni? Če
ne, vsaj, zavoljo del verovajte. Resnično, resnično
vam povem: kdor v’ me veruje, bo dela, ktere jest
delam, tudi on delal, in še veči, kakor te, bo delal,
ker jest grem k’ Očetu. In kar koli bote Očeta v’mo¬
jim imenu prosili, to bom storil: de bo Oče v’Sinu
poveličan.

3. veliciga travna.

V’ dan znajdenja svetiga križa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipjanov
2,  5-11.

Bratje! ravno to mislite med seboj, itd. (kakor cvetno
nedeljo per maši str. 83.)

Evangeli svetiga Janeza  3, 1—15.

Tisti čas je bil človek zmed farizejev, Nikodem
po imenu, viši med Judi. Ta je prišel po noči k’ Je¬
zusu, in mu je rekel: Učenik vemo, de si učenik od
Boga prišel; zakaj nihče ne more teh čudežov delati,
ktere ti delaš, če Bog ni z’ njim. Jezus je odgovoril
in mu rekel: Resnično, resnično ti povem, ako kdo
ni vnovič prerojen, ne more viditi Božjiga kraljestva.
Mu reče Nikodem: Kako more človek rojen biti, ko
je star? Ali more v’ telo svoje matere vdrugič iti,
in prerojen biti? Jezus je odgovoril: Resnično, res¬
nično ti povem, ako kdo ni prerojen iz vode in iz
svetiga Duha, ne more iti v’ Božje kraljestvo. Kar
je rojeno iz mesa, je ineso ; in kar je rojeno iz Duha,
je duh. Ne čudi se, de sim ti rekel: Vnovič morate
rojeni biti. Duh diha, kjer hoče, in glas njegov sli-

šiš, pa ne veš, od kod pride, ali kam gre; tako je
slehern, kteri je rojen iz Duha. Nikodem je odgovo¬
ril in mu rekel: Kako se more to zgoditi? Jezus je
odgovoril in mu rekel: Ti si učenik v’Izraelu, in tega
ne veš ? Resnično, resnično ti povem, de kar vemo,
govorimo, in kar smo vidili v , pričujemo; in ne sprej¬
mete našiga pričevanja. Oe vam pozemljiske reči
pravim, in ne verjamete, kako bote verovali, ako vam
bom nebeške pravil? In nihče ni šel v’nebesa, kakor
kteri je prišel z’ nebes, Sin človekov, kteri je v’ ne¬
besih. In kakor je Mojzes povišal kačo v’ pušavi,
tako mora povišan biti Sin človekov; de kdor koli
va-nj veruje, se ne pogubi, teniuč ima večno življenje.

4. veliciga travna.

V’ dan s. Florjana in tovarišev rnarter-

nikov.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna  1, 3—7.

Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našiga Jezusa
Kristusa, kteri nas je zavoljo svojiga veliciga usmiljenja
prerodil v’ živo upanje po vstajenji Jezusa Kristusa od
mertvih, v’ nestrohljiv, in neognjušen in nezvenljiv del,
perhranjen vam v’ nebesih, kteri sle v’ Božji moči ohranjeni
po veri v’zveličanje, ktero ima razodelo bili poslednji čas;
v’kterim se bote veselili, če morate zdej malo žalovati v'
mnogoterih skušnjah, de se skušnja vaše vere veliko drajši
ko zlato, ktero se z’ ognjem skuša, pokaže v’hvalo, in
slavo in čast o razodetji Jezusa Kristusa Gospoda našiga,

Evangeli svetiga Janeza  15, 1—11.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Jest
sim terta, vi mladike. Kdor ostane v’ meni, in jest
v’ njem, on rodi veliko sadu; ker brez mene ne mo¬
rete nič storiti. Ako kdo v’meni ne ostane, bo vun-
kej verzen, kakor mladika; in bo usahnila, in jo bodo
pobrali in v’ogenj vergli, in zgori. Ako ostanete v’
meni, in moje besede v’vas ostanejo, prosite, kar
koli hočete, in se vam bo zgodilo. V’ tem je poveli-

183

čan moj Oče, de veliko sadu obrodite, in de ste moji
učenci. Kakor je Oče mene ljubil, sim tudi jest vas
ljubil. Ostanite v’ moji ljubezni. Ako moje zapovedi
spolnujete, bote ostali v’ moji ljubezni; kakor sim
tudi jest zapovedi svojiga Očeta spolnil, in ostanem
v’ njegovi ljubezni. To sim vam govoril, de moje ve¬
selje v’ vas ostane, in de se’ vaše veselje dopolni.

5. veliciga travna.

V’ dan s. Gotharda spovedovavca škofa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejov
7, 33 - 37.

Bratje! duhovnov je bilo več po postavi, zato ko
jim je smcrt branila ostati; Jezus pa, ker ostane vekoma,
ima večno duhovstvo. Torej jih premore tudi vekoma zve¬
ličati, ktcri pridejo po njem k’Bogu, ker vedno živi, de
za nas prosi. Spodobilo se je namreč, de imamo taciga
veliciga duhovna, svetiga, nedolžniga, neomadežaniga, od-
ločeniga od grešnikov, in višigd, ko so nebesa: kterimu
ni treba kakor duhovnam vsak dan poprej za svoje grehe
darovati, potlej za grehe ljudstva, zakaj to je storil en¬
krat, ker je sam sebe daroval, Jezus Kristus nas Gospod.

Evangeli svetiga Matevža  34, 43—47.

v

Tisti čas je rekel Jezus svojim učericam: Cujte,
ker ne veste, ktero uro bo vaš Gospod prišel. To pa
vedite, de, ko bi vedel hišni gospodar, ktero uro ima
tat priti, bi gotovo čul, in bi ne pustil podkopati svoje
hiše. Torej bodite tudi vi perpravljeni; ker ob uri,
ki je ne veste, bo Sin človekov prišel. Kdo neki je
zvesti in razumni hlapec, kteriga je postavil njegov
gospod čez svojo družino, de jim daje ob času jed?
Blagor tistimu hlapcu, kteriga njegov gospod, kadar
pride, najde tako delati! Resnično vam povem, de ga
bo čez vse svoje premoženje postavil.

184

16. veliciga travna.

V’ dan s. Janeza Nepomučano marternika.

Berilo iz bukev Sirahovih  21, 26— 31.

Neumni skozi okno gleda v’hišo; razumni mož pa
zunej stoji. Nespamet človekova je poslušati per durih ;
modriga pa teži sramota. Usta neumnih nespametno go¬
vore, besede modrih pa so z’mero pretehtane. Trapasli
imajo na jeziku svoje serce, modri pa v’ sercu svoj jezik.
Kadar kolne hudobni hudiča, kolne sam svojo dušo. Šep-
tavic oskruni svojo dušo, in je povsod čerten ; in kdor
se ga derži, je sovražen: molčeči in razumni je češen.

Evangeli: Tisti čas, je Janez, ko je v’ječi itd.
(kakor drugo nedeljo v’ adventu str. 2.}

25. veliciga travna.

V’ dan s. Urbana marternika papeža.

Berilo:  Bratje! hvaljen bodi Bog, itd. (kakor v’dan s.
Blaža marternika škofa, sir. 167.}'

Evangeli: Nekdo, kteri je na ptuje šel itd. (kakor
v’ dan s.Nikolavža spovedovavca škofa, str. 154.)

81. veliciga travna.

V’ dan ss. Kancjana in tovaršev marter-

nikov.

(O velikonočnim času.)

Berilo:  Hvaljen»bodi Bog in Oče itd.

Evangeli: Jest sim terta, vi mladike itd. (oboje
kakor v’ dan s. Florjana in tovaršev, str. 182.)

(Zunej velikonočniga časa.)

185

Berilo iz bukev modrosti  5, 16 —20.

Pravični pa bodo vekomej živeli, in per Gospodu je
njih plačilo, in skerb za-nje per Narvišim. Zato bodo
prejeli častitljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove
roke; ker s’svojo desnico jih bo pokril, in s’svojo sveto
roko jih bo branil. Prejel bo orožje .njegov serd, in ob¬
orožil stvari v’ maševanje nad sovražniki. Oblekel bo na¬
mesti oklepa pravico, in vzel namesti čelade pravično sod¬
bo. Prijel bo nepremagavni škit, svetost.

Evangeli svetiga Lukeža  6, 17 — 23.

Tisti čas je šel Jezus z’gore itd. (kakor v’dan
ss. Fabjana in Sebastjana martervikov, str. 162.)

2. režniga cveta.

V’ dan ss. Marcelina, Petra in Erazma

inarternikov.

Berilo! Bratje! menim, de se terpljenje sidanjiga časa
ne da permeriti itd. (kakor četerto nedeljo po binke-
štih, str. 130.)

Evangeli:  Kadar bote slišali vojske itd. (kakor v’
dan ss. Vincencja in Anastazja marternikov str.

9. režniga cveta.

V 1  dan ss. Primaža in Felicjana marter-

. nikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomej živeli itd. (kakor v’
dan ss. Kancjana in tovaršev marternikov, str. 186.)

Evangeli:  Zahvalim te Oče itd. (kakor 24. dan
svečana str. 172.)

186

10. režniga cveta.

V’ dan s. Margarete kraljice.

Berilo:  Serčuo ženo kdo bo našel? itd. (kakor v’ dan
s. Frančiške Rimske vdove, str. 172.)

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu,
itd. (kakor v’ dan s. Lucije device marternice,
str. 157.)

13. režniga cveta.

V’ dan s. Antona Padovskiga.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  4, 9—14.

Bratje! v’razgledovanje smo svetu, in angelam in
ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v’
Kristusu; mi slabi, vi pa mučni; vi častili, mi pa brez
častni. Do te ure smo lačni, žejni in nagi, in nas za uho
bijejo, in nimamo stanovitniga prebivališa. In se trudimo
z’svojimi rokami delajoči; nas kolnejo, in blagoslovimo;
nas preganjajo, in prenesemo; nas prekljinajo, in prosi¬
mo; kakor smeti tega sveta smo poslali, vsiga izveržik
do zdej. Tega ne pišem, de bi vas osramotil, ampak vas
opominjam, kakor svoje predrage otroke v’Kristusu Je¬
zusu Gospodu našim.

E v angeli:  Naj bo opasano vaše ledje, itd. (kakor
v’ dan s. Silvestra papeža; str. 12.)

15. režniga cveta.

V’ dan ss. Vida in tovaršev marternikov.

Berilo:  Pravičnih duše so v’roki Božji, itd. (kakor
y’ dan ss. Vincencja in Anastazja mart. str. 163.)

187

Evangeli svetiga Lukeža  10, 16 — 20.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Kdor
vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje,
mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje nje¬
ga, kteri me je poslal. Dva in sedeindeseteri pa so
se z’veseljam vernili, rekoč: Gospod! tudi hudiči so
nam pokorni v’ tvojim imenu. In jim je rekel: Vidil
sim satana, kakor blisk z’ neba pasti. Glejte! dam
vam oblast stopati na kače in škorpijone, in zoper
vso moč sovražnikovo; in nič vam ne bo škodovalo.
Vunder ne veselite se tega, de so vam duhovi po¬
korni; veselite se pa, de so vaše imena zapisane v’
nebesih.

21.  režniga cveta.

V’ dan s. Alojzja spovedovavca.

Berilo iz bukev Sirahovih  31, 8—11.

Blagor človeku, kteri je najden brez madeža, in kteri
za zlalam ne hodi, in se ne zanaša na zaloge denarjev.
Kdo je ta, in ga borno hvalili? Zakaj prečudne reči je
delal v’ svojim življenji. On je skušen v’ tem, in popoln
najden, in mu*bo večna čast. On bi bil zamogel grešiti,
in ni grešil; hudo storiti, in ni storil. Zato je uterjeno
njegovo blago v’Gospodu, in njegovo milošinjo bo ozna-
novala vsa množica svetih.

Evangeli svetiga Matevža  22, 29 — 40.

Tisti čas je odgovoril Jezus saducejem in re¬
kel: Se molite, ker ne umete ne pisem ne moči Bo¬
žje. Ob vstajenji namreč se ne bodo ne ženili ne
možile, temuč bodo kakor angeli Božji v’nebesih.
Od vstajenja mertvih pa, ali niste brali, kar vam je
govoril Bog rekoč: Jest sim Bog Abrahamov, in Bog
Izakov, in Bog Jakobov ? Bog ni mertvih, ampak ži¬
vih. In množice, to slišati, so se zavzele nad njego¬
vim ukani. Ko so pa farizeji slišali, de je saduceje
k’ molčanju perpravil, so se sošli. In eden zmed njih,

188

učenik postave, gaje  vprašal ga skušajoč: Učenik!
ktera je velika zapoved v’postavi? Jezus pa mu je
rekel: Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga
serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli.
Ta je nar veči in perva zapoved. Druga pa je tej
enaka: Ljubi svojiga bližnjiga, kakor sam sebe. V’
teh dveh zapovedih je zapopadena vsa postava in
preroki.

33. režniga cveta.

V’ dan ss. Ahacja in tovaršev marter-

nikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomej živeli itd. (kakor v'
dan ss. Kancjana in tovaršev inart. str. 184.)

E v angeli:  Tisti čas je šel Jezus z’gore itd. (^ka¬
kor v’ dan ss. Fabjana in Sebastjana marterni-
kov str. 162.)

34. režniga cveta,

V  dan rojstva s. Janeza Kerstnika.

Berilo iz Izaija preroka  49, 1 — 7.

Poslušajte, otoki, in vzemite si v’ serce, daljue
ljudstva! Gospod meje  v’ maternim telesu poklical; ko
sim še v’telesu svoje matere bil, se je spomnil mojiga
imena. In je storil moje usta kakor ojster meč; v’senco
svoje roke me je skril,  in me je vzel ko izbrano psico,
v’ svoj tul me je skril. In mi je rekel: Moj hlapec si ti,
Izrael! ker v’tebi bom razsvetlovan. In zdej reče Go¬
spod , ki me je iz materniga telesa sebi hlapca storil:
Glej, dal sim te narodam v’svetlobo, de si moje zveliča¬
nje do konca sveta. Kralji bodo vidili, in knezi vstali,
ter te molili zavoljo Gospoda tvojiga Boga, in zavoljo
Svetnika Izraeloviga. kteri te je izvolil.

189

Evangeli svetiga Lukeža  1, 57—68.

Elizabeti se je spolnil čas poroditi, in je rodila
sinu. In njeni sosedje in žlahta so slišali, de je Go¬
spod skazal svoje veliko usmiljenje nad njo, in so se
z’ njo vred veselili. In zgodilo se je, osmi dan so
prišli obrezovat deteta, in so ga imenovali po imenu
njegoviga očeta Caharija. In njegova mati je odgo¬
vorila in rekla: Tega ne, ampak Janez naj se ime¬
nuje. In so ji rekli: Sej ni nikogar v’ tvojim rodu,
kterimu bi bilo tako ime. Pomignili so pa njegovimu
očetu, kako hoče, de bi se imenoval. In si je ukazal
dati tablico, in je zapisal, rekoč: Janez je njegovo
ime. In so se vsi čudili. Pcr tej priči pa so se od-
perle njegove usta in njegov jezik, in je spregovoril
in Boga hvalil. In opadel je strah vse njih sosede,
in po vsili Judejskih gorah so se razglasile vse te
reči. In vsi, kteri so slišali, so si k’ sercu vzeli, re¬
koč: Kaj koli bo iz tega deteta? Zakaj roka Go¬
spodova je bila z’njim. In Caharija, njegov oče, je
bil napolnjen s’ svetim Duham, in je prerokoval, re¬
koč: Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal,
in storil odrešenje svojimu ljudstvu.

26 . režniga cveta.

V’ dan ss. Janeza in Pavla marternikov.

Berilo iz bukev Strahovih  44, 10—15.

Ti so usmiljeni možje, kterili pravičnosti niso poza¬
bljene; per njih zarodu ostane njih blago, svet del so
njih vnuki; in v’zavezi je ostal njih zarod, in njih otroci
zavoljo njih vekomej ostanejo; njih rod in njih slava ne
bota prešla. Njih telesa so v’ miru pokopane, in njih ime¬
na žive od rodu do rodu. Njih modrost bodo perpovedovale
vse ljudstva, in njih hvalo bo oznanoval ves zbor svetnikov.

Evangeli svetiga Lukeža  12, 1—8.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Varujte
se kvasa farizejov, kteri je hinavšina. Nič pa ni

190

skritiga, kar bi se ne razodelo; tudi nič skrivniga,
kar bi se ne zvedilo. Torej, kar ste v’ temi rekli, se
bo na svetlim govorilo; in kar ste na uho govorili v’
hramih, bo oznanovano na strehah. Povem pa vam
svojim prijatlam: Ne bojte se jih , kteri telo umore,
in po tem nimajo kaj storiti. Hočem vam pa poka¬
zati, koga se bojte. Bojte se tistiga, kteri, ko je
umoril, ima oblast vreči v’ pekel. Res, vam povem,
tega se bojte ! Ali se ne proda pet vrabcov za dva
vinarja ? In ne eden zmed njih ni pozabljen per Bo¬
gu. Pa tudi lasje vaše glave so vsi razšteti. Ne
bojte se tedej; več ko veliko vrabcov ste vi vredni.
Povem vam pa: Kdor koli me spozna pred ljudmi,
bo tudi Sin človekov njega spoznal pred angeii Bo¬
žjimi.

39. režniga cveta.

V’ god ss. aposteljnov Petra in Pavla.

Berilo iz djanja aposteljskiga  1£, 1 — 11.

Tiste dni jih je kralj Herode/, jel nekej v’ cerkvi
preganjati. Umoril pa je Jakoba, Jane/.oviga brata, zme¬
čem. Ko je pa vidil, de je to Judam všeč, je ukazal tudi
še Petra vjeti. Bili so pa dnevi opresnikov. Ko ga je bil
tedej vjel, ga je poslal v’ ječo, in dal štirim čveterstvam
vojakov varovati, ker ga je hotel po veliki noči postaviti
pred ljudstvo. In Peter je bil sicer zapert v’ ječo, cerkev
pa je za-nj neprenehama k’ Bogu molila. Kadar ga je pa
Herode/, imel pred ljudi postaviti, je tisto noč Peter spal
med dvema vojakama vklenjen v’dve ketini; in varhi so
pred durmi varovali ječo. In glej, angel Gospodov je
perstopil, jn luč se je zasvetila v’ječi; in je udaril Petra
v’ bok, in ga izbudil, rekoč: Vstani hitro 1 In so padle
ketine od njegovih rok. Rekel pa mu je angel: Opaši se
in obuj svoje čevlje! In storil je tako. In (angel) mu je
rekel: Ogerni svoj plajš, in pojdi za menoj. In je šel
vun za njim, In ni vedil, de je res, kar se je godilo po
angelu; ampak je menil, de perkazen vidi. Kadar sta bila
pa odšla memo perve in druge straše, sta prišla do že-

19l

Jeznih vrat, ktere peljejo v’ mesto, in te so se jima same
od sete odperle. In sta šla skozi nje, in prišla v’ ene
ulice, in zdajci je odstopil angel od njega. In Peter se
zave, in reče: Zdej vem res, de je poslal Gospod svoji-
ga angela, in me je otel od Herodežove roke, in od vsiga
čakanja Judovskiga ljudstva.

Evangeli svetiga Matevža  16, 13 —19.

Tisti čas je prišel Jezus itd. (kakor v’ dan stola
s. Petra v’Rimu. str. 16i.)

3. maliga serpana.

V’ dan obiskanja s. Marije device.

Berilo iz visoke pesmi Salomonove  8 — 14.

Glej, on pride, in skače po gorah, in preskakuje
hribe. Podoben je moj ljubik serni in mladimu jelenu.
Glej, on stoji za našo steno, in gleda skozi okna, in po¬
gleduje skozi mrežo. Glej, moj ljubik mi govori: Vstani,
hiti, prijallica moja, golobica moja, lepa moja! in pridi;
ker zima je že minula; dež je odšel in nehal; cvetlice
so se perkazale v’ naši deželi; čas obrezvanja je prišel;
glas gerliec se je zaslišal v’naši deželi; figovo drevo je
pognalo svoj cvet: cvetoči vinograilje dajo svoj duh.

Vstani, prijatlica moja, lepa moja! in pridi. Golobica moja
v 1  razpokih skale, v’luknjah kamnate ograje! pokaži mi
svoje obličje, daj slišati svoj glas v’ mojih ušesih ; ker
tvoj glas je sladak, in tvoje obličje lepo.

Evangeli svetiga Lukeža  1, 39— 47.

Tisti čas se je Marija vzdignila, in je jaderno
šla v’ gore v’ mesto na Judovim. In je stopila v’ hišo
Caharijovo in je pozdravila Elizabeto. In zgodilo se
je, ko je zaslišala Elizabeta pozdravljenje Mariino,
je poskočilo dete v’ njenim telesu. In Elizabeta je
bila napolnjena s’ svetim v Duham, in je zavpila z’ ve¬
likim glasam, in rekla: Zegnana si ti med ženami, in
žegnan je sad tvojiga telesa! In od kod to meni, de

192

pride mati mojiga Gospoda k’meni? Zakaj glej! ko
je prišel glas tvojiga pozdravljenja v’ moje ušesa, je
dete poskočilo od veselja v’ mojim telesu. In blagor
ti, ki si verovala, ker se bo dopolnilo, kar ti je po¬
vedano od Gospoda. In Marija je rekla: Moja duša
poveličuje Gospoda, in moj duh se veseli v’ Bogu,
mojim Zveličarji.

4, maliga šerpami.

V’ dan s. Ulrika spovedovavca škofa.

Berilo:  Bratje! duhovnov je bilo več itd.

Evangeli:  Cujte, ker ne veste itd. (oboje kakor v 5
dan s. Gotharda spovedovavca škofa. str. 183.)

12. maliga serpana.

V’ dan ss. Hermagora škofa in Fortunata
diakona, niarternikov, Krajnske dežele perpo-
ročnikov.

Berilo:  Pravičnih duše so v’roki Božji, itd.

Evangeli:  Kadar bote slišali vojske, itd. (oboje
kakor v’ dan ss. Vincencja in Anastazja mart.
str. 163.)

13. maliga serpana.

V’ dan s. Margarete device marternice.

Berilo:  Gospod, moj Bog! povzdignil si itd. (.kakor v’
dan s. Doroteje, str. 169.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno zakladu
itd. (kakor v’ dan s. Lucije device marternice,
str. 157.)

193

16. maliga »črpana.

V’ dan s. device Marije Karmelske.

Berilo iz bukev Sirahovih  24, 23 — 31.

Jest sim ko terta sladek in dišeč sad rodila, in iz
mojiga cvetja je častit in obiln sad. Jest sim mati čiste
ljubezni, in strahu, in spoznanja in svetiga upanja. Per
meni je vsa milost pota in resnice, per meni vse upanje
življenja in čednosti. Perstopite k’ meni vsi, kteri me že¬
lite, in mojiga sadu se nasitite. Zakaj moj duh je slajši
od medu, in moj del slajši od medu in satovja. Moj spo¬
min je v’ večne rodove. Kteri mene jedo, bodo še lačni;
in kteri mene pijo, bodo še žejni. Kdor mene posluša, ne
bo osramoten ; in kteri po moje delajo, ne bodo grešili.
Kteri mene oznanujejo, bodo večno življenje imeli.

Evangeli svetiga Lukexa  11, 27—28.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, je po¬
vzdignila neka žena glas zmed množice, in mu je re¬
kla: Blagor telesu, ktero je tebe nosilo, in persam,
ktere si sesal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor
tistim, kteri Božjo besedo poslušajo, in jo ohranijo.

17. maliga serpana.

V’ dan s. Aleksia spovedovavca.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja

6 , 6 - 12 .

Predragi! velik dobičik je pobožnost z’ zadovoljno¬
stjo. Nič namreč nismo pernesli na ta svet; javelne mo¬
remo tudi kaj odnesti. Ako pa imamo živež in obleko,
bodimo s’ tem dovoljni. Zakaj, kteri hočejo obogateti pa¬
dejo v’ skušnjavo, in v’ zadergo hudičevo, in v’ veliko ne-
pridnih in škodljivih želj , ktere potope človeka v’ pogu¬
bljenje in končanje. Korenina vsiga hudiga namreč je
lakomnost; nekteri, ki so po njej hrepeneli, so zašli od
vere, in se zapletli v’ velike nadloge. Ti pa, o človek

13

194

Božji! Leži od tega; derži se pa pravice, pobožnosti, vere,
ljubezni, poterpežljivosti, krotkosti. Vojskuj dobro vojsko
vere, segaj po večnim življenji.

Evangeli: Glej, mi smo vse zapustili itd. (kakor
Vdan  spreobernjenja s. Pavla aposteljna str.

20. maliga serpana.

V’ dan s. Elija preroka.

Berilo iz bukev (širahovih  48, 1—10.

Je vstal Elija prerok kakor ogenj, in njegova be¬
seda je kakor bakla gorela. On je perpeljal nad ljudstva
lakoto, in ker so ga razdražili s’ svojim zavidam, jih je
manj perhajalo, niso namreč mogli terpeti zapoved Go¬
spodovih. Z’ besedo Gospodovo je zaperl nebo, in je per-
klieal z’ neba ogenj trikrat. Tako se je poveličal Elija
v’svojih čudežih. In kdo se more tako slaviti, kakor ti?
Ti si vzdignil mertviga iz groba, iz smertne oblasti po
- besedi Gospoda Boga. Ti si vergel kralje v’ pogubo, in
razterl lahko njih moč, in slavne iz njih postelje. Ti si
slišal na Sinaji svarjenje in na Ilorebu sodbo masevanja.
Ti si mazal kralje v’ pokorjenje, in si preroke stavil na¬
slednike za seboj. Ti si bil vzet v’ ognjenim viharji na
vozu z’ ognjenimi konji. Ti si bil namenjen ob sodbah
časov tolažiti serd Gospodov, spraviti očetovo serce s’
sinam, in spet ustanoviti rodove Jakobove.

Evangeli:  Tisti čas vzame Jezus z’seboj Petra in
Jakoba in Janeza itd. (kakor drugo postno ne¬
deljo str. 38.)

22. maliga serpana.

V’ dan s. Marije Magdalene.

Berilo:  Vstala bom, in obhodila mesto itd. (kakor 23.
dan svečana, str. 171.)

195

Evangeli: Tisti čas je nekdo zmed farizejev itd.
(kakor v’ četertik po tihi nedelji, str. 78.)

25.  maliga serpana.

V T ’ dan s. Jakoba aposteljna.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinča -
nov  4, 9 — 15.

Bratje! menim, de je Bog nas aposteljne poslednje
postavil, kakor k’ smerti namenjene: ker smo v’ razgle¬
dovanje svetu, in angelam in ljudem. Mi smo neumni za¬
voljo Kristusa, vi pa modri v’ Kristusu; mi slabi, vi pa
močni; vi častiti, mi pa brezčastni. Do te ure smo lačni,
žejni in nagi, in nas za uho bijejo , in nimamo stanovit-
niga prebivališa. In se trudimo s’ svojimi rokami delajoči;
nas kolnejo, in blagoslovimo; nas preganjajo, in prenese¬
mo ; nas preklinjajo, in prosimo; kakor smeti tega sveta
smo postali, vsiga izveržik do zdej. Tega ne pišem, de
bi vas osramotil, ampak vas opominjam, kakor svoje pre¬
ljube otroke. Zakaj, ko bi ravno deset tavžent učenikov
imeli v’ Kristusu, vender nimate veliko očetov; ker v’
Kristusu Jezusu sim vas jest z’ evangelijem rodil.

Evangeli svetiga Matevža 20, 20 — 23.

Tisti čas je perstopila k’ Jezusu mati Cebede-
jovili sinov, s’ svojima sinama, ter ga je molila in ne-
kaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš ? Mu pravi:
Reci, de sedita ta moja sina, eden na tvoji desnici,
in eden na tvoji levici v’ tvojim kraljestvu. Jezus pa
je odgovoril in rekel: Ne'vesta, 'kaj prosita. Ali
moreta piti kelih, ki ga bom jest pil? Mu rečeta:
Moreva. Jima reče: Moj kelih bota sicer pila; sedeti
pa na moji desnici ali levici ni moje vama dati, am¬
pak kterim je perpravljeno od mojiga Očeta.


13

196

Ravno ta dan.

V’ dan s. Krištofa marternika.

Berilo:  Pravičnika je peljal Gospod itd.

Evangeli: Nikar ne mislite itd. (oboje kakor v’dan
s. Valentina marternika, str. 169.)

36. malika serpana.

V’ dan s. Ane, matere Marije device.

Berilo:  Serčno ženo kdo bo našel? (kakor v’ dan s.
Frančiške Rimske vdove, str. 173.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno zakladu,
(kakor v’ dan s. Lucije device marternice str.

3. velicika serpana.

V’ dan s. Stefana papeža marternika.

Berilo 4z djanja aposteljskiga  20, 17—21.

Tiste dni je z’ Mileta Pavl poslal v’ Efez, poklicat
starašine cerkve. Kadar so bili ti k’ njemu prišli, in so
vkupej bili, jim je rekel: Vi veste od pervika dne, ko
sim prišel v’Azijo, kako sim z’vami ves čas bil, služijoč
Gospodu z’ vso ponižnostjo in s’ solzami in skušnjami,
ktere so se mi k°dile zavoljo zalezovanja Judov; kako
nisim nič odteknil koristnik«, de bi vara ne bil oznanil, in
vas učil očitno in po hišah , oznanujoč Judam in never-
nikam spreobernjenje k’ Boku in vero našika Gospoda Je¬
zusa Kristusa.

Evangeli:  Ako hoče kdo za menoj pritiitd. (kakor
v’ dan s. Blaža marternika škofa, str. 167.)

197

5. veliciga serpana.

V’ dan s. Marije Snežnice.

Berilo iz bukev Sirahoi-ih  24, 14—16.

Od začetka in pred veki sim stvarjena, in nikodar
ne bom nehala, in v’ svetim prebivališi sim 'pred njim slu¬
žila. In tako sim se v’ Sionu uterdila, in v’ svetim mestu
sim ravno tako počivala, in v’ Jeruzalemu je bila moja
oblast. In sim se vkoreninila v’ častitim ljudstvu, in v’
mojim Bogu je njegev del, in v’ družbi svetnikov moje
stanovališe.

Evangeli svetiga Lukeia  11, 27  — 28.

Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, itd.
(kakor v’ dan s. device Marije Karmelske, str. 193.)

Ravno ta dan.

V 1  dan s. Ozvalda spovedovavca.

Berilo:  Bratje! v’ razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v’ dan s. Antona Padovskiga str.' 186.)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Ne
bojte se, majhina čeda! ker vašimu Očetu je dopadlo
vam dati kraljestvo. Prodajte svoje premoženje, in
dajte vbogajme. Storite si mošnje, ktere se ne sta¬
rajo; zaklad, kteri ne mine v’ nebesih, kamor se tat
ne perbliža, in kteriga molj ne razjeda. Kjer je nam¬
reč vaš zaklad, tam bo tudi vaše serce.

6. veliciga serpana.

V 1  dan ss. Ksista in tovaršev marternikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomej živeli itd. (kakor v’
dan ss. Kancjana in tovaršev mart. str. 184.)

198

Evangeli: Tisti čas je šel Jezus z’ gore itd. (ka¬
kor v’ dan ss. Fabiana in Sebastjana mart. str.
162.)

10. veliciga serpana.

V’ dan s. Lavrencja marternika.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  9, 6— 10.

Bratje! kdor skopo seje, bo tudi skopo žel; in kdor
seje v’ obilnosti, bo tudi v’ obilnosti žel. Slehern (daruj),
kakor je v’ svojim sercu namenil, ne z’ žalostjo ali po
sili; zakaj veseliga darovavca ljubi Bog. Bog pa je mo¬
gočen vsak dar zobilšati med vami, de imate vselej vsiga
davolj, in ste bogati v !  vsako dobro delo ; kakor je pisa¬
no : Deli, daje ubogim, njegova pravičnost ostane vekomej.
Kteri pa daje seme sejavcu, bo tudi kruha jesti dal, in
bo namnožil vaše seme, in dal rasti obilniši sad vaše pra¬
vičnosti.

Evangeli svetiga Janeza  12, 24—26.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Res¬
nično, resnično vam povem, ako pšenično serno ne
pade v’zemljo, in ne umerje, ostane ono samo; ako
pa umerje, stori veliko sadu. Kdor ljubi svoje živ¬
ljenje, ga bo zgubil; in kdor sovraži svoje življenje
na tem svetu, ga bo perhranil v’ večno življenje. Ako
kdo meni služi, naj za menoj hodi; in kjer sim jest,
tamkej bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi,
ga bo moj Oče počastil.

15. veliciga serpana.

Veliko gospodnico, ali v’ god vnebovze¬

tja Marije device.

Berilo iz bukev Sirahovih  24, 11—20.

V’vsim sim pokoja iskala, in v’erbšiui Gospodovi
sim kotla stanovati. Tedej je zapovedal, in mi rekel stvar-

199

nik vsih reci; in ktere me je stvaril, je počival v’ mojim
šotoru, in mi je rekel: V' Jakobu prebivaj, v’ Izraelu imej
svoj del, in med mojimi izvoljenimi se vkorenini.—In ta¬
ko sim se v’ Sionu uterdila, in v’ svetim mestu Šim ravno
tako počivala, in v’ Jeruzalemu je bila moja oblast. In
sim se vkoreninila v’ častitim ljudstvu , in v’ mojim Bogu
je njegov del, in v’ družbi svetnikov moje stanovališe.
Kakor eeder na Libanu sim povišana, in kakor cipresa na
gori Sionski. Visoko kakor palma v’ Kadezu sim zrastla,
in kakor zasajena roža v’ Jerihu; kakor lepa oljka na
polji, in kakor javor ob vodi na potih sim visoko zrastla.
Kakor sladka skorja in lepo dišeče mazilo sim dišala,
kakor izbrana mira sim dajala prijeten duh od sebe.

Evangeli svetiga Lukeka  10, 38— 42.

Tisti čas je šel Jezus v’ neko vas; in neka že¬
na, Marta po imenu, ga je sprejela v’ svojo hišo. In
ona je imela sestro, po imenu Marijo, ktera je tudi
sedla k’ nogam Gospodovim, in poslušala njegovo be¬
sedo. Marta pasi je dajala s’postrežbo veliko opra¬
viti; ter je perstopila, in rekla: Gospod! ti ni mar,
de me moja sestra samo pusti streči ? Reci ji tedej,
de naj mi pomaga. In Gospod je odgovoril, in ji
rekel: Marta, Marta! skerbna si in si veliko perza-
devaš. Pa le eno je potrebno. Marija je nar boljši
del izvolila, kteri ji ne bo odvzet.

16. veliciga serpana.

V’ dan s. Roka spovedovavca.

Berilo: Bratje! v’ razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v’ dan s. Antona Padovskiga str. 186.)

Evangeli:  Ne bojte se, majhina čeda itd. (kakor
v’ dan s. Ozvalda spovedovavca, str. 197.j

200

24.  veliciga serpana.

V’ dan s. Jerneja aposteljna.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  12, 27-31.

Bratje! vi ste telo Kristusovo in udje med seboj.
In Bog je v’ cerkvi postavil pervič aposteljne, drugič pre¬
roke, tretjič učenike, potlej moči, po tem dari ozdravljati,
pomagati, vladati, mnogotere jezike govoriti, jezike izla-
gati. So mar vsi aposteljni? ali vsi preroki? ali vsi uče¬
niki? ali imajo vsi moči? ali vsi dari ozdravljati? ali vsi
mnogotere jezike govore? ali vsi izlagajo? Hitite pa po
boljših darovih.

Evangeli svetiga Lukeia  6, 12 —19.

Tisti čas je šel Jezus na goro molit, in je pre¬
nočil v’ molitvi Božji. In ko je bil dan, je poklical
svoje učence, in jih je iz njih dvanajst izvolil, (ktere
je tudi aposteljne imenoval): Simona, ki ga je tudi
Petra imenoval, in Andreja njegoviga brata, Jakoba
in Janeza, Filipa in Jerneja, Matevža in Tomaža,
Jakoba Alfejoviga, in Simona, imenovaniga Celota, in
Judeža Jakoboviga, in Judeža Iškarjota, kteri je iz-
dajavec bil. In je šel doli z’ njimi, in je stal na ra¬
vnim polji, in truma njegovih učencov, in velika mno¬
žica ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od pri¬
morja, in od Tira in Sidona, kteri so bili prišli po¬
slušat, in ozdravljeni biti od svojih bolezen. In ktere
so nadlegovali nečisti duhovi, so bili ozdi*avljeni. In
vsa množica se gaje  iskala dotakniti, ker je moč
šla iz njega, in je vse ozdravila.

28. veliciga serpana.

V’ dan s. Avguština škofa in učenika.

Berilo:  Predragi! zapričam pred Bogam itd. (kakor v’
dan s. Silvestra papeža, str. i2.)

201

Evangeli: Vi ste sol semlje, itd. (kakor v’ dan s.
Gregorja papeža, str. 173.)

29. veliciga serpana.

V’ dan obglavljenja s. Janeza kerstnika.

Berilo iz Jeremija 'preroka  1, 17—19.

Tiste dni mi je govoril Gospod rekoč: Prepaši svoje
ledje, in vstani, in govori Judu vse, kar ti jest zapovem.
Ne boj se jih; tudi namreč ne bom perpustil, de bi se
jih bal. Zakaj jest te dans storim terdno mesto, in žele¬
zen steber, in bronast zid po vsi deželi, kraljem v’ Judu,
njegovim knezam, in duhovnam in ljudstvu dežele. In se
bodo bojevali zoper tebe, pa ne bodo premogli, ker sim
jest s’ teboj, reče Gospod, de te rešim.

Evangeli svetiga Marka  6, 17—29.

Tisti čas je poslal Herodež, in vjel Janeza, in
ga zveval v’ ječi zavoljo Herodiade, žene svojiga
brata Filipa, ker jo je bil za ženo vzel. Zakaj Ja¬
nez je rekel Herodežu: Ni ti perpušeno imeti žene
svojiga brata. Herodiada pa ga je zalezovala, in ga
je liotla umoriti, pa ni mogla. Herodež se je namreč
bal Janeza, ker je vedil, deje pravičen in svet mož;
in ga je varoval, in je, kakor je od njega slišal, ve¬
liko storil, in ga je rad poslušal. In ‘ko je bil perio¬
den dan prišel, je Herodež v’ dan svojiga rojstva
večerjo napravil knezam, vojvodam in pervakam Ga¬
lilejskim. In ko je bila prišla hči Herodiadina, in je
plesala, in dopadla Herodežu, in z’ njim sedečim; je
rekel kralj dekletu; Prosi me, kar hočeš, in ti bom dal.
In j* j e  persegel: Kar koli prosiš, ti bom dal, tudi
polovico svojiga kraljestva. In je vun šla in rekla
svoji materi: K,ij naj prosim ? Ona pa je rekla: Glavo
Janeza kerstnika. In je šla zdajci hitro noter h’ kralju,
in je prosila, rekoč: Hočem, de mi daš jaderno v’
skledi glavo Janeza kerstnika. In kralj je bil žalosten,
pa zavoljo persege, in zavoljo z’njim sedečih, je ni
hotel žaliti; temuč je poslal rabeljna, in ukazal per-

202

nesti njegovo glavo v’ skledi. In ga je v’ ječi ob
glavo djal, in je pernesel njegovo glavo v’skledi, in
jo je dal dekletu, in dekle jo je dalo svoji materi.
Kadar so to slišali njegovi učenci, so prišli in vzeli
njegovo truplo, in so ga položili v’ grob.

Pervo 'nedeljo kimovca.

V’ god vsili angelov varhov.

Berilo iz 2. bukev Mojzesovih 23, 20—23,

To govori Gospod Bog: Glej, jest bom poslal svo-
jiga angela, kteri pojde pred teboj, in te bo varoval na
potu, in perpeljal v’ kraj , kteriga sim perpravil. Spoštuj
ga, in poslušaj njegov glas, in glej, de ga ne zaničuješ,
ker ne bo zanesel, ^kadar grešiš, in moje ime je v’ njem.
Ako poslušaš njegov glas, in vse storiš, kar govorim;
bom sovražnik tvojim sovražnikam, in bom nasprotoval
tvojim nasprotnikam, In moj angel pojde pred teboj.

Evangeli svetiga Matevža  18, 1 —10.

Tisti čas so perstopili učenci k’ Jezusu, rekoč:
Kteri je li veči v’ nebeškim kraljestvu? In Jezus je
poklical otroka, in ga je postavil v’ sredo med nje,
in je rekel: Resnično vam povem; ako se ne spreo-
bernete, in niste kakor otroci, ne pojdete v’ nebeško
kraljestvo. Kdor koli se tedej poniža, kakor ta otrok,
ta je veči v’ nebeškim kraljestvu. In kdor sprejme
kteriga takiga otroka v’ mojim imenu, mene sprejme.
Kdor pa pohujša kteriga teh malih, ki v’me verujejo,
bi mu bilo bolje, de bi se mu obesil rnlinsk kamen
na vrat r  in bi se potopil v’ globočino morja. Gorje
svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti,
ali vunder gorje tistimu človeku, po kterim pohujšanje
pride. .Ako te pa tvoja roka, ali tvoja noga pohujša,
odsekaj jo, in verzi od sebe; bolje ti je hromimu ali
kruljovimu iti v’ življenje, kakor dve roke, ali dve
noge imeti, pa verženimu biti v’ večni ogenj. In ako
te tvoje oko pohujša, izderi ga, in verzi od sebe;
bolje ti je z’ eniin očesam iti v’ življenje, kakor dva

203

očesa imeti, pa verženimu biti v’ peklenski ogenj.
Glejte, de ne zaničujete kteriga teh malih! ker po¬
vem vam, de njih angeli v’ nebesih vedno gledajo
obličje mojiga Očeta, ki je v’ nebesih.

1. kimovca.

V’ dan s. Egidija abata.

Berilo:  Je bil ljub Bogu in ljudem, itd, (kakor v’ dan
s. Antona pušavnika, 160.) .

Evangeli:  Glej, mi smo vse zapustili, itd. (kakor
v’ dan spreobernjenja s. Pavla aposteljna, str.

4. kimovca.

V’ dan s. Rozalije device.

Berilo:  Bratje! kdor se hvali, itd. (kakor v’ dan s. Lu¬
cije device marternice sir. 157.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam, itd. (kakor v’ dan s. Barbare device
marternice str. 153.)

8. kimovca.

Malo gospodnico ali v’ god rojstva Ma¬

rije device.

Berilo in Evangeli se najdeta v’ praznik spočetja device
Marije, 8. dan grudna, str. 156.)

Pervo nedeljo po mali gospodnici.

V’ praznik svetiga imena Marije.

Berilo:  Jest sim ko terta sladek in dišeč sad rodila, itd.
(kakor 16. dan maliga serpana, str. 193.)

Evangeli:  Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga
poslan itd. (kakor 18. dan grudna, str. 158.)

204

14. kimovca.

V’ dan povišanja svetiga Križa.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipjanov
2, 5—11.

Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Je¬
zus itd. (kakor cvetno nedeljo per maši, str. 83.)

Evangeli svetiga Janeza  12, 31 —36.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta iz-
veržen. In jest, kadar bom povišan iz zemlje, bom
vse k’ sebi vlekel. To pa je rekel, de je na znanje
dal, s’ kakošno smertjo de bo umeri. Množica mu je
odgovorila: Mi smo slišali iz postave, de Kristus
vekomaj ostane; in kako praviš ti: Sin človekov mora
povišan biti? Kdo je tisti Sin človekov? Jezus jim
je tedej rekel: Se malo časa je luč per vas. Hodite,
dokler imate luč, de vas tema ne obide; in kdor v’
temi hodi, ne ve, kam gre. Dokler imate luč, vero-
vajte v’ luč, de bote otroci luči. To je Jezus govoril,
in je šel, in se jim skril.

17. kimovca.

V’ dan s. Lamberta škofa marternika.

Berilo iz lista s. Jakoba aposteljna  1, 12—18.

Predragi! blagor človeku, kteri preterpi skušnjo, ker
skušen bo prejel venec življenja, ki ga je Bog tistim ob¬
ljubil, kteri ga ljubijo. Nihče, ko je skušan, ne reci, de
je od Boga skušan ; zakaj Bog se ne da skušati v’ hudo,
in tudi nikogar ne skuša. Vsak pa je skušan, kadar je
od svojiga poželenja vlečen in vabljen. Potlej ko požele¬
nje spočne, rodi greh; greh pa, ko je storjen, rodi smert.
Ne molite se tedej, bratje moji preljubi! Vsak dober dar
in vsako popolno darilo je od zgorej, in pride od Očeta
svetlobe, per kterim ni premenjenja, tudi ne sence kaciga

205

preobračanja. Zakaj radovoljno nas je rodil z’ besedo
resnice, de smo nekake pervine njegovih stvari.

Evangeli svetiga Lukeža  14, 26—33.

Tisti čas je rekel Jezus množicam: Ako pride
kdo k’ meni, in ne sovraži svojiga očeta in svoje ma¬
tere, in žene in otrok, in bratov in sester, pa še tudi
svojiga življenja, ne more biti moj učenec. In kdor
ne nosi svojiga križa, in ne hodi za menoj, ne more
biti moj učenec. Kdo namreč zmed vas, kadar hoče
turn zidati, ne sede poprej, in ne razšteje potrebnih
izdajkov, ali ima dosti ga dodelati; de se mu, kadar
vstavi grunt, in ne more dokončati, ne začno vsi,
kteri vidijo, posmehovati, rekoč: Ta človek je začel
zidati, in ni mogel dokončati ? Ali kteri kralj, kadar
se gre vojskovat zoper drugiga kralja, ne sede po¬
prej, in ne premisli, ali more z’ desetimi tavženti na¬
proti iti tistimu, kteri gre nadnj z’ dvajsetimi tavžen¬
ti? Sicer pošlje, dokler je še deleč, sporočnikov do
njega, in prosi miru. Tako tedej nobeden zmed vas,
kteri se ne odpove vsimu svojimu premoženju, ne
more biti moj učenec.

21. kimovea.

V’ dan s. Matevža aposteljna in evange¬

lista.

Berilo iz Ecehiela 'preroka  1, 10 — 14.

Podoba obrazov čveterili žival: Obraz človekov in
obraz levov je bil na desni, itd. (kakor v’ dan s. Marka
evangelista, str. 179.)

Evangeli svetiga Matevža  9, 9 —13.

Tisti čas je vidil Jezus človeka na colu sedeti,
Matevža po imenu, in mu reče: Hodi za menoj. In
J e  vstal, in šel za njim. In pergodilo se je, ko je bil
v’ hiši per jedi, glej ! je veliko colnarjov in grešni-

206


kov prišlo, in so k’ jedi sedli z’ Jezusam in njegovimi
učenci. In ko so farizeji to vidili, so rekli njegovim
učencam: Zakaj je vaš učenik z’ čolnarji in grešniki ?
Ko je pa Jezus to slišal, je rekel: Ni treba zdrav¬
nika zdravim, ampak bolnim. Pojdite pa, in učite se,
kaj je to : Usmiljenje hočem, in ne daru. Nisim nam¬
reč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.

27 .  kimovca.

V’ dan ss. Kozma in Damjana marter-

nikov.

Berilo:  Pravični pa bodo vekomaj živeli, itd. (kakor v’
dan 88. Kancjana in tovaršev mart. str. i84.)

Evangeli:  Tisti čas je šel Jezus z’ gore, itd. (ka¬
kor v’ dan ss. Fabjana in Sebastjana marterni-
kov, str. 162 .)

29. kimovca.

V’ dan s. Mihaela veliciga angela.

Berilo iz skrivniqa razodenja s. Janeza a posteljna

1 , 1 - 0 .

Tiste dni je Bog pokazal, kar se mora skorej zgo¬
diti, govoreč po svojim angelu svojimu hlapcu Janezu,
kteri je pričevanje dajal besedi Božji, in pričevanje od Je¬
zusa Kristusa, kar koli je vidil. Blagor mu, kteri bere
in sliši besede tega prerokovanja, in dopolni, kar je v’
njem pisano; ker čas je bliz. Janez sedmerim cerkvam,
ktere so v’Azii. Milost in mir vam bodi od njega, kteri
je, in kteri je bil, in kteri bo prišel; in od sedmerih du¬
hov, kteri so pred njegovim sedežam; in od Jezusa Kri¬
stusa, kteri je zvesta priča, pervorojenie iz mertvih in
poglavar kraljev zemlje: kteri nas je "ljubil, in nas opral
pd naših grehov v’ svoji kervi.

207

Evangeli kakor v’ god angelov varltov, pervo ne¬
deljo kimovca, str. 202,)

Pervo nedeljo kozoperska.

V’ praznik Marije device svetiga rožniga kranca.

Berilo: Od začetka in pred veki sim stvar jena itd. (ka¬
kor v’ dan svete Marije device Snežniee, str. 197.)

Evangeli:  Tisti čas, ko je Jezus množicam govo¬
ril, je povzdignila neka žena itd. (kakor 16. dan
maliga serpana, str. 193.)

4. kozoperska.

V’ dan s. Frančiška Serafskiga.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Galačanov

6, 14-18.

Bratje! mene pa Bog varuj, de bi se z’drugim hva¬
lil, kakor s’ križem Gospoda našiga Jezusa Kristusa, po
kterim je meni svet križan in jest svetu. Zakaj v’ Kri¬
stusu Jezusu nič ne velja ne obreza, ne neobreza, am¬
pak nova stvar. In kteri koli ge po tem pravilu ravnajo,
mir in milost naj bo nad njimi in nad Izraelam Božjim!
Sicer pa mi nihče ne bodi nadležen; zakaj jest nosim
znamnja ran Gospoda Jezusa na svojim telesu. Milost Go¬
spoda našiga Jezusa Kristusa bodi z’ vašim duham, bra¬
tje ! Amen,

Evangeli:  Zahvalim te, Oče itd. (kakor 24.  dan
svečana, str. 172.)

12 .  kozoperska.

V’ dan s. Maksimiliana škofa marternika.

Berilo:  Hvaljen bodi Bog in Oče itd. (kakor v’ dan s.
Blaža mart. škofa, str. 167.)

E v angeli: Ako pride kdo k’ meni, itd. (kakor v’
dan s. Lamberta marternika škofa, str. 204.)

15. kozoperska.

V’ dan s. Terezije device.

Berilo:  Bratje! kdor se hvali itd. (kakor v’ dan s. Lu¬
cije device marternice, str. 157.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam itd. (kakor v’ dan s. Barbare device
marternice, str. 153.)

16. kozoperska.

V’ dan s. Gala abata.

Berilo:  Je bil ljub Bogu in ljudem itd. (kakor v’ dan
s. Antona pušavnika str. 160.)

Evangeli:  Glej, mi smo vse zapustili itd. (kakor
v’ dan spreobernjenja s. Pavla aposteljna, str.
164.)

18. kozoperska.

V’ dan s. Lukeža evangelista.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korinča-
nov  8, 16 — 34.

Bratje! hvala Bogu, kteri je dal ravno tako skerb
za vas Titu v’ serce. Zakaj opominjanje sicer je prejel;
pa ker je bil slo skerben , je s’ svojo voljo k’ vam šel.
Poslali smo z’njim tudi brata, kteriga hvala je v’ evan-

209

gelii po vsili cerkvah ; ne pa samo to, ampak je tudi po¬
stavljen od cerkev tovarš našiga popotovanja v’ to milo-
šinjo, ki jo dajemo v’čast Gospodovo, in v’razodetje svoje
volje. Tako sc varujemo tega, de nas kdo ne obrekuje
zavoljo te obilnosti, ktero delimo. Skerbimo namreč za
dobro ne le pred Bogam, ampak tudi pred ljudmi. Poslali
smo pa z’ njima tudi našiga brata, kteriga smo skusili v’
mnogoterih rečeh velikokrat skerbniga, zdej pa veliko
skerbnejšiga z’velikim zaupanjem v’vas; ali zavoljo Tita,
kteri je moj tovarš in pomagavec per vas, ali zavoljo na¬
ših bratov, kteri so aposteljni cerkev in časi Kristusova.
Pokažite tedej v’ pričo cerkev pričevanje svoje ljubezni do
njih in naše hvale zavoljo vas.

Evangeli kakor v’ dan s. Marka 25.  dan maliga
travna, str. 179.)

Si. kozoperska.

V’ dan s. Uršule in njenih tovaršic, devic

in marternic.

Berilo:  Bratje! od devic nimam itd. (kakor v’dan s.
Jederti device, str. 174.

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam itd. ("kakor v’ dan s. Barbare device
mart. str. 153.)

28. kozoperska.

V’ dan ss. Simona in Judeža aposteljnov.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Efežanov
4, 7  —13.

Bratje! vsakterimu zmed nas je dana milost pomeri
darovanja Kristusoviga. Za tega voljo reče pismo: Je šel
na visoko, in vjete peljal jetnike; je dal darove ljudem.
De je pa gor šel, kaj je druziga, kakor deje  poprej tudi
šel v’ dolne strani zemlje? Kteri je dol šel, ravno tisti

n

210

je tudi gor šel čez vse nebesa, de bi vse napolnil. In on
je ene postavil aposteljne, ene pa preroke, ene pa evan¬
geliste, ene pa pastirje in učenike v’ popolnost svetih, v’
opravljanje službe, v’ razširjanje telesa Kristusoviga; do¬
kler se ne snidemo vsi v’ edinosti vere in spoznanja Sinu
Božjiga, v’ popolniga moža, v’ mero polne starosti Kri¬
stusove.

Evangeli svetiga Janeza  15, 17 — 25.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: To
vam zapovem, de se ljubite med seboj! Ako vas svet
sovraži, vedite, de je mene poprej sovražil, ko vas.
Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste
iz sveta, ampak sim vas jest od sveta odbral, torej
vas svet sovraži. Spomnite se besed, ktere sim vam
jest govoril: Hlapec ni veči, kakor njegov gospod.
Ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali;
ako so moje besede spolnovali, bodo tudi vaše spol-
novali. Vse to pa vam bodo storili zavoljo mojiga
imena, ker ne poznajo njega, kteri me je poslal. Ko
bi ne bil prišel, in bi jim ne bil govoril, bi ne iifaeli
greha; zdaj pa nimajo izgovora za svoj greh. Kdor
mene sovraži, sovraži tudi mojiga Očeta. Ako bi med
njimi ne bil storil del, kterih nihče drugi ni storil, bi
ne imeli greha; zdaj pa so vidili, in sovražijo mene
in mojiga Očeta. Pa de se dopolni govorjenje, ktero
je v’ njih postavi zapisano: Zastonj so me sovražili.

1. listognoja.

V’ god vsih svetnikov.

Berilo iz skrivniaa, razodenja s. Janeza aposteljna
7, 2 — 12.

Tiste dni, glejte, sim jest Janez vidil druziga angela
priti od solnčniga vz-hoda, kteri je imel znamnje živiga
Boga ; in je vpil z’ velikim glasam čveterim angelam, kterim
je bilo dano škodovati zemlji in morju, rekoč: Ne ško¬
dujte zemlji in morju, tudi ne drevesam, dokler ne zaznam-

211

njamo lilapcov Boga našiga na njih čelih. In sira slišal
število zaznamnjanih; sto štiri in štirdeset tavžent je bilo
zaznamnjanih iz vsih rodov Izraelovih otrok. Iz roda Ju¬
dovima dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Rubnoviga
dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Gadoviga dvanajst
tavžent zaznamnjanih ; iz roda Azerjeviga dvanajst tav¬
žent zaznamnjanih; iz roda Neftaljeviga dvanajst tavžent
zaznamnjanih; iz roda Manasoviga dvanajst tavžent za¬
znamnjanih; iz roda Simeonoviga dvanajst tavžent za¬
znamnjanih; iz roda Levjeviga dvanajst tavžent zaznam¬
njanih ; iz roda Isaharjeviga dvanajst tavžent zaznamnja¬
nih; iz roda Cabulonoviga dvanajst tavžent zaznamnjanih;
iz roda Jožefoviga dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda
Benjaminovima dvanajst tavžent zaznamnjanih. Po tem sim
jih vidil veliko trumo, ktere nihče ni mogel prešteti, iz
vsih narodov in rodov, in ljudstev in jezikov, stati pred
sedežem in pred Jagnjetam, oblečene v’ bele dolge obla¬
čila, in palmove veje so v bile v’ njih rokah; in so vpili z’
velikim glasam, rekoč: Čast Bogu našimu, ki sedi na se¬
deži, in Jagnjetu! In vsi angeli so stali okrog sedeža,
in starašinov in čveterih žival; in so padli pred sedežem
na svoje obraze, in molili Boga, rekoč: Amen! hvala in
slava, in modrost in zahvala, čast in krepost in moč Bogu
našimu od vekomej do vekomej Amen.

Evangeli svetiga Matevža  5, 1—12.

Tisti čas, ko je vidil Jezus množice, je šel na
goro, in ko se je bil usedel, so perstopili k’ njemu
njegovi učenci. In je odperl svoje usta, in je učil,
rekoč: Blagor ubogim v’ duhu; iter njih je nebeško
kraljestvo. Blagor krotkim; ker oni bodo zemljo po¬
sedli. Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljeni.
Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo nasi-
teni. Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmiljenje do¬
segli. Blagor jim, kteri so čistiga serca; ker oni bodo
Boga gledali. Blagor mirnim; ker bodo otroci Božji
imenovani. Blagor zavoljo pravice preganjanim; ker
njdi je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas
bodo kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas laž-
njivo govorili zavoljo mene; veselite se, in od veselja
poskakujte; ker je vaše plačilo obilno v’ nebesih.

_ 14  *

2 .  listognoja.

V’dan s. Justa marternika.

Berilo:  Pravičnika je peljal Gospod itd. (kakor v’ dan
s. Valentina marternika str. 169.)

Evangeli: Resnično, resnično vam povem, ako pše¬
nično zerno itd. (kakor v’ dan s. Lavrencja mar¬
ternika, str. 198. j

Berilo in Evangeli v’ dan spomina vsih vernih mertvih se
najdeta zadej po občini svetnikov per mašah po mer¬
tvih.

4. listognoja.

V’ dan s. Karola Boromeja škofa.

Berilo:  Glej, veliki duhoven itd. (kakor v’ dan s. Ru¬
perta, str. 177.)

Evangeli:  Nekdo, kteri je na ptuje šel (kakor v’
dan s. Nikolavža str. 154.)

6. listognoja.

V 1  dan s. Leonarda abata.

Berilo:  Je bil ljub Bogu in ljudem, itd. (kakor v’^dan
s. Antona pušavnika, str. 160.)

Evangeli:  Naj bo opasano vaše ledje itd. (kakor
v’ dan s. Silvestra papeža, str. 1&.)

11. listognoja.

V’ dan s. Martina škofa.

Berilo:  Glej, veliki duhoven itd. (kakor v’ dan s. Ru¬
perte, str. 177.)

Evangeli svetiga Lukeia  11, 33 — 36.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Nihče

luči, ko jo užge, ne postavlja na skrit kraj ne pod

mernik; ampak na svečnik, de kteri noter gredo, svet¬
lobo vidijo. Svetilo tvojiga telesa je tvoje oko; ako
je tvoje oko čisto, bo svetlo vse tvoje telo; ako je
pa slabo, bo temno tudi tvoje telo. Glej tedej, de
luč, ktera je v’ tebi, ne bo tema. Ako je tedej vse
tvoje telo svetlo, in nima nikjer nič temniga, bo vse
svetlo, in te bo kakor svetla luč razsvetilo.

13. listognoja.

V’ dan s. Brikdja spovedovavca škofa.

Berilo: Bratje! duhovnov je bilo več itd.

Evangeli:  Čujte, ker ne veste itd. (oboje kakor v’
dan s. Gotharda, str. 183.)

15. listognoja.

V’ dan s. Leopolda spovedovavca.

Berilo:  Blagor človeku, kteri je najden itd. (kakor v’
dan s. Alojzija, str. 187.)

Evangeli svetiga Lukeka  19, 12 — 26.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam to pri¬
liko : Neki žlahten človek je šel v’ daljno deželo,
vzet kraljestvo v’ last, in se vernit. Poklical je pa
svojih deset hlapcov, in jim dal deset liber, in jim je
rekel: Kupčujte, dokler ne pridem. Njegovimestnjani
so ga pa sovražili, in so poslali sporočenje za njim,
rekoč: Nočemo, de bi ta kraljeval čez nas. In zgo¬
dilo se je, de je, ko je bil kraljestvo prevzel, nazaj
prišel; in je ukazal poklicati hlapce, kterim je bil
dal denarjej de bi zvedi!, koliko je vsakteri perkup-
čeval. Prišel je pa pervi, rekoč: Gospod! tvoja libra
je deset liber perdobila. In mu je rekel: Prav, dobri
hlapec! ker si bil v’malim zvest, imej oblast čez de¬
set mest, In drugi je prišel, rekoč: Gospod! tvoja

libra je storila pet liber. In temu je rekel: Tudi ti
bodi čez pet mest. In eden je prišel, rekoč: Gospod!
glej tvojo libro, ktero sim imel s-hranjeno v’ ruti!
Zakaj bal sim se te, ker si ojster človek, jemlješ,
česar nisi naložil, in žanješ, česar nisi sejal. Mu
reče: Iz tvojih ust te sodim, hudobni hlapec! Si ve-
dil, de sim jest ojster človek, ki jemljem, česar nisim
naložil, in žanjem, česar nisim sejal; zakaj nisi dal
mojih denarjov na menjavsko mizo, de bi jih bil jest,
kadar bi bil prišel, z’obrestjo potegnil? In je rekel
zraven stoječim: Vzemite mu libro, in jo dajte tisti—
mu, kteri ima deset liber. In so mu rekli: Gospod!
ima deset liber. Povem vam pa, de vsakimu, kteri
ima, se bo dalo, in bo obilno imel; kdor pa nima, mu
bo še, kar ima, odvzeto.

19. listognoja.

V’ dan s. Elizabete kraljice vdove.

Berilo:  Serčno ženo kdo bo našel itd. (kakor v’ dan s.
Frančiške Rimske vdove str. 172.)

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno zakladu
itd. (kakor v’ dan s. Lucije device mar ter. str.
157.)

Sl. listognoja.

V’ dan darovanja Marije device.

Berilo:  Od začetka in pred veki sim stvarjena itd.

(kakor 5. dan veliciga serpana str. 197.)

Evangeli:  Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril,
je povzdignila neka žena, itd. (kakor 16. dan
maliga serpana str. 195.)

215

22. listognoja.

V’ dan s. Cecilije device marternice.

Berilo:  Gospod, moj Bog! povzdignil si, itd. (kakor v’
dan s. Doroteje, str. 169.)

Evangeli: Nebeško kraljestvo je podobno desetini
devicam, itd. (kakor v’ dan s. Barbare device
marternice, str. 153.)

23.  listognoja.

V’ dan s. Klementa marternika papeža.

Berilo:  Bratje posnemajte mene itd. (kakor 23. nedeljo
po binkeštih, str. 148.)

V

Evangeli:  Cujte, ker ne veste itd. (kakor v’ dan
s. Gotharda str. 194.)

25. listognoja.

V 1  dan s. Katarine device marternice.

Berilo:  Častil te bom, Gospod kralj! itd.

Evangeli:  Nebeško kraljestvo je podobno desetim
devicam itd. (oboje kakor v’ dan s. Barbare de¬
vice marternice str. 153.)

1 7.  veliciga travna.

V’ dan s. Jodoka spovedovavca.

Berilo:  Bratje! v’ razgledovanje smo svetu itd. (kakor
v’ dan s. Antona Padovskiga. str. 186.)

Evangeli:  Ne bojte se majhina deda itd. (kakor
v’ dan s. Ozvalda, str. 197.)

216

Tretji del.

Berila in Erangeli!

v’

praznike Svetnikov , kteri nimajo lastnih ,
ali občina Svetnikov.

V’ predgod aposteljna.

Berilo iz bukev Sirahovih  44,25 — 27 ; in 45, 2—9.

Blagoslov Gospodov je nad glavo pravičniga. Zato
mu je dal Gospod lastino, In je razdelil njegov del med
dvanajst rodov; in našel je milost pred obličjem vsiga
človeštva. In ga je poveličal v’ strah sovražnikam, in je
z’ njegovimi besedami znamnja ukrotil. Počastil ga je pred
kralji, in mu pokazal svojo slavo. V’ njegovi veri in krot-
kosti ga je svetiga storil, in ga izvolil zmed vsiga člo¬
veštva. In mu je dal očitno zapovedi in postavo življe¬
nja in modrosti; in ga je povišal. Storil je ž’njim večno
zavezo, in ga je opasal s’ pašam pravičnosti, in oblekel
Gospod z’ vencam slave.

■mL

Evangeli svetiga Janeza  15, 12 — 16.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: To je
moja zapoved, de se ljubite med seboj, kakor sim
vas jest ljubil. Veči ljubezni od te nima nihče, de
kdo svoje življenje da za svoje prijatle. Vi ste moji
prijatli, ako storite, kar vam jest zapovem. Podsili-
mal vas ne bom več imenoval hlapcov; ker hlapec

217

ne ve, kaj dela njegov gospod; pa prijatle sim vas
imenoval; ker sim vse, kar koli sim slišal od svojiga
Očeta, vam oznanil. Niste vi mene izvolili, ampak
jest sim vas izvolil, in sim vas postavil, de greste,
in sad obrodite, in de vaš sad ostane; de, kar koli
bote prosili Očeta v’ mojim imenu, vam da.

V’ dan eniga marternika #) škofa.

I.

Berilo iz lista s. Jakoba aposteljna 1, 13— 18. Predra¬
gi! blagor človeku itd. (kakor v’ dan s. Lamberta
škofa mart. str. 304.)

♦

Evangeli svetiga Lukeža 14, 26 — 33. Ako pride
kdo k’ meni itd. (kakor v’ dan s. Lamberta škofa
mart. str. 205.)

II.

Berilo iz 3. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 1,
3— 7.  Bratje! hvaljen bodi itd. (kakor.v’dan s. Blaža
marternika škofa, str. 167.)

Evangeli svetiga Matevža 16, 24 — 27. Ako hoče
kdo itd. (kakor v’ dan s. Blaža marternika škofa,
str. 167.)

V’ dan eniga marternika ne škofa.

I.

Berilo iz bukev modrosti 10, 10—14.  Pravičniga je pel¬
jal itd.

*) Marternik se imenuje vsak svetnik, kteri je keršansko vero sta¬
novitno pričal, in je bil zato umorjen. V’ besedi škof je pa tudi
Papež zapopaden.

Evangeli svetiga Matevža 10, 34 — 42. Nikar ne
mislite itd. (oboje kakor v’ dan s. Valentina mar-
ternika str. 169.J

II.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 2, 8—
10, in 3, 10 —• 12. Predragi pomni itd. (kakor v’
dan s. Jurja marternika str. 178.)

Evangeli svetiga Matevža  10, 26—32.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Nič
ni skritiga, kar bi se ne razodelo, in skrivniga, kar
bi se ne zvedilo. Kar vam govorim v’ temi, pravite na
svetlim; in kar na uho slišite, oznanujte na strehah.
In ne bojte se jih, kteri telo umore, duše pa ne mo¬
rejo umoriti; temuč bojte se veliko bolj tistiga, kteri
more dušo in telo pogubiti v’ pekel! Ali se ne pro-
dasta dva vrabca po vinarji ? In le eden zmed njih
ne bo padel na zemljo brez vašiga Očeta. Vaši lasje
na glavi pa so vsi razšteti. Nikar se tedej ne bojte;
boljši ko veliko vrabcov ste vi. Kdor koli bo tedej
mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jest spoznal
pred svojim Očetam, ki je v’ nebesih.

III.

Berilo iz lista s. Jakoba aposteljna  1, 2—12.

Predragi! v’ veliko veselje si štejte, kadar padete
v’ mnogotere skušnje, ker veste, de skušnja vaše vere
obrodi poterpežljivost, poterpežljivost pa delo dopolni; de
ste popolni in pravični, in v’ ničemur pomankljivi. Ako
pa kdo vas potrebuje modrosti, naj jo prosi od Boga, kteri
da vsim obilno, in ne oponaša; in mu bo dana. Naj pa
prosi z’zaupanjem brez vsiga pomišljanja; zakaj kdor si
pomišlja, je enak morskimu valovu, kteriga veter goni, in
semtertje meče. Naj tedej ne misli tak človek, de bo kaj
prejel od Gospoda. Človek dvojnih misel je nestanoviten
v’ vsih svojih potih. Hvali pa naj se siromaški brat v’
svojim povišanji, bogati pa v’ svojim ponižanji, ker bo ko

219

cvet trave prešel. Solnce namreč vstane z’ vročino, in
posuši travo , in njen cvet odpade, in njena lepa podoba
pogine; tako bo tudi bogatin v’svojih potih zvenih Blagor
človeku, kteri preterpi skušnjo, ker skušen bo prejel venec
življenja, ki ga je Bog tistim obljubil, kteri ga ljubijo.

Včasi se bere tudi:

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna 4,  13—19.

Predragi! ker ste deležni Kristusoviga terpljenja,
veselite se, de se tudi v’ razodenji njegove časti veselite
in razveselujete. Ako ste zasramovani zavoljo imena
Kristusoviga, blagor vam, zakaj, kar je hvale, časti in
moči Božje, in duh Božji, nad vami počiva. Nobeden vas
pa naj ne terpi, kakor ubijavec, ali tat, ali preklinjevavec,
ali ptujiga blaga lakomen. Ako pa terpi kakor kristjan,
naj se ne sramuje; ampak naj časti Boga v’tem imenu.
Zakaj čas je, de se začne sodba per hiši Božji; ako pa
pervič per nas, kakošen konec bo tistih, kteri ne verujejo
Božjimu evangeliju. In ako bo pravični komej zveličan,
kako bo hudobnik in grešnik obstal? Tedej naj tudi tisti,
kteri terpe po volji Božji, zvestimu stvarniku perporoče
svoje duše v’ dobrih delih.

Evangeli svetiga Janeza 12, 24—26. Ako pšenično
zerno itd. (kakor v’ dan s. Lavrencja mart. str.
198.)

V’ dan eniga marternika o velikonočnim

času*)

Berilo iz bukev modrosti 5, 1—5. Pravični bodo itd.
(kakor v’ dan ss. Filipa in Jakoba aposteljnov, str.
180 .)

*) Cerkveni velikonočni čas se šteje od velike sabote do praznika
s. Trojice ali 1. nedelje po binkeštih,

230

Namesti tega se bere včasi.

Berilo iz 3. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 3, 8—
10; in 3, 10—13. Predragi! pomni itd. (kakor v’
dan s. Jurja marternika, str. 178 )

Evangeli svetiga Janeza 15, 1—7. Jest sim prava
vinska terta itd. (kakor v’ dan s. Jurja marter¬
nika str. 178.)

V’ dan več marternikov o velikonočnim

času.

Berilo iz 1. lista s. Petra aposteljna I, 3—7. Hvaljen
bodi Bog itd.

Evangeli svetiga Janeza 15, 5—11. Jest sim terla,
vi mladike itd. (oboje kakor v’ dan s. Florjana
in tovaršev marternikov, str. 182.)

Namesti poprejšnjima berila in evangelija

' . se Včasi bereta:

Berilo iz razodenja s. Janeza aposteljna  19, 1—9,

Tiste dni sim jest Janez slišal, kakor glas veliko
trum na nebu, ki so rekle: Aleluja! češenje, in slava, in
moč bodi Bogu našimu! Ker resnične in pravične so nje¬
gove sodbe , ki je obsodil veliko kurbo, ktera je pačila
zemljo s’ svojim kurbanjem, in se je zmaševal zavoljo
kervi svojih služabnikov nad njenimi rokami! In so spet
rekli: Aleluja! In njen dim se vz-haja od vekomej do
vekomej. In so padli štiri in dvajscteri starašini in čve-
tere živali, in so molili Boga sedečiga na sedeži, rekoč:
Amen, aleluja! In glas je od sedeža izšel, rekoč: Hva¬
lite Boga našiga, vsi njegovi služabniki, in kteri se ga
bojte, mali in veliki! In sim slišal kakor glas velike mno¬
žice, in kakor šum veliko vod, in kakor bobnenje velicih
gromov reči: Aleluja, ker kraljuje Gospod naš vsigamo-
gočni Bog! Radujmo in veselimo se, in dajajmo, mu sla-,
vo: ker je prišla ženitnina Jagnjeta, in se je njegova ne-

221

vesla perpravila! In dano ji je bilo, de se je oblekla v’sve¬
tlo in belo tančico; tančica namreč so pravične dela svet¬
nikov; In mi je rekel: Zapiši: Blagor jim , kteri so na
ženitno večerjo Jagnjeta poklicani!

Evangeli svetiga Janeza  16, 20 — 22.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Res¬
nično, resnično vam povem, de bote jokali in žalovali,
svet pa se bo veseli!; vi bote žalovali, ali vaša ža¬
lost se bo v’ veselje spreobernila. Zena , kadar je
na porodu, ima žalost, ker je prišla njena ura; kadar
je pa porodila dete, ne misli več v’ britkost od ve¬
selja, de je človek rojen na svet. Tudi vi tedej imate
zdej sicer žalost; pa spet vas bom vidil, in vaše
serce se bo veselilo, in vašiga veselja vam ne bo
nihče vzel.

V’ dan ved marternikov zunej velikonoč¬

nega časa.

I.

Berilo iz bukev modrosti, 3, t—8. Pravičnih duše itd. 1

Evangeli svetiga Lukeža 21, 9 — 19. Kadar bote
slišali (oboje kakor v’ dan ss. Vincencja in Ana-
stazja mart. str. 183.)

II-

Berilo iz bukev modrosti, 5, 16—20. „Pravični bodo" itd.
(kakor v’ dan ss. Kanciana in tovaršev marternikov
str. 185.)

Evangeli svetiga Lukeža 6, 17—23. Tisti čas je
šel Jezus z’ gore itd. (kakor v’ dan ss. Fabjana
in Sebastjana marternikov, str. 162.)

222

III.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev
10, 32-38.

Bratje! spomnite se nekedanjih dni, v’ kterih raz¬
svetljeni ste velik boj prestali v’ terplenji, ko ste bili ali
zasramovani in stiskani v’ razgledovanje, ali tovarši tistim,
kterim se je tako godilo. Zakaj tudi z’jetniki ste usmil¬
jenje imeli, in rop svojiga blaga z’ veseljem preterpeli,
ker ste vedili, de imate boljši in stanovitno premoženje.
Nikar tedej ne zgubljajte svojiga zaupanja, ktero ima ve¬
liko plačilo ! Poterpežljivost namreč vam je potrebna, de
Božjo voljo storite , in dosežete obljubo. Zakaj cIo malo
časa je se, in bo prišel, kteri ima priti, in se ne bo mudil.
Moj pravični pa iz vere živi.

Evangeli sveti ga Matevža  24, 3 —13.

Tisti čas, ko je Jezus sedel na oljski gori, so
perstopili k’njemu učenci, rekoč: Povej nam, kdaj
bo to? in kakošno bo znamnje tvojiga prihoda in
končanja sveta? in Jesus je odgovoril in jim rekel:
Glejte, de vas kdo ne zapelje! Veliko namreč jih bo
prišlo v’ mojim imenu, ki poreko: Jest sim Kristus,
in jih bodo veliko zapeljali. Slišali pa bote vojske
in govorjenje od vojsk. Glejte, de se ne prestrašite;
ker to se mora zgoditi, pa še ni konec. Vzdignil se
bo namreč narod nad narod, kraljestvo nad kralje¬
stvo; in kuga, in lakota in potresi bodo po mnogih
krajih. Vse to pa je le začetek nadlog. Potlej vas
bodo izdajali v’ brilkost, in vas bodo morili; in bote
sovraženi od vsih narodov zavoljo mojiga imena. In
takrat se jih bo veliko pohujšalo, in se bodo med
seboj sovražili. In veliko krivih prerokov bo vstalo,
in jih bodo veliko zapeljali. In ker bo hudobija obilno
rastla, bo ljubezen per mnogih omerznila. Kdor pa
obstoji do konca, bo zveličan.

223

IV.

Berilo iz bukev modrosti  10, 17— 20.

Pravičnim je Bog dal plačilo njih del, in jih je po
čudnih polih vodil; senca jim je po dnevu bil, in zvezdna
svetloba po noči. Skoz rudeče morje jih je spravil, in jih
zvozil skoz silne vode. Potopil je njih sovražnike v’morji,
nje pa je iz dna globočine izlekel. Torej so pravični rop
hudobnih odnesli, so tvojimu svetimu imenu, Gospod, hvalo
peli, in so tvojo premagavsko roko častili.

Evangeli kakor v’god vsili svetnikov str. 2il.

V.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Rimljanov
5, 1-5.

Bratje! ker smo po veri opravičeni, imejmo mir z’
Bogam po Gospodu svojim Jezusu Kristusu, po kterim
tudi smemo perstopiti z’ vero v’ to milost, v’ kteri stojimo,
in se hvalimo z’ častnim upanjem božjih otrok. Pa ne
samo z’ tem, ampak še tudi z’ nadlogami se Hvalimo, ker
vemo, de nadloga nam poterpljenje dobiva, poterpljenje pa
skušnjo, skušnja pa upanje, upanje pa nikdar ne osramoti.
Ljubezen božja namreč je izlita v’ naše serca po svetim
Duhu, ki nam je dan.

Evangeli kakor v’ dan s. Matija aposteljna, str. 172.

VI.

Berilo kakor četerto nedeljo po binkeštih, str. 130.

Evangeli svetiga Lukeža  11, 47—51.

Tisti čas je rekel Jezus pismoukam in farizejem:
Gorje vam! ker zidate grobe prerokam; vaši očetje
pa so jih umorili. Res pričujete de pervolite v’ dela
svojih očetov; zakaj oni so jih sicer umorili, vi pa
jim grobe zidate. Zato je tudi modrost božja rekla:
Preroke in aposteljne jim hočem poslati, in ene zmed
njih bpdo umorili, in ene preganjali; de se bo terjala

224

od tega rodu kri vsili prerokov, ktera je bila prelita
od začetka sveta; od kervi Abeljnove do kervi Ca-
harijove, kteri je bil umorjen med altarjam in tem-
peljnam. Gotovo, povem vam, terjala se bo od tega
rodu.

VII.

Berilo kakor pervo nedeljo v’ postu, str. 30.

Evangeli kakor v’ dan ss. Vida in tovaršev marter-
nikov, str. 186.

VIII

Berilo kakor v’ dan ss. Fabjana in Sebastjana marterni-
kov, str. 163.

Evangeli kakor v’ dan ss. Janeza in Pavla marter-
nikov, str. 189.

IX.

Berilo iz skrivniga razodeti ja s. Janeza aposteljna

7, 13-17.

Tiste dni je eden stariših spregovoril, in mi je re¬
kel: Ti le, ki so v’ dolgih belili oblačilih, kdo so, in od
kod pridejo? In jest sim mu rekel: Ti veš, Gospod moj.
On pa mi je djal: To so tisti, ki so prišli iz velike na¬
dloge; oprali so si svoje oblačila, in so jih ubelili v’kervi
jagnjeta. Zato so pred štolam božjim, in mu služijo noč
in dan v’ njegovim tempeljnu; in kteri na stolu sedi, bo
med njimi prebival. Nič več ne bodo ne lačni ne žejni;
solnce jih ne bo več perpekalo, tudi nobena vročina ne;
ker jagnje, ki je v’ sredi sedeža, jih bo vladalo, in do
studenca žive vode vodilo, in Bog jim bo vse solze iz
oči obrisal.

V’dan spovedoyavca^3 škofa.

I.

Berilo iz bukev Strahovih 44, in 46. Glej, veliki duho¬
ven itd. (kakor v’ dan s. Ruperta spovedovavca škofa,
str. 177.)

*) Glej stran 177.

225

Evangeli svetiga Matevža 25,  14—23. Nekdo, kteri
je na ptuje šel itd. (kakor v’ dan s. Nikolavža,
6. dan grudna, na str. 154.)

II.

• Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev 7, S3—
27. Bratje! duhovndv je bilo več itd.

v

Evangeli svetiga Matevža, 24, 42 — 47. Cujte, ker
ne veste itd. (oboje kakor v’ dan s. Gotharda
spovedovavca škofa, str. 183.)

HI.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev
5, 1-4.

Bratje! vsak veliki duhoven, zmed ljudi izbran, je
za ljudi postavljen v’to, kar Boga zadene, de daruje, in
opravlja daritve za grehe, in de zamore usmiljenje imeti
s’ tistimi, kteri so nevedni in zajdejo, ker je tudi on ob¬
dan s’ slabostjo. In torej mora, kakor za ljudstvo, tako
tudi za se darovati zavoljo grehov. In nihče si ne vzame
časti, razun kteri je poklican od Boga, kakor Aron.

Evangeli svetiga Lukeža, 11, 33 — 36. Nihče luči
itd. (kakor v’ dan s. Martina škofa str. 212.)

IV.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Hebrejev 13, 7—
17. Bratje! spomnite se itd. (kakor v’dan s. Niko¬
lavža spovedovavca škofa, str. 154.)

Evangeli svetiga Marka  13, 33—37.

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencam: Glejte,
čujte in molite, ker ne veste, kdaj je čas. Ravno
kakor človek, kteri je na ptuje šel, in svoj dom za¬
pustil, in svojim hlapcam oblast dal za vsako opra¬
vilo, in je zapovedal vratarju, de naj čuje. Cujte
tedej, (ker ne veste, kdaj hišni gospodar pride; zve¬
čer, ali o polnoči, ali o petelinjim petji, ali zjutrej);

15

226

de vas, ko bi prišel nanaglima, ne najde spati. Kar
pa vam pravim, vsim pravim: čujte!

V’ dan cerkvenima učenika.

Berilo iz S. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja 4,1—8.
Predragi! zapričam itd. (kakor v’ dan s. Silvestra
papeža, str. 12.) "*'■

Namesti tega berila se včasi bere:

Berilo iz bukev Strahovih  39, 6 —14.

Pravični bo dal svoje serce, de bo culo o zoru per
Gospodu, kteri ga je ustvaril, in bo pred obličjem Nar-
visiga prosil. Odperl bo svoje usta v’ molitev, in zavoljo
svojih grehov prosil. Ako bo tedej veliki Gospod hotel
ga bo z’ duham umnosti napolnil, in on bo kakor dež iz¬
lival besede svoje modrosti, in v’ molitvi hvalil Gospoda;
in on bo izpeljal njegov svet in nauk, in bo njegove skriv¬
nosti premišljeval. On bo oznanoval nauk njegove resnice,
in se bo postave Gospodove zaveze hvalil. Veliko jih bo
hvalilo njegovo modrost, in ne bo nikdar pozabljena. Njega
spomin ne bo prešel, in po njegovim imenu se bo vpra¬
ševalo od roda do roda. Njegovo modrost bodo perpove-
dovali narodje, in njegovo hvalo bo oznanovala zbirališe.

Evatigeli svetiga Matevža 5, 13—19. Vi ste sol
zemlje itd. (kakor v’ dan s. Gregorja papeža
cerkveniga učenika, str. 173.)

V’ dan spovedovavca ne škofa.

I.

Berilo iz bukev Strahovih 31 , 8—11.  Blagor človeku
itd. (kakor v’ dan s. Alojzja spovedovavca str. 187.)

Evangeli svetiga Lukeža 12, 35 — 40. Vaše ledje
naj bo opasano itd. (kakor v’ dan s. Silvestra
papeža, str. 12.)

227

II.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 4,
9—14. Bratje! v’ razgledovanje smo itd. (kakor v’
dan s. Antona Padovskiga, str. 186.)

Evangeli svetiga Lukeža 12, 32—34. Ne bojte se,
majhina deda (kakor v’ dan s. Ozvalda spovedo-
vavca, str. 197.) *

III.

Berilo iz lista s. Pavla aposteljna do Filipjanov
3, 7-12.

Bratje! kar mi je bilo dobiček, to sim štel zavoljo
Kristnsa v’ zgubo. Vender pa menim, de je vse zguba
proti visokimu spoznanju Jezusa Kristusa Gospoda moji-
ga, za kteriga voljo sim vse zgubil, in imam za blato,
de Kristusa perdobim, in de sim najden v’ njem ne tak,
de bi imel svojo pravičnost, ktera je iz postave, ampak
tisto, ktera je iz vere v’Kristusa Jezusa, pravičnost, ktera
je iz Boga v’veri, de spoznam njega, in moč njegoviga
vstajenja, in deležnost njegoviga terpljenja, in de bom
podoben njegovi sinerti, de tako pridem v’ vstajenje od
mertvih: ne kakor de bi bil že dosegel, ali de bi bil že
popoln; ženem se pa, de bi kako dosegel, v’čimur sim
bil tudi dosežen od Kristusa Jezusa.

Evangeli svetiga Lukeža 19, 12—26. Neki žlahten
človek (kakor v’ dan s. Leopolda str. 213.)

V’ dan abata.

Berilo iz bukev Sirahovih 45, 1—6. Je bil ljub Bogu
itd. (kakor v’ dan s. Antona pušavnika str. 160.)

Evangeli svetiga Matevža 19, 27—29. Glej mi smo
vse zapustili, itd. (kakor v’ dan spreobernjenja
s. Pavla aposteljna, str. 165.)

15 *

228

V’ dan device marternice.

I.

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8. Častil te bom itd.

Evangeli svetiga Matevža 25,1—13. Nebeško kral¬
jestvo je podobno desetim devicam itd. (oboje
kakor v’ dan s. Barbare device marternice, str.
153.)

II.

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 13—17. Gospod moj Bog
itd. (kakor v’ dan s. Doroteje, str. 169.)

Evangeli svetiga Matevža 13, 44—52. Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v’ dan
s. Lucije device marternice, str. 157.)

Namesti tega evangelija se včasi bere:

Evangeli svetiga Matevža 19, 3—12. Tisti čas so
perstopili itd. (kakor v’ dan s. Agate device mar-
temice, str. 168.)

V’ dan device ne marternice.

i.

Berilo iz 3. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 10,
17, in 11 , 1— 2 .  Bratje kdor se hvali itd. (kakor
v’dan s. Lucije device marternice str. 157.)

Evangeli svetiga Matevža 25,1—13. Nebeško kral¬
jestvo je podobno desetim devicam itd. (kakor
v’ dan s. Barbare device marternice str. 153.)

II.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korinčanov 7,
35—34. Bratje! od devic nimam itd. (kakor v’ dan
s. Jederti device, str. 174.)

Evangeli svetiga Matevža 13, 44— 52.  Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v’ dan
e. Lucije device marternice str. 157.)

V’ dan marternice ne device.

Berilo iz bukev Sirahovih 51, 1—8, 13. častil te bom
itd. (kakor v’ dan s. Barbare device marternice str.
153.)

Evangeli svetiga Matevža 13, 44 — 52.  Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v’ dan
s. Lucije device marternice str. 157.)

V’ dan svetnice ne device ne marternice.

Berilo iz bukev Salomonovih pripovest 31, 10—31. Ser-
čno ženo itd. (kakor v’ dan s. Frančiške Rimske vdove,
str. 173.)

Evangeli svetiga Matevža 13, 44 — 52.  Nebeško
kraljestvo je podobno zakladu itd. (kakor v’ dan
s. Lucije device marternice str. 157.)

Za vdovo se namesti poprejšnjima berila

bere.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Timoteja
5, 3-10.

Predragi! spoštuj vdove, ktere so res,vdove. Ako
pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, naj se uči poprej
svojo hišo vladati, in dobro za dobro povračevati staršem;
to namreč je prijetno pred Bogam. Ktera je pa res vdova
in zapušena, naj upa v’ Boga, in naj bo v’ molitvah in
prošnjah noč in dan; zakaj ktera v’ sladnosti živi, je živa
mertva. In to zaterdi, de bodo nesvarne. Ako pa kdo za
svoje in zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajil, in
je hujši od nevernika. Vdova naj se izbere ne spod šest-

desetih let, ktera je bila eniga moža ženo, in ima priče¬
vanje dobrih del, ako je otroke zredila, ako je popotne
sprejemala, ako je svetim noge umivala, ako je revnim
stregla, ako si je po vsakim dobrim delu perzadevala.

V’ god obetnice posvečenja vsili cerkev.

Berilo iz skrivniga razodenja

2-5.

svetiga Janeza 2i,

Tiste dni sim jest Janez vidil sveto mesto, novi Je¬
ruzalem, priti z’ neba od Boga, perpravljeno, kakor neve¬
sto, ki je napravljena svojimu možu. In sim slišal velik
glas s’ sedeža govoriti: Glej prebivališč Božje z’ ljudmi,
in prebival bo ž’njimi! In oni bodo njegovo ljudstvo, in
Bog sam, njih Bog, bo ž’ njimi. In Bog bo obrisal vse
solze od njih oči, in smerti ne bo več; tudi ne bo večne
žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker je poprejšne minulo.
In kteri je sedel na sedeži, je rekel: Glej, novo storim
vse!

Evangeli svetiga Lukeža  19, 1 — 10.

Tisti čas je Jezus prišel, in hodil po Jerihu. In
glej! bil je mož, Cahej po imenu; in ta je bil viši
colnarjov, in on je bil bogat. In je iskal Jezusa vi-
diti, kdo de je: in ni mogol zavoljo množice, ker je
bil majhne postave. In je naprej tekel in zlezel na
divje figovo drevo, de bi ga vidil; ker tam je imel
merno iti. In ko je bil Jezus na tisto mesto prišel,
je gori pogledal, in ga je vidil, ter mu je rekel: Ca¬
hej! stopi hitro doli, ker dans moram v’ tvoji hiši
ostati. In je hitro doli stopil, in ga je z’ veseljam
sprejel. In ko so vsi to vidili, so godernjali, rekoč:
K’ grešnima človeku je šel v’ hišo. Cahej pa je per-
stopil, in rekel Gospodu: Glej, Gospod! polovico
svojiga blaga dam ubogim, in ako sim koga kaj ogolj-
fal, povernem čveterno. Jezus pa mu je rekel: Dans
je ti hiši zveličanje došlo, zato ker je tudi on sin
Abrahamov. Sin človekov je namreč prišel iskat in
zveličat, kar je bilo zgubljeniga.

V dan kakošne zahvale.

Berilo iz 2. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov  13, 11 —13.

Bratje! veselite se, bodite popolni, opominjajte se,
bodite ene misli, imejte mir, in Bog miru in ljubezni bo
z’ vami. Milost Gospoda nasiga Jezusa Kristusa, in lju¬
bezen Božja, in deležnost svetiga Duha bodi z’vami vsimi.
Amen.

Evangeli svetiga Janeza 15, 26 — 27;  in 16, 1—4.
Kadar pride Učenik itd. (kakor šesto nedeljo
po veliki noči, str. 122.

232

9

Berila in Evangelli per mašah
po mertvili.

i.

V’ dan spomina vsih vernih mertvih.

Berilo iz 1. lista s. Pavla aposteljna do Korin-
čanov  15, 51 — 57.

Bratje! glejte, skrivnost vam povem: Vsi sicer bo¬
mo vstali, toile spremenili se ne bomo vsi. Naglo, kakor
bi k’ očmi trenil, na poslednjo trobento, (ker zapela bo
trobenta), in mertvi, bodo vstali nestrohljivi, in mi se bo¬
mo spremenili. To trohljivo namreč mora obleči nestro-
hljivost. Kadar bo pa to umerijivo obleklo neumerljivost,
takrat se bodo spolnile besede, ktere so pisane: Požerta
je smert v’ zmagi. Kje, smert! je tvoja zmaga? Kje,
smert! je tvoje želo ? Želo smerti pa je greh, moč greha
pa postava. Bogu pa bodi hvala, kteri nam je dal zmago
po Gospodu našim Jezusu Kristusu.

Evangeli svetiga Janeza  5, 25 — 29.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Resnično, resnično vam povem, de pride ura, in je
že zdaj, ko bodo mertvi slišali glas Sinu Božjiga;
in kteri bodo slišali, bodo živeli. Kakor ima namreč
Oče življenje sam v’ sebi, tako je tudi Sinu dal imeti
življenje v’ samim sebi. In mu je oblast dal tudi sod¬
bo delati, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu;
ker ura pride, ob kteri bodo vsi, ki so v’ grobeh,
slišali glas Sinu Božjiga; in bodo prišli, kteri so do¬
bro delali, v’ vstajenje življenja, kteri so pa hudo
delali, v’ vstajenje obsojenja.

233

II.

V’ dan smerti ali pokopa inerličeviga.

Berilo iz i. lista s. Pavla aposteljna do Tesaloni-
čanov  4, 1« 17. #

Bratje! nočemo, de bi vi ne vedili od spijočih, de ne
žalujete, kakor uni, kteri upanja nimajo. Zakaj ako ve¬
rujemo, de je Jezus umeri in vstal, tedej bo Bog tudi
tiste, kteri so zaspali v’ Jezusu, ž’ njim perpeljal. To na¬
mreč vam povemo po besedi Gospodovi, de mi, ki živimo,
ki ostanemo v’ prihod Gospodov, ne bomo pred tistimi pri¬
šli, kteri so zaspali. Ker sam Gospod bo s’ poveljem in
glasam veliciga angela in trobento Božjo prišel z’neba:
in kteri so umerli v’Kristusu, bodo vstali pervi; potem
bomo mi, ki živimo , ki ostanemo , vzeti -ž’ njimi vred v’
oblakih Kristusu naproti v’ zrak, in tako bomo vedno z’
Gospodam. Torej se poveselujte med seboj s’ temi bese¬
dami.

Evangeli svetiga Janeza  11, 21 — 27.

Tisti čas je Marta rekla Jezusu: Gospod! ko
bi bil ti tukej, bi moj brat ne bil umeri. Pa tudi
zdaj vem, de kar koli boš Boga prosil, ti bo Bog
dal. Jezus ji reče : Tvoj brat bo vstal. Marta mu
reče: Vem, de bo vstal ob vstajenji, poslednji dan. Jezus
ji je rekel: Jest sim vstajenje in življenje ; kdor v’me
veruje, bo živel, ako ravno umerje. In kdor koli ži¬
vi in v’ me veruje, ne bo umeri vekomej. Veruješ
to? Mu reče: Kaj pa de verujem, Gospod! de siti
Kristus, Sin živiga Boga, ki si na ta svet prišel!

III

V’ dan obetnice po mertvih.

Berilo iz 2. bukev Makabejov  12, 43—46.

Tiste dni je Juda, nar serčneji mož, ko so bili biro
storili, dvanajst tavžent drahem srebra poslal v’ Jeruza¬
lem, de bi opravil za grehe mertvih daritev, ker je dobro

234

in verno od vstajenja mislil; (ko bi namreč ne bil upal,
de bodo, kteri so bili pobiti, vstali, bi bilo nepotrebno in
prazno moliti za mertve), in ker je mislil, de imajo tisti,
kteri so v’ pobožnosti umerli, obilno milost perhranjeno.
Sveta in dobra je tedej misel moliti za mertve, de bi bili
od grehov rešeni.

Evangeli svetiga Janeza  6, 37 — 40.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Vse, kar mi da Oče, bo k’ meni prišlo, in kteri k’
meni pride, ga ne bom vunkej vergel. Ker z’ nebes
sim prišel, ne de bi delal svojo voljo, ampak voljo
tistiga, kteri me je poslal. To je pa volja Očeta,
kteri me je poslal, de od vsiga tistiga, kar mi je dal,
nič ne zgubim, temuč de obudim tisto poslednji dan.
To je pa volja mojiga Očeta, kteri me je poslal, de
ima slehern, kteri vidi Sinu in vanj veruje, večno
življenje, in jest ga bom obudil poslednji dan.

IV.

Po mertvih skozi leto.

Berilo iz razodenja s. Janeza aposteljna 4,  13.

Tiste dni sim slišal glas z’neba, kteri mi je rekel:
Zapiši: Blagor mertvim, kteri v’ Gospodu umerjejo ! Od¬
slej, reče Duh, naj počivajo od svojiga truda; zakaj njih
dela gredo za njimi.

Evangeli svetiga Janeza  6, 51—55.

Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam:
Jest sim živi kruh, ki sim z’ nebes prišel. Ako kdo
je od tega kruha, bo živel vekomej: in kruh, kteriga
bom jest dal, je moje meso za življenje sveta. Judje
so se tedej prepirali med seboj, rekoč: Kako nam
more ta svoje meso jesti dati? Jezus jim je tedej
rekel; Resnično, resnično vam povem: Ako ne bote
jedli mesa Sinu človekoviga, in pili njegove kervi,
ne hote imeli življenja v’ sebi, kdor je moje meso, in
pije mojo kri, ima večno življenje, in jest ga bom
obudil poslednji dan.

235

Perstavek.

T e r p 1 j e n j e

Gospoda nasipa Jezusa Kristusa po spisu vsi/l
štirih evangelistov.

Perbliževal se je praznik opresnih kruhov, kteri
se imenuje velika noč. In Jezus je rekel svojim u-
čencam: Veste, de bo čez dva dni velika noč, in Sin
človekov bo izdan, de bo križan. In veliki duhovni
in pismarji so iskali, kako bi Jezusa umorili. Takrat
so se zbrali veliki duhovni in starašini ljudstva v’
dvor velikiga duhovna, kteri je bil imenovan Kajfež;
in so se posvetovali, de bi Jezusa z’zvijačo vjeli in
umorili; bali pa so se ljudstva. Rekli so: Nikar v’
praznik, de kje hrup med ljudstva ne vstane. Satan
pa je šel v’ Judeža, kteri se je imenoval Iškarjot, ki
je bil eden zmed dvanajsterih. In je šel in govoril
z’ velikimi duhovni in z’ poglavarji, kako bi jim ga
izdal, in jim je rekel: Kaj mi hočete dati, in jest
vam ga bom izdal? Oni pa, ko so to slišali, so se
obveselili, in so mu obljubili trideset srebernikov. In
je besedo dal. In je iskal perložnosti, de bi jim ga
izdal bez hrupa.

Prišel je pa pervi dan opresnih kruhov, obkte-
rim se je moglo klati velikonočno jagnje. Tedej so
perstopili učenci k’ Jezusu in so mu rekli: Kam ho¬
češ de gremo, in ti perpravimo, de boš jedel veli¬
konočno jagnje? In pošlje dva svojih učencov, Petra
in Janeza, in jima je rekel: Pojdita v’ mesto, in vaji
bo srečal človek, kteri ponese verč vode; pojdita za
njim v’ hišo, v’ ktero gre, in recita hišnimu gospo¬
darju: Učenik ti reče: Moj čas je blizo, per tebi

336

hočem imeti veliko noč z’ svojimi učenci. Kje je moja
gostivnica, kjer bom velikonočno jagnje z’ svojimi
učenci jedel ? In on vama bo pokazal veliko obed-
nico pogernjeno; ondi nam perpravita. In njegova
učenca gresta, in prideta v’ mesto, in najdeta, kakor
jima je bil povedal; in sta perpravila velikonočno
jagnje.

Ko se je bil pa večer storil, je prišel z’ dva¬
najsterimi. In kadar je ura prišla, je k’jedi šel, in
dvanajsteri aposteljni z’njim. In jim je rekel: Iz
serca sim želel to velikonočno jagnje jesti z’ vami,
preden terpim. Zakaj povem vam, de od zdej ga ne
bom več jedel, dokler ne bo dopolnjeno v’ Božjim
kraljestvu. In je vzel kelih, ter je zahvalil, in rekel:
Vzemite, in razdelite si med seboj. Zakaj povem
vam, de ne bom pil od tertniga sadu, dokler božje
kraljestvo ne pride.

In ko so večerjali, vstane od večerje, in dene
z’sebe svoje oblačilo, in vzame pert, ter se opaše.
Potlej vlije vode v’ medenico, in začne umivati učen-
cam noge, in brisati z’ pertam, z’ kterim je bil opa¬
san. Pride tedej k’ Simonu Petru. In Peter mu re¬
če: Gospod! ti meni noge umivaš? Jezus je odgo¬
voril, in mu rekel: Kar jest delam , ti zdej ne veš,
vedil pa boš potlej. Peter mu reče: Ne boš mi umi¬
val nog vekomej ne. Jezus mu je odgovoril: Ako te
ne .umijem, ne boš imel deleža z’menoj. Simon Peter
mu reče: Gospod ne samo nog, ampak tudi roke in
glavo. Jezus mu reče: Kdor je umit, ne potrebuje,
kakor de noge umije, ampak je ves čist. Tudi vi
ste čisti, pa ne vsi. Vedil je namreč, kdo je, kteri
ga bo izdal; zato je rekel’: Niste vsi čisti.

Po tem, ko jim je bil noge umil, in vzel svoje
oblačila, se je spet k’mizi usedel, in jim rekel: Ve¬
ste, kaj sim vam storil ? Vi me kličete: Učenik in
Gospod! in prav pravite, sim tudi. Ako sim tedej
jest, Gospod in Učenik, vam noge umil, morate tudi
vi eden drugimu noge umivati. Zgled namreč sim
vam dal, de ravno tako, kakor sim jest vam storil,
tudi vi storite. Resnično, resnično vam povem: Hla¬
pec ni vekši, ko njegov gospod; ne poslanec vekši.

237

ko tisti, kteri ga je poslal. Ako to veste, blagor vam
bo, če bote to storili. Ne rečem od vas vsih; jest
vem, ktere sim izvolil. Ali de se dopolni pismo:
Kteri z’ menoj kruh je, bo vzdignil zoper me svojo
peto. — Zdej vam to povem, preden se zgodi; de,
kadar se zgodi, verujete, de sim jest. Resnično,
resnično vam povem: Kdor sprejme, kteriga pošljem,
mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme njega,
kteri me je poslal. In ko je bil Jezus to izrekel, je
v’ duhu žalosten bil, in je pričal in rekel: Resnično,
resnično vam povem: Eden zmed vas me bo izdal,
kteri je z’ menoj. Učenci so se tedej eden drugiga
pogledovali pomišljevaje, od kteriga de govori. In
silno žalostni so začeli sleherni reči: Gospod! ali
sim jest? On pa je odgovoril in rekel: Kteri poma¬
ka z’ menoj roko v’ skledo, ta me bo izdal. Sin člo¬
vekov gre sicer, kakor je pisano od njega; tode gorje
tistimu človeku, po kterim bo Sin človekov izdan!
Bolje bi mu bilo, de bi ne bil rojen tisti človek. Eden
pa njegovih učencov, kteriga je Jezus ljubil, je slo¬
nel na Jezusovih persih. Temu je tedej pomignil Si¬
mon Peter, in mu je rekel: Kdo je, od kteriga go¬
vori? On tedej se nasloni na persi Jezusove, in mu
reče: Gospod! kdo je? Jezus je odgovoril: Tisti je,
kterimu bom jest pomočen kruh podal. Judež pa,
kteri ga je izdal, je odgovoril, rekoč: Učenik! ali
sim jest? Mu reče: Ti si rekel. In je pomočil kruh,
in ga dal Judežu Iškarjotu Simonovimu. In po gri-
žljeji je šel satan vanj. Jezus mu tedej reče: Kar
misliš storiti, stori berž. Nobeden teh pa, kteri so
per mizi bili, ni vedel, čirnu mu je to rekel. Eni nam¬
reč so menili, ker je Judež mošno imel, de mu je
Jezus rekel: Kupi, kar za praznik potrebujemo; ali
de bi kaj ubogim dal.

Kadar so pa večerjali, je vzel Jezus kruh, in
ga je posvetil in razlomil, ter dal svojim učencam,
in je rekel: Vzemite in jejte; to je moje telo, ktero
je za vas dano. In je vzel kelih, jo zahvalil, in jim
dal rekoč: Pite iz njega vsi! To je moja kri nove
zaveze, ktera bo za njih veliko prelita v’ odpušenje
grehov.—To storite v’ moj spomin. In so pili iz njega vsi,

238

Ko je bil Judež odšel, je Jezus rekel: Zdej je
Sin človekov poveličan, in Bog je poveličan v’ njem.
Ako je Bog v’ njem poveličan, ga bo Bog tudi sam
v’sebi poveličal; in zdajci ga bo poveličal. Otročiči!
še malo časa sim per vas. Me bote iskali, in kakor
sim Judam rekel: Kamor jest grem, vi ne morete
priti, tudi vam zdej rečem. Novo zapoved vam dam:
de se ljubite med seboj. V’ tem bodo vsi spoznali,
de ste moji učenci, ako bote ljubezen imeli med se¬
boj. In ko so bili zahvalno pesem speli, so šli na
oljsko goro.

Simon Peter mu reče: Gospod! kam greš? Je¬
zus je odgovoril: Kamor jest grem, zdej ne moreš
za menoj iti: potlej pa pojdeš za menoj. Peter mu
reče: Zakaj ne morem zdej za teboj iti ? Gospod
pa je rekel: Simon, Simon! glej! satan vas je ho¬
tel imeti, de bi vas presejal kakor pšenico. Jest pa
sim prosil zate, de ne jenja tvoja vera; in ti, ka¬
dar se boš nekdaj spreobernil, poterdi svoje brate.
Peter pa mu je rekel: Gospod! z’teboj sim perprav-
ljen v’ ječo in v’ smert iti. Svoje življenje bom zate
postavil. Jezus mu je odgovoril: Svoje življenje boš
za me postavil ? Besnično, resnično ti povem, de ne-
coj to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš
trikrat zatajil. Vsi se bote pohujšali to noč nad me¬
noj; zakaj pisano je: Bom udaril pastirja, in razkro¬
pile se bodo ovce. Kadar pa vstanem, pojdem pred
vami v’ Galilejo. Peter mu reče: De bi se ravno vsi
pohujšali nad teboj, jest vunder ne. Jezus pa je re¬
kel: Povem ti Peter! petelin ne bo dans pel, preden
trikrat nč utajiš, de me poznaš. On pa je še več
govoril: Ako bi mi bilo tudi umreti z’ teboj, te ne
bom zatajil. Bavno tako so pa tudi vsi rekli. Jezus
jih je pa milo tolažil in učil: Vaše serce naj se ne
I prestraši. Verujete v’ Boga, tudi v’ me verovajte. V’
hiši mojiga Očeta je veliko prebivališ. In ko odidem,
in vam mesto perpravim, bom spet prišel, in vas bom
k’ sebi vzel, de bote tudi vi, kjer sim jest. In jest
bom Očeta prosil, in vam bo drugiga Učenika dal,
de per vas ostane vekomej. Ne bom vas zapustil si¬
rot. — Jest sim prava vinska terta, vi mladike. Ako

239

ostanete v’meni, in moje besede v’vas ostanejo, pro¬
site, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. Ako vas
svet sovraži, vedite, de je mene poprej sovražil, ko
vas. To je moja zapoved, de se ljubite med seboj,
kakor sim vas jest ljubil. Ko bi bili iz sveta, bi svet
svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak sim vas
jest od sveta odbral, torej vas svet sovraži. Spom¬
nite se besed, ktere sim vam jest govoril: Hlapec ni
veči, kakor njegov gospod. Ako so mene preganjali,
bodo tudi vas preganjali. Iz s-hodnic vas bodo de-
vali; ura clo pride, de bo vsak, kteri vas umori, me¬
nil, de Bogu službo stori. Tega pa vam od začetka
nisim pravil, ker sim bil per vas. In zdej grem k’
njemu, kteri me je poslal, in nobeden zmed vas me
ne vpraša: Kam greš? Temuč, ker sim vam to go¬
voril, je žalost napolnila vaše serce. Ali jest vam
resnico povem: Za vas je dobro, de jest grem. Za¬
kaj ako ne grem, Troštar ne bo v K’vam prišel, ako
pa grem, vam ga bom poslal. Se malo, in me več
ne bote vidili, in spet malo, in me bote vidili, ker
grem k’Očetu. Resnično, resnično vam povem, de
bote jokali in žalovali, svet pa se bo veselil; vi bote
žalovali, ali vaša žalost se bo v’ veselje spreoberni-
la; spet vas bom vidil, in vaše serce se bo veselilo,
in vašiga veselja vam ne bo nihče vzel. Na svetu
bote britkost imeli; ali zaupajte, jest sim svet pre¬
magal. To je Jezus govoril; in je vzdignil oči v’
nebo in je rekel: Oče! ura je prišla; poveličaj

svojiga Sina, de tvoj Sin tebe poveliča: Jest prosim
za-nie, za te ?  ktere si mi dal; ker so tvoji. Sveti
Oče! ohrani jih v’ svojim imenu. Ne prosim, de bi
jih iz sveta vzel, ampak de bi jih hudiga varoval. Pa
ne prosim samo za nje, ampak tudi za tiste, kteri
bodo po njih besedi v’ mene verovali. De bodo vsi
eno, kakor ti Oče v’ meni, in jest v’ tebi; de bodo
tudi oni v’nas eno. Oče! hočem de bodo tisti, ktere
si mi dal, tudi z’ menoj tam, kjer sim jest; de moje
veličastvo vidijo.

Ko je bii Jezus to izgovoril, je šel z’ svojimi
učenci čez potok Cedron, in je šel po navadi na olj¬
sko goro. Za njim pa so šii tudi učenci. Tedej je

240

prišel z’ njimi na pristavo, ki se ji pravi Getzemani,
kjer je bil vert, v’kterigaje šel on in njegovi učenci.
Vedil je pa tudi Judež, kteri ga je izdal, ta kraj,
ker je Jezus z’ svojimi učenci pogosto tje hodil. Ka¬
dar je Jezus na mesto prišel, jim je rekel: Sedite
tukej, de grem tje, in molim. Molite, de ne pridete
v’ skušnjavo. In vzame z’ seboj Petra, in Jakoba, in
Janeza; in začne prestrašen, žalosten, in otožin biti,
in jim reče: Moja duša je žalostna do smerti; osta¬
nite tukej, in čujte. In je malo naprej šel, in se je
odtegnil od njih za ljučaj kamna, in je na kolena
padel, in molil rekoč : Moj Oče! ako je mogoče, vze¬
mi ta kelih od mene, vunder ne moja, ampak tvoja
volja naj se zgodi. In pride k’ svojim učencam, in
jih najde spati, in reče Petru: Simon, spiš? Nisi
mogel eno uro čuti? Čujte in molite, de ne padete
v’ skušnjavo. Duh je sicer voljan, ali meso je slabo.
Spet je vdrugič šel, in molil, rekoč: Oče moj! ako
ne more ta kelih merno iti, kakor de ga pijem, naj
se zgodi tvoja volja. In ko se je vernil, jih je spet
našel spati (njih oči namreč so bile trudne) in niso
vedili, kaj bi mu odgovorili. In jih je popustil, in
spet šel, in vtretjič molil, in ravno tiste besede go¬
voril. Perkazal se mu je pa angel z’ nebes, kteri ga
je pokrepčal. In ko so ga smertne težave obšle, je
preserčniši molil. Njegov pot pa je bil, kakor kervave
kaplje tekoče na zemljo. In pride vtretjič k’ svojim
učencam, in jim reče: Spite zdej in počivajte! Dosti
je; ura je prišla; glejte! Sin človekov bo izdan v’
roke grešnikov, Vstanite, pojdimo! Glejte! kteri me
bo izdal, je blizo.

In ko je še govoril, glej! je Judež, eden dva¬
najsterih, prišel, in z’ njim. straža in velika množica
služabnikov od velikih duhovnov in farizejov z’ meči,
in kolmi, z’svetili, in baklami, in orožjam. Dal jim
je bil pa njegov izdajavec znamnje, rekoč: Kteriga
bom kušnil, tisti je, njega primite, in peljite ga var¬
no. In ko je bil prišel, je šel pred njimi, in berž je
k’ Jezusu stopil, in je rekel: Zdrav bodi Učenik! in
ga je kušnil. In Jezus mu je rekel: Prijatel! čimu
si prišel ? Judež! z’ kuševanjem izdaš Sinu človeko-

241

viga? In Jezus, ki je vedli vse, kar je imelo čeznj
priti, je naprej stopil, in jim rekel: Koga išete? So
mu odgovorili: Jezusa Nacareškiga. Jezus jim reče:
Jest sim. Stal je pa tudi Judež per njih, kteri ga je
izdal. Kadar jim je tedej rekel: Jest sim, so odsto¬
pili in padli na zemljo. Spet jih je tedej vprašal:
Koga išete? Oni so pa rekli: Jezusa Nacareškiga.
Jezus je odgovoril: Povedal sim vam, de sim jest;
ako tedej mene išete, pustite te iti. — De so se do¬
polnile besede, ktere je rekel: Ktere si mi dal, nisim
nobeniga zmed njih zgubil.

Tedej so perstopili, in so roke na Jezusa ver-
gli, in ga prijeli. Kadar so pa, kteri so bili okoli
njega, vidili, kaj ima biti, so mu rekli: Gospod! ali
naj mahnemo z’mečam? Simon Peter tedej, ki je
meč imel, ga je izderi, in je mahnil po hlapcu veli-
kiga duhovna, in mu je odsekal desno uho. Hlapcu
pa je bilo ime Malhuz. Jezus pa je odgovoril in
rekel: Jenjajte od tega. In se je njegoviga ušesa
dotaknil, in ga je ozdravil. Tedej je Petru rekel:
Vtakni svoj meč v’ nožnico; zakaj vsi, kteri za meč
prijemajo, bodo z’ mečam končani. Ali meniš, de ne
morem prositi svojiga Očeta, in mi bo poslal več ko
dvanajst legijonov angelov. Ne bom li pil keliha,
kteriga mi je Oče dal ? Kako se bodo tedej dopol¬
nile pisma, ker se mora tako zgoditi? Straža tedej,
in poglavar in hlapci Judov so Jezusa popadli, in so
ga zvezali. Tisto uro je Jezus velikim duhovnam in
poglavarjam tempeljna in starašinam, ki so nadnj pri¬
šli, rekel: Kakor nad razbojnika ste prišli z’ meči in
z’ kolmi me lovit; vsak dan sim sedel per vas, in
učil v’ tempeljnu, in me niste prijeli; tode to je vaša
ura in oblast teme. Pa to vse se je zgodilo, de se
dopolnijo pisma prerokov. Tedej so ga njegovi učenci
zapustili, in so vsi zbežali.

In kteri so Jezusa vjeli, so ga peljali pervič
k 1  Anazu; bil je namreč tast Kajfeža, kteri je bil ve¬
liki duhoven tisto leto. Bil je pa Kajfež tisti, kteri
je bil Judam svet dal, de je bolje, de en človek u-
merje za ljudstvo.

1«

242

Kteri so Jezusa vjeli, so ga peljali potem h’
Kajfežu velikimu duhovnu, kjer so se bili pismarji in
starašini sošli. Veliki duhoven tedej je vprašal Je¬
zusa za njegove učence in njegov uk. Jezus mu je
odgovoril: Jest sim očitno govoril pred svetam, jest
sim vselej učil v’ s-hodnici in v’ tempeljnu, kamor se
vsi Judje s-hajajo, in na skrivnim nisim nič govoril.
Kaj mene vprašaš? Vprašaj tiste, kteri so slišali,
kaj sim jim govoril; glej! oni vedo, kaj sim jest go¬
voril. Kadar je bil pa to rekel, je eden služabnikov,
kteri je zraven stal, Jezusa za uho udaril, rekoč :
Tako odgovarjaš velikimu duhovnu ? Jezus mu je
odgovoril. Ako sim hudo govoril, spričaj od hudiga;
ako pa prav, kaj me biješ ? Veliki duhovni pa in ves
zbor so iskali kriviga pričevanja zoper Jezusa, de
bi ga umorili; in ga niso našli, desiravno je bilo ve¬
liko krivih prič perstopilo. Zakaj veliko jih je krivo
pričevalo zoper njega, pa pričevanja se niso vjemale.
Zadnjič pa ste prišle dve krivi priči, in ste krivo
pričevale zoper njega rekoč: Mi smo ga slišali reči:
Jest morem podreti tempelj Božji, in v’ treh dneh ga
spet sozidati. In tudi njih pričevanje ni obstalo. In
veliki duhoven je stopil v’ sredo, in vpraša Jezusa,
rekoč: Ne odgovoriš nič na to, kar ti zoper tebe
pričajo? On pa je molčal, in ni nič odgovoril. In
veliki duhoven mu je rekel: Zarotim te per živim
Bogu, de nam poveš, ali si ti Kristus, Sin Božji?
Jezus mu reče: Ti si rekel. Pa povem vam: Posih-
mal bote vulili Sinu človekoviga sedeti na desnici
moči Božje, in priti v’ oblakih neba. Tedej je veliki
duhoven raztergal svoje oblačila, rekoč: (Boga^) je
preklinjal, kaj potrebujemo še prič? Glejte? zdej
ste slišali preklinjevanje. Kaj se vam zdi ? Oni pa
so odgovorili in rekli: Smerti je vreden!

In možje, kteri so ga deržali, so ga zasramo¬
vali in bili. In so ga zakrivali, in ga v’ obraz bili;
in so ga vprašali, rekoč: Prerokuj, kdo te je udaril?
In več drugiga preklinjevanja so govorili zoper njega.

Peter pa je od deleč za njim šel do dvora ve-
likiga duhovna, in drugi učenec. Tisti učenec pa je
bil znan velikimu duhovnu; in je šel z’Jezusam vred

243

na dvoriše velikiga duhovna; Peter pa je stal zunej
per vratih. Uni učenec tedej, kteri je velikimu du¬
hovnu znan bil, je vun šel, ih je govoril z’ vratarico,
in je Petra noter peljal. Zakurili so pa ogenj v’sredi
dvoriša hlapci in služabniki, in so se greli. Stal je
pa tudi Peter z’ njimi, in se je grel, de bi vidil ko¬
nec. Ko ga je pa vidila dekla vratarica sedeti per
ognji, in ga je prav pogledala, je rekla: Tudi ta je
bil z'njim. In perstopila je k’njemu, rekoč: Tudi ti
si bil z’ Jezusam Galilejcam. On pa je tajil vpričo
vsih, rekoč: Nisim; žena! ne poznam ga! ne vem in
ne urnem, kaj praviš! In je vun šel pred dvoriše, in
petelin je zapel. Ko je pa skozi vrata šel, ga je vi¬
dila druga dekla, in je rekla tistim, kteri so bili tam :
Tudi ta je bil z’ Jezusam Nacareškim! In kmalo po
tem ga je drugi vidil, in rekel: Tudi ti si zmed njih.
Peter pa je rekel: O človek! nisim. In nekako uro
časa potlej je nekdo drugi terdil, rekoč: Resnično,
tudi ta je bil z’ njim, ker je tudi Galilejic! In čez
malo so zraven stoječi spet Petru rekli: Res si zmed
njih; sej si tudi Galilejic, zakaj tvoj jezik te razo¬
deva. In eden zmed hlapcov velikiga duhovna, stric
tistiga, kterimu je bil Peter uho odsekal mu reče:
Te li nisim jest vidil na vertu per njem? Peter je
tedej spet tajil: Ne poznam tega človeka, od kteriga
pravite. In zdajci je petelin vdrugič zapel. In Go¬
spod se je ozerl in je pogledal v 1  Petra. In Peter se
je spomnil besede, ktero mu je bil Jezus rekel: Pre¬
den bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.
In je vun šel, in je britko jokal.

Kadar se je pa jutro storilo, so sklenili vsi ve¬
liki duhovni in starašini ljudstva zoper Jezusa, de bi
ga v’smert izdali, in so ga peljali v’svoje zbirališe,
rekoč: Ali si ti Kristus, povej nam ? In jim je rekel:
Ako vam povem, mi ne bote verjeli. Ako pa tudi
vprašam, mi ne bote odgovorili, in me ne spustili.
Odsihmal pa bo Sin človekov sedel na desnici moči
Božje. Vsi pa so rekli: Ti si tedej Sin Božji? In
je rekel: Vi pravite, de jest sim. Oni pa so rekli:
Kaj potrebujemo še pričevanja ? Sej smo sami sli¬
šali iz njegovih ust! In vstala je vsa njih množica,

16  »

244

in so ga zvezaniga peljali in izdali Ponciju Pilatužu
poglavarju dežele.

Tedej, ko je Judež, kteri ga je izdal, vidil, de
je obsojen, se je skesal, in je nazaj pernesel tride¬
set srebernikov velikim duhovnam in starašinam, re¬
koč: Grešil sim, ker sim izdal nedolžno kri. Oni pa
so rekli: Kaj je nam mar, ti glej. In je, vergel od
sebe srebernike v’ tempeljnu, in se vernil, in je šel
in se je z’ vervjo obesil. Veliki duhovni pa so vzeli
srebernike, in so rekli: Ne spodobi se jih devati v’
tempeljnovo skrinjico ; zakaj to je cena kervi. Skle¬
nili so pa, in kupili zanje lončarjovo njivo, za poko-
pališe ptujcov. Zato je imenovana tista njiva Ha-
keldama, to je njiva kervi, do današnjiga dne. Tedej
se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremii
preroku, ki pravi: In so vzeli trideset srebernikov,
ceno cenjeniga, kteriga so skupčevali od Izraelovih
otrok. In so jih dali za njivo lončarjovo, kakor mi
je ukazal Gospod.

Peljejo tedej Jezusa od Kajfeža v’ sodno hišo.
Bilo je pa zjutrej. In oni niso šli v’ sodno hišo, de
hi se neomadeževali, temuč de bi smeli jesti veliko¬
nočno jagnje. Sel je torej Pilatuž vunkej, in je re¬
kel : Kakošno tožbo pernesete zoper tega človeka.
So odgovorili in mu rekli: Ko bi ta ne bil hudodel-
nik, bi ti ga ne bili izdali. Pilatuž jim je tedej re¬
kel: Vzamite ga vi, in ga po svoji postavi sodite.
Judje so mu tedej rekli: Mi ne smemo nikogar umo¬
riti. De se je dopolnila Jezusova beseda, ktero je
govoril, ko je na znanje dal, z’ kakošno smertjo bo
umeri. Začeli so ga pa tožiti, rekoč: Tega smo našli,
de zapeljuje naš narod, in de brani cesarju davkov
dajati, in pravi, de je on Kristus kralj. Pilatuž pa
gaje  vprašal, rekoč: Si ti kralj Judovski? On pa
Je odgovoril in rekel: Ti praviš. In kadar je bil to¬
žen od velikih duhovnov in starašinov, ni nič odgo¬
voril. Tedej mu reče Pilatuž: Ali ne slišiš, koliko
zoper tebe pričujejo ? Nič ne odgovoriš ? In mu ni
odgovoril na nobeno besedo, tako, de se je poglavar
silno gudil.

/Sel je tedej Pilatuž spet v’ sodno hišo, in je

245

poklical Jezusa, in mu rekel: Ti si kralj Judov?
Jezus je odgovoril: Govoriš to sam iz sebe, ali so
ti drugi povedali od mene? Pilatuž je odgovoril: Kaj
sim jest Jud? Tvoj narod in veliki duhovni so te
meni izdali; kaj si storil? Jezus je odgovoril: Moje
kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kralje¬
stvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač boje¬
vali, de bi ne bil Judam izdan; zdej pa moje kra¬
ljestvo ni od tod. Pilatuž mu je tedej rekel: Tedej
si ti kralj? Jezus je odzovoril: Ti praviš, de sim
jest kralj. Jest sim v’ to rojen, in v’ to prišel na
svet, de pričam resnici. Vsak, kteri je iz resnice,
posluša moj glas. Pilatuž mu reče: Kaj je resnica?
In ko je bil to rekel, je spet vun šel k’ Judam, in
jim reče: Jest ne najdem nobene krivice nad njim.
Oni so pa še bolj silili rekoč: Ljudstvo šunta, ker
uči po vsi Judeji, začenši od Galileje do sem. Ko
je pa Pilatuž slišal Galilejo, je vprašal, ali je on
Galilejic. In ko je zvedil, de je spod Herodežove
oblasti, ga je poslal k’Herodežu, kteri je bil tudi v’
Jeruzalemu tiste dni.

Herodež pa, ko je Jezusa vidil, se je silno ob-
veselil; zakaj že zdavno ga je želel viditi, ker je
veliko slišal od njega, in je upal, de ga bo vidil kak
čudež storiti. In ga je opraševal z’ mnogimi beseda¬
mi, on pa mu ni nič odgovoril. Veliki duhovni pa in
pismarji so stali, in ga terdo tožili. Herodež pa s’
svojimi vojšaki ga je zaničeval in zasramoval, in ga
je oblekel v’ belo oblačilo, in ga je nazaj poslal k’
Pilatužu. In postala sta prijatla Herodež in Pilatuž
tisti dan; zakaj poprej sta bila v’ sovraštvu med
seboj.

Pilatuž pa je poklical velike duhovne, pogla¬
varje in ljudstvo, in jim je rekel: Perpeljali ste mi
tega človeka, kakor de bi odvračeval ljudstvo; in
glejte! jest sim ga vpričo vas izprašal, in nisim na¬
šel nobene krivice nad tem človekam v’ tem, česar
ga tožite. Pa tudi Herodež ne; zakaj poslal sim vas
bil k’ njemu, in glejte! nič smerti vredniga ni bilo
najdeniga nad njim. Ob prazniku pa je poglavar na¬
vado imel ljudstvu izpustiti eniga jetnika, Kteriga so

246

hotli. Imel je pa takrat slovečiga jetnika, kteri je bil
imenovan Baraba. Ta je bil zavoljo nekiga v’ mestu
storjeniga punta in uboja v’ ječo verzen. In ko je
ljudstvo gori prišlo, je začelo prositi za to, kar jim
je vselej storil. Pilatuž pa jim je odgovoril, rekoč :
Kteriga hočete, de vam izpustim, Baraba ali Jezusa,
kteri je imenovan Kristus? Zakaj vedil je, de so ga
bili iz nevošlivosti izdali. Kadar je pa sedel na sod¬
nim stolu, je poslala k’ njemu njegova žena, rekoč:
Nič si ne dajaj opraviti z’ tem pravičnim; zakaj ve¬
liko sim terpela dans v’ sanjali zavoljo njega. Ali
veliki duhovni in starašini so pregovarjali ljudi, de
bi prosili za Baraba, Jezusa pa pogubili. Poglavar
pa je odgovoril, in jim rekel: Kteriga teh dveh ho¬
čete, de vam izpustim? Zavpila pa je množica vsa
kmalo, rekoč: Preč z’ tem, in spusti nam Baraba.
Pilatuž jih je tedej spet nagovoril, ker je hotel Je¬
zusa izpustiti, in jim rekel: Kaj tedej hočete, de
storim z’kraljam Judov? Oni pa so spet vpili: Kri¬
žaj, križaj ga 1 On pa jim je vtretjič rekel: Kaj je
pa ta hudiga storil ? Nič smerti vredniga ne najdem
nad njim; pretepel ga bom tedej in spustil. Ali oni
so še bolj vpili, rekoč: Križan naj bo.

Na to je tedej Pilatuž Jezusa vzel, in gajžljal.
Vojšaki pa so ga peljali na dvoriše sodne hiše, in
skličejo vso trumo. In so ga slekli, in so mu škerla-
tast plajš ogernili. In so spletli krono iz ternja, in
so mu jo na glavo djali, in terst v’ njegovo desnico,
in so pred njega poklekovali in ga zasramovali, re¬
koč: Zdrav bodi, kralj Judovski! in so vanj pljuvali,
in mu jih za uho dajali, in terst jemali, in tolkli po
glavi, in so na kolena padali, ter ga molili.

Pilatuž je tedej spet vunkej šel, in jim reče:
Glejte! perpeljem vam ga vunkej, de spoznate, de
ne najdem nad njim nobene krivice. (Jezus je tedej
vunkej prišel noseč ternjovo krono, in škerlatasto
oblačilo.) In (Pilatuž) jim reče: Glejte, človek! Ko
so ga tedej vidili veliki duhovni in služabniki, so
vpili, rekoč: Križaj, križaj ga! Pilatuž jim reče:
Vzamite in križajte ga vi; zakaj jest ne najdem kri¬
vice nad njim. Judje so mu odgovorili: Mi imamo

247

postavo, in po postavi mora umreti , ker se je Sinu
Božjiga delal.

Kadar je Pilatuž slišal to govorjenje, se je še
bolj bal. In je šel spet v’ sodno hišo, in je rekel Je¬
zusu: Od kod si ti? Jezus pa mu ni odgovoril. Pi¬
latuž mu tedej reče: Meni ne odgovoriš ? Ne veš,
de imam oblast te spustiti? Jezus je odgovoril: Ne
imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bilo od
zgorej dano. Zavoljo tega ima tisti, kteri jne je tebi
izdal veči greh. In odslej je iskal Pilatuž ga spu¬
stiti. Judje pa so vpili rekoč: Ako tega spustiš, nisi
cesarjev prijatelj zakaj vsak, kteri se kralja dela,
cesarju zoper govori.

Pilatuž tedej, ko je to govorjenje slišal, je Je¬
zusa vun perpeljal, in je sedel na sodni stol, na me¬
stu, ktero se imenuje Litostrotos, po hebrejsko pa
Gabata. Bilo je pa dan perpravljanja velike noči,
okoli šeste ure, in reče Judam: Glejte, vaš kralj!
Oni so pa vpili: Preč z’njim, preč z’ njim, križaj
ga! Pilatuž jim reče: Vašiga kralja bom križal?
Veliki duhovni so odgovorili: Nimamo kralja, razun
cesarja. In oni so tišali z’ velikim vpitjam, in so pro¬
sili, de naj bo križan; in njih vpitje je perhajalo
čedalje veči.

Ko je pa Pilatuž vidil, de nič ne opravi, temuč
de veči hrup vstaja; je vzel vode, in sije roke umil
vpričo ljudstva, rekoč: Jest sim nedolžin nadTcervjo
tega pravičniga, vi glejte! In vse ljudstvo je odgo¬
vorilo in reklo: Njegova kri pridi na nas, in na naše
otroke. In Pilatuž je persodil, de bi se dopolnila njih
prošnja. Tedej jim je izpustil Baraba; Jezusa pa jim
je izdal, de bi bil križan.

Vzeli so pa Jezusa, in po tem ko so ga zasra¬
movali, so mu sklekli škerlat, in ga oblekli z’ nje¬
govimi oblačili, in so ga vun peljali, de bi ga križali.
In je svoj križ nesoč vun šel na mesto, ki se ime¬
nuje mesto mertvaških glav, po hebrejsko pa Golgota.
Grede pa so dobili človeka iz Cirene, Simona po
imenu, kteri je šel iz polja, očeta Aleksandroviga in
U-ufoviga; tega so permorali, de je nesel njegov križ.
Sla je pa za njim velika množica ljudi in žen, ktere

248

so jokale, in ga milovale. Jezus se je pa proti njim
obernil in je rekel: Hčere Jeruzalemske! nikar se
ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj,
in nad svojimi otroci. Zakaj glejte! dnevi bodo pri¬
šli, ob kterih poreko : Srečne so nerodovitne, in te¬
lesa, ktere niso rodile, in persi, ktere niso dojile!
Takrat bodo začeli reči, goram: Padite na nas! in
hribam: Pokrite nas! Če namreč nad srovim lesam
to delajo, kaj se bo godilo nad suhim ? Peljana sta
bila pa z’ njim tudi dva druga, hudodelnika, de bi
bila umorjena.

In so prišli na mesto, ki se imenuje Golgota, to
je mesto mertvaških glav. In so mu dali piti vina z’
miro in žolčarn zmešaniga. In ko je bil pokusil, ni
hotel piti. Ondi so ga križali, njega in hudodelnika,
eniga na desni in eniga na levi strani, v’ sredi pa
Jezusa. In je bilo dopolnjeno pismo, ktero pravi: In
med krivične je bil štet. Jezus pa je rekel: Oče!
odpusti jim, sej ne vedo, kaj delajo. Bila je pa tre¬
tja ura, in so ga križali. Napisal je pa Piiatuž tudi
napis, in ga je djal verh križa. Bilo je pa pisano:
Jezus Nacareški kralj Judov. Ta napis je veliko
Judov bralo: kraj namreč, kjer je bil Jezus križan,
je bil bliz mesta. Bilo je pa pisano po hebrejsko, po
greško in po latinsko. Bekli so tedej Pilatužu veliki
duhovni: Nikar ne piši: Kralj Judov; ampak de je
on rekel: Kralj Judov sim. Piiatuž je odgovoril:
Kar sim pisal, sim pisal. — Vojšaki tedej, ko so bili
Jezusa križali, so vzeli njegove oblačila, fin so na¬
redili štiri dele, vsakimi: vojšaku del J, in suknjo.
Suknja pa je bila brez šiva, od verha scelama tkana.
Bekli so tedej med seboj: Nikar je ne režimo, am¬
pak lozajmo za-njo, čigava bode. De se je pismo
dopolnilo, ki pravi: Bazdelili so moje oblačila med
se, in za mojo suknjo so lozali. Vojšaki so tedej to
storili, in so sedeli, in ga varovali.

Ti pa, ki so memo hodili, so ga preklinjevali,
in z’ svojimi glavami zmajevali, in so rekli: Aha,
kako tempelj Božji poderaš, v in v’ treh dneh spet so-
zidaš; pomagaj sam sebi! Če si Sin Božji, stopi z’
križa. Bavno tako so ga zasramovali tudi veliki du-

249

hovni z’ pismarji in starašini vred, in so rekli: Dru¬
gim je pomagal, sam sebi ne more pomagati! Ako
je Izraelski kralj, naj stopi zdej z’ križa, in veruje¬
mo vanj. V’ Boga je zaupal; naj ga zdej reši, če
ga rad ima! Sej je rekel: Sin Božji sim. Zasra¬
movali so ga pa tudi vojšaki, kteri so perstopili, in
mu jesiha ponujali; in so rekli: Ako si ti kralj Ju¬
dovski, pomagaj si! Eden razbojnikov pa, ktera sta
visela, ga je preklinjal, rekoč: Ako si ti Kristus,
pomagaj sam sebi in nama Drugi pa je odgovoril,
in gaje  svaril, rekoč: Se tudi ti ne bojiš Boga, ker
si v’ ravno tistim obsojenji? In mi dva sicer po pra¬
vici, zakaj po zasluženji svojih del prejemava; ta
pa ni nič hudiga storil. In je rekel Jezusu: Gospod!
spomni se me, kadar prideš v’ svoje kraljestvo. In
Jezus mu je rekel. Resnično ti povem, dans boš z’
menoj v’ raji.

Poleg križa Jezusovigapa so stale njegova mati
in sestra njegove matere, Marija Kleofova, in Marija
Magdalena. Ko je tedej Jezus mater in učenca,
J^teriga je ljubil, vidil zraven stati, reče svoji materi:
Zena, glej, tvoj sin! Potlej reče učencu: Glej, tvoja
mati! In od tiste ure jo je učenec k’ sebi vzel.

Bilo je pa okoli šeste ure; in tema se je storila
po vsi zemlji do devete ure. In solnce je otemnelo.
In ob deveti uri je Jezus z’ velikim glasam zavpil,
rekoč: Eli, Eli! lama sabaktani? To je: Moj Bog,
moj Bog! zakaj si me zapustil ? Eni pa tam stoječih,
to slišati, sa rekli: Glejte! Elija kliče.

Po tem, ker je Jezus vedil, de je v s,e dokon¬
čano, de se je dopolnilo pismo, je rekel! Zejin sim!
Stala je pa ondi posoda polna jesiha. Oni pa so gobo
z’jesiham napojili, in na hizop nataknili, ter mu jo
k’ ustam podali. Drugi pa so rekli: Pusti, poglejmo,
ali pride Elija ga rešit! Kadar je bil tedej Jezus
jesiha vzel, je rekel: Dopolnjeno je! In Jezus je
zavpil z’velikim glasam: Oče! v’tvoje roke zročim
svojo dušo. In ko je to izrekel, je dušo izdihnil.
(Tukaj se poklekne, in nekoliko prenehal)  — In
glej! zagrinjalo v’tempeljnu se je pretergalo na dvoje
od verha do tal; in zemlja se je potresla, in skale

250

so pokale, in grobi so se odperali, in veliko teles
svetnikov, kteri so spali, se je obudilo. In so šli iz
grobov po njegovim vstajenji, in so prišli v’ sveto
mesto, in so se mnogim perkazali. Stotnik pa, in
kteri so z’ njim bili in Jezusa varovali, ko so vidili
potres, in kar se je zgodilo, so se silno bali, in so
rekli: Resnično, ta je bil Sin Božji! In vsi ljudje,
kteri so se bili sošli to gledat, kadar so vidili, kar
se je zgodilo, so terkali na svoje persi, in se ver-
nili. Vsi njegovi znanci pa, in žene, ktere so bile
prišle za njim iz Galileje, med kterimi je bila Marija
Magdalena, in Marija Jakoba manjšiga in Jožefova
mati, in Saloma; ktere so tudi, ko je bil v’ Galileji,
za>njim hodile, in mu stregle, in veiiko drugih, ktere
so bile z’ njim vred v’ Jeruzalem prišle, so od deleč
stali, in to gledali.

Judje tedej, (ker je bil dan perpravljanja), de
bi ne ostale na križu trupla v’ saboto, (tisti sabotni
dan namreč je bil velik), so Pilatuža prosili, de bi
se jim kosti poterle, in de bi se sneli. Vojšaki so
torej prišli, in so pervimu sicer sterli kosti, in dru-
gimu, kteri je bil z’njim križan. Koso pa do Jezusa
prišli, so vidili, de je že mertev, in mu niso kosti
sterli; ampak eden vojšakov je z’ sulico njegovo stran
odperl, in zdajci je tekla kri in voda iz nje. In kteri
je vidil, je pričeval, in je resnično njegovo pričeva¬
nje; in on ve, de resnico govori, de tudi vi verujete.
To seje  namreč zgodilo, de je pismo dopolnjeno:
Nobene kostimu ne strite. In spet drugo pismo pravi:
Gledali bodo vanj, kteriga so prebodli.

Kadar se je pa večer storil, je prišel neki bo¬
gat človek iz Arimateje Judovskiga mesta, po imenu
Jožef, imeniten svetovavec, dober in pravičen mož,
(ta ni bil pervolil v’ njih svet in djanje), kteri je tudi
sam čakal Božjiga kraljestva, in kteri je bil tudi sam
učenec Jezusov, tode skrivej zavoljo strahu pred Judi;
in je serčno šel k’ Pilatužu, in je prosil, de bi snel
Jezusovo telo. Pilatuž pa se je čudil, de bi bil že
umeri. In ko je zvedil od stotnika, je dovolil, in je
dal Jožefu telo. Jožef pa je kupil tančice, in ga je
snel. Prišel je pa tudi Nikodem, kteri je bil vpervič

asi

po noči k’ Jezusu prišel, in je pernesel zmesi mire
in aloe sto liber. Vzela sta tedej Jezusovo telo, in

J a zavila v’ tančico z’ dišavami vred, kakor je per
udih šega pokopavati. Bil je pa na tistim kraji,
kjer je bil križan, vert, in na vertu nov grob, v’kte-
riga še nihče ni bil položen, kteriga je bil dal Jožef
izsekati v’ skalo. Tam sta tedej zavoljo dneva per-
pravljanja Judov Jezusa položila. In Jožef je zavalil
velik kamen k’ durim groba, in je šel. Sle so pa za
njim tudi žene, ktere so bile z’ Jezusam prišle iz Ga¬
lileje, in so sedele grobu nasproti, in gledale, kam
in kako je bilo položeno njegovo telo. In so se ver-
nile, ter so perpravile dišav in mazil; in v’ saboto
sicer so bile per pokoji po postavi.

Drugi dan pa, kteri je po perpravljanji, so se
zbrali veliki duhovni in farizeji k’ Pilatužu, rekoč:
Gospod! spomnili v smo se, de je ta zapeljivec, ko je
še živ bil, rekel: Cez tri dni bom vstal. Ukaži tedej
grob obvarovati do tretjiga dne, de kje ne pridejo
njegovi učenci, in ga ne ukradejo, in ne reko ljud¬
stvu: Od mertvih je vstal; in poslednja zmota bo
hujši od perve. Pilatuž pa jim je rekel: Imate stražo;
pojdite, obvarujte, kakor veste. Oni pa so šli, in so
grob obdali z’ varhi, in kamen zapečatili.

253

Ceterti del.

Molitve

per očitni službi Božji, s’ poglavitnimi resnicami

keršanskiga nauka.

Po pridigi in keršanskim nauku se molijo

Božje č ednosti.

Djanje vere.

Verujem v’tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin
in sveti Duh! kteri si vse stvaril, kteri vse ohraniš
in vižaš, kteri dobro polonaš in hudo štrafaš. Veru¬
jem, de se je Sin božji včlovečil, de nas je z’ svojo
smertjo na križi odrešil, in de nas sveti Duh z’ svojo
gnado posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti
o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so
aposteljni pridigvali, in kar nam sveta Bimska ka-
tolška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem,
ker si ti, o Bog! večna in neskončna resnica in mo¬
drost, ki ne moreš ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog!
sturi močnejši mojo vero.

Djanje upanja.

Upam in se zanesem na tvojo neskončno dobroto
in milost, o Bog! de mi boš po neskončnim zasluže-

253

nji svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kristusa v’ tem
življenji spoznanje, pravo obžalovanje in odpušenje mo¬
jih grehov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil
tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca
vživati. Upam tudi od tebe potrebne pomoči vse to
doseči. Upam to od tebe, ker si ti to obljubil, kteri
si vsigamogočen, zvest, neskončno dobrotliv in usmi¬
ljen. O Bog! poterdi moje upanje.

Djanje ljubezni.

O moj Bog! ljubim te iz vsiga svojiga serca,
čez vse, ker si nar veči dobrota, neskončno popol-
nama in vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zato,
ker si do mene in do vsih stvari neskončno dobrot¬
liv. Vošim si iz celiga serca, de bi te ravno tako
ljubil, kakor so te tvoji nar zvestejši služabniki lju¬
bili, in te še ljubijo. Z’ njih ljubeznijo sklenem svojo
nepopolnama ljubezen; povikšaj jo v’ meni, o dobrot-
livi Gospod! bolj in bolj. Ker te tedej resnično in
iz serca ljubiti želim, in si to terdne perzadenem;
mi je iz serca žal, de sim tebe svojo neskončno do¬
broto, ktero čez vse ljubim, tebe, svojjga stvarnika,
odrešenika in posvečavca razserdil. Zal mi je, de
sim grešil, de sim tebe, svojiga vsigainogočiga Go¬
spoda , svojiga nar boljšniga Očeta razžalil. Terdno
sklenem vse grehe čezdalje bolj obžalovati, in nikdar
več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me spet
za svojiga otroka, in dodeli mi gnado ta svoj sklep
dopolniti. Prosim te po neskončnim zasluženji tvojiga
Božjiga Sina, našiga Gospoda in zveličarja, Jezusa
Kristusa. Amen.

Oče naš itd. Gešena si Marija! itd.

V.  Čast bodi Očetu in Sinu in svetiinu Duhu;

O. Kakor je hila* v’začetku in zdaj in vselej, in vekomaj.

Amen.

254

Litanije vsih svetnikov.

Gnspod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsiga,mogočni Bog, usmili se nas!

Sin vsiga sveta rešnji Bog, usmili se nas!

Sveti Duh, resnični Bog, usmili se nas!

Sveta Trojica, en sami Bog, usmili se nas!

S. Marija,

S. mati Božja,

S. devic devica,

S. Mihael,

S. Gabriel,

S. Rafael,

Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga prosite !

Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite!
S. Janez kerstnik, za nas Boga prosi!

S. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite!

S. Peter,

S. Paul,

S. Andrej,

S. Jakob,

S. Janez,

S. Tomaž,

S. Jakob,

S. Filip,

S. Jernej,

S. Matevž,

S. Simon,

S. Tadej,

za nas Boga prosi!

za nas Boga prosi!

255

za nas Boga prosi

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Lukež,

S. Marka, ,

Vsi sveti %posteljni in evangelisti, za nas Boga prosite I
Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite !

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite!

S. Štefan,

S.

S.

S.

S.

S.

s.

Lavrenc,

Vincenc,

Fabjan in Sebastjan,
Janez in Paul,
Kozina in Damian,
Gervazi in Protazi,
Vsi sveti marterniki, za
S. Silvester,

Gregor,

Ambrož,

Avguštin,

Hieronim,

Martin,

Nikolavž,

za nas Boga prosi!

za nas Boga prosita!

nas Boga prosite!

S.

S.

S.

s.

s.

s.

za nas Boga prosi 1

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas Boga prosite!
Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!

S. Anton,

S.

S.

S.

S.

Benedikt,

Bernard,

Dominik,

Frančišk,

za nas Boga prosi !

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite !
Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas Boga prosite!
S. Marija Magdalena,

S.

S.

s.

S.

s.

s.

Agata,
Lucija,
Neža,
Cecilija,
Katarina,
Anastazija,

za nas Boga prosi!

Vse svete device in' vdove, za nas Boga prosite!
Vsi svetniki in svetnice Božje, zas nas Boga prosite!
Bodi nam milostiv; zanesi nam, o Gospod!

256

Hodi nam milostiv; usliši nas, o Gospod!

Od vsiga hudiga,

Od vsiga greha,

Od svoje jeze,

Od šibe potresa, ♦

Od nagle in neprevidne smerti, ,

Od skušnjav hudičovih,

Od jeze, sovraštva in vse hude volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudiga vremena,

Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojiga svetiga včlovečenja,

Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,

Skozi svoj križ in terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,

Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod Trošlarja svetiga Duha,

V’ dan sodbe,

Mi grešniki,

De nam zaneseš,

De nam odpustiš,

De nas k’ pravi pokori perpelješ,

De svojo sveto cerkev vižaš in ohraniš,

De pastirja apostoljskiga in vse cerkvene stanove v’
svoji sveti veri ohraniš,

De sovražnike svete cerkve ponižaš,

De keršanskim kraljam in oblastnikam mir in pravo
enovoljnost daruješ,

De vsimu keršanskimu ljudstvu mir in edinost daš,
De nas vse v’ svoji sveti službi poterdiš in obderžiš,
De naše misli k’ nebeškim željam povzdigneš,

De vsirn našim dobrotnikam večne dari dodeliš,

De duše naše, in naših bratov, bližnjih in dobrotni¬
kov od večniga pogubljenja rešiš,

De sad zemlje daš in ohraniš,

De vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš,

De nas uslišiš,

Sin Božji! » ,

reši nas, o Gospod! te prosime, sliši nas!

357

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ ; zanesi nam, o
Gospnd!

JagBje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši nas, o
Gospod !

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas,
o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas !

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili sc nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš (itd. tiho).

V. In nas ne vpelji v’ skušnjavo:

O. Temuč reši nas od hudiga. Amen.

Molitve po Litanijah

v’ dan s. Marka in križev tedeji.

09. Psalm.

O Bog! hiti me otet;

Gospod! teci mi pomagat.

Omoteni, in osramoteni naj bodo, kteri mi strežejo po živ¬
ljenji.

Odstopijo naj, in sram jih bodi, kteri mi hočejo hudo.
Obernejonajse zdajci osramoteni, kteri pravijo: Haha! haha!
Vsi pa, kteri tebe išejo, naj se vesele in radujejo.

Vedno naj reko : Hvaljen bodi Bog! kteri ljubijo tvoje
odrešenje.

Jest pa sim revež in siromak, o Bog! hiti k’ meni.

Moj pomočnik in moj odrešenik, Bog! nikar se ne mudi.
Čast bodi Očetu itd.

V. Pomagaj svojim služabnikam,

O. Ki v’ te zaupajo, moj Bog!

V. Bodi nam, Gospod! močen turn,

O. Pred sovražnikam.

V. Nič naj ne opravi sovražnik per nas,

O. In otrok krivice naj se ne loti nam škodovati.

17

258

V. Gospod! ne ravnaj z’ nami po naših grehih,

O. In ne povračuj nam po naših hudobijah.

V. Molimo za našiga papeža I.

O. Ohrani ga, Gospod I oživljaj in osreči ga na zemlji, in
ne daj ga v’ voljo njegovih sovražnikov.

V. Molimo za svoje dobrotnike.

O. Poverni, Gospod! milostivo zavoljo svojiga imena večno
življenje vsim, kteri nam kaj dobriga store.

V. Molimo za verne mertve.

O. Gospod ! daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj
jim sveti.

V. Naj počivajo v’ miru.

O. Amen.

V. Molimo za svoje brate, kterih ni tukej.

O. Pomagaj svojim služabnikam, ki v’ te zaupajo moj Bog 1
V. Pošlji jim, Gospod! pomoč iz svetiša,

O. In varuj jih iz Siona.

V. Gospod! usliši mojo molitev;

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

•

Molimo.

O Bog! ki ti je lastno usmiliti se vselej in per-
zanesti, usliši naše pohlevne prošnje, de nas in vse
tvoje služabnike, ktere grehov ketina veže, milost
tvoje dobrote odveže.

Usliši, te prosimo, o Bog! našo pohlevno moli¬
tev, in odpusti nam grehe, ki se ti jih obtožimo, de
nam dobrotljivo z’ odpušenjam vred mir dodeliš.

Skaži nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neizre¬
čeno milost, de nas od vsih grehov odvežeš, in od
štrafeng, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

Bog! ki te greh razžali, in pokora potolaži, ozri
se milostivo na prošnjo k’ tebi kličejočiga ljudstva, in
šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo, od
nas odverni.

Vsigamogočni večni Bog ! usmili se svojiga slu-
žabinka I. našiga papeža, in vodi ga po jjotu večni-
ga življenja, de bo s’ tvojo pomočjo, kar je tebi do¬
padljivo želel, in z’ vso močjo storil.

OBog!  od kteriga pridejo svete želje, dober

259

misli in pravične dela, daj svojim služabnikam tak
mir, ki ga svet ne more dati, de bodo naše serca
tvojim zapovedim vdane, in po zatertim strahu so¬
vražnikov časi s’ tvojo pomočjo varni in mirni.

O Bog! užgi naše serca z’ ognjam svojiga sve-
tiga Duha, de ti bomo z’ čistim telesam služili, in z’
očišenim sercam dopadli.

Bog, stvarnik in odrešenik vsih vernih ! dodeli
dušam svojih služabnikov in služabnic odpušenje vsih
grehov, de milostivo odpušenje, kteriga so vselej že¬
leli, po bogaboječih prošnjah dosežejo.

Začni, prosimo, Gospod! s’ svojim Duham naše
djanje, in spremljaj ga s’ svojo sveto pomočjo, de se
vse naše molitve in dela vselej iz tebe začno, in iz
tebe začete, tudi v’ tebi končajo.

Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez
žive in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vere in
dobrih del za svoje spoznaš , prosimo te pohlevno,
de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še
per življenji, ali pa so se že iz sveta ločili, po proš¬
njah vsih tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpušenje
vsih svojih grehov dosežejo. Po Gospodu našim Je¬
zusu Kristusu Sinu tvojim, kteri s’ teboj živi in kra¬
ljuje v’ edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj Amen.

V. Bog, usliši mojo molitev.

O. In moje vpitje naj pride do tebe.

V. Vsigamogočni in usmiljeni Bog naj nas usliši.

O. Amen.

V. In vernih duše naj po milosti Božji počivajo v’ miru.
O. Amen. *

«•

260

Molitve po Litanijah

p er popoldanji službi Božji ob nedeljah in prazni¬
kih, kteri niso matere Božje.

K’svetimu rešnjimu telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

V. Kruh z’ nebes si jim dod&lil.

O. Kteri ima vso sladkost v’ sebi.

Molimo.

O Bog! kteri si nam v’ prečudnim zakramentu
spomin svojiga terpljenja zapustil, daj nam, te pro¬
simo, svete skrivnosti tvojiga telesa in tvoje kervi
tako častiti, de sad tvojiga odrešenja vedno v’ sebi
čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z’ Bogam Očetam v’
edinosti svetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost.

Vsigamogočni večni Bog, nebeški Oče! poglej
z’ očmi svoje neskončne milosti naše reve in nadloge.
Usmili se vsih vernih kristjanov, za ktere se je tvoj
edinorojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kri¬
stus, voljno grešnikam v’ roke dal, in je tudi svojo
drago kri na lesu svetiga križa prelil. Po tem Go¬
spodu Jezusu odverni, milostivi Oče J zaslužene šibe,
sidanje in prihodne nevarnosti, punte, vojsko, kugo,
lakoto, dragino, bolezni in žalostne revne čase.

Vsigamogočni večni Bog! usmili se svojiga slu¬
žabnika našiga papeža I., in Vodi ga po potu večniga
življenja, de bo s’ tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno
želel, in z’ vso močjo storil.

O Bog, pastir in vižar vsih vernikov! glej mi-
lostivo na svojiga služabnika našiga škofa I., ki si
ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim,

261

čez ktere je postavljen, z’besedo in z’ djanjam k’do-
brimu služi, in tako s’ čedo, ki mu je zročena, večno
življenje doseže.

Bog, varh vsili kraljestev, dodeli svojimu slu¬
žabniku našimu cesarju I. tvojo moč, s’ktero se so¬
vražnik premaga, spoznati in častiti, de bo, ker je
iz tvoje volje cesar postal, tudi v’ tvojim varstvu
vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v’ vsirn dobrim duhovske
in deželske oblastnike in gosposke, de nas bodo na
vse to napeljevali, kar zamore k’ tvoji Božji časti,
k’ našimu zveličanju in k’ miru in sreči vsiga ker-
šanstva perpomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš de nam je prosili, za
svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za
vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve.

Vsigamogočni večni Bog, ki gospoduješ čez žive
in mertve, in se usmiliš vsih, ktere iz vere in dobrih
del za svoje spoznaš, pohlevno te prosimo, de vsi,
za ktere smo se namenili moliti, kteri so še per živ¬
ljenji, ali pa so se že z’ sveta ločili, na prošnje vsih
tvojih svetnikov od tvoje dobrote odpušenje vsih svo¬
jih grehov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v’ veri
brez vsiga razdertja in ločitve. Preoberni naše serca
k’ pravi pokori in k’ poboljšanju našiga življenja.
Užgi v’ nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče
želje po vsi pravičnosti, de ti bomo kakor tvoji po¬
korni otroci v’ življenji in v’ smerti prijetni in dopad¬
ljivi. '

Tebi bodi vedno perporočeno, o Gospod! vse
naše djanje in nehanje, naše delo in opravilo, naše
življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tukej
vživati, in tamkej z’ vsimi izvoljenimi doseči, de te
bomo v’ večnim veselji in zveličanji, hvalili in molili.
To nam dodeli, o Gospod nebeški Oče! po Jezusu
Kristusu tvojim ljubim Sinu, Gospodu našim in Od¬
rešeniku, kteri s’ teboj živi in kraljuje v’ edinosti
svetiga' Duha Bog vekomaj. Amen.

262

V. Božja pomoč ostani vselej per nas.

O. Amen.

Oče naš itd. Češena si, Marija! itd. (petkrat).

O posebnih potrebah se po tem še moli, ali pa tndi po
e.'maši ali pridigi.

Molitev

ob suši.

Bog! v’kterim živimo, se gibljemo in smo, do¬
deli nam potrebniga dežja, de v’ časnih rečeh po¬
trebno ^pomoč dosežemo, in s’toliko večim zaupanjem
nebeških prosimo.

Dodeli, prosimo, vsigamogočni Bog! de, ker v’
svojih nadlogah v’ tvojo milost zaupamo, nas tvoja
pomoč vedno vsili nevarnost obvaruje.

Daj nam, prosimo, Gospod! zdraviga dežja, in
zemlje suho obličje z’ nebeškimi potoki milostivo na¬
moči. Po Gospodu našim itd.

Oče naš itd. Češena si, Marija! itd. (petkrat).

Za lepo vreme.

Bog! ki te greh razžali, in pokora potolaži,
ozri se milostivo na prošnje k’ tebi kličejočiga ljud¬
stva, in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslu¬
žimo, od nas odverni.

K’ tebi, Gospod! kličejoče usliši, in dodeli nam,
te prosimo, lepo vreme, de, ker za svoje grehe po
pravici terpimo, s’ pomočjo tvoje milosti tvojo dobroto
občutimo.

Prosimo, vsigamogočni Bog! tvojo dobroto, de
nalive dežja ustanoviš, in nam svoje jasno obličje
dobrotljivo pokažeš. Po Gospodu našim itd.

Oče naš itd. Češena si, Maria! itd. (petkrat).

263

Ob hudi uri.

Bog! bi te greh razžali, in pokora potolaži, ozri
se milostivo na prošnje k’ tebi kličejočiga ljudstva,
in šibe svoje jeze, ki jih za svoje grehe zaslužimo,
od nas odverni.

Od svoje hiše, prosimo, Gospod! duhovno hu¬
dobo preženi, in odverni nadzemljisko napako hudiga
vremena.

Vsigamogočni večni Bog! zanesi, ker se bojimo;
bodi milostiv, ker prosimo, de nas po škodljiyim og¬
nji v’ oblakih, in po silnim viharji žuganje hudiga
vremena napelje tebe hvaliti.

Gospod Jezus! ki si vetrovam in morju zapo¬
vedal, in je bila velika tihota, usliši prošnje svojiga
ljudstva, in dodeli, de po tem znamnji svetiga križa -j-
preide vse divjanje hudiga vremena.

Vsigamogočni in usmiljeni Bog! ki nas s’ tepe-
njem zdraviš, in z’ odpušenjem ohranuješ, dodeli, te
prosimo, de se miru zaželjeniga potolaženja razve¬
selimo, in dar tvoje dobrote vselej vživamo.

Po Gospodu našim itd.

Oče naš itd. Cešena si, Marija! itd. (petkrat).

O slabi letini in lakoti.

Skazi nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neiz¬
rečeno milost, de nas od vsili grehov odvežeš, in od
štrafeng, ktere za-nje zaslužimo, rešiš.

Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne prošnje,
in lakoto milostivo odverni, de umerljivi človek spo¬
zna, de po tvoji jezi take šibe pridejo, in po tvoji
milosti odidejo.

Tebi podverženo ljudstvo, ki zavoljo svojih gre¬
hov lakoto terpi, Gospod! milostiyo k’ sebi spreoberni,
ki si rekel, de bo tistim vse perveženo, kteri tvojiga
kraljestva išejo. Kteri živiš In kraljuješ itd.

Oče nas itd. Češena si, Marija! itd. (petkrat).

264

Ob merjenji in kugi.

Usliši nas, Bog, naš Zveličar! in na prošnje
svete in častitljive Božje porodnice Manje vselej de¬
vice , in svetiga Sebastjana marternika in vsili svet¬
nikov svoje ljudstvo od strahu tvoje jeze odreši, in
po obilnosti svojiga usmiljenja otmi.

Skazi milost, Gospod! našim ponižnim prošnjam,
in ozdravi dušne i telesne bolezni, de odpušenje prej¬
memo, in se vedno v’ tvojim žegnu veselimo.

Usliši, prosimo, Gospod! naše pohlevne prošnje,
in kugo in merjenje milostivo odverni, de umerljivi
človek spozna, de po tvoji jezi take šibe pridejo, in
po tvoji milosti odidejo. Po Gospodu itd.

Oče naš itd. Cešena si, Marija itd. (petkrat).

Ob živinski kugi.

O Bog! kteri si človeku tudi neumno živino per
delu v’ pomoč dal, pohlevno prosimo,- de nam žival,
brez kterih se človeški rod ne more živiti, per naših
potrebah ne pustiš poginiti. Po Gospodu našim itd.

Oče naš itd. Cešena si, Marija! itd. (petkrat).

Ob vojski.

Bog! kteri vojske potiraš, in nasprotnike tistih,
kteri v’ te zaupajo, z’ močjo svoje hrambe premagaš,
pomagaj svojim služabnikam, ki tvojo milost prosijo,
de svojih sovražnikov silo zataremo, in tebe z’ ne-
prenehano zahvalo častimo!

Bog! od kteriga pridejo svete želje, prave mi¬
sli, in pravične dela, daj svojim služabnikam tak mir,
ki ga svet ne more dati, de bodo naše serca tvojim
zapovedim vdane, in po zatertim strahu sovražnikov
časi s’ tvojo pomočjo varni in mirni. '

Poteri, prosimo, Gospod! napuh naših sovraž¬
nikov, in pobij njih neukretnost z’močjo svoje desnice.
Po Gospodu našim itd.

Oče naš itd. Cešena si, Marija! (petkrat). .

265

Ob sleherni nadlogi.

* Ne zaverzi, vsigamogočniBog! svojiga ljudstva,
ki v’ nadlogi zdihuje, temuč zavoljo slave svojiga
imena stiskanim usmiljen pridi na pomoč.

Skazi nam dobrotljivo, o Gospod! svojo neiz¬
rečeno milost, de nas od vsih grehov odvežeš, in od
štrafeng, ktere za-nje zaslužimo rešiš.

Dodeli nam svojim služabnikam, prosimo, Gospod
Bog! de vedno zdravje na duši in na telesu vživamo,
in de bomo po častitih prošnjah svete Marije vselej
device od sidanje žalosti rešeni, in večniga veselja
deležni.

Poglej dobrotljivo, prosimo, Gospod! našo na¬
dlogo, in odverni serd svoje jeze, ktero po pravici
zaslužimo.

Bog, naše perbežališe, in moč, začetik dobrote!
poslušaj ponižne prošnje svoje cerkve, in dodeli, de
kar z’ zaupanj am prosimo. gotovo dosežemo. Po Go¬
spodu našim itd.

Oče naš itd; Češena si, Marija! itd. (petkrat}.

Za mir.

O Bog! od kteriga pridejo svete želje, dobre
misli in pravične dela, daj svojim služabnikam tak
mir, ki ga svet ne more dati, de bodo naše serca
tvojim zapovedim vdane, in po zatertim strahu sovraž¬
nikov časi s’ tvojo pomočjo varni in mirni. Po Go¬
spodu našim itd.

Oče naš itd. Češena si, Marija! itd. (petkrat}.

Za srečno izvoljo noviga papeža.

S’ponižnim sercam, Gospod ! te prosimo, de po
svoji neskončni dobroti sveti Rimski cerkvi taciga
papeža dodeliš, kteri bo tebi zavoljo dobrotljive skerbi
do nas vselej prijeten, in nam, tvojimu ljudstvu, za¬
voljo zvestiga vladanja, v’ slavo tvojiga imena, vselej
častitljiv. Po Gospodu našim itd.

Oče naš itd, Češena si, Marija! itd. (petkrat}.

266

Ob kaki zahvali.

Bog! kteriga usmiljenje nima števila, in kteriga
dobrote bogastvo je neskončno, zahvalimo tvoje veli¬
častvo za dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo mi¬
lost, de, ki prošnikam bodeliš, kar žele, jih ne za¬
pustiš. temuč perpelješ k’ prihodnjimu plačilu.

Bog! kteri si vernih serca z’ razsvetljenjam
svetiga Buha učil, daj nam v’ ravno tistim duhu pra¬
vico spoznati, in njegovo poveseljenje vedno vživati.

Bog! kteri nobeniga, ki v’te zaupa, ne pustiš
preveč stiskati, temuč prošen dobrotljivo na pomoč
prideš, za svoje prošnje in spolnjene želje ti hvalo
dajemo, in te pohlevno prosimo, de bomo vselej vsih
zopernost obvarovani. Po Gospodu našim itd.

Oče naš itd. Cešena si, Marija! itd. ([petkrat).

Zahvalna pesem s. Ambroža.

Tebe, Boga, hvalimo, Gospoda te častimo.

Tebe, večni ga Očeta, časti vsa zemlja.

Vsi angelji, nebesa in vse moči,

Kerubi in Serafi tebi neprenehama pojo:

Svet, svet, svet, Gospod, Bog zabaot!

Pidne so nebesa in zemlja slave tvojiga veličastva.

Tebe hvali častiti zbor aposteljnov,

Prerokov hvaljeno število,

Marternikov v’ belo oblečena truma.

Po vesolnim svetu te sveta cerkev časti:

Očeta nezmerniga veličastva ;

Prečastitiga tvojiga praviga ediniga Sina,

Tudi svetiga Duha poterdnika.

Ti, Kriste, kralj časti.

Si večni Očetov Sin.

Ker si hotel zavolj odrešenja človeka na-se vzeti, se nisi
bal devičniga telesa.

Zmagal si zelo smerti, in odperl vernikam nebeško kra¬
ljestvo.

Na desnici Božji sediš v’ časti Boga Očeta,

367

De imaš sodit priti, verujemo.

Prosimo te tedej, pridi na pomoč svojim služabnikam, ktere
si z’ drago kervijo odrešil.

Daj nam v’ časli štetim biti med tvoje svetnike.

Zveličaj, Gospod, svoje ljudstvo, in požegnaj svojo erb-
šino. /-

Vižaj jih, in povikšuj jih vekomaj.

Slednji dan te častimo,

In hvalimo tvoje ime vekomaj, in od vekomaj do vekomaj.
Daj nas, Gospod, današnji dan milostljivo brez greha
ohraniti.

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Dodeli nam svojo milost, Gospod, kakor zaupamo v’ te.
V’ te, Gospod, upam, ne bom osramoten vekomaj ne.

V. Hvalimo Očeta in Sina, s’ svetim Duham vred.

O. Častimo in povikšujmo ga vekomaj.

V. Gospod, usliši mojo molitev,

O. In moje vpitje naj do tebe pride.

V. Gospod z’vami.

O. In z’ tvojim duham.

Molimo.

Bog! kteriga usmiljenje nima števila, in kteriga
dobrote bogastvo je neskončno, zahvalimo tvoje ve¬
ličastvo za dodeljene dari, in prosimo vedno tvojo
milost, de, ki prošnikam dodeliš, kar žele, jih ne za¬
pustiš, teniuč perpelješ k’ prihodnimu plačilu.

V. Gospod z’ vami.

O. In s’tvojim duham.

V. Hvalimo Gospoda,

O. Bogu bodi hvala.

268

Lavretanske Litanije.

(O praznikih matere Božje in ob sabotah.)

Gospod, usmili se nas !

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas !

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog,
Sin, vsiga sveta rešnji Bog,
Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica, en sami Bog,

S. Marija,

S. mati Božja,

S. devic devica,

Mati Kristusova,

. Mati milosti Božje,

,Mati prečista*

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

■ Mati ljubezniva,

JVIati prečudna, , ' .

Mati našiga stvarnika,'

. 1  Mati našiga odrešenika,

Devica modra,

Devica častitljiva,

Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,

Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetik našiga veselja,

usmili se
nas!

269

s

»

9

a

B3

o

as

p)

Posoda duhovna,

Posoda časti vredna, \

Posoda vse svetosti,

Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Perbežališe grešnikov,

Troštarca žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica apošteljnov,

Kraljica marternikov,

Kraljica spoznavavcov,

Kraljica devic,

Kraljica vsih svetnikov,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

Gospod !

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ;

Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili se nas o
Gospod !

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas 1

Oče naš itd. Cešena si, Marija ! itd.

Molitve.

/. K’ presvetimu rešnjimu telesu.

(Kadar je izpostavljeno,)

V. Kruh z’ nebes si jim dodelil.

O. Kteri ima vso sladkovst v’ sebi.

Moli m o.

O Bog! kteri si nam v’ prečudnim zakramentu
spomin svojiga terpljenja zapustil, daj nam, te pro~

/

zanesi nam, o

usliši nas, o

270

simo, svete skrivnosti tvojiga telesa in tvoje kervi
tako častiti, de sad tvojiga odrešenja vedno v’ sebi
čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z’ Bogam Očetam v’
edinosti svetiga Duha Bog vekomaj. .Amen.

2. K’ sveti devici, materi Marii.

Pod tvojo pomoč perbežimo, o sveta Božja po¬
rodnica! ne zaverzi naših prošenj v’ naših potrebah,
temuč reši nas vselej od vsih nevarnost. O častitljiva
in žegnana devica; naša gospa; naša srednica; naša
besednica; naša pomočnica. S’ tvojim Sinam nas
spravi; tvojimu Sinu nas perporoči; tvojimu Sinu nas
izroči.

V. Prosi za nas sveta Božja porodnica 1

O. De bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Dodeli nam, tvojim služabnikam, prosimo , Go¬
spod Bog! de vedno zdravje na duši in telesu vži-
vamo; in de bomo po častitih prošnjah presvete Ma¬
rije vselej device od sidanje žalosti rešeni, in več-
niga veselja deležni.

3. K’ sveti devici, materi Marii.

Od 1. adventne nedelje do božiča.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata
nebeške in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, ki je
padlo, pa želi vstati; ti, ki si svojiga stvarnika pre¬
čudno rodila, devica pred in potlej ostala, ko si iz
Gabrielovih ust prejela češenje, usmili se grešnikov.

V. Angel Gospodov je oznanil Marii.

O. In je spočela od svetiga Duha.

Molimo.

Svojo milost, prosimo, Gospod! v’naše serca
vlij, de ki smo po angelovim oznanjenji včlovečenje

271

Kristusa tvojiga Sina spoznali, po njega terpljenji in
križi častitljivo vstajenje dosežemo.

Od božiča do svečnice.

Usmiljena mati Zveličarjeva, ki ostaneš vrata
nebeške in zgodnja danica! pomagaj ljudstvu, ki je
padlo, pa želi vstati: ti, ki si svojiga stvarnika pre¬
čudno rodila, devica pred in potlej ostala, ko si iz
Gabrielovih ust prejela češenje, usmili se grešnikov.

V. Po porodu si devica čista ostala.

O. Prosi za nas, Božja porodnica !

Molimo.

Bog! kteri si po rodovitnim devištvu svete Ma¬
rije človeškimu rodu dar večniga zveličanja dodelil;
daj, prosimo, de njo za nas prositi občutimo, po kteri
nam je sreča došla prejeti življenja začetnika, Go¬
spoda našiga Jezusa Kristusa Sina tvojiga.

Od svečnice do veliciga četertka.

Bodi češena, nebes kraljica, češena angelov
gospa; češena korenina, češena ti, ki si svetu pravo
luč rodila! Bodi pozdravljena, devica častita, memo
vsih lepa; bodi pozdravljena, preljubezniva, in prosi
za nas Kristusa!

V. Naj te hvalimo, devica presveta.

O. Daj nam moč zoper sovražnike tvoje.

Molimo.

Dodeli, milostivi Bog! brambo naši slabosti, de,
ki svete Božje porodnice spomin obhajamo, s’ pomo¬
čjo njenih prošenj od svojih grehov vstanemo.

Od velike sobote do 1. nedelje po binkeštih.

Veseli se, kraljica nebeška, aleluja! Kteriga si
zaslužila nositi, aleluja, je vstal od smerti, kakor je
rekel, aleluja! Prosi za nas Boga, aleluja!

272

V. Veseli in raduj se, devica Marija aleluja!

O. Ker je res vstal Gospod, aleluja!

M o 1 i m o.

O Bog! ki si po vstajenji svojiga Sina Gospoda
rtašiga Jezusa Kristusa svet razveselil; dodeli, pro¬
simo, de po njegovi materi devici Marii dosežemo
večniga življenja veselje.

Od 1. nedelje po binhešlih do i. adventne nedelje.

(Jesena bodi, kraljica, mati milosti, življenje,
sladkost in upanje naše, bodičešena! K’tebi vpijemo
zapušeni Evini otroci; k’ tebi zdihujemo žalostni in
objokani v’ tej dolini solz. Ob, oberni tedej, naša
pomočnica! svoje milostive oči v’nas; in pokaži nam
po tem revnim življenji Jezusa, žegnani sad tvojiga
telesa! o milostiva, o dobrotljiva, o sladka devica
Marija!

V. Prosi za nas, sveta Božja porodnica !

O. De bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Vsigamogočni večni Bog! ki si dušo in telo ča¬
stite device matere Marije, de bi vredno prebivališe
tvojiga Sina biti zaslužila, s’ perpomočjo svetiga Du¬
ha perpravil, daj, de bomo, ki se njeniga spomina
veselimo, po njenih milostivih prošnjah od prihodnjih
zlegov in večne smerti rešeni.

4. K’ svetimu .Jožefu.

Glejte, zvesti in modri hlapec, kteriga je po¬
stavil Gospod čez svojo družino.

V. Prosi za nas, sveli Jožefi

O. De bomo vredni obljub Kristusovih.

273

31 o I i m o.

Naj nam, prosimo, Gospod! zasluženje ženina
tvoje presvete matere Marije pomaga, de, kar naša
slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah
dodeljeno.

6. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, razveži po svoji
milosti naših grehov vezi, in ohrani po prošnjah svoje
izvoljene matere ljube device Marije in vsih svojih
svetnikov nas svoje služabnike, naše dobrotnike in
naše pohištvo v’ vsi svetosti; tudi očisti vso našo ro¬
dovino in naše prijatle od hudobe in grehov, in na¬
polni jih z’ lepimi čednostmi; dodeli nam mir in zdravje,
odverni od nas vidne in nevidne sovražnike, in odženi
vse hude želje; daj nam zdravo vreme in dobro le¬
tino, skaži milost našim prijatlam in neprijatlam, in
obvaruj to fafb z’ vsimi, kteri v’ njej prebivajo, kuge,
lakote, vojske, ognja, potresa, povodnji, in dodeli
milostivo vsim vernim keršenikam, živim in mertvim,
v’ nebeškim kraljestvu večno življenje, mir in pokoj.
Obvaruj našiga papeža I., našiga škofa I., našiga
svetliga cesarja I. in vso našo duhovsko in deželsko
gosposko, in vse keršansko ljudstvo vsih nadlog in
vsiga zlega. In tvoj žegen pridi z’ nebes dol na nas,
in bodi vselej nad nami. Po Gospodu našim Jezusu
Kristusu Sinu tvojim, kteri s’ teboj živi in kraljuje
v’ edinosti svetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

V. Božja pomoč ostani vselej per nas.

O. Amen.

Oče naš itd. Češena si, Marija 1 itd. (petkrat).

Rožni k r a n c.

1. Veseli del.

Per veri v 1  treh češena si, Marija! se reče:

1. Kteri nam oživi pravo vero.

3. Kteri nam da terdno upanje.

3. Kteri nam užge serčno ljubezen.

18

ck  4» cc te

274

1. Kteriga si devica spočela.

2. Kteriga si devica v’ obiskanji Elizabete nosila.

3. Kteriga si devica rodila.

4. Kleriga si devica v’ tempeljnu darovala.

5. Kleriga si devica v’ tempeljnu našla.

2. Žalostni del.

Per veri v 1  treh češena si, Marija! se reče:

1. Kteri nam poterdi spomin.

2. Kteri nam razsvetli pamet.

3. Kteri nam omeči voljo.

1. Kteri je za nas kervav pot polil.

2. Kteri je za nas gajžljan bil.

3. Kteri je za nas s’ ternjem kronan bil.

4. Kteri je za nas težki križ nesil.

5. Kteri je za nas križan bil.

3. Častiti del.

Per veri v 1  treh češena si, Marija! se reče:

1. Kteri nam vodi naše misli.

2. Kteri nam vodi naše besede.

3. Kteri nam vodi naše djanje.

1. Kteri je od smerti vstal.

. Kteri je v’ nebesa šel.

. Kteri je s. Duha poslal.

. Kteri te je v’ nebesa vzel.

. Kteri te je v’ nebesih kronal.

Angelovo č e š e n j e

ob zvonilu.

1 .  Angel Gospodov je oznanil Marii, in je spočela od s.
Duha. Češena si, Marija I itd.

2. Glej, dekla Gospodova sim, zgodi se mi po tvoji be¬
sedi. Češena si, Marija! itd.

3. In beseda je meso postala, in je med nami prebivala.
Češena si, Marija! itd.

Oče naš itd. Češena si, Marija ! itd.

275

Zvečer se predene:

V. Gospod! daj jim večni mir in pokoj.

O. In večna luč naj jim sveti.

V. Naj v’ miru počivajo.

O. Amen.

Keršanska očitna spoved.

Ubogi grešni človek se odpovem hudiču, vsimu
njegovimu vdajanju, svetvanjuin djanju. Verujem
v’ Boga Očeta, in Sina, in svetiga Duha. Verujem
vse, kar sveta keršanska katolška cerkev zapoveduje
verovati. S’to sveto, katolško vero pričam, in se
spovem Bogu vsigamogočnimu, Devici Marii nje¬
govi častiti materi, in vsim ljubim svetnikam, ter
se obtožim, de sim se od svojih mladih dni do
zdajne ure dostikrat in velikokrat pregrešil, z’ mi¬
slijo, z’ besedo, z’ djanjam in z’ zamudo veliko do¬
brih del; kakor se je vse zgodilo na skrivnim ali
očitno, vedama ali nevedama; zoper deset Božjih
zapoved, v’ sedmerih poglavitnih grehih, na peterih
počutkih mojiga telesa; zoper Boga, zoper mojiga
bližnjiza, in zoper zveličanje moje uboge duše. Ti
in vsi moji grehi so mi močno žal, in me iz serca
grevajo.

Za to tebe, večniga, milostiviga Boga, pohle¬
vno prosim, de mi svojo Božjo milost dodeliš, mo-
jimu življenju toliko odloga daš, de se bom mogel
spovedati in spokoriti; tvojo dobroto in prijatel-
stvo zadobiti, in po tem revnim življenji večno ve¬
selje in zveličanje doseči. Zato poudarim na svoje
grešno serce, in rečem z’ očitnim grešnikam:

O Gospod Bog! bodi miiostiv meni ubogimu grešniku.
Amen.

Poglavitne resnice keršanskiga nauka.

Kar je vsakimu človeku, kadar se pameti zave,
potrebno vediti in verovati, de bo zveličan, je:

1. De je en Bog.

3. De je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje, in
hudo štrafuje.

18  •

276

3. De so tri Božje peršone, eniga bitja in ene nature:
Oče, Sin in sveti Duh.

4. De je druga Božja peršona, Bog Sin, človek postal,
nas s’ svojo smertjo na križi odrešiti in večno zveličati.

5. De je človeška duša neumerjoča.

6. De je gnada Božja k’ zveličanju potrebna, in de brez
gnade Božje človek nič za večno življenje zasluženja
vredniga ne more storiti.

Gospodova molitev.

Oče naš, kteri si v’ nebesih. Posvečeno bodi
tvoje ime. Pridi k’nam tvoje kraljestvo. Zgodi se
tvoja volja, kakor v’ nebesih, tako na zemlji. Daj
nam dans naš vsakdanji kruh. In odpusti nam
naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolž-
nikam. In nas ne vpelji v’ skušnjavo. Temuč reši
nas od hudiga  (od zlegaJ Amen.

Angelovo češenje.

Cešena si,  M arija, gnade polna, Gospod je s’
teboj. Zegnana si med ženami, in žegnan je sad
tvojiga telesa, Jezus. Sveta Marija mati Božja!
prosi za nas grešnike zdej in ob naši smertni uri.
Amen.

Apostoljska vera.

Verujem v’ Boga Očeta vsigamogočniga, stvar¬
nika nebes in zemlje. In v’ Jezusa Kristusa, Sinu
njegoviga ediniga Gospoda našiga. Kteri je spočet od
svetiga Duha, rojen iz Marije Device. Terpel pod
Poncjam Pilatužam, križan bil, umeri in v’ grob
položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mer-
tvih vstal. Gori je šel v’ nebesa, sedi na desnici
Boga Očeta vsigamogočniga. Od ondod bo prišel
sodit žive in mertve.  — Verujem v svetiga Duha;
sveto katolško cerkev; gmajno svetnikov; odpušenje
grehov ; vstajenje mesa; in večno življenje. Amen.

Lastnosti Božje.

1. Bog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej.

2 .  Bog je zgol duh; bitje, ki ima nar bolj popolnama um
in nar boljši voljo, telesa pa ne.

277

3. Bog je vsigaveden; ve vse, sidanje, preteklo in pri-
hodno, ve tudi naše nar skrivnejši misli in želje; torej
mu nič ne moremo perkriti.

4. Bog je neskončno moder; stori vse iz nar boljšiga konca,
in izvoli vselej nar perpravniši perpomočke svoj konec
doseči.

5. Bog je vsigamogočen; je stvaril nebo in zemljo in vse,
kar je; njemu ni nič nemogoče storiti.

6. Bog je vsigapričujoč; je povsod, v’ nebesih in na zemlji.

7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in so¬
vraži vse hudo.

8. Bog je neskončno resničen in zvept; vse kar reče, je
res; in kar obljubi ali žuga, vse spolni.

9. Bog je nespremeniiv; je vekomaj ravno tisti.

10. Bog je neskončno dobrotliv; skerbi po očetovo za vse
svoje stvari, vse dobro imamo od njega.

11. Bog je neskončno usmiljen; nam odpusti naše grehe,
ako se resnično poboljšamo.

13. Bog je neskončno pravičen; polona vse dobro, in po-
štrafa vse hudo na tanko, kakor si kdo zasluži.

Darovi svetiga Duha.

1. Dar modrosti.

3. Dar umnosti.

3. Dar sveta.

4. Dar moči.

5. Dar učenosti.

6. Dar pobožnosti (brumnosti).

7 .  Dar strahu Božjiga.

Zapovedi Božje.

1. Vervaj v’eniga samiga Boga.

3. Ne imenuj po nemarnim Božjiga imena.

3. Posvečuj praznik.

4. Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel, in de ti bo
dobro na zemlji.

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešeštvaj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivim zoper svojiga bližnjiga.

9. Ne želi svojiga bližnjiga žene.

10. Ne želi svojiga bližnjiga blaga.

278

Cerkvene zapovedi.

1. Posvečuj zapovedane praznike.

2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih z' spodobno
pobožnostjo (andohtjo) per sveti maši.

3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdesetdanski
post, kvaterne in druge zapovedane postne dni; zderži
se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi.

4. Spovej se svojih grehov postavljenimu spovedniku k'
manjšimu vsaj enkrat v’ letu, in o velikonočnim času
prejmi sveto rešnje telo.

5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih.

Sveti zakramenti.

1. Sveti kerst,

2. s. birma,

3. s. rešnje telo,

4. s. pokora,

5. s. poslednje olje,

6. s. mašnikovo posvečevanje,

7. s. zakon.

K’ zakramentu s. pokore gre to petero:

1. Izpraševanje vesti,

2. grevenga,

3. terden sklep (ali naprejvzetje),

4. spoved,

5. zadostenje.

Žalost ali grevenga.

Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz
serca žal, ker sim tebe, svojiga preljubezniviga
Boga, tebe vso svetost in neskončno dobroto, ki te
iz celiga serca ljubim, z’ njimi razžalil. Terdno
sklenem, z’ tvojo gnado svoje življenje poboljšati,
in vse, tudi smert raji preterpeti, kakor tebe svo¬
jiga Boga, tebe neskončno svetost in dobroto še
kdaj z’ kakim greham razžaliti. Daj mi gnado
spolniti ta moj sklep! to te prosim po neskončnim
zasluženji tvojiga Božjiga Sinu, našiga Gospoda
in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

Pred spovedjo se moli:

Prosim, duhovni oče! za sveti žegen, de se
svojih grehov prav in čisto spovem. (Po tem se

279

stori s. križ, in se moli očitna spoved tako le: j
Jest ubogi grešnik, se spovem Bogu vsigamogoč-
nimu, Marii materi Božji, vsim ljubim svetnikam
in njim častitlivimu mašniku, Božjimu namestniku,
de sim po svoji zadnji spovedi, ki sim jo opravil
( tukaj se pove čas zadnje spovedi) velikrat in obilno
grešil v’ mislih, z’ besedami in djanjam; posebno
se pa obtožim, de sim itd.  (Zdej začni praviti svoje
grehe).

Zpoved se klene :

Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spomnim
in ne, ki sim jih ali sam storil, ali pa kriv bil, de
so jih drugi storili, so mi iz serca žal, ker sim Bo¬
ga, njega samo sveto in preljubeznivo dobroto z’
njimi razžalil. Terdno sklenem nič več ne grešiti,
in vsih perložnost v’ greh se varovati. Prosim jih
duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze.
Poglavitni grehi:

1. Napuh, 5. požrešnost,

3. lakomnost, 6. jeza,

3. nečistost, 7. lenoba.

4. nevošljivost,

Grehi v’ s. Duha:

1. Prederzno v’ Božjo milost grešiti.

3. Nad Božjo milostjo obupati (scagati).

3. Spoznani keršanski resnici se vstavljati.

4. Svojimu bližnjimi! zavolj Božje gnade nevošliv biti.

5. Do lepiga opominjevanja oterpnjeno serce imeti.

6. V’ nespokornosti terdovatno ostati.

V’ nebo vpijoči grehi.

1. Radovoljni uboj.

3. Mutasti ali Sodomski greh.

3. Satiranje ubožcov, vdov in sirot.

4. Delavcam in najemnikam zaslužili zaderževati ali utcr-
govati.

Ptuji grehi.

1. V’ greh svetovati. 5. Drugih greh hvaliti.

3. Grešiti velevati. 6. K’ grehu molčati.

3. V’ drugih greh pervoliti. 7. Greh pregledati.

4. Druge v’greh napeljevati. 8. Greha se vdeležiti.

9. Greh zagovarjati.

280

Božje čednosti.

Vera, upanje ljubezen, kakor na strani 253.

Poglavitrte djanjske čednosti keršanstva.

1. Modrost.

2. Zmernost.

3. Pravičnost.

4. Serčnost (ali močnodušnost).

Poglavitnim greham nasprotne čednosti.

1. Ponižnost je napuhu nasproti.

2. Dobrotljivost je lakomnosti nasproti.

3. Čistost je nečistosti nasproti.

4. Ljubezen je nevošlivosti nasproti.

5. Zmernost je požrešnosti nasproti.

6. Poterpežlivost je jezi nasproti.

7. Gorečnost je lenobi nasproti.

Dolžnosti od Jezusa posebno perporočane.

1. Nar prej Božjiga kraljestva in njegove pravice iskati.

2. Sam sebe zatajevati.

3. Svoj križ nositi.

4. Za Kristusam hoditi.

5. Krotek in ponižen biti.

6. Sovražnike ljubiti; jim dobro storiti, kteri nas sovra¬
žijo; moliti zanje, kteri nas žalijo in preganjajo.

Jezusovi blagri na gori.

^ 1. Blagor ubogim v’duhu; ker njih je nebeško kraljestvo.

2. Blagor krotkim; ker zemljo bodo posedli.

3. Blagor žalostnim; ker potroštani bodo.

4. Blagor jim, kteri so pravice lačni in žejni; ker nasi-
teni bodo.

5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli.

6. Blagor jim, kteri so čistiga serca; ker Boga bodo gle¬
dali.

7 .  Blagor mirnim; ker otroci Božji bodo imenovani.

S. Blagor jim, kteri zavolj pravice preganjanje terpe; ker
njih je nebeško kraljestvo.

Telesne dela usmiljenja

1. Lačne nasititi. 4. Nage obleči.

2. Žejne napojiti. 5. Bolnike obiskati.

3. Popotnike sprejemati. 6. Jetnike rešiti.

7. Merliče pokopavati.

Duhovne dela usmiljenja.

1. Grešnike svariti.

2. Nevedne učiti.

3. Jim prav svetovati, kteri dvomijo ali eviblajo.

4. Žalostne tolažiti.

5 .  Krivico voljno terpeti.

6. Jim iz serca odpustiti, kteri nas žalijo.

7. Za žive in mertve Boga prositi.

Evangeljski s vetje.

1. Radovoljno uboštvo.

2. Vedno devištvo.

3. Vedna pokoršina pod'duhovnim poglavarjam.

V

Posledne reči človekove.

1. Smert, 2. sodba, 3. peke), 4. nebesa.

282

Zversten zapopadek

nedeljskih in prazniških evangelijev.

1. Jezus je imenovan Bog in učenik ljudi. stran.

Evangeli v’ sveti božični praznik, per veliki maši . . 8

3. Oznanilo rojstva Jezusoviga.

Evangeli v’ dan perčakovanja poroda device matere Marije 158

3. Marija obiše svojo teto Elizabeto.

Evangeli v’ dan obiskanja s. Marije device . . . 191

4. Rojstvo Janeza kerstnika.

Evangeli v’ dan rojstva s. Janeza kerstnika . . . 189

5. Jožefu angelj reče, de naj Marijo za ženo vzame.

Evangeli predbožični dan.. . 5

6. Jezus je v’ Betlehemu rojen, in pastirjem oznanjen.

Evangeli sveti božični praznik per maši o polnoči . . 6

7. Rojstvo Jezusovo iz hiše ali rodovine Davidove.

Evangeli v’ god spočetja device matere Marije . . . 156

8. Pastirji per jaslih.

Evangeli sveti božični praznik, per zorni maši . . 7

9. Obrezovanje Jezusovo.

Evangeli v’ noviga leta dan.13

10. Jezus je štirdeseti dan po svojim rojstvu v’tempel pernešen
in Bogu darovan.

Evangeli v’ god darovanja Jezusa Kristusa . . . 166

11. Prihod modrih, ki Jezusa obišejo.

Evangeli v’ praznik častitiga razglašenja Gospodoviga . 14

13. Beg Jezusov v’ Egipt, in pomorjenje otrok.

Evangeli v’ dan nedolžnih otročičev.11

13. Jezus je v’ Nacaret nazaj, pernešen, in tukej izrejen.

Evangeli v’ nedeljo pred razglašenjem Gospodovim 14

14. Jezus, kakor 13 let star fantič, gre z’ svojimi starši k’ Ve-
likimu prazniku v’ Jeruzalem.

Evangeli pervo nedeljo po razglašenji Gospodovim . . 16

15. Janez pridigova v’ pušavi in keršuje.

Evangeli četerto nedeljo v’ adventu.4

16. Janez je vprašan, kdo de je, in zakaj keršuje; on daje
pričevanje od Jezusa,

Evangeli tretjo nedeljo v’ adventu .....  3

17. Jezus 40 dni v’ pušavi prebiva, in je potem skušan.

Evangeli v’ pervo nedeljo v’postu.31

18. Jezus je z’ svojimi učenci na ženitnim (v’Kani Galilejski),
in stori pervi čudež.

Evangeli drugo nedeljo po razglašenji Gospodovim . . 17

19. Pogovor Jezusov z’ Nikodemam.

Evangeli v’ dan znajdenja svetiga križa ....  181

30. Nadaljva pogovora z’ Nikodemam od vere.

Evangeli binkeštni pondeljik ..134

31. Janez kerstnik je od Herodeža v’ ječo djan.

Evangeli v’ dan obglavljenja s. Janeza kerstnika . , 301

5J83

stran.

22. Jezus ozdravi sina kraljičeviga (sina kraljeviga služabnika);

Evangeli 20. nedeljo po binkeštih.146

23. Jezu* izvoli Petra, Andreja, Jakoba in Janeza v’ svoje učence.

Evangeli v’ dan s. Andreja aposteljna ....  153

24. Jezus stori, de njegovi učenci prav veliko množico rib vjamejo.

Evangeli '4.  nedeljo po binkeštih.130

25. Jezus utolaži vihar na jezeru.

Evangeli 4. nedeljo po razglašenji Gospodovim . . 19

26. Jezus ozdravi mertvoudniga.

Evangeli 18. nedeljo po binkeštih . . . . .144

27. Jezus izvoli Matevža v’ svojiga učenca, in je z’ grešniki.
Evangeli v’ dan s. Matevža aposteljna ....  205

28. Jezus obudi hčer višica (Jaira) k’ življenju, in ozdravi
ženo od kervotoka.

Evangeli 23. nedeljo po binkeštih . . . . : 149

29. Jezus uči vstajenje teles.

Evangeli v’ dan spomina vsih vernih mertvih . . . 232

30. Jezus izvoli iz svojih učencov dvanajst aposteljnov.

Evangeli v’ dan s. Jerneja aposteljna ....  200

31. Jezus ozdravi veliko bolnikov, in svoje učence srečne imenuje.

Evangeli v’ dan ss. Fabjana in Sebastjana marternikov . 162

32. Nauk Jezusov od 8 blagrov.

Evangeli v’ god vsih svetnikov.211

33. Jezus ima do svojih aposteljnov govor od spolnjenja Božjih
zapoved.

Evangeli v’ dan s. Gregorja papeža.173

34. Jezus opominja svoje aposteljne, de naj na bodo, kakor
farizeji, le k’ videžu pravični, in jih poduči od 5. Božje
zapovedi.

Evangeli 5. nedeljo po binkeštih.131

35. Jezus napeljuje svoje aposteljne k’ usmiljenju , in jih pod-

uča od zaderžanja proti grešnikam.

Evangeli pervo nedeljo po binkešiih.127

36. Jezus poduča svoje aposteljne od posta.

Evangeli pepelnično sredo. 26

37. Jezus uči Božjo previdnost.

Evangeli 14. nedeljo po binkeštih.140

38. Jezus opominja svoje učence, de naj se varujejo lažnivih
prerokov (farizejev).

Evangeli 7 nedeljo po binkeštih.133

39. Jezus »zdravi goboviga človeka, in stotnigoviga hlapca v’
Kafarnaumu.

Evangeli 3. nedeljo po razglašenji Gospodovim . . 18

40. Jezus obudi inertviga mladenča v’ Najmu.

Evangeli v’četertek po 4. nedelji v’postu ... 68

41. Jezus skaže Janezovim učencam, de je obljubljeni odrešenik.

Evangeli 2. nedeljo v’ adventu.2

42. Jezus se skaže usmiljeniga do zgrevane grešnice.

Evangeli v’ četertik po tihi nedelji.78

43. Jezus se odgovarja zoper obdolženje, de skoz Belcebuba

hudiče izganja. „ ,

Evangeli 3. nedeljo v’ postu i .49

284

44. Jezus uči, kako de naj njegov nk sprejemamo.

Evangeli v’ dan s. Martina škofa.

45. Jezus tiste srečne imenuje^ kteri njegov nauk spolnujejo.
Evangeli v’ dan s. device Marije Karmelske

46. Jezus govori od mnogih del ali od mnogiga sadu njegovih
naukov v’ priliki od semena in sejavca.

Evangeli drugo predpepelnično nedeljo .

47. Jezus uči v’ priliki od dobriga semena, kteriga je človek v’
svojo njivo usejal, de bodo dobri in hudobni ljudje do
konca sveta vkupej ostali.

Evangeli 5. nedeljo po razglašenji Gospodovim .

48. Jezus govori v’ prilikah od senofoviga zerna in od kvasu,
od razširanja in dobriga sadu njegovih naukov.

Evangeli 6. nedeljo po razglašenji Gospodovim

49. Jezus govori od velike vrednosti svojih naukov, in od mno¬
gih ljudi, kteri te nauke verujejo, v’ prilikah od skritiga
zaklada, od dragiga bisera, in od v’ morje veržene mreže.
Evangeli v’ dan s. Lucije device marterhice .

50. Janez kerstnik je po zapovedi Herodežovi ob glavo djan.
Evangeli v’ dan obglavljenja s. Janeza kerstnika

51. Govor Jezusov, ki ga je imel do svojih učencov, ko jih je
pridigovat poslal.

Evangeli v’ dan s. Valentina marternika ....

52. Nadaljva tega Jezusoviga govora.

Evangeli v’ dan ss. Janeza in Pavla marternikov

53. Jezus nasiti z’5 kruhi in 2 ribami okoli 5000 ljudi.

Evangeli 4. nedeljo v’ postu.

54. Jezus ozdravi gluhiga in mutastiga človeka.

Evangeli 11. nedeljo po binkeštih.

55. Jezus nasiti z’ 7 kruhi in nekoliko ribami okoli 4000 ljudi.

Evangeli 6. nedeljo po binkeštih.

56. Peter spozna Jezusa za Sinu Božjiga.

Evangeli v’ dan stola s. Petra v’ Rimu ....

57. Jezus je pred svojimi učenci spremenjen.

Evangeli v’ sabolo po 1. nedelji v’ postu ....

58. Jezus uči svoje učence, de naj bodo otrokam enaki, in de
naj sami sebe zataje.

Evangeli v’ god vsih angelov varhov ....

59. Jezus uči v’ priliki od kralja, kteri je z’ svojimi hlapci
rajtengo delal, zaderžanje do sovražnikov.

Evangeli 21. nedeljo po binkeštih . . t

60. Jezus ozdravi 10 gobovih mož.

Evangeli 13. nedeljo po binkeštih . . . . ..

61. Jezus se odgovarja svojim sovražnikam, in uči, de je Božji
Sin.

Evangeli 5. nedeljo v’ postu, ali tiho nedeljo

62. Jezus uči v’ priliki od pastirja in ovčjiga hleva, de je on
od Boga poslan učenik.

Evangeli binkeštni tvorik.

63. Jezus uči v’ priliki od dobriga pastirja, de je on dober
učenik.

Evangeli 2. nedeljo po veliki noči . . . . ,

64. Jezus pošlje 72 učencov posvetu učit, in ima govor do njih.

stran.

312

193

24

19

21

157

201

170

189

61

137

133

161

38

203

147

139

73

125

117

285

stran.

Evangeli v’ dan s. Marka evangelista ....  179

65. Jezus se veseli zavolj razžiranja svojih naukov, in jih hvali.

Evangeli v’ dan s. Matija aposteljna .....  172

66. Jezus uči v’ pripovesti od usmiljeniga Samarijana, kdo de
je naš bližni.

Evangeli 12. nedeljo po binkeštih .....  138

67. Jezus uči v' -hiši Marije in Marte,

Evangeli v’ god v’ nebo vzetja Marije device . . . 199

68. Jezus uči, de moramo v’ Boga zaupati.

Evangeli v’ križev teden.120

69. Jezus svari Farizeje zavolj njih zaderžanja.

Evangeli v’ sredo po 3. nedelji v' postu . . . .53

70. Jezus prerokuje Judam njih razkropitev.

Evangeli v’ praznik s. Stefana perviga m^rternika . . 9

71. Jezus opominja svoje učence, de naj se ne boje, in de naj

mu bodo vdani.

Evangeli v’ dan s. Ozvalda spovedovavca ....  197

72. Jezus opominja svoje učence, de naj bodo zmirej čuječi.

Evangeli v’ dan s. Silvestra papeža.12

73. Jezus ozdravi vodeničniga človeka, in uči ponižnost.

Evangeli 16. nedeljo po binkeštih.142

74. Jezus uči V’ priliki od velike večerje, de bodo njegovi

nauki nevernikam oznanovani.

. Evangeli 2. nedeljo po binkeštih.128

75. Jezus govori od lastnost, ktere morajo njegovi učenci imeti.

Evangeli v’ dan s. Blaža marternika škofa . . . 167

76. Jezus uči v’ prilikah od zgubljene ovce in od zgubljeniga
denarja, zakaj je na zemljo prišel.

Evangeli 3. nedeljo po binkeštih.129

77. Jezus uči v’ priliki od krivičniga hišnika, kako se moramo
časnih reči poslužiti.

Evangeli 8. nedeljo po binkeštih.134

78. Jezus uči v’ pripovesti od farizeja in čolnarja v’ tempeljnu,
de moramo ponižno in zgrevano moliti.

Evangeli 10. nedeljo po binkeštih.136

79. Jezus pove svojim učencam, kakošno plačilo bodo zato imeli,
ker so za njim hodili.

Evangeli v’ dan spreobernjenja s. Pavla aposteljna . .165

80. Jezus pove v’ priliki od delavcov v’ vinogradu, de bodo
pervi oznanovavci njegovih naukov, ravno tako plačilo
imeli, kakor njih nastopniki.

Evangeli 1. predpepelnično nedeljo.21

81. Jezus oznani svojim učencam svoje terpljenje, in slepimu
človeku pregled dodeli.

Evangeli 3. predpepelnično nedeljo.25

82. Jezus pove, de Cebedejova sinova ne moreta nobeniga pred-
stva pred drugimi aposteljni imeti.

Evangeli v’ dan s. Jakoba aposteljna . . . 195

83. Jezus gre v’ hišo Caheja, in je uržoh njegoviga spreobern.

Evangeli v’ god obletnice posvečenja vsili cerkev . . 230

84. Jezus uči v’priliki od talentov, de moramo od Boga prejete
darove in moči k’ dobrimu oberniti.

286

stran.

Evangeli v’ dan s. Nikolavža spovedovavca škofa . . 156

85. Jezus jezdi z’ častjo v’ Jeruzalem.

Evangeli v’ cvetno nedeljo.82

86. Jezus joka čez Jeruzalem, ter kupce in prodajavce iz tem-
peljna izžene.

Evangeli 9. nedeljo po binkeštih . . . . , 135

87. Jezus govori v’ priliki od pšeničniga zerna , de bo skoz
svojo smert poveličan.

Evangeli v’ dan s. Lavrencja marternika ....  198

88. Jezus uči v’ priliki od ženitninc, de bodo njegovi nauki
tudi neVerniliam oznanjeni.

Evangeli 19. nedeljo po binkeštih .....  144

89. Jezus govori ljudem sam od sebe, in jih opominja, de naj
njegove nauke poslušajo. .

Evangeli v’ dan povišanja svetiga križa ....  204

90. Jezus uči, de je dolžnost cesarju davke dajati.

Evangeli 22. nedeljo po binkeštih .....  148

91. Jezus uči, ktere so nar imenitniši zapovedi, inskaže, de je
pravi Bog.

Evangeli 17. nedeljo po binkeštih .....  147

92. Jezus pove, kaj se bo pred razdjanjem Jeruzalema godilo.

Evangeli v’ dan ss. Vincencja in Anastazja martermkov . 163

93. Jezus še nadalje prerokuje, kaj se bo pred razdjanjem Je¬
ruzalema, in kaj po razkropitvi Judov godilo.

Evangeli poslednjo nedeljo po binkeštih ....  149

94. Jezus konča svoj govor od razdjanja Jeruzalema, in od
razkropitve Judov.

Evangeli 1. nedeljo v’ adventu.1

95. Jezus uči v’ priliki od 10 devic, de moramo za njegov
drugi prihod zmirej perpravljeni biti.

Evangeli v’ dan s. Barbare device marternice . . . lf>4

96. Jezus še nadalje uči, de moramo za njegov prihod per¬

pravljeni biti, v’ priliki od človeka, ki je na ptuje šel, od
hišnica gospodarja, in od modrih hiapcov.

Evangeli v’ dan s. Leopolda spovcdovavca ... 213

In v’ dan s. Gotharda spovedovavca škofa . . 183

97. Jezus svojim učencam noge umiva, in jih poduči, kako se
morajo eden proti drugimu zaderžati.

Evangeli veliki četertek . . '.105

98. Jezus ima govor do svojih učencov, v’ kterim se od njih
poslovi.

Evangeli v’ dan ss. Filipa in Jakoba aposteljnov . . 180

99. Jezus obljubi svojim učencam s. Duha poslati, in jih tolaži.

Evangeli v’ god binkeštne nedelje.123

100. Jezus opominja svoje učence, de naj njegovim naukam
zvesti ostanejo.

Evangeli v’ dan s. Jurja marternika . . . • 118

101. Jezus še nadalje svoje učence opominja, de naj njegovim
naukam zvesti ostanejo.

Evangeli v’ dan s. Florjana in tovaršev marternikov . 182

102. Jezus opominja svoje učence, de naj se med seboj ljubijo,
in pove, zakaj bodo od Jndov preganjani.

287

stran.

Evangcli v’ dan ss. Simona in Judeža aposteljnov . . 210

103. Jezus obljubi svojim učencam svetiga Duha, in pove, de
bodo mogli zavolj njega veliko terpeti.

Evangeli 6. nedeljo po veliki noči . , 132

104. Jezus tolaži svoje učence, in jim zagotovi, de jim bo sve¬
tiga Duha poslal.

Evangeli 4. nedeljo po veliki noči . .' . . .130

105. Jezus pove svojim učencam, de bo le še malo časa per
njih, in jih še nadalje tolaži.

Evangeli 3. nedeljo po veliki noči . . . . .129

106. Jezus opominja svoje učenec k’ molitvi, in jim še enkrat,
zagotovi, de je Sin Božji.

Evangeli 5. nedeljo po veliki noči . . f  . .118

107. Jezus moli v’ vertu, je vjet, k’ smerti obsojen, umorjen in
pokopan.

Terpljenjc Jezusa Kristusa cvetno nedeljo ... 83

„ veliki tvorik.92

„ veliko sredo.98

„ veliki petik . . . 107

108. Angel oznani ženam, ktere so k’ grobu prišle, de je Jezus

od mertvih vstal. •

Evangeli velikonočno nedeljo.112

109. Jezus se perkaže dvema učencoma. ki sta v’ Emauz šla,
in se jima da spoznati.

Evangeli velikonočni pondeljik.113

110. Jezus se perkaže svojim aposteljnam v’ Jeruzalemu, in se
da očitno spoznati.

Evangeli velikonočni tvorik.115

111. Jezus se zopet svojim aposteljnam perkaže, jim dodeli moč

grehe odpusati, in prepriča Tomaža, deje res od mertvih vstal.
Evangeli 1. nedeljo po veliki noči.116

112. Jezus se perkaže svojim učencam, ter jim zapove učiti in
kerševati.

Evangeli v’ praznik presvete Trojice . . . .136

113. Jezus zapove svojim učencam učiti in kerševati, obljubi
tistim, ki bodo vanj verovali, moč čudeže delati, in gre v’
njih pričujočnosti v’ nebo.

Evangeli v’ god Kristusoviga v’ nebo hoda . . .121

Kazalo.

I. L a $ t i n a dne v.

Pervo nedeljo v’ adventu ....
»rugo „ '  „ • ' •

Tretjo „ „ . .. .

Ceterto „ „ . . . .

Predbožični dan.

Sveti božični praznik. Per maši o polnoči

Per zorni maši
Per veliki maši .

1

2

3

4

5

6

7

288

ali v

V’ nedeljo pred novim letam .

V’ noviga leta dan, ali v’ praznik obrezovanja Jezusa

Gospoda našiga.

V’ nedeljo pred razglašenjem Gospodovim
V’ praznik častitiga razglašenja Gospodoviga,

god.

Pervo nedeljo po razglašenji Gospodovim
Dru S° » » n »

T ret J° n n n >,

Ceterto „ „ „ „

n  » n n

Šesto - ,5  n 11

Pervo perdpepelnično nedeljo
Drugo „ „

Tretjo ^ „ „

Pepelnično sredo
V’ četertik po pepelnici
V’ petik „ „

V’ saboto „ „

Pepelnično ali pervo nedeljo v’ postu
V’ pondeljik po 1. nedelji v’ postu

V' tvorik „ „ „

V’ sredo „ „ „

V’ četertik „ ,, „

V’ petik i, n ii

V’ saboto „ „ „

Drugo ali kvaterno nedeljo v’ postu
V’ pondeljik po 2. nedelji v’ postu
V’ tvorik „ „ „

V’ sredo „ „ „

V’ četertik „ „ »

V’ petik „ „ „

V’ saboto „ „ n

Tretjo nedeljo v’ postu
V’ pondeljik po 3. nedelji v’ postu
V’ tvorik „ „ „

V’ sredo „ „ „

V’ četertik „ „ n

V’ petik „ „ n

V’ saboto „ n n

Četerto nedeljo v’ postu
V’ pondeljik po 4. nedelji v’ postu

V’ tvorik „ „ n

V’ sredo „ „ n

V’ četertik „ „ n

V’ petik „ „

V’ saboto „ n

Peto postno ali tiho nedeljo
V’ pondeljik po 5. tihi nedelji

V’ tvorik „ „ n

V’ sredo „ » »

V’ četertik » „  n

stran.

11

Kristusa

13

s. kraljev

14*

15

16

17

18

19

20
21
22
24
26

27

28

29

30

31

33

34

35

36

38

39

40

42

43

44
46

49

50

52

53

54

55
57
61
62
04
65
67
69

71

72

73

75

76

77

289

V’ petik „ „ „

V’, saboto „ „ „

Šesto postno ali cvetno nedeljo
Veliki pondeljik
Veliki tvorik
Veliko sredo
Veliki četertik
Veliki petik
Veliko saboto
Velikonočno nedeljo
Velikonočni pondeljik
Velikonočni tvorik
Pervo nedeljo po veliki noči ali belo
Drugo nedeljo po veliki noči
Tretjo „ „ „ „

Ceterto „ „ „ „

f e ‘° » » » n

Križev teden „ „ „

V’ god Kristusoviga v’ nebo hoda
Šesto nedeljo po veliki noči
Binkeštno nedeljo
Binkeštni pondeljik .

Binkeštni tvorik
V’ praznik svete Trojice .

Pervo nedeljo po binkeštih
V’ praznik svetiga rešnjiga telesa
Drugo nedeljo po binkeštih

Tretjo » v

Ceterto „ „

Peto „ „

Šesto „ „

Sedmo „ „

Osmo „ „

Deveto „ „

Deseto „ „

Enajsto „ „

Dvanajsto „

Trinajsto „ „

Štirnajsto „

Petnajsto „

Šestnajsto „

Sedemnajsto „

Osemnajsto „

Devetnajsto „

Dvajseto „

En in dvajseto „

Dve in dvajseto
Tri in dvajseto
Poslednjo „

n

n

n

»

n

n

n

n

n

n

n

n

n

n

n

n

n

»

n

»

n

5?

nedeljo

stran.

79

. 80
. 82
. 90

. 91

97
. 104
. 106
. 111
. 113

1 114
. 115
. 116
. 117
. 118
. 119
. 120
. 131
. 122
. 123
. 124
. 135

; 126
. 127
. 128
. 129
. 130
. 131

. 132
. 133

. 134
. 135

. 136
. 137
. 138

. 139
. 140
. 141
. 142
. 143

. 144
. 145
. 146

. 147

. 148

. 150

390

II. Lastina Svetnik

o v.

stran.

Drugo ned. po razgl. Gosp. V’ praznik preš. imena Jezusoviga
17. prosenca. Vdan s. Antona pušavnika

„ „  stola s. Petra v’ Kirnu

„ „ ss. Fabjana in Sebastjana marternikov

„ „ s. Neže marternice ....

„ „ ss. Vincencja in Anastazja marternikov

„ „ zaročenja device Marije .

„ „  spreobernjenja s. Pavla aposteljna .

svečana. V’ god darovanja J. Kristusa in očiševanja device
matere Marije, ali v’ svečnico .

„ V'dan s. Blaža marternika škofa
„ „ s. Agate device marternice

„ „ s. Doroteje device marternice .

„ „ s. Apolonije device marternice .

„ ,, s. Valentina marternika .

„ „ stola s. Petra v’ Antiohii .

„ s. Margarete Kortonske .

„ s. Matija aposteljna ....
dan s. Frančiške Rimske vdove
„ s. Gregorja papeža, cerk. učenika
„ s. Jederti device . .

„ s. Jožefa ženina device matere Marije
„ s. Benedikta abata ....

„  s. Gabriela veliciga angela .

V’ god včlovečenja Sinu Božjiga in ozn. d. m. Mari
pctik po tihi nedelji. V’ dan VII. žalost d. mat. Marije
s. Ruperta spovedovavca škofa

18.

20 .

21 .

22 .

23.

25.

2 .

3. „

5. „

«• »

9 . „

U. „

23- „

23. „

24. ali 25.

11. sušca.

12 . „

17. „

19. „

21 . „

24. „

25.

27.

24- maliga travna. V’ dan s. Jurja marternika

25.

30.

1.

3.

4.

5.
16.
17.
25.

31,

veliciga

s. Marka evangelista
s. Katarine Sienske device
ss. Filipa in Jakoba aposteljnov
znajdenja svetiga križa .
ss. Florjana in tovaršev marternikov
s. Gotharda spovedovavca škofa
s. Janeza Nepom. marternika .
s. Jodoka spovedovavca .
s. Urbana marternika papeža .
ss. Kancjana in tovaršev mart.

160

161

162

163

164

166

167

168
169

170

171

173

173

174

175

-176

177

178

179

180

181

182

183

184
215
184

291

stran.

2. režniga cveta. V’ dan ss. Marcelina, Petra in Erazma mart. 185

9 .

10 .

13.

15.

21 .

23.

24.
26.
29.

2 .

4.

12 .

13.

16.

17.

20 .

22 .

25.

»

»

»

»

»

26.

2. veiiciga
5. ,,

8 .

8 .

6 .

10 .

15.

16.
24.
28.
29.

»

»

»

»

n

»

17.

21 .

27.

29.

12 .

15.

16.
15.
21 .
28.

208

s. Maksimiliana škofa marternika
s. Terezije device
s. Gala albata ....

s. Lukeža evangelista .
s. Uršule in tovaršic, devic in marternic 209
„ ss. Simona in Judeža aposteljnov .

1. listognoja. V’ god vsih svetnikov ....

2- „ V’ dan s. Justa marternika . .

186

187

188

188

190

191

193

193

194

195

196

ss. Primaža in Felicjana marternikov
„ s. Margarete kraljice
„ s. Antona Padovskiga
„ ss. Vida in tnvaršev marternikov
„ s. Alojzja spovedovavca .

„ ss. Ahacja in tovaršev marternikov
„ rojstva s. Janeza kerstnika
„ ss. Janeza in Pavla marternikov
V’ god aposteljnov Petra in Pavla
maliga serpana. Vdan obiskanja s. Marije device

s. Ulrika spovedovavca škofa .
ss. Hermagora škofa in Fortnnata
diakona, m., Krajn. dež. perporocn,
s. Margarete device marternice
s. device Marije karmelske
s. Aleksia spovedovavca
s. Elija preroka
s. Marije Magdalene
Jakoba aposteljna
Krištofa marternika
s. Ane, matere Marije device .
s. Štefana papeža marternika .
s. Marije Snežnice .
s. Ozvalda spovedovavca
ss. Ksista in tovaršev marternikov
s. Lavrencja marternika
Vel. gosp., ali v’god vneb.Marije
s. Roka spovedovavca
s:  Jerneja aposteljna
s. Avguština škofa in učenika
obglavljenja s. Janeza kerstnika
Pervo nedeljo kimovca. V’ god vsih angelov varhov
1. kimovca. V’god s. Egidija abata . . .

J- ],  „ s. Rozalije device ....

8. „ „ Male gospodnice ali v’ god rojstva Mari;

Pervo nedeljo po mali gospodnici. V’ praznik s. imena Marij
14. kimovca. V’dan povišanja s. križa

„ s. Lamberta škofa marternika .

„ s. Matevža aposteljna in evangelista
„ ss. Kozma in Damjana marternikov
„ s. Mihaela veiiciga angela
Pervo nedeljo kozoperska. V’praznik Marije device s.rožn.kranca 207
4. kozoperska. V’ dan s. Frančiška Serafškiga

197

198

199

300

201

202

203

204

205

206

210  A

2i M

V’ predgod aposteljna . ,

V’ dan eniga marternika škofa

„ eniga marternika ne škofa . . ,

eniga marternika o velikonočnim času .
več marternikov o velikonočnim času .

'več marternikov zunej'velikonočniga časa
spovedovavca škofa .. '

cerkveniga učenika
spovedovavca ne škofa
abata ....
device marterniae .
device ne marternice
marternice ne device .
svetnice ne device ne marternice ,

V’ god obletnice posvečenja vsih cerkev .

V’ dan kakošne zahvale . . .

Per mašah po mertvih.

V’ dan spomina vsih vernih mertvih
„ smerti ali pokopa merličeviga
„ obletnice po mertvih

Perstavek. Terpljenje Gospoda našiga Jezusa Kristusa po
vsih štirih evangelistov ....

»

n
»
. n
n

■ h
!)

spisu

216

217

219

220
221
224
226

227

228

229

230

231

‘232

233

235

IV. Molitve per očitni službi Božji s’ poglavitnimi
resnicami keršanskiga nauka.

Božje čednosti: vera, upanje, ljubezen
Litanije vsih svetnikov . . . • •

Molitve po litanijah v’ dan s. Marka in križev teden
Molitve po litanijah per popoldanji službi Božji od nedeljah
nraznikih, kteri niso matere Božje
Molitve o posebnih potrebah ....

LaVretanske litanije o praznikih matere Božje .

Molitve po Lavretanskih litanijah

Rožni kranc ,.

Angelovo češenje . . ■

Poglavitne resnice keršanskiga nauka

252

254

257

260

262

268

269

273

274

275