КашшдпкпБо^ Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plaCa naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donafialce) / Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji meseo sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,08 za milimeter etolpea Štev. 54. Krainburg, 11. julija 1942. • Leto 2. 32 ladij z 217.000 brt potopljenih Telik konroj je bil anieen Tudi ena ameriška križarka |e bila poslana na dno morja - Bojna lelala in podmornice oiivladajo Ledeno morje - Ihrodor na vzhodn močno razširjen fHiiHOftede..» Oberkommando der Wehrmacht je dne 8. gulija objavilo: Predor nemških in zavezniških čet iz pro. Btora med Charkowom in Korakom jje bil močno razširjen proti jugu. Sovražni protinapadi sevemozapadno od Voro-neša so se izjalovili. V boju z obkoljenimi in razkropljenimi četami smo pripeljali šte-ivilne ujetnike in velik plen. Severno in sevemozapadno od Orela nadaljuje nasprotnik svoje napade, ki so bili odbiti v hudih bojih in s pomočjo sil bojnih letal. Samo v odseku enega armadnega zbora smo pri tem v zadnjih treh dneh uničili 75 sovražnih oklopnjakov, V ozadju fronte južno od RSeva so na velikem -prostoru obkoljene močne sovražne skupine. Uplenili smo 20 sovjetskih oklopnjakov. V severnem odseku vzhodne fronte je nasprotnik na posameznih mestih napadal brez uspeha. Visoko na severu smo v prostoru kolaškega zaliva bombardirali sovražna letališča in pomorska oporišča. Na morju severno od polotoka Kanina je bila z bombnim • zadetkom potopljena neka eovražna ladja. Kakor je že bilo javljeno po posebnem poročila, so skupine bojnih letal in podmornice v severnem Ledenem morja napadle in večinoma ani-čile nek angleško-amerikanski veliki konvoj. Konvoj je obstojal Iz 38 trgov-slđh ladij, je imel naložena letala, bojne vozove, municijo in živila, je bil namenjen v Arhangelsk in bil zelo močno varovan po težkih sovražnih pomorskih bojnih silah, rušilcih in korvetah. V tesnem sodelovanju vojne mornarice in zračnega orožja so bojna letala potopila neko težko ameriško križarko in 19 trgovskih ladij s 122.000 brt., podmormce pa. devet ladij s 70.400 brt. Pri zasledovanju ostankov konvoja je podmornicam uspelo potopiti štiri nadaljnje ladje z 24.700 brt. S tem je bilo uničenih Iz konvoja 82 sovražnih ladij s skupno 217.000 brt. S pomorskimi letali za pomoč v sili smo rešili in ujeli večje število amerikanskih pomorščakov. velikega konvoja so poskušali posamič ali y skupinah, umikajoč se visoko proti severu, uiti usodi drugih. Nemška izvidniška letala in podmornice so opazovale ta premi- Prodor v širini več ko< SOO km v Egiptu so imeli Britanci močne izgube pri nekem brezuspešnem napadu na južno krilo nemško-italijanske fronte. Na Malti so bila podnevi in ponoči bombardirana letališča in mornariška oporišča. Sovražnik je izgubil v zračnih bojih 14 letal. Na obrežju Rokavskega preliva napadajo baterije vojske za boje na daljavo v vojni važne cilje v doverskem prostoru. Pred angleško južno obalo so lahka bojna letala podnevi potopila neko sovražno ladjo Б približno 10.000 brt, neko drugo ladjo ena-ike velikosti pa z bombnimi zadetki težko poškodovala. Skupine bojnih letal so v minuli noči ponovno bombardirale pristaniško in industrijsko ozemlje v Middlesboroughu. Opazovale so obsežne požare in velika razdejanja. * Po uničenju 28 prevoznih ladij pri katastrofi* konvoja v severnem Ledenem morju je zaenkrat ostalo še deset ladij. Ti ostanki kanja in ugotovile pot, po kateri, so hotele posamezne prevozne ladje pobegniti. Podmornice so bile takoj poslane na zasledovanje in so, kakor je razvidno iz zgornjega poročila oborožene silo dne 8. julija, zopet potopile štiri polno naložene tovorne ladje. Zasledovalni boji so se ^TŠili na Bahrenso-vem morju in pred Belim morjem. Prevozne ladje, ki so bile tukaj potopljene, so bile ladje z okroglo 24.000 brt, kar odgovarja nakladalni možnosti nad 30.000 ton. S tem so podmornice povišale svoj uspeh pri uničenju tega konvoja na 13 ladij s 95.100 brt. Vsega skupaj je sovražna plovba v tem področju izgubila v pičlih dneh doslej 32 ladij z 217.100 brt in 280.000 ton vojnega materiala. I'aponsko napredovanje v Kiangsilu Tokio, 11. julija. Kot poroča Domei iz fronte v Kiangsiju, so zavzele zoper 58. čungking-armado bojujoče se japonske čete dne 6. julija mesto Cangčušen, glavni stan te armade. Japonske čete sedaj vodijo operacije za dokončno uničenje sovražnih čet, ki štejejo 20.000 mož, in so se umaknile na novo črto v gorski pokrajini vzhodno od Cangčušena. Japonsko napredovanje zelo podpira letalstvo. S tem v zvezi se omenja, da je 58. čungking-armada zadnja, ki je še v pokrajini Kiangsi. O izgubi Nančunga je bil Cangčušen važna postojanka za dovoz novih pošiljk za čungkin-ško armado v devetem vojnem odseku. Soijelska fronta ob Dom se maja Sovjetski razbremenilni napadi v prostoru pri Oreiu zavrnjeni - 900 sovjelshib lelal v Ши od 23. junija do 6. julija uničeniii Oberkommando der Wehrmacht je dne 9. julija objavilo: Zaradi predora v južnem odseku vzhodne fronte se je pričela majati sovjetska obrambna fronta zapadno od D o n a v širini več kot 500 km. V tem celem obsegu so nemške in zavezniške čete na pohodu. Hitre skupine in naprej poslani oddelki pehote ostro preganjajo nasprotnika, ki se v neredu vali nažaj. Močne skupine zračnega Siraholfalni sistem Icomtsarjeif Inozemski časnikar si ogleda Sebastopol Bern, 11. julija. Z dvema močnima vti« soma se je vrnil zastopnik »Neue ZUricher Zeitung« iz Sebastopola: visoko vojaško znanje čete in vodstva na nemški strani, na boljševiški strani pa sistem streljanja v glavo. Svoja opazovanja zaključi a tem, da je nemška armada potrebovala visokega vojaškega znanja, da je zavzela tako trdnjavo. »Nemški vojak, posebno pešec, jje izvršil čudeže hrabrosti. Nemci so bili močnejši v zraku in v težkem topništvu, toda odločilne pa so bile zmožnosti nemškega v o d s t v a. To je bil eden izmed najmočnejših vtisov te vožnje v Sebastopol.« Vrhovno poveljstvo nemške krimske arma-«3fe je vedno znalo nasprotnika onemogočiti s tem, da je težišče prelagalo iz enega odseka na drugi odsek. Vlogo boljševiških komisarjev pri obram-bi trdnjave je časnikar takole označili »Ko- misarji uporabljajo brez dvoma najbolj za-vrgljiva sredstva stahovanja. Ti ne vohunijo samo sistematično pri četah, katerim so prideljeni, ampak uporabljajo najbolj brutalno silo, kadar se jim zdi to potrebno. Izvajajo železno disciplino. Kdor omahuje, je ustreljen. Sovjetske ujetnike, ki so jih poslali k njihovim tovarišem, da jih pozo-vejo k predaji, so lastni komisarji na mestu postrelili. Za fronto ве nahajajo poveljstva, ki streljajo one, ki hočejo s fronte nazaj. Pred Sebastopolom so bili posamezni odseki, v katerih so se naprej izpostavljene čete bojevale pred lastnimi minskimi polji, ki jim jih niso naznačili, da jim onemogočijo pobeg nazaj.« Ta sistem ima seveda svoje meje, tako nadaljuje švicarski časnikar. Ob gotovem času se nenadno zruši, kot 8e je pokaAiIo pred SebaatopoIOM, Cripps priznava lajne kiazvnie orožja so v vrstečih se napadih* posegle v boje na tleh in podnevi ter ponoči razbile nazaj se valeče sovražne kolone. V prostoru severno in severozapadno od Orela so nemške čete v štiridnevnih hudih bojih z odlično pomočjo zračnega orožja zavrnile sovražnika, ki je napadal, da razbremeni svojo južno fronto, in mu priza-dejale težke izgube. Doslej je bilo vsega skupaj uničenih 289 sovražnih oklopnjakov. V ozadju južno od Rševa obkoljene skupine sovražnikovih sil smo od vseh strani napadli in jih vedno bolj in bolj stisnili skupaj. Na fronti ob Wolchowu so se izjalovili ponovni sovražnikovi napadi proti nekemu mostiču. Sovražnik je imel pri tem visoke krvave izgube in je izgubil 17 oklopnjakov. Po zračnih napadih nt. Murmansk je v obmestju in v pristaniškem ozemlju nastalo več obsežnih požarov. Včeraj je bilo sestreljenih 75 sovjetskih letal. Mi pogrešamo dve lastni letali. V času od 23. junija do 6. julija je sovjetsko zračno orožje izgubilo 980 letal. Od teh je bilo 837 uničenih v zračnih bojih, 99 po protiletalskem topništvu in dve po skupinah vojske, ostala so bila razdejana na tleh. V istem razdobju smo izgubili 89 lastnih letal. V Egiptu smo sovražnika v južnem delu položaja pri BI Alameinu vrgli z nekim krajevnim napadom. Na Malti so nemška in italijanska letala V dnevnih in nočnih napadih dosegla bomb-JNadalJevanJe iiai 2. etraolJ)] Izročitev Evrope v roke boljševizma, ki so jo nedavno dokazali z objavo tajnih klavzul angleško-boljševiškega dogovora, je sedaj stood* stotno potrjena z objavo razgovora, ki ga je dovolil Cripps dopisniku švedskega tednika »Vekko Journal«. Crippsove izjave o bodoči usodi Skandinavije, predvsem Finske v primeru plutokratsko-boljševiške zmage so se zdele nevtralnemu dopisniku tako dalekosežne in pomenljive, da se h koncu svojega poročila sklicuje na to, da je Cripps besedo za besedo bral in jo odobraval. Razgovoru se pripisuje dokumentarična vrednost. Švedski časnikar je uvodoma opozoril Crippsa na to, da so v Evropi in na švedskem večkrat v skrbeh, da bi bil kontinent v primeru sovjetske zmage v nevarnosti, da je izročen boljševizaciji. Nato je odvrnil Cripps, da ne veruje, da bi bila taka nevarnost podana. On da je nasprotno prepričan, da bo od sedaj dalje to opustila, da bi se vmešavala v notranje razmere tujih držav; da pa mora hkrati priznati, da misel Stalina »meri na varnost Sovjetske Rusije v okviru strategično zavarovanih meja.« Cripps je s tem pritrdil novomoskovskemu imperijalizmu, ki sili na zahod in jug daleč preko starih sovjetskih mej. Časnikar se ni mogel vzdržati, da ne bi stavil tudi glede Švedske pomembnega vprašanja, če Stalinova zahteva po varnosti v obliki strategičnih meja v resnici ne pomeni okrnitve Finske. Tu je bil Cripps v zadregi in je doslovno odgovoril: »V razmerju napram Finski zahteva Sovjetska Rusija brezpogojno iz strategičnih ozirov meje, ki jih je dosegla pri sklenitvi miru po prvi finsko-sovjetski vojni.« Jasno je s tem merodajni član londonskega kabineta potrdil, da je Anglija Sovjetom priznala ozemeljske razširitve in posebne pravice v Evropi. 0lO(^arska zopet in zopet je čudovit omejenost ^ako nedotaknjeno je ostalo ljudstvo na Angleškem o svetovni obsežnosti imperija in spoznanjih, ki jih mora ^a obsežnost povzročiti. Uprava svetovnega imperija je bila dejansko vedno samo poklic, posel in zadeva nekaterih. Povprečni Anglež je ostal otočan in lahko zelo zanesljivo pribijemo, da je pri vsem prezirljivem ponosu na svojega, morja obvladujočega Union Jacka o resničnih posestnih razmerah, recimo v pacifiškem prostoru, manj vedel, kot nemški srednješolec. Prej smo radi opravičevali nepodučenost Angleža s tem, da smo rekli, da je izkustve-nik, ki se uči samo iz spoznanja. Med tem smo doznali, da so Angleži tudi v tem precej slabi učenci, kajti danes večkrat isto do-znajo, kar so imeli že enkrat v svetovni vojni priliko doznati in podoba je, da bi še nekajkrat morali vzeti Marsa (vojnega boga) za ponavljalca, da bodo spoznali gotove zadeve. Lloyd George je v četrtem zvezku svojih spominov nazorno opisal neodpravljivo zmedo, v katero je hotel ob svojem vladnem nastopu, v krizi leta 1916., vnesti nekaj reda. Takrat ga je prisililo pomanj-kfnjs ladij, da je slednje golf^igrišče spre- menil v njivo za nasad krompirja in nazadovanje v raznih za vojno važnih industrijah mu je razkrilo, da vojaški uradi za novačenje najboljše strokovne delavce združenih kraljestev vtaknejo v vojaško suknjo. Takrat je temperamentni predsednik vodil gigantski boj zoper javno mnenje, vojno vodstvo in parlament za priznanje, da je pod gotovimi pogoji visoko kvalificirani mehaničar za odločitev vojne ob preciznem stroju važnejši,' kot pa na dvorišču vojašnice. Poročilo, ki ga je produkcijski mini-etejr Oliver Lyttleton po svoji vrnitvi iz Washington a podal o položaju angleškega vojnega gospodarstva v spodnjem domu, je brezdvomno dokaz zato, da se Angleži od leta 1916. niso prav nič naučili, da imajo iste težave in da jih velja ravno toliko časa in boja, da najnavadnejše reči izvedejo in se okoristijo z odgovarjajočimi posledki. У času, ki ga določa dinamična moč v trojnem paktu združenih narodov, nudi Anglija muzejski zgled vojnega stroja srednjeveške okorelosti. BftSPdft Skoraj dnevno slišimo iz in MCVilkO I^O"dona in Washingtona, da v Angliji in Ameriki grade na tekočem traku letala in tanke. Vojaški položaj na frontali v Evropi, Afriki in vzhodni Aziji, ki se je od začetka pomladi z rastočo hitrico razvila v ,celo vrsto nesreč za zavezniško, vojno vodstvo, so me-rodajne strani v Veliki Britaniji in v Združenih državah vedno opisovale kot polno upanja z ozirom na oboroževalno produkcijo, V Afriki so dejstva vdrla s silo v to kop-reno optimizma. Kje je nadmoč oklopnjakov in.letal za katere je bilo žrtvovanih toliko ladij? Nadmoč v zraku imajo Nemci v Libiji, na Krimu pred Sebastopolom in na Donecu. To se mora priznati, kajti napredovanje nemških čet to dokazuje. Kje je materialna premoč težkega orožja? Nemci in njihovi romunski zavezniki zdrobijo oklopne forte pri Sebastopolu drugega za drugim in kljub večmesečnim pomočnim dobavam ne more Timošenko tej strahoviti nemški materialni moči ničesar enakovrednega postaviti nasproti. Se slabše so pa izkušnje zadnjih dni v prostoru Sredozemskega morja. Zakaj so govorili o neizmernem pritoku tankov, letal in težkega orožja za Marma-riko, če morajo sedaj priznati, da osišče s STOjim letalstvom obvlada Sredozemsko morje in da so tako njih oklopnjaki kot ttidi njih obrambno orožje pred oklopnjaki boljše in številnejše kot angleško-ameri-kajisko. Kaj pomaga vsa oboroževalna produkcija, čl v hitro zastarelih serijah brez zadjstnih transportni" sredstev leži v skladiščih na ameriški obali? Osišče producira to, kar rabi in kar je uporabljivo in pokazalo je, da je na vseh bojiščih v odločilnem trenutku boljše oboroženo kot sovražnik. Osišče producira za bojevanje. Zavez-niik se hvalijo z obsegom svojega oboroževalnega skladišča, katerega doslej še nikdar niso v pravem trenutku praktično uporabili. Don prekoračen Industrllsko mesto Voroneš zavzeto Oberkonimando der Wehrmacht je dne 7. julija objavilo: Pri napadnih operacijah na vzhodni fronti smo prekoračiliDonin zavzeli znamenito industrijsko mesto Voroneš. Številke ujetnikov in plena naraščajo stalno. Sovražnikovi protinapadi so bili odbiti. Pri tem je samo ena nemška divizija okloj)-njakov uničila 61 sovjetskih oklopnjakov. Močne zračne sile so na težiščih bitke učinkovito posegle v boje na tleh in izvedle uničujoče udarce zoper sovražnikov promet nonh pošiljk. Na morju pred Krimom je bil z zračnim napadom uničen nek sovjetski lovec na podmornice. V prostoru severno od Orela je sovražnik z uporabo številnih oklopnjakov ponovil svoje brezuspešne napade. S protinapadi smo tmičili 22 sovražnih oklopnja« kov. Hudi boji še trajajo. V prostoru pri Rševu je bil sovražnik po, v široki fronti izvedenem napadu vržen iz svojih položajev. V finskem morskem zalivu je nek iskalec min potopil neko sovjetsko podmornico. Tekom včerajšnjega dneva so Sovjeti iz- gubili 96 letal, mi pogrešamo dve lastni letali. V Egiptu je v boju za položaj pri E1 Ala-meinu izpodletelo več po oklopnjakih podprtih sovražnih sunkov. Dne 5. in 6. julija je bilo pri tem odstreljenih 27 britanskih oklopnjakov. Skupine bojnih in strmoglav-nih letal so bombardirale sovražne zbrane čete in avtomobile. Devet britanskih letal je bilo odstreljenih. Na vzhodnem Sredozemskem morju, je neka nemška podmornica potopila en par-nik z 1500 brt iz nekega zavarovanega konvoja. Na Malti so skupine nemško-italijanskega orožja dosegle pri dnevnih in ponočnih napadih bombne polne zadetke na letaliških in drugih vojaških napravah. V zračnih bojih je bilo 16 britanskih letal zbitih na tla. Na angleški vzhodni obali so močne skupine bojnih letal v zadnji noči ob dobrem vidu bombardirale pristaniško in industrijsko ozmlje Middlesborough. Opaženi so bili obsežni požari. »Medeni ledni so minnU« Huda obojestranska kritika Angležev 1в Amerlkancev USA Stockholm, 11, julija. New-Yorški zastopnik londonskega »Daily Heralda« med drugim piše, da so porazi v Libiji bolj kakor kateri koli dosedanje svetovne katastrofe vznejevoljile Amerikance zoper angleško vojno vodstvo. Obe vprašanji sta: Ali so trije ali žtiije milijoni vojakov v Angliji ali ne? In če so angleške trditve o teh vojaških množinah resnične, zakaj potem ne more dobiti Anglija niti ene zmage na kopnem? >Ce Anglija sedaj ne zmore udariti na osišče, bodo izgube angleškega imperija tolikšne, da nobena pomoč več ne pomaga.« Tako je, kot poroča angleški časnikar, prepričanje širokih amerikanskih krogov, ki na kar najbolj britki in brezobzirni naČin kritizirajo taktiko angleškega vrhovnega poveljstva. Toda ta kritika na propadajočem zavezniku gre še dalje. V USA Angležem čisto odkrito očitajo, da ves kolonijalni sistem hira na notranji bolezni in gnilobi, kajti Anglija da ni nikdar s kakim kolonijalnim narodom tako ravnala, da bi se zavzel za angleške zahteve. Medtem ko Amerikanci s prezirom in največjimi očitki predbacivajo Angležem brezuspešnost njihovega vojskovanja, se pritožujejo Angleži, da je Washington lahkomiselno obljubil pomoč, na katero da sedaj morajo zastonj in obupno čakati. Amerikanci naj tudi vedo — tako piše poročevalec »Daily Heralda« — da je njih orožna fabrikacija vse nekaj drugega kot pa to, kar se je obljubilo. Opozarja, da so ameriški tanki v Libiji na celi črti odpovedali, In označuje obupno borbo jadrnic USA za pobijanje podmornic pred ameriško atlantsko obalo za »ovčje neumne ukrepe«. Ob teh obojestranskih očitkih in psovanjih je jasno, da se oba zaveznika čutita ogoljufana. Anglefiko-amerikanskih medenih tednov je bilo kmalu po Pearl Harbourju konec za vedno in vse čase, kot piše angleški časopis. ZRCAIO СД51\ Reuier Iz Moskve s Izhodna fronta - en sam vulkan Timošenko se Izoglblje - Moskva pripravlja umike Stockholm, 11. julija. Nove nemške napadalne bitke na Vzhodu tvorijo glavno temo ponedeljskega švedskega čaaopiaja. Z velikimi napisi se Javlja prodor do Dona in obkrožitev velikih sovjetskih armadnih od- ^oii nspehl hrvalskih lelalcev Iz lista »Domovina Hrvatska« posnemamo sledeče zanimivo poročilo: »Kakor je pred nedavnim javilo nemško vojno poročilo, je izvojevala hrvatska skupina letalskih lovcev pod poveljstvom podpolkovnika Džala 20, junija svojo 50. zmago. Od onega dne je pa med tem dosegla svojo 51. in 52, zmago. Ta skupina je na svojih poletih,- okrog 1000 po številu, mnogo prispevala k velikim uspehom letošnje spomladi. V času bojev na Kerču so hrvatski lovci letalci sovražnim zračnim silam preprečili vzlet od "letališča pri Sebastopolu. V mnogih p odvzet jih proti Sebastopolu, tej najmočnejši trdnjavi na svetu, v katerih niti najostrejše protiletalsko obstreljevanje ni zadrževalo hrvatskih, brezprimerno hrabrih letalcev, je ta skupina dosegla tudi velike uspehe. V obkoljevalni bitki južno od Charkowa so pa hrvatski letalci s svojimi zglednimi zaščitnimi poleti vsestransko podpirali izvidno delovanje bojnega področja. Tako 30 se hrvatski letalci ponovno ovenčali z junaško slavo. Spominjamo se Se, kako je nemško vojno poročilo na posebnem mestu istotako po bitki pri Charkowq omenilo hrvatsko pehoto, ki ravnotako ni zaostajala za ostalimi hrvatskimi prostovoljci na vzhodnem bojišču, ampak se bori z vsem srcem in junaštvom, dostojnim njihovih slavnih prednikov.« List potem nadaljuje: »Vidite, drtisi bratje in sestre, hrvatski delavci in delavke v Nemčiji, teh uspehov paiih proetovoljceiv ete deležni tudi yi, ЗД s svojim marljivim in udanlm delom ustvarjate vojno tvarino in dajete ne samo nemšltim, ampak tudi našim junakom orožje in strelivo v roke, s katerim oni potem dosežejo uspehe, ki jih danes občuduje cela prebujena Evropa. Bodite ponosni na svoje prostovoljce, hkrati pa tudi na svoje delo, morda so baž vaše roke skovale ono orožje ali ustvarile ono strelivo, ki je njim omogočilo dosego tako velikih uspehov. Toda, kakor bodo oni vzdržali v tej borbi do kraja, namreč do popolne zmage nad boljševiki, temi neprijatelji celega civiliziranega sveta, tako moramo tudi mi na fronti dela ostati na naših delovnih mestih tudi do končne zmage, da se stoprav takrat povrnemo kot zmagovalci v našo drago domovino, ki jo bomo tako ojačili in ohranili za vse veke.< Sprememba vlade na Ogrskem Budimpešta, 11. julija. Po imenovanju novega ogrskega naučnega ministra pričakujejo na Ogrskem še nadaljnjih sprememb v vladi, predvsem na mestih državnih tajnikov. Novoimenovane državne tajnike bodo po večini vzeli iz vrst vladnih poslancev, in sicer za prehranjevalno ministrstvo, notranje ministrstvo, pravosodno ministrstvo in trgovinsko ministrstvo. S temi obsežnimi spremembami in novimi imenovanji na važnih mestih v vladi ae bo ministrskemu predsedniku Kallay-ju posrečilo, takorekoč na mrzel način spremeniti "lado in si s tem preskrbeti potrebno moč za izvedbo politični Sole. delkov. V moskovskih poročilih švedskega časopisja se sedaj priznava, da so se Timo-šenkove čete v srednjen frontnem odseku morale umakniti. V odseku Kurak, čigar etepske pokrajine so posebno pripravne za oklopnjaške napade, so Nemci vsak košček sveta s pridom uporabili, e tem da presenetljivo hitro pregrupirajo in obkoljujejo. Posebni poročevalec angleškega potovalnega urada y Moskvi vznemirjen brzojavlja, da cela fronta od Leningrada do Rostova sliči vulkanu, kateri naj bi vsak čas mogočno izbruhnil. Londonska poročevalska služba priznava, da nemški napadi med Kurskom in Char-kowom pridobivajo na terenu. Vojaški so-trudniki velikih švedskih časopisov podčrta-vajo, da so celo po boljševiških izjavah začetni nemški yspehi precejšnji. Poročila angleškega in amerikanskega časopisja iz Moskve pripravljajo čitatelj-stvo na sovjetsko-ruske umike in poraze. Tako označuje dopisnik agencije Up v Moskvi, ki je vsa goljufiva poročila sovjeske propagande v epski obliki sporočil dalje, da jei položaj resen na mestih, kjer napadajo nemške armade. Nemški prodor do Dona je doslej sporočila samo Exange-agencija v taki obliki, da poroča, da se Je konicama dveh nemških oklopnjaških kolon posrečilo doseči D^n. Angleška agencija poroča dalje, da so nemške čete napadle s tako množico oklopnjaških čet, da to presega vse, kar je bilo doslej enakega. Turški ministrski predsednik umrl Ankara, 11, julija. TurSkl minlstreki predsednik Dr. Rufik Saydamjev Istan- bulu podlegel kapi. Ministrski predsednik je bil na nadzornem potovanju. Državni predsednik InBnil je začasno poveril kabinetne poele notranjemu ministru Tuzorju. Filhrer je vrhovnega poveljnika neke armade, Generala der Kavallerle Llndeman-na ocenujoC In uvaževaje njegove zasluge za zmagovit zaključek bojev ob Wolcliowu, povišal za Generalobersta. O napada na britansko letališko oporišče Kantaro, o katerem javlja poročilo OKW, poročajo Iz Kaira, da Je povzročil preklnjenje voznega prometa čez виеШ prekop. Pri Kan-tari je bila zadeta tudi železnl&ka proga Kairo—Port Said, tako da so morali začasno ustaviti promet vlakov. Najpomembnejše pa je pri bitki pred E1 Alamelnom, ki sedaj traja že Sesti dan z nezmanjšano silovitostjo, da ni nikjer britanskega brodovja. V poročilih iz Kaira sicer gpvorijo- o mornariškem In zračnem orožju, ki ga pošiljajo zoper cilje na tleh, ne pa o mornarici sami. Odkar so se letališka oporišča sil osi približala na razdaljo četrt ure poleta od Aleksandrije, so to pristanišče izpraznili glede težkih eidinlc britanskega orožja. Ustanovitev nove portugalske države. Dr. Ollveiro Salazar je v ponedeljek dokončal 10-letno neprekinjeno dobo vlade, že prej je bil več let pravi vodja portugifike obnove. Vsa Portugalska in vse njene kolonije so poslale dr. Ollvelru Salazaru Iz tega povoda svoje čestitke .in Izjave udanosti. Po poročilih Iz New Torka nastopajo od 1. julija oslščine podmornice zopet v morskih ' vodah med Mozambikom in otokom Madagaskarjem. Petdeset kilometrov južno od Mozambika sta bila tekom nekaj dni potopljena dva pamlka. S polno izgubo je računati, ker preživečl še niso prišli dosedaj na kopno. Dne 8. Julija so odplule nadaljnje portugalske čete iz Lizbone, da pojačajo posadko na Azorlh. Prlllkom petletnice Izbruha vojne na Kitajskem je vlada države Thai formalno priznala narodno vlado v Nanklngu, Amerlkanski veleposlanik v VIchyJu, admiral Leahy je v ponedeljek sporočil časopisju, da bo v kratkem zapustil svoj položaj, da prevzame novo važno mesto, ki mu ga je ponudil Roosevelt Severnoameriško veleposlaništvo v Kairu je po nekem švedskem poročilu Iz New Yorka velik del svojih papirjev tn dokumentov sežgalo. Več članov ameriške kplonlje v Kairu ju zapustilo mesto, in veleposlaništvo dnevno nadlegujejo Amerikanci, da si omogočijo hiter odhod v Združene države In v Južno Amerika Siovjelska Ironla ob Donu se maje (Nadaljevanje s 1. strani.) ne zadetke na letaliških napravah. V zračnih bojih je bilo sestreljenih 11 britanskih letal. Britansko zračno orožje je v minuli noči napadlo nekaj krajev v severozapadnem nemškem obrežnem ozemlju. Civilno prebivalstvo, predvsem v mestu Wilhelms-haven, je imelo izgube. Trije izmed napada-jočih bombnikov so bili sestreljeni. Na angleški obal! je neka flotilja brzih čolnov, ki Jo vodi Flottenchef Kapi-tanleutnant F e i d t, napadla nek britanski konvoj in potopila šest sovražnih trgovskih ladij 8 skupno 19.000 brt, med temi dva tankerja. Neka nadaljnja ladja je bila po torpednem zadetku poškodovana in se je bržkone potopila. V Nemškem zalivu so pristaniški obrambni in rečni flotilji podrejene edinice mornariškega topništva od pričetka vojne sestrelile 400 britanskih letal. Pri operacijah zračnega orožja proti an-gleško-amerikanskemu velikemu konvoju v Severnem morju so se z i/redno hrabrim ponašanjem odlikovali Oberleutnant B e-hen k e, Leutnant Hennemann in Un-teroffizier Braun. Leutnant Hennemann je pri uničenju amerikanske težke križarke padel Junaške smrti. . Sovjetska trditev, da je nemško bojno ladjo »Tirpitz« zadel torpedo, je prosto izmišljena. Bojna la ja niti ni bila poškodovana, niti je s^loh niso napadli. Cungklng ima 2,338.000 mrtvih Pregled o petletni kitajski vojni Tokio, 11, julija. Cesarski glavni stan je v nedeljo popoldhe poročal vojne podatke vojske in mornarice v kitajski vojni od izbruha vojne do srede junija tega leta in sicer: Sovražne izgube: 2,338.000 mrtvih; potopljenih ali poškodovanih ladij: 7 križark, 1 rušilec, 12 topniških čolnov, 130 drugih vozil; zajetih ladij: 1480; odstreljenih ali poškodovanih sovražnih letal; 2800. Vojni plen je znašal 5000 topov, 24.000 lahkih in težkih strojnic, 603.000 pušk, 3000 tovornih avtomobilov vUjučno tanke in druga vozila. Japonske izgube v istem času so znašale 111.000 mrtvih in 240 letal. Verla« und D ruck: NS. ОануеНак nnd DrucUerel Kftrnten OmhH., Klagenfurt, — Veri^eleiter: Dr. Krnil Heltjan. — ETanptschrifUelter; FriedrlcU • Zoratlt lat AuMlgemiat« Ni Hontmaim, • Zoratlt I Nr.l gaitl# Zmaga pri Sebasiopolu List slave nemških In romunskih vojakov Kot dopolnilo k poročilu oborožene sile E dne 3, julija je Oberkommando der Wehr-macht sedaj objavilo glede padca sebasto-polske trdnjave zaključno sledeče; V teku bojev, ki so se od 7. junija do 4. julija vršili z nenavadno trdoto, je bilo: pripeljanih 97.000 ujetnikov, med njimi nadomestujoči vodja armade, general No-wikow. Uplenjenih ali uničenih je bilo: 467 topov, 26 oklopnjakov, 824 strojnic, 758 metalcev granat, 86 protioklopnjaških topov in 69 protiletalskih topov. Plen težkih in lahkih pehotnih orožij še ni popolnoma popisan. Sovražnikove krva-!ve izgube so ogromne in se jih lahko računa z 30.000 do 40.000 možmi. Zavzetih je bilo 3597 bunkarjev in utrdb fvsake vrste, med njimi najmodernejši in najmoččnejši utrdbi »Maksim Gorkij I in II, vsaka s štirimi 30,5 cm topovi in izkopanih je bilo okroglo 137.000 min. Kakor je bilo potrjeno po izpovedbah sojetnikov, je ušlo le nekaj višjih častnikov In komisarjev ter v prvih dnevih napada nekaj transportov ranjencev. Divizije iz Niedersachsena, Brandenbur-ga, Schleawiga, Sachsena, Frankena, južne Nemčije in od Rheina ter skupine vojske vseh narodnosti skupno z romunskimi pe-hotnimi in gorskimi divizijami so na tem uspehu enako udeležene. Skupne izgube nemških čet znašajo 872 častnikov in 23239 podčastnikov in mož;' od teh je 190 častnikov in 4147 podčastnikov in mož padlo, 11 častnikov in 1580 podčastnikov ter mož pogrešajo, ostali so ranjeni. Čete vojske je nemški letalski zbor za boje iz bližine vzorno podpiral in v dnevnih in nočnih napadih brez odmora in učinkovito posegal v boj proti ciljem na tleh in na morju. V času od 2. junija do 4. julija so bojni stroji vsake vrste izvršili £3.751 napadnih poletov, sestrelili 123 sovražnih letal in 18 uničili na tleh. Uničeni so bili številni sovražni oklop-njaki, bunkarji, baterije, vojašnice, skladišča municije in bencina, potopljeni so bili štirje rušilci, ena podmornica, trije brzi čolni, šest obrežnih vozil in štiri tovorne ladje. Izgubili smo 31 lastnih letal. Nemške in italijanske bojne sile so napadale premikanja sovražnih ladij pred Se-bastopolom. Uspelo jim je odrezati dovoz sovražnih pošiljk in odvoz, potopiti tri sovjetske podmornice, dva pamika, vsakega z 10.000 brt, neko prevozno ladjo s 5000 brt in dve četi prevažajoči edinici, g čimer 80 znatno pripomogle k uspehu napnHa. Pričel se je s prodorom skozi mostišče pri Perekopu dne 21. septembra 1941. in je končal z zavzetjem v naskoka najmočnejše trdnjave na morju in suhem Sebasto-pola dne 4. julija 1944. Sovražnika je stal izgulm 430.000 mož kot ujetnikov, 1198 oklopnjakov in 2102 topov in bo v zgodovini zapisan, ne, kakor to poskuša nasprotniška propaganda, kot zmaga boljševikov, ampak kot list slave nemške in romunske oborožene sile. Izjava Toja japonskemu časopisju v neki izjavi, ki jo je podal japonski mf-nistrski predsednik v tokijskem jutranjem časopisju ob petletnici vojne s Kitajsko, potrjuje To jo nezlomljivo odločnost Japon- ske, da hoče v ozkem sodelovanju 8 Kitajsko, Mandžukuom in državo Thai v prostoru Velike Vzhodne Azije že začeto novo ure-, ditev dokončati. Za to je potrebna odstraai-tev čungkinške vlade s silo in iztrebljenjem zadnjih ostankov anglosaksonskega vpliva Kitajska Kitajcem Kitajski trgovci Čangkajšku Tokio, 11. julija. Ob petletnici kitajske vojne je 800.000 kitajskih trgovcev na Javi brzojavilo Cangkajšku. Pozvali so ga, da takoj prekine vsako zvezo z Angleži in Amerikanci u. naj ustanovi Kitajsko iz Kitajcev. Nadalje je tudi 600.000 kitajskih trgovcev v Indokini brzojavilo Cangkajšku ob petletnici kitajske vojne in mu svetovalo, da naj za rešitev Kitajske prekine zveze« anglo-anierikanskimi državami. Beda pod angleškim korobacem Egipt je samo objekt za angleško izžemanje - Sistematično zanemarjanje lastnega gospodarstva Cnngking kliče znoi/a na pomoč čangkalšek želi 500 bombniko v - Britka obtožba čungkinga Bcm, 11. julija. Z ozirom na petletnico vojske med Japonsko in čimgkinško vlado, jo zasipljeta London in Washington z brzo-javi in obljubami, kot jih sicer prejemajo že nekaj mesecev. Churchill si torej ne po-mižlja Cungkingu na novo obljubljati čete in vojni material, potem ko angleške čete niso bile niti zmožne, da branijo Burmo. Predsednik zakonodajnega sveta čungkinške vlade, dr. Sun Fo je poslal londonskemu »News Cronicle« brzojavko, v kateri Angleže poziva, da takoj pošljejo pomoč Cungkingu. »Cas je postal drag. Nekaj tednov lahko danes pomeni razliko med porazom in zmago.«. Dr. Sun Fo se britko pritožuje, da po padcu Burme Cungking nima prav za prav nobene cestne zveze z zunanjim svetom. »Skoro docela smo odvisni od zračnega dovoza. Ta pa i.l tako izveden, kot bi moral biti.« Trpko vprašuje: »Ce je Cungking-Kitajska za zmago v vzhodni Aziji res življenjskega pomena, kot to zavezniki vedno povdarjajo, zakaj se potem USA in Anglija bolj ne potrudita, da pojačata zračne transporte?« Nobenih Ovir ni, ki bi jih zavezniki z dobro voljo in razumevanjem potreb Čungkinga ne bi mogli premagati. Dr. Sun Fo nato pravi, da se transport vojnega materiala po zraku vsekakor ne da tako uspešno izvesti kot po kopnem. Zato morajo zavezniki vse podvzeti, da Burmo gopet osvobode, ko poneha monsum. Medtem je pa treba podvzeti vse, da se čete in vojni material spravita v Cungking, predvsem tanki in letala in zopet letala. Anglijo poziva, da pošlje 500 bombnikov in lovcev v Cungking-Kitajsko. Z ozirom na dogodke v vzhodnem Sredozemskem morju, kamor so odpoklicali angleška letala iz Bližnjega vzhoda, si pa ne sme delati iluzij, da bo ta pomoč tudi v resnici dana. Egipčani so prepričani, da bi njihov narod, okoli 17,5 milijonov po številu, prav dobro in razmeroma brezskrbno živel, če bi ne bilo Angležev v deželi. Sicer obsega prava rodovitna zemlja, na kateri živi 99 odstotkov prebivalstva v gostostl 500 ljudi na en kvadratni kilometer, samo 28. del državnega ozemlja. Toda ta majhen del (površina Nilove delte in dolina Nila) je vsled vsakoletnih poplav Nila izredno rodovitna. Njenega bogastva pa je podeželsko ljudstvo (60 odstotkov celokupnega prebivalstva) deležno samo zelo malo. Usodna enostranost Angleška gospodarska politika je egiptovsko gospodarstvo postavila enstransko na pridelovanje bombaža, dočim se je zanemarjalo preskrbo egiptovskega naroda z živili. Ker so Aegleži tako hoteli, država nima danes zadostne industrije, ki naj bi zaposlila velik ljudski presežek podeželskega prebivaltva (felahi). Večina kmetov ima Vsepovsod na vzhodu Sovjeti prilezejo iz svojih skrivališč in se novi nemški uspehi vdajo. vsled podeželske preobljudenosti samo malo posestvo, ki ga ne more preživljati. Dopolnilno mezdno delo na velikih posestvih pa ne daje dobrega zaslužka vsled prevelike ponudbe delovnih sil. Za to mora felah svoje maslo, mleko in sir ponajvečkrat prodati na svojo in svoje družine škodo. Dežela z najvišjo številko nmrlji\4osti Zaradi izredno revnega hranjenja in slabih zdravstvenih razmer je danes Egipt dežela z največ obolenji in z največjo umrl ji-Ijivostjo. 90 odstotkov podeželskega prebivalstva stalno boluje na zajedavih obolenjih in 95 odstotkov prebivalstva je težko obolelih na očeh. Na 1000 prebivalcev pride v Egiptu 27.3 smrtnih slučajev napram 11.8 v Nemčiji. Od 1000 živorojenih jih nič manj kot 163 umrje v zgodnji mladosti. Na robu propada Ce se je že pred vojno socialno in zdravstveno bedo komaj prenašalo, je angleško zadržanje to bedno stanje povečalo do katastrofe. Najvažnejša živila so bila zasežena za prehrano angle^ih čet. Ker nimajo Angleži več na razpolago ladij za svoje nujne vojaške potrebe, ne more Eglpet že dolgo časa uvažati večine življenjsko važnih živil. Poljedelstvo ne dobi nobenih umetnih gnojil več. Vsa stavbna dela so bila že pred meseci popolnoma ustavljena. Čeprav država nima premoga in le malo kamenega olja, je angleška politika vedno preprečila pridobivanje električne sile iz bogatih vodnih moči Nilovih kataraktov, tako da se čuti pomanjkanje gonilnih sil (olja za lokomotive in mestno razsvetljavo) tukaj v vse drugačnem obsegu kot v drugih deželah, ki imajo vsaj premog ali les ali električno silo. Tudi brez po Angležih povzročene bombažne in finančne krize se pokaž« njihova navzočnost za deželo kot narodna nesreča. nemško slovstvo Literatura je že od nekdaj ogledalo narodnega duhovnega življenja. Iz nje odsevajo politične, gospodarske in kulturne moči naroda. Nemški narod je bogat z deli pesnikov in mislecev, politikov in gospodarstvenikov, umetnikov in državnikov. Samo ob sebi umevno je, da v vojnih časih politična literatura prednjači nad čisto leposlovno literaturo. Kajti slovstvo je hkrati sredstvo modeme ndrodne izobrazbe in propagande. Govorjena beseda, ki je z radiom postala večje važnosti, je s pisavo ustaljena. Beseda pesnika velja danes In, če je resnična in pristna, celo deset- in stoletja. Beseda politikov pa velja samo sodobnikom, skuša na nje vplivati in jih p. spričati o svojih političnih idejah. Vsekakor bo precejšen del tudi tega slovstva imel pomen za kasnejšo dobo — Z e n -tralverlag der NSDAP Franz Eher Nachf. Miinchen je posebno zaslužen za izdajo spisov, ki opisuje zgodovino na-cionalsocialističnega pokreta nastanek ve-likonemškega Reicha in razvoj bojev nemškega naroda za svobodo. Posebno važno je priobčenje govorov Adolfa Hitlerja po Reichsleiterju Philippu Bouhlerju, od katerega sta izšla dosedaj dva zvezka. Vsebujeta govore, oklice, dnevna povelja obo-rc&eni sili in Fuhrerjeva pisma. Na koncu fcnata časovno nu^redelnico, ki vsebuje bi- at vene podatke zgodovine zadnjih let, predvsem vojne zgodovine. Ti spisi, ki se nadaljujejo, ne bodo za vse čase samo najboljši viri za bodoče zgodovinarje, ampak bo imel vsak Nemec in vsak, kdor se bo zanimal za politiko, najboljšo priliko, da si še enkrat predoči faze največjega boja našega naroda v njegovem največjem podajanju, namreč FUhrerjevih govorih. Naslov spisov je: »Der groBdeutsche Freiheitskampf, Reden Adolf Hitlers«. Cena vezanenu zvezku je 2.50 RM, nevezanemu 1.50 RM. Sestavki Reichsministra fiir Volksaufkla-nmg und Propaganda Dr. GSbbelsa so verna slika današnjih problemov. Dr. Gobbels je rojen časnikar. Mojstrsko obvlada klaviaturo govora in vsak njegov sestavek je poln samoniklih idej. »Kjer dr. GGbbels polemizira, mu teče govor, kot sicer maloka-teremu. Posrečijo se mu ostre in bodoče elegantne in probojne formulacije... Kot revolucionar obvlada vsevrstno politično umetnost govora,« piše izdajatelj med vojno izšlih sestavkov ministra, ki so izdani pod naslovom: »Die Zeit ohne Beispiel«, in ki obsegajo še govore iz let 1939 do 1941 (j95 strani, cena RM 6.50), Njegovi članki izhajajo v »Včlkische Beobachter« in v tedniku »das Reich«. Založbi Franza Eher-ja gre posebna zahvala, da je zbrala v knjigo, govore in spise, ki jih je Hans Schwarz van Berk zbral In potekal. Temelj stranke Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei tvori strankin program, ki ga je Fiihrer dne 24. februarja 1920 na velikem zborovanju v Miinchenu izročil javnosti. Reichsleiter Alfred Rosenberg, ki je poverjen z vsem svetovnonazor-nim duhovnim in političnim šolanjem NSDAP, je izdal strankin program^ in 25 točk objasnil. Poznanje strankinega programa je potrebno za vsakogar, kdor se hoče seznaniti z idejo nacionalsocializma in spoznati bistva ter temelje NSDAP. (Alfred Rosenberg: »Das Parteiprogram, Wesen, Grundsatzen und Ziele der NSDAP«. RM 0.50.) Iz zgodovine NSDAP poroča knjiga pisatelja Herberta Seehoferja, ki je FUhrerja spremljal na njegovih volilnih potovanjih_ »Ta knjiga bo govorila o malih redkih do-pdkih velikega potovanja«, tako piše pisatelj v predgovoru, »o volilnih potovanjih s Fuhrerjem križem Nemčije. Ne popisujejo se politične linije mogočnih volilnih bojev, temveč slika se razpoloženje. Brez popotnih predpisov povzema ta knjiga spomine. Ta Knjiga je pestra zgodovina brez politike. So slike razpoloženje:, ' ! so vzete iz razpoloženja samega.« Tudi sredi vojne bo vsak rad prijel za to knjigo; saj vendar kaže pot, po kateri je FUhrer moral iti, ko je bil FUhrer NSDAP in je moral biti srdit boj zoper one notranje politične moči, ki njemu in nemškemu narodu stoje danes nasproti na bojnih poljanah. Kot je takrat genij FUhrerja visoko prekašal njegove Daeprotoike, tako je tudi danes močnejši od njegovih nasprotnikov in koraka naprej po slavni poti zmage kot nekdaj, ko je notranjepolitični boj zmagovito končal s prevzemom oblasti leta 1933. (Herbert Seehofer: »Mit dem Fiihrer unterwegs«, 228 strani, cena vezani knjiži RM 4.—.) Vodstvo nacionalsocialistične stranke sestoji večinoma iz frontnih bojevnikov prve svetovne vojne. Kot je bil Fiihrer sam štiri leta kot navaden (3efreiter v vojni, ravno tako so bili v vojni vsi oni možje, ki so danes na krmilu države ali oborožene sile. Današnji Reichsleiterji in Gauleiterji, di-vizijski povelj-" i in armadni vodje so poveljniki vodov in stotnij iz leta 1914. do 1918. V bitkah svetovne vojne se je porodila misel nacionalsocializma. Tudi poraz, ki ga niso zakrivili frontni bojevniki, ni mogel uničiti vere v Nemčijo, nasprotno, v bobnečem ognju mogočnih materialnih bitk se je šele prav utrdila. Iz te vere je zrasla volja, da se prelomijo verige iz Versailleea in nazaj pribori svobodo nemškemu narodu. Eden izmed najbolj presunjajočih dokazov svetovne vojne je knjiga Hans Zoberleina »Der Glaube an Deutschiand«. Ta knjiga bo tudi svojo vrednost obdržala, čeprav je že napisana zgodovina sedanje vojne. Delo Z6-berleina je vzvišen spomenik nemškemu vojaku, v prvi vrsti nemškemu pehotnemu vojaku. (I&ijiga stane vezana RM 7.20.), Friedrich Hocetmann Daribbradi In 500 km Breite Die Sowjetfront am Don im Wanken Die sowjelisdien Enllastnngsangrine im Raum von Orel abyewiesen 980 Sowjeliingzeuge vom 23. t>. Iiis 0. 7. vernidilel Aus dem FUhrerhauptquartier, 9. Juli. Dae Oberkommando dcr Wehrmacht gibt bekannt: Der Durchbruch im SUdabscImitt der Ostfront hat die sowjetieche Abwehrfront westlich dcs Don in mehr als 500 km Breite ins Wanken gebracht. In dieser geeamten Aiisdehnung eind deutsche und verblindete Truppen in Bewegung. Schnelle VerbSnde uhd VorausaMeilungen dcr Infanterie sind in scharfer Verfolgimg des in Unordnung zuriiokflutenden Gegners. Starke Ver-fo&nde der Luftwaffe griffen in lollenden Einefttzen in die Erđk&mpfe ein und zer-Bchlugen bei Tag und Nacht die zuriick-flutenden feindliclien Kolonnen. Im Raum nordlich und nordweetlich Orel haben die deutschen Truppen in viertSgi-gen harten K&mpfen mit hervorragender Unterstiltzung durch die Luftwaffe den zur Entlastung seiner SUdfront angreifenden Feind abgewieeen und ilim schwere Ver« luste zugefUgt. Bisher wurden insgesamt 289 feindiicbe Panzer vernichtet. Im riickwartigen Gebiet sUdlich Rschew wurden die eingeschlossenen feindlichen Kraftegruppen von alien Seiten angegriffen und mehr und mehr zusammengedrangt. An der Wolchow-Front echeiterten er-neute feindliche Angriffe gegen einen Britckenkopf. Der Feind hatte hierbei hohe blutige Verluste und verlor 17 Panzer. Nach Luftangrlffen auf Murmansk ent-standen im Stadt- und Hafengebiet mehrere ausgedehnte Br&nde. Am gestrigen Tage wurden 75 sowje-tische Flugzeuge abgeschoseen. Zwei eigene Flugzeuge werden vermifit. In der Zelt vom 23. 6. bia 6. 7. verlor die Sowjetluftwaffe 980 Flugzeuge. Davon wurden 837 in Luftkampfen, 99 durch Flakartillerie und zwei durch Verbfinde des Heeres vernichtet, die Ubrigen am Bo-den zerstort. Wahrend der glelchen Zeit gingen 89 eigene Flugzeuge verloren. In Agypten wurde der Feind im SUdteil britischen Geleitzug an und versenkte sechs | 5рГЗ(ћб АбГ WSffOIl feindliche Handelschiffe mit zusammen = _ 19.000 Brt, danmter zwei Tanker. Ein = isf eriullt von den Siegen der weiteres Schiff wurde durch Torpedotreffer | Truppen and ihrer Verbundeten. beschSdigt und ist wahrscheinlich gesun- i wenigen Tagen die Namen der jjgjj = nordafrikanischen Kiistenstadte, die weit- In der Deutschen Bucht wurden von den | hin Symbole des Sieges der Achse wurden, unterstellten Einheiten der Marineartillerie, 1 Sebastopol und der Don in aller der Hafenschutz- und FluBflotille seit 1 ^reund und Feind, bei jedem, Kriegsbeginn 400 britische Flugzeuge ab- 1 auimerksam den Gang dieser geschicht-geschoesen. = lichen Tage verfolgt. Uberall linden sich Bei den Operationen der Luftwaffe gegen = ^efrac/itungen iiber die Ursachen, die zur den englisch-amerikanischen Groflgeleitzug = ^''oberung Sebastopols gefiihrt haben und im Nordmeer zeichneten sich Oberleutnant = Hber deren mannigiache Auswirkungen, und Behnke, Leutnant Hennemann und # ist einig in der Anerkennung der Unteroffizier B r a u n durch tapfersten = uAerragenden Wichtigkeit der Entschei-Einsatz aus. Leutnant Hennemann fand bei = und der Vorteile, die die deutschen der Vemichtung des amerikanischen schwe- = mit ihren Verbiindeten durch die ren Kreuzers den Heldentod. 1 veranderte Lage fur alle weiteren Opera- Die aowjetische Behauptung, daU das | tionen besitzen. Die wichtigsten sind die deutsche Schlachtschiff »Tirpitz« Torpedo- | vollkommene Entlastung der deutschen treffer erhalten hatte, st frei erfunden. Das | Siidflanke am Schwarzcn Meer und das Schlachtschiff ist weder besch&digt, noch = Freiwerden sehr- bedeutender Truppenmas-Uberhaupt angegriffen worden. | Festung bisher band, und die = neuen Operationen im Siiden und in der On Btitcnkairo :iN«m Englands lahme Entsdiuldigung - Britisdier General kritisiert Gburdiin i das irei ist von jeder Notwendigkeit zu be- i sorgten Riick- oder Seitenblicken. Bern, 11. Juli. Der britische General Sir wegen verantwortlich. Nach dem Fall | andere entscheidende militarische Hubert Gough, der im letzten Weltkrieg in Frankreic^ hatte England alles tun miis: | jatsache ist der RUckzug der Englander auf Nordafrika das 5. Armeekorps kommandier- sen, lun sich das Mittelmeer offenzuhalten. | Nildelta. Damit ist der Bogen der weit-te, wirft im »Daily Herald« Churchill vor, England h'dtte deswegen in der zurUcklie- | gespannten britischen Front von Indien der El-Alameinstellung durch einen 6rtli-chen Angriff geworfen. Auf Malta erzielten deutsche und ita-lieniache Kampfflugzeuge bei Tag- und Nachtangriffen Bombenvolltreffer in Flug-platzanlagen. In Luftkampfen wurden elf britische Flugzeuge abgeschossen. Die britische Luftwaffe griff in der ver-gangenen Nacht einige Orte im nordwest-deutschen Kiistengebiet an. Die Zivilbevol-kerung, vor allem in der Stadt Wilhelms-haven, hatte Verluste. Drei der angreifenden, Bomber wurden abgeschossen. An der englischen Kiiste griff eine Schnellbootflotille unter Fiihrung des Flot-tenchefs Kapitanleutnant F e i d t einen •i hauptverantwortlich fur die britischen Nie^ derlagen zu sein. Einleitend stellt Gough noch einmal fest, daS England in di'esem Krieg eine Niederlage nach der anderen ein-steckte und dalJ ein Rilckzug nach dem anderen erfolgte. Die Fehler dafUr seien — so meint der britische General — an zwei Stellen zu fin- SowieiuMon In tOdlhlKr Gelihr ZoDelunende Dnrulie Londons; Sowletarmee darl nldit mebr vlel fielHnde verlleren Bern, 10. Juli. Moelkau weigert sich nach wie vor, die Einnahme von Woronesch zu beatatigen, und beachr&nkt sich darauf, zuzugeben, daB sich deutsche Truppen auch auf dem Ostufer dee Don befinden. Die aowjetrussische Presse kann das Gewicht der deutschen Erfolge der letzten Tage ihren Lesem aber nicht mehr verschwei-gen. So echreibt die »Prawda« nach einem Zitat der Londoner »Times €, die Sow jet-union befinde sich jetzt in dauemder To-desgefahr, was auBerste Opfer verlange. Einzelne Zeitungen, wie »Daily Telegraph«, erklaren, in dem Steppengelande des SUd-ostens RuBlands dUrfe der aowjetische Ge-neralstab nicht mehr viel Gel&nde verlieren. Die englische Offentlichkeit ist von den Nachrichten an der Ostfront stark betrof-fen, wie auch von dem Londoner Korrespon-denten der »Nationalzeitung« in Basel be-statigt wird. Die Tatsache, daB den Mos-kauer Korrespondenlen der englischea Presse jetzt gestattet werde, die Lage an der Ostfront auBerst diSster darzustellen, habe eine gewisae Beunruhigung hervor-gerufen. Die Sffentliche Meinung in London, so schreibt der Korreapondent welter, gehe dahin, daB die Meldungen der Achsen-m&chte von unterbrochenen Eisenbahn-verbindungen der Sowjets »nicht voreilig« gewesen sein. In kurzen Betrachtungen der englischen Presse zu der neuen strategi-schen Lage wird darauf hingewiesen, daB nach den deutsćhen VorstoBen der letzten Tage und der Erreichung der Don-Linie die Sowjeta vor der Ungewiflheit stehen, welche Richtimg die deutschen Armeen jetzt ein-schlagen wlirden. Die BedrJingnia, in der sich das aowjetrussische Oberkommando jetzt sieht, wird aus einem Tagesbefehl des Sowjetmar-achalla Timoachenko ersichtlich. Darin ist nichts mehr von den hochtrabenden P1&-nen zu verapUren, mit denen Timoschenko noch vor kurzem seine Truppen zu bearbei-ten suchte. Zum eratemal ^uft er aeine Truppen, auf alles zu tun, urn Einkeeselungen zu genden Zeit jeden lieferbaren Tank und jede = die Lander des Vorderen Orient nach Kanone auf die Durchfiihrung dieser Auf- | und Ostalrika an seiner gebrechlich- gabe konzentrieren mussen. Anstatt seiner- | Nahtstelie auf das schwerste gefahr-zeit General Wavell neue Truppen zuzu- 5 Das ostliche Mittelmeer ist fiir die Eng-fiihren, habe man noch von seinen Trappen | heute in dem gleichen MaBe entwer- Einheiten abgezogen und nach Gnechen- | w/e der mittlere Raum dieses Meeres land geworfen und dort verloren. Wm man | AchsenmSchte gesichert erscheint untemommen habe, aei Politik und mcht | д/д tragfahige Operationsbasis fiir den. Einmal miiBte bei der obersten briti- Strategic, dazu noch eine ungeaunde Poll- | Unternehmungen in ostlicher Richtung an schen Kriegfuhrung geaucht werden und tik. | jyert gewonnen hat. Das sind Momente von dann bei der Ausriistung der englischen Die engliache Armee — so fahrt der bn- = militarischer Tragweite, und wie Truppen und deren Ausbildung. Was die tische General dann fort — leide heute | haben solche schwerwiegenden Tat- oberste Kriegaleitung betr&fe, so aei nie- natilrlich unter einem Minderwertigkeits- | auf diesem Gebiet auch ihre ent- mand mehr zu tadeln als der englische Mi- komplex. Ala Auflehnung gegen die passive | gprechende Wirkung. Dariiber VaRt auch niaterprSaident selbst. Dieser habe standig Verteidigung, die fUr lange Jahre ihre Dok- | Internationale Echo keinen Zweifel In aeine Verantwortlichkeit betont. Niemand trin bildete, falle man jetzt in das andere | £,ondon haben dis Ereignisse nicht wen'iger wiaae, welche Ratschlage er von seinen Extrem und rufe nach Angriff. Ein Krieg = alarmierend gewirkt als in Kairo, in An-Dienstchefs erhalten habe. кбппе nicht allem aus Angriffen beatehen, = weniger als in Damaskus oder Gough macht Churchill dann im einzel- die Verteidigung apiele eine ebenao groBe = Bagdad. Der Nahe Osten ist in starkste Rolle. Gough stellte d^n die Frage ob die | Bewegung geraten; kein Wunder, wenn man englischen G^^ale Jbeijaupt ,he = ^аВ plotzlich jahrzehntealte For- Qualitaten verfUgten um beid^ 1 ^teUungen von englischer StUrke .u kombinieren. Ein groBer Teil der englischen = ten beginnen. DaB aber auch iiber diese Generale im Kriegsmmistenum hatte in 5 АУдаид die Ereignisse der letzten diesem Krieg wohl kaum einen abge euer- ^ Tage dem englischen Ansehen in der ganzon ten SchuB gehdrt, mit Ausnahme derer, die | entscheidend geschadet haben, besta-bei Diinkirchen dabei gewesen | tigen ungezahlte AuBerungen. Tobruk und letzt bekla^ sich v. eneral Gough d^ber, | Sebastopol waren nach dem Willen unserer . beiden abg^dgten Genera e ir 5 Qegner Symbole fiir die englische und die zweiter Linie beizubrmgen und die Opera- Allan Cunningham und Haning nicht weitere 5 sowjetische Widerstandskraft. Nach ihrem Verwendung finden. Diese wtoden — so | sie zwangslaufig zu Symbolen meinte er — sicher kerne grblkren Fehler | werden, daB den deutschen Truppen begangen haben, als sle jetzt wieder zutage | Verbiindeten nichts unmoglich ist, nen fiir die britischen Niederlagen in Nor- entgehen. »Ihr habt zwei Aufgaben zu er filllen; dem Feind hohe Verluste an Mate rial in erater Linie und an Truppen in tionen 80 zu flihren, dafi EinschlieBungen vermleden werden.« Unter alien Umst&nden mllšse die Front auagerichtet bleiben. PoUtika getreten sind. Im Flug bis veM nadi Alexandrien hiniibert Der Tommy raumt vor Rommels Vormarsdi Angriff deutsdier Kampfflugzeuge auf brltisdie LKW-Kolonnen - Die Wilstenbahn ist leer geworden РК. Der Tommy soil nicht zur Ruhe kom-men, Tag und Nacht bleiben wir ihm auf den Fersen. Es gilt jetzt, dem Briten keine Gelegenheit zu lessen, sich wieder vor dem Vormarsch der Truppen Rommels zu sam-meln. Unser Nachteinsatz richtet sich heute gegen riickwartige Verbindungen des Fein-des, angefangen von den deutschen Vor-ausabteilungen bis weit nach Alexandrien hlnliber. In mehreren Wellen starten Ju 88 und He 111 bei klarer Sicht von ihren Feld-flugpl&tzen und Ziehen bombenbeladen feindw&rts. tJber westagjrptischem Gebiet Der voile Mond steht iiber der nordafrikanischen Kiiste. Wie ein rotbraunes Tuch, von dunklen Schattea kleiner Hiigel durch-wirkt und Talem wie von tiefen Falten durchzogen, liegt das west&gyptische Gebiet unter uns. Mit scharfem Knick zieht sich die AsphaltstraBe von Marsa Matruk hiniiber nach Osten. Auf ihr Ziehen in dichten Kolonnen die zurUckgetriebenen und geschlagenen Truppen des General Riechle in Richtung Alexandrien. Es ist bemerkenswert still da unten. Nirgends schieBt britische Flak, die vorgestern noch so rllstig am Werke war. In aller Ruhe setzen wir uns vom Westen her iiber den befohlenen Angriffsraum und beginnen zu suchen. Einsam liegen lange Strecken der StraBe, und leer ist auch die Wiistenbahn. Die Vennutxmg, daB der Tommy raumt, bestHtigt sich, Je tiefer wir in das vom Feind = da auch der harteste und unter den gUnstig-I sten auReren Umstanden gelelstete Wider-I stand von ihnen zerbrochen wird. Daran I kniipft man naturlich uberall Schlulifolge-I rungen, die sich auf die weitere militarische I Zukunftsentwicklung beziehen und die in I schroffem Gegeasatz zu dem BeschIuB I Roosevelts und ChurchiUs stehen, es sich 5 immer besser gehen zu lassen. Die Sprache besetzte Gebiet eindrihgen. Wir werfen 3 Waffen bestimmt wieder einmal das Leuchtbomben, hell strahlend taumeln sie | des Tages. —u erdwarts. Fern lodert in der vordersten лццццццццппмпппипиитттпшппиппитимтттпптнтн Frontlinie hinter uns ein dunkelroter Brand mit schleppender Rauchfahne. Dort scheint ein Treitatofflager in Flammen zu stehen. Mit Kanonen gegen den fliehenden Feind Eine Schleife nach der anderen Ziehen wir um uAsere Leuchtbomben. Plotzlich schnellt ein Scheinwerfer sein grelles Strahlenbiindel gegen den Himmel; ein zweiter Werfer gesellt sich dazu. Beide ta-sten den HJmmel ab und erwischen una fiir Sekunden. Mit einer Schlingerbewegung leuchten sie unsere Ju 88 ab. Nun kreisen wir schon iiber eine halbe Stunde iiber Feindgebiet und miissen allmahlich zum Schufi kommen. Wir verfolgen jetzt die Nachdchubbahn und warten, bis sich die Geleise abzweigen und ein Bahnhof unter uns liegt, Im Sturz geht es drauf los. Die Bomben losen sich und detonieren einige Atemziige spSter auf dem BahnkSrper dicht neben einem Zug. Fast zur gleichen Zeit zucken welter ostw&rta helle Feuer auf. Da haben andere Kampfflugzeuge unserer An-griffswelle Bahnhof und Hallen eines Feld-flugplatzes mit Bomben belegt und gut ge-troffen. Wir gehen zum Tlefflug iiber und brau-sen mit hochster Fahrt dahin. Jetzt erken^ nen wir Staubfahnen britischer Fahrzeuge, die in schneller Fahrt quer durch die Wiiste nach Osten unterwege Bind. Schon yrum« mern unsere Kanonen darauf zu, die Leuchtspur der Maschinengewehre zischt bunt und spriihend hinterher. Ein an der Kiiste aufgebautes Zeltlager wird im Ab-flug ebenfals aufs Korn genommen. Wahrend wir auf Heimatkurs gehen, grei-fen andere Ju 88 und He 111 den Tommy an, der die ganze Nacht hindurch nicht zur Ruhe kommt und bis zum Morgengrauen von unseren Flugzeugen in alien operativen Bewegungen gestort wird. Kriegsberichter Karl Heinz Holhausea nMehr Churdiill, weniger Empire** Schanghaier Zeitung glossiert das Schick-sal des englischen Volkee Schanghai, 9. Juli. »Noon Extra« gloa« siert das Schicksal des englischen Volkes unter dem Titel: »Mehr Churchill, weniger Empire«. Die Englander seien so arm, nicht nur an militarischen sondern auch an poli-tischen Fiihrern, daU nicht einmal der ruhmlose aus Indien zuriickgekehrte Stafford Cripps Churchill, den Totengraber dee Weltreiches, ersetzen kdnne. Dae Schicksal nehme seinen Lauf: England wird das Empire verlieren, aber Churchill behalten. Nach dutzenden siegreicher Riickziige werde sich das Weltreich ausschlieBlich auf die Person Churohills wrllckzdehen. Javna bolnišnica v Gallenielsu Oberkrain ni imelo za svojih 185.000 prebivalcev nobene bolnišnice. Kdor je bolan potreboval oskrbe v bolnišnici, je bil navezan na bolnišnico v Ljubljani. Da se ta ne-dostatek odpravi, je bilo kmalu potem, ko je Deutsche Wehrmacht zasedla Oberkrain, preurejeno protituberk ilozno zdravilišče v Gallenfelsu v javno bolnišnico. Bolnišnico 80 pred nekaj tedni povečali z dokončanjem na pol gotove stavbe. V bolnišnici je sedaj kirurgično-porodniški oddelek s preko 200 posteljami, oddelek za notranje bolezni s 140 in oddelek za jetične z 80 posteljami. iVkljub vojnim težavam se je posrečilo napraviti novo, vsem modernim predpisom odgovarjajočo veliko operacijsko dvorano z vsemi potrebnimi stranskimi prostori in moderno rentgensko napravo. Strokovno oskrbo bolnikov opravljajo strokovnjaki, od katerih vodja kirurgične-ga oddelka Dr. Hermann Saunnlg opravlja tudi posle celokupnega vodstva bolnišnice. Za razširitev bolnišnice je sedaj v zidavi oddelek za nalezljive bolezni s 70 bolniškimi posteljami in ko bo ta še v tem letu dokončan, bo bolnišnica razpolagala v celem s 490 posteljami. Poleg tega je v načrtu postaja za otroške bolezni in za bolne na očeh. S tem bo že v najkrajšem času preskrba prebivalstva Oberkraina v pogledu bolnišnice zadovoljiva. Kreli Radmannsdorf ; St. Katharlna. (Od strele zadet.) Pre-I tečen! teden je divjala v Lomu huda nevihta. Med hudim nalivom so vžlgale strele In je grmelo kakor že dolgo ne pomnimo. Ljudje so bežali pod zavetišča, med njimi tudi družina. Hribarjeva, ki je spravljala na travniku seno. Oče, hčerka In sin Johann so se zatekli v majhno šuiplco. Na nesrečo je pa ravno v to Suplco udarila strela, omamila do nezavesti' očeta In hčerko, malega Johanna pa je ubila. Hrels Hralnburg Kralnbiirg. (Naveličana žil jen ja.) Preteč eni teden je na progi Medno—St. Velta a. d. Sawe tovorni vlak do smrti povozil Marijo Malenschkovo. Kakor je pokazala preiskava, gre najbrže za samomorihiko. St. Georgen. (Smrtni primer.) Te dni se je vršU tukaj pogreb Johanne Blaschun. Pokojnlca je bila žena tukajšnjega kovaškega mojstra Georga Blaachuna, ki je Ortsobmann DAF. tukajšnje Ortsgruppe KVB. številna udeležba рц1 pogrebu je pokazala eočuistvova-nje 8 pokojnlco, ki je v starosti 65 let zaključila truda- In delapolno življenje. St.Oeorgen. (Otrok padel z drevesa.) Pri obiranju češenj je 10-letna učenka Johanna Muti padla a češnje, pri čemer si je zlomila levo roko In na desni roki ima pa kompliciran odprt kostni zlom. Rešilni voz jo je odpeljal v bolnišnico v Gallenfels. St. Georgen. (Frauenscheft pridno na delu.) Tukajšnja Frauenschaft je pridno nabirala borovnice In jih je preko 6(W kg oddala, zraven pa še 274 praznih steklenic. Požrtvovalnost Frauenechafte tukajšnje Ortsgruppe ima priznanje v lastni zadovoljnostl, da pomaga pri obnovi. Нгвћ StQin Stein. (Slavje ob Šolskem zaključku.) K slavju, ki ga je priredila ljudska In glavna šola v Stelnu, so priSll častniki oborožene sile In policije, Reglenmgarat dr. Rudolf, Schulrat P r a s C h, župan Steina baron Rechbacb, Ortsgruppenf Uhrer der KVB Kari R1 e d e Г in zastopniki staršev. Oborožena sila je za to slavje preskrbela godbenl vod od drugod. Glsfllbene točke, peeml, pesnitve in reki so ijspolniU slavje, katerega središče pa je izpolnil govor šolskega vodje Pg. StrannSrja. Steln. (Delo v mladinski skupini.) Mladinska skupina šteje sedaj skupno 400 deklic in žena, ki jih je v Stelnu zaposlena KrelsJugendgTuppenfUhrerin Pgn. Trude Anger e r skupno k Ortsgruppenjugendfilhrerln In 8 ZollenjugendgruppefifUhrerinnen s po eno voditeljico porazdelila. Enkrat na teden se sestane jo dekleta in žene k večernemu sestanku v domu, da imajo veselo družabno zabavo s petjem, i^portom In brk^anjem. Morilutsch. (Sklep tečajev In ljudske šole.) Tečaji za nemščino so bili nedavno zaključeni z jalco dobrimi uspehi. Obiskovalo jih je nad 200 odraslih oseb obojega spola, ki so ob sklepu prejeli izkaznice. Vsi so bili s poukom prav zadovoljni; tečaje bodo v jeseni nadaljevali. Zahvaljujejo se učiteljskemu zboru za trud in požrtvovalnost, zlasti nadučitelju g, F e r s c h y-ju za vzorno vodstvo. Sklep šolskega pouka je obsegal skromno, toda ljubko prireditev s petjem in deklamacijami. Nastopili so učenci in učenke vseh razderov in pokazali, da so se v minulem šolskem letu mnogo naučili. „ŽIvlienle Iz gozda" Neka; o gobali in glivah (Nadaljevanje in konec.) Vlaganje gob v kis Za vlaganje v kis so sposobne le mlade, Jedre gobe, tudi manjvredne gobe. Oenažene In prekuhane gobe se ali cele ali pa razrezane na koee nasolijo in na pol prekuhajo v lastni vodi, t. j. v oni vodi, ki se gob drži od pranja, ker gobe med kuhanjem same izločujejo vedno dovolj vode. Voda se nato odllje, a se lahko uporabi za juho ali prikuhe. Nato ae gobe poUjejo z dobrim kisom, ki se mu doda nekaj poprovih zrn, lavorjevega listja, drobne Čebule Itd., ter se kuhajo Se pol ure, na kar se vse skupaj shrani v steklene posode, ki se morajo trdno zavezati. Gospodinje priporočajo, da se tako napolnjen kozarec na. vrhu zalije z oljem, ker sedaj tega ni, z lojem. Za vlaganje so pripravne sledeče vrste: gobani, sirovka, kukmaki, golobice, kolobamlce, štorovke, 11-elčke, žemljevec, ježek in grive. Bs gob ae da pripraviti razne vrste Jedi,'na pr.; gob ji Izvleček, gobja solata, gobje juhe, prikuhe in omake, pečene In pražene gobe, gobjl praSek itd. Da bodo gospodinje znale vse to pripraviti, jim priporočamo, da obiskujejo gospodinjske in kuharske tečaje, katere prireja po vseh večjih vaseh in občinah NS.-Frauenschaft. Na teh tečajih so vzorne gospodinje In učiteljice, ki so prišle Iz Altgaua, navajale recepte o navadnih gobjlh juhah, o boljših juhah, gobja juha s krompirjem, gobja juha brez gob, kisle, gobja juha, gobja juha z jajicl, juha Iz Sampljonov, smriatov Stil hrčkov. Ravnotako je moja žena prinesla domov od tečajev razne recepte o gpobjih prl-kuhah In omakah sploh. Zelo dobre so lisičke z mlekom. Dalje so izvrstna in izdatno jed pražene gobo. Tudi možgani z gobami so de-llkatesa, enako gobji cmoki, pašteta, kolački, narezki itd. Končno Se omenjam, da sem vsakomur vedno rad na razpolago kar se tiče določitve užitnih, gob in določitve strupenjač. Sem vedno In vsak dan v plmami NS.-Gauverlaga na Veldeser StraSe Nr. 6, kjer naj se ml gobe pokažejo. Franz Belč, Kralnburg. Male gospodarske novice Kleine [ verbunoei^ •*гиг^~\ \е£алг Letošnji pridelek rozin v Turčiji cenijo na 60.000 ton, napram 35.000 tonam lanskega leta. Vsl€d hude zime l>o pa pridelek fig znatno manjši od onega v lanskem letu. Pridelek tobaka v Turčiji cenijo na 75 milijonov kilogramov napram 55 milijonov kllo-\ gramov lanskega leta. Fliuikl obnovili urad za vojno ozemlje ceni otroške obnove na 3 milijarde finskih mark. Država je za ta namen že pripravila v tekočem državnem proračunu 70 milijonov mark. Pomoč se Izvrši v obliki hlpotekamega kredita z 1% obrestovan jem za prvi dve leti, ki se zamore tekom šestih let zvišati na 6%. AmortlzaCna doba je predvidena na 40 let. V pristanišče Glurgiu ob Donavi je prišlo 400.000 kg bakrenega sulfata kot delna dobava v Nemčiji naročene množine. Da se zviša proizvodnja najvažnejših poljedelskih strojev, je pooblaščenec za proizvodnjo strojev izdal celo vrsto naredb, po katerih smejo biti stroji odslej zgrajeni v določenih velikostih In izvedbah. Posamezni proizvajalni obrat sme praviloma Izvrševati samo en tip ali samo nekaj Izmed dovoljenih tipov, da se na ta način omogoči načrtno izdelavo strojev. Za kosllne stroje in stroje za pridobivanje sena veljajo ti ukrepi poenostavlejnja tudi za Inozemske dobave, sicer pa samo za tuzemske dobave. Го porttfilln centrale »JnJIue MeinI« v Wlenn je razširitev koncema te družbe na Jugovzhodu znatno napredovala. Pri družbi »Jullue Meini AG<- v Zagrebu je centrala v Wlenu 1&41, dobila večino delnic in razpolaga sedaj z 98.8 odstotki celotnega družbenega kapitala. V Sofiji je bila leta 1942 ustanovljena .»Julius Meinl, bulgarische AG. fUr Handel und Industrie«. Delniški kapital budlmpeštanske družbe je bil zvišan od 1.5 na 2 milijona pengSv. Vsled razdelitve bivše Jugoslavije je bila potrebna ustanovitev tudi podružnice za Srbijo, ki je bila ustanovljena v Belgradu z delniškim kapitalom 1.5 milijonov dinarjev. Kakšni uspehi se dosežejo z načrtnim stopnjevanjem pridobivanja volne, dokazuje dejstvo, da se je od leta 1938 potristoterilo pridobivanje volne, ki ga je Relchsnahrstand v I W trefta dolgo premišljevati, da spozna-£ mo, kaj je pomenil gozd ljudem in kaj šele S danes prav pomeni. I Pohištvo, strokovni izdelki, z lesom opa-I žene sobe, ladje, in vozovi, toplota v sobah, I kurjava v pečeh in prvih plavžih — vse to I je prjšlo iz gozdov. Gobe, jagode, divjačina I in ptice — celi rodovi so se živeli od tega, = & . , dal gozd; in danes zopet kličemo: I »Hrano iz gozda ч.> j Oklopnjaki dive v Afriki naprej. Celi stanovanjski predeli so se porušili in pokopali pod svojimi ruševinami neštevilne žrtve angleške morilske strasti. Sele sedaj so SjB Angleži odločili, da z izkrcanjem čet ustavijo požare. V resnici so pa izrabili to priložnost, da ostanke egiptovske vojske zasledujejo in spravijo sueški prekop popolnoma pod angleško podložnost. Čete Arabi Paše so bile v puščavi pri Tel-el-Kebir uničene in postojanke ob sueškem prekopu zasedene. Angleško strahovanje na Nilu se je začelo, potem ko si je Anglija naprtila prvo veliko krivdo za preliva) .je krvi z obstreljevanjem Aleksandrije. Dr. Cp. Na poteh zmage (PK-Aufn.: Kriegsber. Moosmuller, M.), Odkritje se pa raci nI dopadlo. Vrgla je kratiko-malo mladiče drugega za drugim Iz gnezda, tako da so se valjali po strehi in padli na tla. Samo eden je bil nekoliko poškodovan, tako da je šepal. Ko so bili vsi mladiči na tleh, je sledila Se mama-raca in izginila s svojo družino enkrat za zmerom plavajoč v vodi. Malo pred vojno so v kapniških jamah Krkonošev opazovali netopirja, ki je Izginil v neki razpoki. Ko so na tem mestu raziskovali, so odkrili novo jamo, ki so jo imenovali po netopirju. Nadaljnja dela so morali radi vojne opustiti. Zadnjo zimo џо pa preiskali nove prostore jamarji. Posebno je zanimiva najdba treh lobanj jamskih medvedov in enega skoro popolnoma ohranjenega okostja jamskega medveda. Okostje Izhaja iz časa 10.000 ali še več let izpred Kristovega. rojstva. Nila r. Oipi.Optiker f. 3firontu0 I Biafteninri, B* I I M •K I PK. Nemško letalstvo ima tudi v sedanjem boju nalogo, da ne pusti sovražniku, da bi se zbral. V neumornih napadih so vedno znova poleteli zoper obrambne postojanke na cesti E1 Alamein. V medli mesečini so šle čete čez ozemlje, ki so ga Angleži begoma zapmtili. Na levo in desno ob obalni cesti leže angleška letališča, pred katerimi so stali še pred par dnevi Curtis-lovci v nameri, da napadejo naša bojna letala in strmoglavce. Sedaj se pa tam nahajajo že nemški lovci, da nas spremljajo me-tajoč točo bomb na bežeče Angleže. Kessel-ringovi letalci so te tedne postali Romme-lova dolga roka. Čez Kattara-nižavo Malo pred polnočjo so naša letala Ju-88 nad nižavo Kattara. Brez kritja so v mesečini ceste in puščave. Tu so tovorni avtomobili, ki jih od Tobruka dalje nismo zapustili. Pot, po kateri so Angleži bežali, je vidna po gorečih in izgorelih tovornih avtomobilih in oklopnjakih. Kot Rommelova 11 zračna udarna četa neprestano mečemo bombe na Angleže. Sedaj smo pa že v dosegu Aleksandrije. Iz E1 Daba sveti velikanski požar. Celo noč do ranega jutra se zadržujejo naši bojni letalci nad sovražnim ozemljem in motijo Angleže pri vsakem premiku. Nato nas nadomeste drugi letalci, ki v nizkih poletih nadaljujejo svoje delo. Tako ne pustimo Tomijem prav nobenega počitka in smo jim neusmiljeno trdo za petami. v Turčiji se je v zadnjih Štirih letih obrnilo nič manj kot enajst osemdesetletnlh žensk na ženitovanjski urad radi sklenitve zakona. Večina si je Izbrala po letih mlajše može; v enem primeru je bil ženin star 30 let. Svojevrstno igro narave so pred kratkim opazovali v Egiptu. Malo pred sončnim vzhodom se je pojavil velik meteor In je letel z dolgim repom preko celega nebesa, čez nekaj sekund se je pokazal drugI meteor z enako svetlobno močjo. Ko sta oba meteora Izginila, je ostal na nebesu velikanski oblak pepela. Na posestvu v U. je odkril posestnik na skednju divjo raco, ki je zvalila svoja jajca. Sodobna karikatura .. . in zopet beže nosati. Druga selitev Iz-raelovih otrok iz Egipta. Tudi zlata in srebra tokrat niso pozabili. (jHeho, Atlantic, Zander-M.) Nachtdlenst der Apotheken In Krain-burg: Apqtheke zur Hlg. Drelfaltig-kelt W. Schawnlk 11., 12., 15. und 17. JuU. — Mr. M. Rauch 13., 14. und 16. Jull. iSamogoTor torariša Pjotra Spisal Obergefrelter Horst Brauer. Ko 80 že toliko In tolikokrat v svetlih tropih leteli proti nemškim postojankam, pod-žgani s Cetrtinko žganja, s katerim jih tovariši komisarji v zadnjem času posebno pridno napajajo, jo je tudi PJotr izkusil. Kot drevo visok nemški Gefrelter s snežno srajco preko uniforme je stal hipoma kot iz zemlje zrasel pred njim, tako da mu je razlegajoCi se >hura< obtičal v grlu. Nato je prejel eno s puškinim kopitom po debeli kučmi, da Je videl vse svetnike, čeprav Je bil v svoji sovjetski domači vasi član brezbožnlkov. Sedaj je sedel z oteklo glavo, čemur je lahko bilo vzrok deloma žganje, deloma ne-nežno srečanje z nemškim puškinim kopitom, ves premrzujoč v nekem zbirališču ujetnikov takoj za nemško črto, si je pomenljivo mel poraščeno brado In Jezno godrnjal predse. »Poglej, matuška Rusija, kaj so s tvojim pridnim Pjotrom napravili! S Čim sem to zaslužil, matuška, da me čisto zapustiš? Ali nisem bil vedno priden otrok, ki je za te skrbel, kjerkoli je le mogel. Toda, če si premislim: Ti 8l že od nekdaj ravnala z menoj kot s pe-storkom! 2e takrat, ko nam Je vladal še očka car — Bog mu daj dobro — kako sem se trudil skupno z Luško, mojo ženo, ki sedaj zastonj čaka svojega PJotra, da ti vse prav napravim. — Garal sem od Jutra do večera — In če Je bil skedenj poln, če je bilo za pečmi nagrmadenih sonPrJčnih zm, da se posuSe, si poslala odpoelnnce, ki so mi dobršen del težko pridelanega pildelka odvzeli. »Slišiš Pjotr«, so rekli, »očka car nae pošilja k tebi. Dati ijam moraš 20 pudov tvoje pšenice, polovit« sončničnih zm h» tretjino no kri- aplrja. Matuška Rusija. Je zelo revna, veš. ■,omagati ji moramo.« In če sem se na-r'^il, Vor sf ml ie zdelo le prptnSlfo, da bi cd, .toga ločil, kar ^sem p.idola 1, jo postal prijazno se smehljajoči obraz tvojega odposlanca naenkrat razkačen in v njegovih rokah, ki so držale Se ravnokar lep bel lok s pečatom očka carja — Bog mu daj dobro — je udrihala devetrepovka... Da, in potem Je prišla velika vojna. »Pod orožje! Matuška Rusija Je v nevarnosti!« Tudi jaz sem se takrat odzval temu pozivu, sem ležal dolga leta v blatu in se dal žretl od uši, ker ni bilo Luške, ki bi jih vsako soboto popoldne ubirala. Toda nisi mi bila hvaležna, matuška, ko sem zopet prišel k moji Luški. Bilo Je sicer mnogo drugače. Očka car — Bog mu daj dobro — je moral umreti, so rekli, ker je tebe in nas vse izdal. In tam, na Kremeljskem prestolu sedi sedaj eden izmed nas, Stalin, ki bo za tebe in za nas vse drugače skrbel. Toda matuška, med nama rečeno, godilo se nam Je še veliko slabše! Starosta nam je sicer vedno pripovedoval, da smo ml na vladi, in ha koncu takih zborovanj nismo več peli: »Bog obvaruj carja...«, ampak »zbudite se zavržencl tega sveta...«, toda komaj smo pospravili žetev, so bili že zopet tvoji odposlanci tukaj, ki so odpeljali tokrat v Imenu »očke Stalina« pšenico in koruzo, sončnice In Se tistih par vršičkov mahoke. Da so nas nagovorili s »tovarišem«. Je bilo končno vse v redu — toda gorje mu, kdor se Je upal samo namrdniti se! Za nJega so pripravili že mesto v Sibiriji. Nekega dne so dejali, da Je vse last vseh, namesto evangelija so pridlgovall o kolektivu, ki bo vse osrečil. Tako ni bila več samo moja »sušenka«, moja lepa, rdečkasta krava, za ka^ tero sem nekoč dal toliko svetlih rubljev, temveč tudi last Kolje, lenuha In ničvredneža in Fetjuške, ničvredne vlačuge. Toda — niče vo — a čBsom Rp vspga navadimo, tudi na to, da pritegnemo pas vsak mesec za eno luknjo. Toda kje je ostala velika revolucija, za katero smo stradali, ker bi se nam po njej godilo kot v raju? Mesto nje je prišla nova vojna. »Tovariš PJotr«, so zopet djali, ko so me zopet oblekli v novo uniformo, »mati Rusija te kliče. Hiti ji na pomoč, kajti hudobni Nemci so jo napadli!« In zopet sem se ločil od svoje Luške, ki je sedaj že začela sivetl, pozabil sem na vse, kar si mi slabega storila in sem šel v boj. Toda he zameri ml, matuška, zdi se ml, da počasi propadaš. Ti si pač postala stara, matuška, In — med nami povedano — tudi ti nisi živela kot nima, ki dela pokoro, kot tudi ne oni, ki so zadnja leta vladali. Nemci so te že močno spestlll, če prav »očka Stalin« tega noče priznati. Zakaj vendar tukaj sedim in se ne bojujem na Renu za svetovno revolucijo! Ne, matuška, med nama je vse končano«. Mrazllo je Pjotra, godmjaje je zaspal, vtem ko so se na nebu zbrali oblaki In Izlivali vodo v curkih čez zemljo, preorano od vojne. Obnova vzhoda Ugodno majsko vreme je pomagalo, da se je posrečilo v Ukrajini posejati več žita, kot se je pričakovalo, In da so dani tudi ugodni pogoji za pridelavo oljnatih rastlin, prstnin, prosa in ajde. V zahodnem in severnem delu Ukrajine se je skoraj vse obdelal,o. Na jugu, vzhodu In v bližini fronte ter na Krimu so razmere manj ugodne, čeprav se je tudi tukaj bistveno več doseglo, kot se je zgodaj v spomladi 1фа1о. Ob stoletnici rojstva največjega ukrajinskega skladatelja Lyslnka prirejajo povsod v Ukrajini spominske svečanosti. Tako je priredilo Izobraževalno društvo »Prosvlta« v Rov-nu »svečanost ukrajinske pesmi«, katera je bila posvečena Lysenku. Ukrajinskim večnikom je dana oblast kaznovanja do dveh let, dočlm je za kaznovanje težjih prestopkov pristojno nemško sodišče ali pa Izredno sodišče. S to naredbo so dobili domačini širok delokrog pravnega poslovanja v Relchskommlsearlatu Ukraine. V Kijevu je dobilo 20.000 družin dodatno sadovnjake In vrtove v skupni površini približno 3700 ha, prt čemer niso všteti že obdelani vrtovi in zeljnlkl. V Visokem Vernljn, kakih 25. km daleč od Krlvojroga, je bila otvorjena vrtnarska šola, ki jo doeedaj že obiskuje 200 učencev. Nadalj- nje strokovne šole se bodo Se ustanovile ali pa so deloma že ustanovljene. Veletrgovina v Bralni z novo ureditvijo gospodarskega življenja v Ukrajini, z uvedbo novega agrarnega reda, nove ureditve obrtništva, ustanovitvijo nevtralne banke za Izdajo bankovcev In gospodarskih bank se uvaja sedaj tudi načrtni blagovni promet. Potem ko se je poživila obrtna proizvodnja In nova produkcija, se je lahko mislilo tudi na to, da se podpira kroženje potrošnega in uporabnega blaga z veletrgovino za preskrbova-nje nemških čet In ukrajinskega prebivalstva, V deželi, v kateri nI bilo več kot 20 let proste trgovine, se zamore to uvesti naravno samo korakoma In pod stalnim močnim državnim vodstvom. Sedaj so začele poslovati velike nemške trgovske tvrdke kot trgovci v Ukrajini, ki jih je določil pristojni urad Reicha v sporazumu z nadzornimi uradi gospodarstva v Relchskommissariatu za Ukrajino. Ukrajina je bila razdeljena na trgovske okraje, v Katerih zaenkrat delujje 24 nemSkIh velo trgovskih tvrdk iz različnih delov Reicha, In sicer 14 tvrdk za izbrano blago, 6 tvrdk aa stavbeni gradlto In 4 tvrdke za kemično lekarnlštvo poslovanje. Te tvrdke bodo že v prihodnjih dneh odprlo številne prodajalnice y Ukrajtafi, Dr. F. J. Lukas Aussclmeiden! Aufbewahren! ФтШек methadiSjeh and pzakti^ek Pridobivanje deteljnega semena 88. STUNDE Wichtige Worter in gebrauchlichen Satzverbin dungen 1. Der Abstieg von diesem Felsen war sehr schwierig. 2. Nachdem die Gemdarmen den ganzen Wald abgesucht hatten, fanden sie die Banditen in einer Hohle. 3. In den Badeorten am Worther See gibt eg immer viel Abwechslung. 4. Der StoUtmpp muBte mehrere feind« 5. Das Pferd hat den stolzen Reiter ab-geworfra. liehe Angriffe abwehren. e. Hier hat jemand Wein ausgeschtittet; Kellner, bitte, wischen Sie den Tisch ab. 7. Der Architekt zeichnet ein Haus ab. 8. Dieeer Wein wurde in Flaschen ab-gezogen. 9. Damit das Wasser abflieBen konmte, muBten Abzugsgraben gemacht wer« den. 3-0. Am Dorfausgang ist eine Abzweigung der StraBe nach Lnkowitz. 11. Dieaer Wagen hat vier Achsen. 12. Dieaer freundliche Herr wird von jedermamn geachtet. 13. Man soil nicht auf der StraBe Kir. Bchenkeme, Obstschalen und dergl. achtlos beiseite werfen. 14. Ohne Ackerbau kann kein Land leben. 15. Da sieht Ihnen ahnlich. 16. Wenn ich eine Ahnimg hatte, wer dieaer Herr war mit dem ich ebem ge« sprochen habe. 17. Ein Lustspiel hat meistens 3 Akte. 18. In der Nacht alarmierten die Bauern die Gendarmen, weil Einbrecher in ein Haus eingedrungen waren. 19. Sie tranken lustig darauf los, dafl eines Tages mufiten sie bemerkeo, daU der Wein "allc war. 20. Allzuviel ist ungesund. 21. Eine allelnstehende, eympatiache alte re Dame sucht passenden AnachluB. 22. Herr Maier starb in 95. Lebemsjahr In der Alterversorgung an Alters. Bchw&che. 23. Der Schmied hammert das Eiseoti auf dem AmboB. 24. Der Anbau von Olfriichten ist fUr die Fettversorgung dee Deutschen Reichea eehr wichtig. 25. Ich bitte Sie, die Handschuhe anzu-behalten. 26. Dieaer Wachthund belli jeden Unbe« kannten an. 27. Sie tr> diese Brosche zum Anden. ken an ihre verstorbene Mutter. 28. In den Markthallen herrscht bed gerin. gem Angebot von Waren ein groBer Andrang von K&ufem. 29. Ich muB Ihre Leistung restloe aner-keimen. 30. Das Auto komnte nicht anfahren, weil ee kein Benain mehr hatte. Werter abflieBen — odteči (se) Abstieg (m) — sestop abauchen — preiskati Abwechslung (w) — memjava, sprememba abwehren — (u) braniti, odvrniti, preprečiti abwerfen — odvreči abwischen — obrisati, otreti abzeichnen — narisati abziehen (in Flaschen) — pretakati (v steklenice) Abzugsgraben (m) — odtočno rovišče, grapa Abzweigung .(w) — odcep Acbse (w) —.08 aehten (schatzen) — ceniti, spoštovati achtlos — nepazljiv Ackerbau (m) — poljedelstvo Ahnung (w) — slutnja alarmieren — alarmirati, sklicati (k orožju itd.) allzuviel — preveč anbellen — lajati, zalajati nad kom Andenken (s) — spomin(ek) Andrang (m) — naval, pritisk anfahren — pripeljati (se) Architekt (m) — arhitekt, stavbenik, graditelj v pridobivanju krme Oberkrain še zaostaja in bi se proizvodnja lahko dvignila za 50%. Pridobivanje semena rastlin za kla-jo je skrajno resna zadeva, ki se nikakor ne sme zanemarjati. Oberkrain je deteljno seme vedno izvažalo in je treba tako stanje •zopet doseči. Ce v svojih izvajanjih govorim o rdeči detelji, je s tem mišljena črna detelja v Oberkrainu. I ikarnatki pravijo tu rdeča detelja, lucerni pa nemška detelja. ' Seme rdeče (črne) detelje se pridobiva najboljše pri drugi košnji in sicer zato, ker žuželke pred drugo košnjo cvetove boljše oplodijo in je zato kaljivost večja, poleg tega pa se rastline tudi enakomernejše razvijajo in poprej ter enakomernejše dozorevajo. Ce pa je podnebje tako neugodno, da druga košnja ni več sigurna, se mora seme pobirati že pri prvi košnji. S pridobivanjem semena pri drugi, košnji je letni donos večji, kajti na ta način najprej dobimo dobro košnjo, poleg tega pa še seme. S pobiranjem semena detelja zgubi na rasti in se do druge košnje slabo razvija. Detelja na močno za-pleveljcai njivi, ali pa tam, kjer se je razpasla deteljna predenica, ni prikladna za pridobivanje semena. Detelja naj se ne kosi poprej, dokler ne postanejo glavice temnorjave in seme v njih trdo in gladko. Prezgodaj pokošena detelja vsebuje premalo kaljive moči in sposobnosti, poleg tega pa se še seme iz glavic znatno težje izloči kot pri popolni dozore-losti. Deteljno seme mora dobiti svojo značilno barvo. Semenska detelja naj se kosi ob vlažnem vremenu ali pa ob rosi, da se-menke ne izpadajo. Pokošena detelja se najboljše posuši na drogih (hiflarjih). Naložiti jo je takoj, ko se je pokosila, ne pa šele ob opoldanski vročini, ker pri tem lahko nastanejo izgube. Težje je seme izluščiti, zato je treba de« teljo večkrat mlatiti. Mlati se takoj po košnji- ali pa šele pozimi. Za mlatev so prirejene posebne deteljne luščilnice. Seme se zelo drži mekine in se mora večkrat čistiti. Pridelek na 1 ha je 2—5 q. Semena se dobi pri križani detelji 1%—3 q na 1 ha, pri beli detelji 2—5 q. Inkarnatka da 2—5 q semena 1 ha, ranjak pa 3—5 q. Pri luceml naj se ne izbirajo najlepša mesta in naj se v ta namen kolikor mogoče kosi šele v zadnjih dveh letih, kajti s pridobivanjem semena lucerna precej opeša in postane redka. Na 1 ha se pridela 4—8 q semena. Od površin, zasejanih z deteljo, naj se vsaj 5% izkorišča za pridobivanje semena, da bodo krite potrebe dežele po deteljnem semenu. Ing. Kari Reicher Dobri nasvet! za gospodinje Zrcala naj bodo tako postavljena ali obešena, da jih senca ne obseva. Kajti vprvič slepi vpadajoCa svetloba pri gledanju v zrcalo In druglf škoduje svetloba čistoči zrcala, postane namreč pegasto. Polivanje z vrelo slano vodo uniči plevel na vrtnih stezah. Zračite samo, kadar sonce ne sije v sobo, kajti sončna svetloba zvabi v sobo muhe. Zmočena rjuha obešena na o%rto okno ob vročini hladi sobo. Temna mesta na grelnem telesu zamoremo prav dobro odstraniti z mehko radirko. Vedra,' Škropilnice in druge posode iz kovine, ki puščajo, lahko še zmerom uporabljamo, če jih zakrpamo s pečatnim voskom (pečatni vosek kapnl na popolnoma suho posodo). Vsekakor pa posode moremo rabiti samo za mrzle tekočine, vročina vosek raztopi. Vozel drži boljše, Ce nit all vrv poprej zmočimo. Težko pohištvo tudi ženska lahko dvigne, če uporabi dolgo desko, na primer desko za likanje, kot dvigalo. ausschiitten — izliti beiseite werfen — proč vreči Brosche (w) — zaponka, naprsnica Einbrecher (m) — vlomilec eindringen — vdreti Hohle (w) —votlina, duplina Obstschale (w) — sadna lupina Stolitrupp (m) — udarna četa Redewendungen das sieht Ihnen sLhnlich — to vam je podobno eine Ahnung haben — slutiti lustig drauf los trinken — veselo popivati der Wein ist alle — ni več vina AnschluB sudben — zvezo iskati etwaa behalten — držati kaj, obdržati kaj F. SUUkkmeUb Seilerei (vrvarna) Krainburg Am Baumgarten Beadilen Sie die iinzeigen im ,Даганапкеп-Во1е" Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerei, Weberei, Garnfarberei u. Bleiche, Stuckbieiche und Appretur .Hlllilijijilk Uw#f# rasen und мимг Theodor Rabttsch St. Veit an der Sawe Жежтапп ^famoniš;^ Sefzdravnik — Gallenfcls orđlnlert Ki'alnburg, FrH- ■ ordlnlra v Kratoburgu belgasse 5 (Tuberkolo- FrSbelgaese б (Tuberku-senfUrsorgestelle) Diens- losenfUrsorgestelle) vsak tagB und Freltags von 14 torek In petek od 14 do bis 16 Uhr 16 ure. Ш mm ШШШ- m Ш ШШ ШШ mm Ш Ш Ш ш#! Ш0; iSi жж Шк. и вн шшжш ALT-EX M МТ-ЕХ tfSrnInerisdie Kla^cnfurf LandcshypoihehenansiaU Das Geldliiflllnl des 6anes Doro^asse 3 fernrol 2410, 2411 Gewahrung von Darlehen gegen grundbiidberliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften; ^ Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Ptandbriefen und KomrnunaJsdiuld-scheinen. - Haftung des Reichsgaues Kamten. £t€Mspieie Allgemeine Filmlreuhand 6.m.b.H.-Zweig$lelleVeldes A S S L I N G Sonntag, den 12. VU. Montag, den 13. VII. Dlenetag, den 14. VU. Hauptsache gliicklich FUr Jugendliche nicht zugelasken! Darmerstag, den 16. VU. Freitag, den 17. VII. Samstag, den 18. VU. Der arme MillionMr FUr Jugcndllche zugelassenl DOMSCHALE Samstag, den 11. VII. Sonnta