„Obrtnik«
izhaja 16. dan vsacegft meseca in velja 8 poSiljanjom na dom vred za colo leto 1 gl d. 80 kr., za pol lota 90 kr.
OBRTNIK.
„Der Gewerbsmann“ erscheint ara 16. jeden Monates und kostet einscliliessllch der Zu-sendung fUr das ganze Jahr 1 fl. 80 kr., fUr eln halbes Jahr 90 kr.
Uredništvo in opravniStvo: Gospodske ulice St. 3.
(DER GEWERBSMANN.)
Redaktion und Admlnistration: Herrengasse Nr. 3.
StrolroTrmoa,š!k: list za. oTortni stan.
Oopisi in poročila sprejemajo se v slovenskem i nemškem jeziku. — Die ZuNchriftcn und Berichte werden auf Wunsch auch in deutscher Sprache veroffentlicht.
Denašnjemu listu priložena so „osnovne pravila za obrtne zadruge i. d.“ v slovenskem prevodu, katere nam je kranjska kupčijska in obrtniška zbornica blagovoljno prepustila, za kar ji v imenu naših naročnikov na temu mestu izražamo zahvalo. *)
Našim obrtnikom in delavcem še jedenkrat v prevdarek.
Da je izvršitev obrtne postave silno ovirana bila zaradi pomanjkanja te postave ia osnovnih pravil v slovenskem jeziku smo že čestokrat omenili in, če naši obrtniki in delavci sedaj v roko dobijo slovenske osnovne pravila, smemo pač poudarjati, da so naši napori k teinu nekoliko pripomogli. Vsaj pa tudi ni bilo čuditi se, da so bile ravno glede osnovanja zadrug mnenja mej mojstri in pomočniki tolikanj različna ker večina ieh ni imela o namenu in napravi zadrug jasnega razgleda. Mi smo naše stališče o tej zadevi mnogokrat že poudarjali in ostanemo že vedno pri naglašenemu mnenju; da se obrtnemu stanu iz svojega globokega padca ni moč povzdigniti drugače, nego sč strogo organizacijo svojih moči. In še to io polagoma. Mnogoletni nered v vseh obrtnih opravah, skrajni razdvoj mej sodrugi in brezobzirna sebičnost uvedena vsled poizgube stanovske zavednosti oslepila je obrtnike tako, Ja še sedaj no sprevidijo, da je mogoče v Pospeševanju blagra vseh, iskati tudi osobni blagor. In vendar nam daje zgodovina rokodelstev toliko jasnih dokazov, da jo obrtni stan bil čislan in trden, dokler je bil jedin v hrambi svojih neovrgljivih pravic.
Će prezremo vse druge določbe obrtnega reda, najdemo vendar v obligatorični zadrugi podlago, na kateri je mogoče zidati naprej. Naj nam vendar jeden izmej obrtnikov navede pripravnejši in boljši pripomoček obrtne stanove spraviti v celotne skupine kakor sč zadrugo b katerej more pristopiti vsak. Kedor pozna razmere in goropadni indiferentizem mej nami, pripoznati mora, da prerojenju obrtnega stanu ni najti druzega pripomočka. Obrtne zadruge bodo poskuševalnice naše vrednosti, — našega značaja; če se pri teh pokažemo nejedini in slabotni, bodo to znamenje vsemu svetu, da je obrtni stan zgubil notranjo moč dospeti kedaj več na boljše stališče, — to smo trdili od kraja in tudi sedaj izjavimo, da ga ne vemo in tudi še od nikogar nismo slišali druzega nasveta.
Oglejmo si pri čarobni idejalni lučici določbe obrtne postave o zadrugah vpeljane do skrajne pičice. Tu najdemo raznovrstne rokodelske, koncesionirane in proste obrtije v zadrugah. Vsak strok broji pri njej od prvega do zadnjega mojstra in pomočnika. Vsakdo, ki živi ob rokodelstvu, je zapisan v knjigah zadruge kot mojster ali pa kot po-
*) Te pravila doposlale so se tudi c. k. okr. glavarstvam. Sedaj je upati, da se osnovanje zadrug tudi po deželi prične.
močnik. „Mojstrov skaz“, katere dandanes ne vemo prištevati ne mojstrom, ker nimajo obrtne pravice, ne pomočnikom ker nikomur ne pomagajo, — ne nahajamo več; akoravno število tistih sedaj pri vseh strokih presega znatno število obrtujočih mojstrov. Pameten predstojnik vodi zadružni posel, ter čuva kjer mu je moč na interese in koristi članov. Predstojnik je veljaven mož, pozna obrtno pravo in postave in v marsikaterih slučajih obrne se član zadruge na njega, da mu pomore do pravice. Strogi red v zadrugi vzdržava ščit solidnosti in varuje, da se čast taistega ne skruni po sebičnih sleparjih. Bolni in onemogli pomočniki preskrbljevajo se zadostno po dobro založenih blagajnah, glavni vzrok nezadovoljnosti zginil je vsled dobrodejnih naprav. Kazmero mej delavci poravnajo se prijaznem potom po razsodišču, in oba se trudita ne prepuščati prst zemlje več kapitalskim sesalkam, kakor je vže imajo.
Vse te posamezne zadruge, broječe na tisoče pravih članov in desetero število pri-družnikov pa so mej sabo v trdni zvezi.
Predstojniki vseh zadrug se zbirajo v važnih časih ter pod predsedstvom starešine posvetujejo in odločujejo marsikaj, o komur se danes nobenemu niti ne sanja. Obrtni stan postal je mogočen faktor, brezvspešno zabavljanje o nadvladanju doktorjev in druzih se je že davno nehalo, kajti ta inteligentni in združeni obrtni stan ima povsod dovelj zastopnikov. Ob enem pa razširjajo zadruge mej svoje člane tudi strokovno vednost in omiko in mu tako odpirajo sč združenimi močmi nove podvzetne kraje. Prekupoval-cem in konfekcijonarjem prerezalo se je pač mnogo perut; a blagostanje in zadovoljnost obrtnega stanu nadomestuje državi stotero-krat denašnje pijavke, ki se vtaknejo v vse in pripravljajo pot bedi in anarhizmu!
Vse to so sanje, slišim govoriti. — Mogoče ! A kedor trdi, da je prijatelj delujočih krogov, komur je v resnici mar čast svojega stanu, dela naj na to, da iz sanjarij postane — resnica!
Nemogoče ni!
Narod in naše časnikarstvo. *)
Stari izrek „Vox populi vox dei“ za-1 čenja se zlorabiti tudi pri nas. Pod njegovim praporom veslajo učenjaki in nevedneži, časti-hlepneži in lačenbergerji, — vedno upijoči, da njih glasilo je jedini pravi ljudski glas. Še se je spominjati časov, ko je naš narod bil mladostno navdušen in se je postavil temelj ljudski zavednosti. Takrat imela je pač beseda kacega možakarja veljavo, — reči smemo da zasluženo; častilo se je značaj in verjelo, da se kje nahaja. Bilo je vse nekako resno in odločno. Ljudski glas čul se je mo-
*) Ni nam sicer glavni namen vtikati se v občne politične vprašanja, a razposajenost in boje-željnost najnovejših politikarjev, ki se trudijo v pest dobiti politično vodstvo in socijalno krmilo v naši deželi, izvabi nam nehote nekoliko opazek. Mi imamo od naloge časnikarstva seveda drugačne misli, kakor visokoučeni gospodje a navzlic naši nevkornosti v pisavi si ne upamo na dan spraviti toliko surovosti in gnjusobe, s katero se pitajo drug druzega naši državni in deželni poslanci, mestni odborniki i. t, d.
j rebiti okoren, robat, ker ni bil umeten, kajti gladil se ni še s polituro politične demoralizacije, — s podkupljenim časnikarstvom. Naš pozabljen in zaničevan rod, ta „sreča“, ki je že pokvarila javno mnenje druzih „omikanih11 narodov, še ni doletela. Dolgi jezik moderne kulture prilepil pa bode, kakor vsa znamenja kažejo, tudi našemu malemu narodu pečat nenaravnosti, popačenosti in ošabnosti. Narodna ideja zajemala je svojo moč, osigurala si obstanek v viharnih dneh le v nižavah ljudstva. Zadnji volilni
Ime sivolaso živali jo kaj močno v rabi in ta jo menda res umesten za one, ki so ga izvabili. Dober tok jim voščimo, vsaj je to razkosavanje nam toliko v prid, da so zanaprej ne bode moglo samo delujočim stanovom očitati, da so surovi. Da bodo pa deželne in mestne zadeve pri tem prepiru silno napredovale, temu ni dvomiti, vsaj se vže kažejo velikanske pridobitve duševnih naših velikašev. Le tako naprej, da širite izpoznanje!
razred razo ra lje narodno polje. Narod brez narodnega plemstva, brez narodnih bogatašev bil je sicer priprost, a jedin v ljubezni do svojo domovine občutil je jednako in posamezen ni se povzdigoval nad druge ošabno in brezobzirno. Tudi prvi voditelji ljudstva bili so priprosti. „Ndrodna inteligenca'-' (ta so kaže sedaj v njeni pravi obleki), počutila so ni še kot posebnost in se javno ni pov-darjala kot danes. Brez rokovic govorilo se je še z marsikomu, ki sedaj reprezentira posebni rod v narodu in iz grozne višine doli gleda na revne plebejce. Časnikarstvo bilo je skromno, naravno brez učenih fraz, in ljudstvo ga je razumelo. Z mnogimi žrtvami denarnimi in duševnimi uzdrževalo ga je malo število mož polnih navdušenja in resnega Prepričanja. Take in enake bila so znamenja enega časa, ko naš narod še ni dospel na Politični vrhunec in se zategadelj ni mogel Primerjati „omikanim".
To pa se je spreobrnilo. Dobili smo narodno plemstvo, bogataše, ki sicer še niso, pa si k temu prizadevajo, inteligence na ostajanje, podkupljeno časnikarstvo in družili onacih privržkov „civiliziranih narodov".
Najbrže je, da mora vse to tudi čez naš narod priti, kajti „svet tako pelja". A vse še ni zgubljeno. Strup politične korupcije mej priprosti narod še ni zasejan, prijel se je še le krogov, ki se ljudskim ne dojansko ne po mišljenju prištevati ne mo-rejo. Varujmo tedaj priprosti narod, da se ga ne primejo napačni nazori o spravi, ki ni sPrava, in servilizmu, ki ni lojalnost. Delajoči stanovi slovenski in nemški se niso sovražili, slovansk in nemšk obrtnik in delavec sešla sta se že večkrat v velikanskih shodih brez da bi se o narodnosti prepirala. Vsak priznal Je drugemu popolnoma ndrodno pravo, če Je pa kedo izmej druzih krogov kedaj narod-Dosti hujskal in si s tem napravil sovražni-
kov, spravlja naj se ž njimi sam, pa naj ne vabi ljudstva, ki je vže davno jed-nacih misli v svoje spremstvo.
Enako odločno odbijati je od neke druge „ljudske strani" priporočano potegovanje za vlado, ki pa sicer ni druzega, kakor moledovanje za „koruzo". Delajoči stanovi še nobeni vladi niso delali „fakciozne" opozicije. Radi so pripoznali vsako, če se je ozirala na njihove težnje. Dokaz temu so sklepi dunajskih obrtnih shodov. Razširjanje nazorov pa, daje do slednjega vse le medica, kar od vlade pride, ter da je prva in jedina naloga ljudskega zastopnika vlado podpirati, je jednako nasprotna ljudskemu interesu in zavednosti, kakor ona od sprave.
Prva naloga ljudskega zastopnika je strogo nadzorstvo ustavne vlade in odbijanje vseh ljudski prostosti in njegovemu blagru pretečih predlogov, — pač pa lojalna podpora vseh koristnih in dobrih namenov vlade ne glede na osobni ali pa strankarski dobiček.
To je le mala razstava različnih naših „ljudskih glasov", ki se ponujajo in širijo mej svet z jedinim namenom v osobni prid posamnikov, — zbegati narod, da ne bode vedel pri čemu je in ga bode toliko ložje nadvladati.
Naravno nadarjeni naš narod bode pa kmalo izprevidel, da jedini pravi ljudski glas je tisti, ki prihaja od spodaj, — a nikdar oni, ki buči od zgoraj!
Svetovati treba tedaj vsacemu, kedor kaj čita in to ne le v nemških židovskih, temveč tudi v slovenskih ljudskih časnikih, naj le vse bere, —a verjame le kar mu pamet veli in srce. Več ko kedaj treba je čitalcu pri denašnjem prepiru po časnikih zanašati se na lastno sodbo, kajti naše časnikarstvo postalo je moderno, in kakšno je slednje, to vč vsak!
Poslastičarstvo, pekarstvo in lectarstvo.
Ker je uže skrajni čas, da se ustanove zadruge, zato ne bode od več, ker našemu °brtnemu uradu še ni znano, kje se začne kje neha meja mej temi rokodelstvi, da Se od strokovne strani pojasni, kaj se razume
in kaj sme vsak obrtnik od zgoraj omenjenih rokodelstev izdelavati, in kaj ne.
Pod imenom poslastičar (Zuckerbacker und Bonbonssieder) razumemo iz strokovnega stališča, da vsak, kdor hoče biti delavec, ali
4*
gospodar, mora znati najprimitivnejše ali najprvotnejše vednosti tega rokodelstva praktično izvrgavati, in te so: priproste (ordinar) in fine cukrene pekarijo (Backereien) iz testa ') in mešalnih mas (Kiihrmassen) delati, iz katerih so razne drožne pekarije in šartelni (Kugelhupf); iz mešalnih mas pa biskvit (biscuit), in razne čajne pekarije (Theegeback) bodi si iz mrzlih, ali na ognji vzkipeljenih mas (auf dem Feuer aufgeriihrte Massen), iz katerih se torte in s tisoči imen poimenovane, na razen način sestavljene in izdelane pekarije, kakor i čajne pekarije delajo. Dalje mora znati vkuhavati sadje, sadlino (marmelade), vsopuhneno sadje (Dunstobst), pripravljati ledice (gelče), ovočne sokove (Obst-safte) in temu sorodno, kakor tudi sladoled in razne kreme; ravno tako mora znati torte fino pokrasolediti9), tako zvane „Aufsatze“ in pa mrzle kakor i tople pijače narejati in pripravljati. Kazume se, ker vsak poslastičar metinke 3) in v papir zavite sladčice iz lastne delavnice prodaja, da mora delavec tudi to znati narejati. To so torej najprimitivnejše vednosti poslastičarja, katere dan na dan v praktičnem življenji neobhodno potrebuje, in kar je tudi vsakemu mestnemu človeku znano. Kdor torej teh primitivnih vednosti nima, ta se ne more poslastičar ali „cukerpekar“ nazivati.
‘) Pasta, od tod špansko „pastellero," itak I „pasticciere,“ franc. „patissier,“ jugoslovansko „poslastičar. Ker se sedaj sestavlja slovensko-ncmški slovar, bode dobro došlo pojasnilo, da beseda poslastičar je to kar franc, „patissier ct confiseur“ v jednom izrazu. Naloga poslastičarja je, da pekarije in sladčiče z mandelni, lešniki, orehi, butrom (buter je evropejski izraz), čokolado, sadlino, z raznimi okusi in pridevki slastno-dobre (okusno) naredi. Sla-dičar je pa to kar „Besusser,“ in sladčicar =■= „lion-bonsmacher.4 Ker se pa sladčice ne morejo posladiti, so iz samega sladkorja in okusa, in se tudi ne peko, nego kuhajo itd., zato naj bi se v prihodnje rabil kolektivni izraz „poslastičar,4 mesto nedeterminova-nega imena „sladčicar ali sladičar!4
Verzieren, spritzen, decorieren mit der Eier-glasur „decorer avec la glace4 od tod Spritzglasur ■= krasoleda, navadna glazura pa samo leda, po franc, „la glace4 ali ital. „la ghiaccia.4 V Ljubljani se sliši izraz „mit Eis iiberziehen4 „beeisen.4
3) Miinzenzolteln. Ker se v metinke (ital. mentini) metno olje za okus deva, je na Kranjskem
Pri nas menijo nekateri, da kdor zna dve ali tri sorte testov s sladkorjem narediti, iz katerih se konjički, punčke, srčki i. t. d. izrezavajo4), da se sme cukerpekar imenovati, kar pa ni res, kajti, potem so skoraj vse kuharice, gospodine itd. „cukerpekarice,3 ker navadno več vednosti imajo in bolj fine pekarije delajo kakor pseudo-imenovani „cukerpekarji“ in „cukerpekarice." Žalostno za gospođino, kuharico, da celo deklo, če ne zna kruh narediti in speči, in vender bi jih nobena pekovska zadruga ne pripoznala, da so pekarice.
Ge premislimo, da je poslastičarski pomočnik (Zuckerbackergekilfa), kateri je tri leta se učil in 3 leta po raznih delavnicah delal, še jako nezanesljiv in nepraktičen v marsikaterih omenjenih primitivnih vednostih 5), kako bi bilo mogoče, da bi bil potem kdo izučen „cukerpekar,“ kateri se faktično ni učil, v nobeni poslastičarni delal, in ni-kakoršne preskušnje (examen) ne izpraševalne še manj praktične v nikakem pomenu besede prestati ne more?
Delokrog peka je omejen na drože in moko, v katero vodo, mleko in maslo devati sme; nikakor pa ne sladkorja in ne sadlino (marmelade), ne zunaj ne znotraj, ker s sladkorjem se začne delokrog poslastičarja, zato tudi ime „Zucker-Backer.“ Ce bi pek smel
| obče vpeljani slovenski izraz „melisence4 popolno napačen in nepravilen.
^ Marsikateri jih potem s strupenim fuksinom ali anilinom pobarvano ledo (glazuro) namažejo, da so kar grenki, kar vsak lahko na tem spozna, da s košeniljo barvano, je lepo rudeče, dobrega okusa in zdravo; z anilinom ali fuksinom pa modro-temno-rudeče (bliiulich-dunkel-roth) in grenkega okusa.
5) Poslastičarsko rokodelstvo jo precčj učeno in razširjeno, tako, da nam ni znano, če se nahaja v vsej Nemčiji in Franciji v vseh oddelkih dovršeni strokovnjak, kajti višje izobraženo poslastičarstvo (die hohere Conditorei des franzos. und deutschen Laboratoriums) zapopada ne samo na tisoče v fran-cozki in nemški delavnici se nahajajočih izdelkov, nego sem spada tudi bujna fantazija vse po naravi in umetnosti vpodobiti. Pa tudi arhitektoničnih vednostih se ne more pogrešati, zato so mej višje izobraženimi poslastičarji marsikateri rezbarstva in slikarstva loti, da more vso ponarediti, kar v njegovo stroko spada.
sladkor pridevati, potom se tudi za poslasti-čarja meja neha in hi smel brez vsakega ozira kruh peči, kajti on se je faktično navadnega do najfinejšega kruha učil delati ter bi vsak preskušnjo peka lahko prestal ....
Lectarstvo zapopada izdelke, kateri so iz medu in moke narejenega testa, in sicer mora mčd glavni okus lectarskim izdelkom delati; pekarije iz moke, jajec in sladkorja, in iz snegalije narejeno snegilke (aus Wind-oderSehneemassegemachten Windbiickoreien) ne spadajo pod lectarstvo nego v poslasti-čarstvo, in dasi tudi se vsak poslastičar več ali manj nauči z lectom tako zvani „Leb-kuchen, Pfefferkuchen“ (prjanik) delati, je njegov delokrog iz strokovnih ozirov omejen, da so ne prestopa meja obrti, zato tudi lectar ne sme druzega delati kakor to, kar se da iz mčdovega testa narediti, ker inače bi imel tudi poslastičar pravico celo lectarstvo ponarejati, kajti poslastičar je rokodelec, kateri se je iz pekovskega in lectarskega rokodelstva in hotelnega kuharja, ki je tudi hotelni poslastičar, v posebno salonsko stroko iz zgoraj imenovanih treh rokodelstev izobražil, in zato tudi nahajamo v velikih poslastičarnah posebno v Parizu, da mora tako zvani „officier“ (čitaj ofisie) složeno testo (Bl&tter- oder Butterteig), drožno testo in paštete delati, katere spadajo v področje kuharske stroke. V mali meri se dobe tudi v Ljubljani „pasticcetti“ pri poslasti-čarjih. Iz tega je jasno, da mora vsak to delati, kar odločno pod imenovano obrt spada, ne pa p res topa ti meje na kvar sorodne obrti, ker, da si tudi so vsa tri rokodelstva zarad pečenja sorodna, vender
pa vsak nekaj druzega izdelava; če bi pa beseda pečenje, peka, uže določevala brezmejno sorodnost — potem menimo, da bi mogla tudi naslednja rokodelstva v jedno samo stroko, v jedno zadrugo spadati, namreč: Hufschmied , Nagelschmied, Goldschmied , Senseuschmied, Zeugschmied, Cursehmied, Kupfersckmied, Wagenschmied, dalje Oafč-sieder, Leimsieder, Zuckersieder, Seifensieder, Essigsieder itd.
Konečno omenimo še tako zvane „Luxus-backerei,“ o kateri marsikedo misli, da je neka posebna obrt, kar pa ni, nego vsak pek je lahko tudi „luksuspek,11 brez da bi zato poseben davek plačevati moral, kajti „luksuspekarstvo“ je bilo po najvišjem sklepu od 9. septembra 181G. 1. — dvorni dekret od 19. septembra 181G. 1. štev. 18227 — kot posebna obrt preklicano. Pozneje se je menda zopet hotelo natančneje vediti, kaj je pod imenom „luksuspekarstvo“ razumeti. In nato je nižje avstrijska vlada 26. oktobra 1842. 1. štev. 12889 določno razjasnila, da so pod tem zapopadeni izdelki: fine pekarije tako zvane „kaiseržemelce“ „wecken,“ „kifelci“ (pol-mesečki) itd.; kar je uže 1816. leta kot posebna obrt preklicano bilo in torej kot navadno vsakemu peku pripadajoče in pod imenom pekarstvo (Biickerhandvverk) združeno delo postalo.
To so torej mejo zgoraj omenjenih rokodelstev, katere smo si po lastnih skušnjah in v raznih deželah (državah) nabrali; in take so tudi dandanes določbe dunajske poslasti-čarske strokovne zadruge.
Ljubljanski strokovni poslastiHarji.
O komunizmu in socijalizmu.
Spisuje B—k. (Dalje.)
Socijalizem protivno je tega mnenja, da daje le delo pravico do deleža v premoženji, da naj se tedaj razdelitev blagd vrši v razmerji z dčlom, katero je v produkciji blagd tekmovalo. Socijalizem namerava, da bi slehernemu dčlavcu vsaj prosto uporabo njegove delavne moči, vsaj minimalno svoto njegovega prislužka ter neprikrajšan užitek popolnega
delavskega uspeha vsigural ustvariti in usta-nčviti delavske družbe, v katerih naj bi se posamezni podvrgel celoti, in to bi bila družinska ustanova, katera pripušča občno gospodarstveno blagostanje.
Temeljna misel v socijalizmu dela o zvezi z A. Smithovem navodom, da namreč le delo, posebno pa trud s rečmi (Sach-
arbeit), vsako cčno določuje ter vzdržuje posamezne narode, — posledico za stanje delavcev v človeškej družbi. Predlogi merujoči zboljšati to stanje strinjajo se vsi v tem, da se individualizem nadomesti z solidariteto, t. j. posameznost in sebičnost z ukupnostjo, sedanjost pa z združevanjem (asociacije, zd-druge), v katerih sicčr posdmezni izgubi svojo neodvisnost menj ali več, ali zat6 pa uživa dobrote vkupnega truda. Presežek naj bi se razdelil mej sotrudniko v raz m č rji, v katerem so delovali za prislužek.
Zibelka temu osrečevanju tekla jo tudi v Francozih. Eodi upodobljeuja podajem tu 3 primere.
1. Po St. Simon-izmu (Industrijalizmu grofa Henri pl. St. Simon, umrlega 1825. L), kateri je sicčr komunizmu najbliži, a iz naravne nejednakosti človeških zmožnosti odvaja, da se pravilo jednakosti le tedaj utelesi, če slehrni nastopi stališče in delokrog po zmožnostih mu priležno, ter da se po delih, v kterih se one zmožnosti prikazivajo, obdaruje — naj bi se človeška družba pretvorila v društvo delavcev, privatna posest pa ohranila do smrti. Imčtje protivno ne bi moglo obstati, vsaj ne kot privilegij živeti od dela in žuljev druzega, nehati mora biti prednost v prid le postopačem. Povrnilo naj bi se toraj po smrti posestnikovi zopet v državo, katera naj ga oddd najzmožnišemu gospodarju v uporabo, slehrnemu pak tak<5 ali takč po njihovih zmožnostih priliko, da dela in prislužuje, daljo zemljišče in glavnico (kapital). Z ikon se ohrani, navzlic temu, da se postavi ženski spol na jednako stčpiujo z možkim. Posamčzni razredujejo se po razvitku in odgoji v raznih stanovih: ta naj bo obrtnik, oni zopet uč e n j ak, tretji u m e t e 1 j n i k. Na čelo tem stanovom postavi naj se hierarhično razredjen duhovniški stan, kateri se sestavlja iz istih, kateri čutijo v sebi najvišo in najčistejšo ljubezen do človeške družbe. To glavarstvo združuje vso posvetno in duhovniško moč in silo, po katerih se uresniči nova socijalna vera bratske ljubezni in jednakosti.
2. Združevljajoči zistem (ustanovljen po Charles-u Fourier-u, umrlem 1. 1837.) zopet priporoča ustanovo občin, katere naj
bi obstajale iz 1500 do 2000 osčb (phalange); ne pečajo se samo z vsemi obrtnijskimi stroki, z kmetijstvom vred, in sicer deluje se tu povsodi vkupno in razsežne (en groš), — temveč tudi privatnim potrebam zadostuje se po trudu vkupnih ustanov in zavodov, in sicer ceneje in boljše, nego sedaj. Občinski članovi, žive po slobodnih ljubezenskih razmerah, dasiravno se zdkon naravnost ne izključuje, — bivajo vsi vkupe radi ugodnega uporabljanja velikega gospodarstva v prostornem poslopji (phalansterium), sezidanem sredi zemljišča, občini pripadajočega. V tej zgradbi nahajajo se poleg prostorov za razno blago in tovarne, tudi privatna bivališča, katera se različno vpravljena posameznim oddajč po njihovem gmotnem stanju, okusu in družinskih potrebščin. Slehrnemu vstopivšemu posodijo se vse potrebščine in pripomočki (orodje, živeži. t. d.) zajedno leto, tak6, da ni nikdo oviren vstopiti radi siromašnosti v občino. Kdor pa nasprotno premoženje seboj prinese, takemu se dadč akcije na vkupno premoženje. Takč mora delo užitelc postati in slehrnega razveseljevati, ne pa kakor sedaj, kedar se čisto nič ne ozira na nagčn in zmožnosti posameznega. Da se strinja razredba in družlji-vost na harmoničen način, da se slehernemu pripusti izvoliti si delo in neomejen užitek po lastnem nagonu, — razredijo se vsi članovi po naravnem nagibu in nadirjenosti v raznih poklicih, ter se skupijo in združevajo v oddelke (serije), obstoječih iz slehrnega spola in starosti, možki in ženske, mladi in stari, v katerih se pečajo z raznimi stroki poljedelstva, gospodarstva, nauka, obrti itd., in sicer toliko razsežno in v tolikem razmerji, kakeršnega zahteva občina. Slehrni zopet pripada lehkč različnim oddelkom, da se takč uporabljajo in odgojujejo posamezne zmožnosti, ker pr omemba, tikajoča se dela, je marljivosti v veliko korist ter spodbuja k vedno večjej delavnosti. Oddelki zopet razrčdujejo se v pododdelke, če se da namreč poglavitno delo cepiti in krojiti v različnih delalnicah in tovarnah. V izdelovanje posebno sitnih, umazanih in samosvest ponižajočih izdelkov se pa ne smč
nikdo izključljivo uporabljati Nasprotno morajo se v menjajoči se izvršitek <5nih surovih del pozivati posamezni oddelki po viSih nagradah in darilih, takd, da ne postanejo nekateri sam d sredstvo slično stroju, ter da se zabrani aristokracija in plemstvo v delavcih. Slehrnemu občinskemu členu osigurana je minimalna svota zaslužka za nejednako plačane ure v pre-skrbljevanje s potrebščinami: koncem leta razdeli se pa presežek, od katerega ne glede na potrebne premembe — pripada ročnemu delu 5/i 21 kapitalu 4/141 nadarjenosti pak ali teoretičnej in praktičnoj vednosti a/I2. liačunstvo, knjigovodstvo za vse dela in proizvode članov i. t. d., ter sploh celo upravo
Domače
K volitvam v mestni zbor. Pretekli prazniki porabili so se sklicevanju vo-lilcev za III. in II. razred, da si izbero kandidate. Udeležba utegnila bi večja biti, a Če ni bila, leži vzrok pri volilcih. O posiljenju kandidatov po centralnem odboru ne mora biti govora, kajti vsacemu volilen je stalo prosto se udeležiti in ugovarjati kolikor se mu je zdelo. Dotični obrtniki, ki so se teh shodov udeležili, storili so tudi s tem vse-kako povoljni učinek. Ljudska volja, kolikor se je namreč zastopala, prišla je povsem na površje. Brez vse agitacije preobrnilo se je nekaj ukrepov centralnega odbora in to le po volji obrtnikov in meščanov. Postavili so se kandidatom za III. razred gg.: Nolli, Po-Čivavnik, Geba, st., Jakopič in Valentinčič. Za II. razred pa gg.; Ledenik, Stegnar in dr. Taučar. Slednjemu je na jako nedostojni način g. profesor Šuklje, čigar kandidatura je bila o v rž en a, predbacival, daje ud kazine. Ko bi to storil kak radikalen „Narodove11, ne bi se čudili, a od profesorja, ki je glavni zastopnik ideje o spravi z Nemci, to pač ne razumimo. Obrtnikom priporočamo udeležiti so svojih pravic ter oddajati svoje glasove imenovanim po vol ii u i h s h od ih postavljenim kandidatom.
Kranjsko obrtno društvo. Pri od-odborovi seji dne 13. t. m. bilo je navzočnih 14 odbornikov. Izvolili so se jednoglasno do-
občinskih zadčv oskrbuje predsedništvo, katerega volijo najodličniši akcijonarji in naj-zmožniši členovi. Oddelki in pododdelki volijo zopet svoje predsednike, kateri vkupe pred-očujejo merodajno, završilno in obrtniško organizacijo, nadzčrujočo oblast (obrtni areo-pag). Po sestavi vže osigurana je primernost in izvršljivost v njihovih ukrepih, nikakor pa nimajo zapovčdavati, ker se socijalno soglasje ne strinja s posilnimi sredstvi, — temveč le predlagati in nasvetovati. Ali vkljub temu, kedar bode namreč ves svet jedna celčta, — se bodo upravljale in nadzirale phalange cčlega sveta po jednej vr-hovnej oblasti. —
(Daljo prihodnjič.)
zadeve.
sedajni gospodje in sicer gosp. Anton Klein predsednikom, g. Filip Zupančič namestnikom, g. Matija Kunc tajnikom in g. Jarnej Žitnik blagajnikom. Ob jednem izrekla se je tem gospodom zahvala za njih dosedanji požrtovalni trud. Z obširne obravnave omenimo sledeče. Konstatovalo se je, da mestni obrtni urad nema ne časa in ne volje, da bi izpeljal obrtno postavo, kajti oddajanje patentov, kakor tudi dosedanja prostost, obr-tovati s čimer jo komu drago, vse ostalo je pri starem. Navzlic javnim določbam postave, do sedaj ni še jedna zadruga bila zaslišana pri podeljenji obrtne pravice; mej starim železom se pa še vedno nahajajo mizarski in tapetarski, krojaški in čevljarski novi izdelki. Oe tedaj obrtna postava nema smotra prav ničesar predrugačiti, potem ni čuda, če se odvrača. Odbor tedaj sklene: Ker se obrtnemu uradu pripisuje dosedanja mlačnost v tej zadevi, naj: 1. Zastopniki obrtnikov v mestnem zboru skrbijo, da se vsaj začasno, to je dokler je potreba, nastavi poseben uradnik pri magistratu, ki bode vešč postave in imel jedino nalogo obrtno postavo izpeljati. Obrtni stan šteje davkoplačevalcev dovolj, da se mu že taka malenkost lahko žrtvuje. 2. Zastopniki obrtnikov poživljajo se, naj se v trgovskej in obrtnej zbornici potegnejo zato, da se bode v jed-nacih slučajih strožje postopala, in 3. naj se
eventuelno obrnpjo s prošnjo za izpeljavo obrtne postave do visoke c. kr. vlade. Nadalje je odbor obrtnega društva po živahnoj debati jednoglasno sklenil, grajati vedno hujskanje proti obrtnikom, ki se nahaja v tukajšnjem dnevniku „Slovenci1'. Od strokovnjaške strani dokazala se je nepotrebnost na-ročevanja vrat za frančiškansko cerkev v Augsburgu, kajti euake, — daboljša dela izvršili bi tukajšnji mizarji in to pravilneje in ceneje kakor so to. Tudi ne gre tako veliko svoto tukaj nabranega denarja brez potrebe v inozemstvo pošiljati. Odbor je nadalje sklenil pristopiti delegaciji avstrijskih obrtnih društev ter izreči uredništvu „Slovenskega Naroda" zahvalo za priobčenje društvenih razprav in obrtnijskih teženj.
Učeno cvetje. Nehote smo se smijali, ko smo v biografiji obrtnega inšpektorja za Kranjsko g. dr. Pogačnika v „Ljubljanskem listu" čitali sledeči odstavek: „Gosp. obrtni inspektor prebiral je z vrednikom „Ljubljanskega lista", s kojim je v prijateljski zvezi, Jurčičev roman „Cvet in sad" ter se radoval nad izvirnim talentom slovenskega pripovedovalca. Prepričani smo tedaj, da si bode novi obrtniški nadzornik hipoma pridobil zaupanje slovenskih obrtnikov in delavcev." Ne vemo tedaj ali se nam je treba obrtnega inšpektorja veseliti zaradi njegove prijateljske zveze z g. Šukljejom ali zaradi Jurčičeviga romana? Erklaret Herr Professor uns dieses Rathsel der Natur!
Razne
Delavska moč in stroji. James Caird, najodličniši veščak na kmetijskem polju je nedavno preračuni!, da dela jeden stroj za košnjo slično 10 delavcem; parni plug prve vrste slično 8 delavcem in 20 konjem. Po Caird’ovem poročilu bi se lehkč po celej Angležkej vsa rež pokosila v 12 dneh z 80000 stroji za košnjo. Leta 1876. dčlalo jo baje 4C000 tacih strojev, kateri so izvršili dela za 400000 kmetovalcev.
Najbolj razvidimo napredek v angležkej obrtniji iz sledečih podatkov, katere našteva Cape n da v njegovem spisu „Učinek na strojih." Tedaj je bilo na Angležkem 1. 1817. 20'/4 milijonov prebivalcev, mej temi okoli 5200000 obrtnih delavcev; 1. 1882. 243C0000 oziroma 6200000, 1. 1871. 32000000 oziroma 7500000.
Naslanjajo se na te številke trdi Capenda, da je 1. 1872. sila vsih strojev vkupe bila slična 10 milijonom delavcev, denes pa dela za 1000 milijonov.
Razvitek v strojih na Angležkem po-vekšal je tedaj delavske človeške sile od 1. 1871. sem razvidno štirikrati.
Insemti se sprejemajo in stane dvestopna petit werdcn angenommen und kostet die zwe i vpaltige 1
stvari.
Delo na strojih se je v 67 letih toliko razvilo, da s primerno jednakim številom delavcev štirikrat toliko blagd producirajo, kolikor so ga 1. 1817. Ker pa razprodajo blagš, ni v nikakem razmerji s produkcijo, tedaj mora nastati presežek gledč delavske moči; prikazuje se takč vže pomanjkanje dela, ktero se čem dalje slabše plačuje; obrtnija propada in jednako se godi srednjim stanovom sploh, kateri v borbi z včlikim kapitalom ne morejo nikakor vzdržati konkurence.
Tovarn za tobak je v Avstriji 29. V teh posluje 322 uradnikov in 28.520 delavcev in delavk. Kakor znano je ta obrt za državne finance kaj plodonosen. Kakor posnamemo statističnemu izkazu pride na Krajnskem 2 gld. 22 kr. na osobo in leto za tobak.
Hvaležnost. V Ybbs-u zapustil je neki rokodelec svoje premoženje v letnih dohodkih do 17.000 gld. dunajskemu mestu iz hvaležnosti, da ga je mesto preskrbelo, ko je kot vajenec na Dunaju iz odra padel in se ponesrečil.
vrsta za enkrat 5 kr., veikrat ceneje. — tnserate titzeile 5 kr. — Mehrmalige Einschaltungen billiger.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik Matija Kunc. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.