Vera, politika in učiteljstvo. ¦ ^ (Konec.) .-..•»...•.¦!".'Ne smemo in ne moremo odobmati radikalne fanatične gonje našega klerikalizma. On sioer trdi, da je klenkalizem in učeča cerkev eno in isto — a to je laž! Cerkev nas uči d. pr. Ne kradi! To pomenja: Ne kradi irhetja, časti, poštenja in dobrega iraena svojemu bližnjemu! Ako grešiš v tem oziru, moraš škodo poravcati, časti, poštenju io dobremu iraenu dati zadoščeoja drugače ni odpuščanja! Pa kaj vidimo dan na dan v nažem klerikaluem časopi>ju? Osebne napade, preganjanja, obrekoraojs, zasramovanja, poniževanja, kar večkrat provzroča sraraoto, graotuo škodo in pridejo dotični ob dobro ime in poštenje, to so cvetke našega psevdo-katoliškega klerikalizma. Tako lagati in zavijati resnico ne zna niti satn peklenšček kakor on. In to naj bo potem katoliško? Naj to odgovarja verskemu dubu? Ali je potem čudoo, da se ne more ujemati Daša inteligentDa mladiua s tako pisavo in politiko? Če ti lažeš, obrekuješ, moraluo ubijaš in s tem kažeš, da teptaš z nogami temeljne nauke naše vere in ne verjameš v Boga ne v hudiča — čemu naj jaz yerjamem ? Po pravici trdi, da Todi transcedentalna morala v klerikalizem. Ako je učeči cerkvi to ršeč, ker ne ustavi takih izbrubov, mora biti nam tudi všeč, ker ne bomo dajali od tega nobenega odgorora. Eakor imamo t klerikalni stranki Ijudi, ki so pravega rerskega prepričanja, ki po svojem prepričanju žiye, in delujejo in so zaradi tega priljubljeni, spoštovani in na dobrem glasu, tako irnamo v liberalni stranki mnogo Ternih Ijudi, ki obsojajo klerikalno blaznost in se ne morejo strinjati z njo. Naš narod je rereo, prarih brezvercev je le malo, pa tudi ti se v zadnjih zdibih sprarijo s cerkvijo. Dokaze imamo za to. Dosledoih ateistor, kakor drugod, pri nas ni ali so pa prav redke izjeme. Badikalni klerikalec deluje vse ua verski podlagi, a t svojem radikaloem fanatizmu pozabijo na pravo versko rzgojo. Vera mu je Tse in — nič. Badikalizem vodi t fanatizem, ta pa v neznačajnost. Bekli smo že, da morajo biti, politiške stranke, ker le v boju je napredek. Vsak boj zahteva žrtve, brez teh ni zmage. Ker je šolstvo z učiteljstvom relike ražuosti, želi vsaka politiška struja urediti to po srojem okusu iu duhu. Pri nas je postal boj za šolstvo radikalen in fanatičen, pojavija se celo terorizem in straiikarska brezobziruost. Da ne bo med učiteljstrom toliko žrtev, je treba velike previdnosti in takta. Naš klerikalizem ima proti nam glavno orožje — vero. črui in slika nas za bržzverce, ki smo šoli in odgoji uevarni. Kaše učiteljgtvo je po veri izkljuČDO samo katoliško, glede politiškega prepričauja pa v ogromni večin i oapredno in narodno. Ako bi bilo v politiki nevtralno, ali klerikalno, bi gosovo ne bilo te goDje. Kot učitelji odgojeralci morarao govoriti samo golo reanico iu čista dejstva. Povedati moramo Tsakemu resuico v ohraz, čeje komu to drago ali ne. Poznati pa moramo tudi samega. Vsak ima saraega sebe najrajši, zato je pa tudi spoznanje samega sebe najtežje, ker ga tlači samoljubje. Povedali smo svoje mneoje o klerikalizmu in svobodoraiselstvii, ogledati si moramo tudi sami sebe. Vprašajrao 8ti, ako so opravičeni klerikalui napadi na učiteljstvo in šolo ali ne ? Nepristranski odgoror se mora glasiti, da so deloina pretirani, največ pa z namenora Solski zakon zapoveduje versko - nravno odgojo, kakor jo je označil tor. Gangl na lanski skupščiui Zaveze v Novem mestu. Svobodomiselei zahtevajo svojo svobodno šolo brez verouka, a upravno sodišče je zavrglo njibovo pritožbo, ker ui utemeljeua t sedaajein šolskem zakonu. Eatoliška cerker je opravičena kot učeča eerkev potezati se za svoje pravice. Naše napredno učiteljstvo se je oklenilo z vnemo sedaujega šolskega zakona, ki mu daje narodoo odgojo na versko-nravni podlagi, a s tem ni zadovoljoa katoliška cerkev, ker zahteva vrhovuo oblast pri odgoji, ki je sedaj v rokah posvetnega nčiteljs t v a. Učiteljstvo se čuti pod sedanjim šolskim zakoDom svobodno, zato je vedno poudarjalo, da je vneto za svobodno šol opodsedanjimšolskimzakonom. Bazume se, da je klerikalizem z naraenom to pograbil, ker je sam proti veri in brez vere. njemu je samo za oblast. Svobodna šola r dubu 6vobodomiseleev je pri nas nemogoča, ker nasprotuje dižavnemu šolskemu zakonu, biti brezverec ali saj versko iadiforenten. Večina našega učiteljstra odklanja odločno vsak stik z brezverskimi svobodomiselci, ki hočejo šolo kakršue ne prizuava veljavni državni šolski zakon. Ko so imeli pred letom v Ljubljani SFoje zborovanje, med ujimi ni bilo učiteljskih zastopnikor. To bodi pribito in javno povedano, da se učiteljstvo zareda svojega poklica in naloge. Nam ni znan nobeden brezrerski svobodoraiselc med mniteljstvom. Tak učitelj bi bil podoben radikalnemu in fanatičnerau klerikalcu, ki je na ridez veren, se zgraža nad brezverskimi izbrubi, a satn tepta z nogarni rero iu rersko prepričanje z obrekovaujera, sovraštvom, intrigantstrom, denunciantstvom ter se šteje srečnega in zadoroljnega, ako je njegor nasprotnik moralno ubit, uničen, pouižao, ali oškodovan. Taka radikaloa figura je neznačajua. Takšoa klerikalua duša se upa kritikovati vse učiteljstro, če dobi doma ali v tujini kako smet, 8 knčanjem: Glejte, Ijudje božji, taki go uaši učitelji!" Po posamezuih slabih dubovnikih ne obsoja nobeden paipeten človek vesolue katoliške cerkre, logiško bi bilo, da po nekaterih slabih ali lahkomiselnib učiteljih ne bi snael nibče obsojati vsega učiteljskega staau, a klerikalizem ne pozna logike, pravice, reanice iu tudi vere ne, zato piše take brezmiselneizbruhe le sebi rsramoto. Naše šole so javne, delovanje učiteljstr* je pod javuo kontrolo, šolske oblasti, nadzorniki, starši, kateheti in krajni šolski sveti nadzorujejo nas in Daše delo. Ce je kdo kaj zakrivil, nositi mora sam posledice; da bi pa greb, pogrešnk, ali napaka takega učitelja obešali na veliki ztoo v zasramoranje Tsega stanu, ni dostojno, častno iu tudi v rerskem duhu ne. Vera nas uči Ijubezni do bliŽDjega, prikri?ati, potrpeti io na lep način poravnati napake ojegore. Ali dela tako naš klerikalizem ? Kaj šel Kdor bere naše klerikalne časopise, razvidi takoj, da so ti prav daleč oddaljeoi od katoliškega duba io vere. Napadi n a n a predneučitelje sopriča, da j« zabredel naš klerikalizem dalečvblato brezverstva. Mi prizznamo katoliški cerkvi nepristransko njene pravice, a pobijati moramo kot odgojeralci vse, kar knži vero, dasi ni to naša direktna naloga. Kateheti niraajo vedoo časa, moramo torej pomagati rni, da Ijudstvo oe zdivja. Naša katoliška cerkev ima kot učeča cerkev pravico in dolžnoat učiti svoje verne verskih resnic ter čuvati in gojiti verskega duha med njirai. Ooa iiaa tudi svoje verske obrede, ki jih moramo mi respektirati. Ako se drugoverci ne sramujejo svojih ver, čemu bi se mi sramovali svoje? Ako katoliški učitelj. kot odgojevalec katoliških otrok med katoliškim ljudstvom živi, uči in deluje vzorno po tej veri, mu ni to v sramoto. Ločiti moramo pa strogo, to povemo s poudarkom, vero od brezrerskega klerikalizma. Vsak učitelj, ki bi se izpodtikal nad kakršnimikoli verskimi obredi, je vreden obsodbe. Za vse verske obrede je kat. cerkev sama odgovorna, učiteljstvo nima pravice se vtikati v to. Nekaj drugega je pa bolj za Dadvlado Dašega klerikalizma v javni politiki. To ne sodi v vrsto verskih resaic, ia tudi učeča cerkev tega ne uči, da bi morala duhorščina s svojimi pripaduiki vladati r posretnih zadevah ves svet. Moje kraljestro ni od tega sveta, je učil Kristus. Mi priznavamo nadoblast eerkri v dušoih zadevah, boj za nadvlado t posretnih zadevah imenujemo klerikalno delo, ki ne bo nikdar doseglo, česar želi. Hipne uspehe ima sedaj pri nas, a to mora miniti, kakor je propadlo r drugih deželah in držarab, kjer je bil klerikalizem že neomejen gospodar. Terorizem, ki se ga danes poslužuje, je že znak marazma in propada. V Bimu je danes župan framason Nathan — s tem je pjvedano vse. Dosedaj nismo govorili in pisali tako jasno o veri in katoliškem učiteljstvu, ker se uam ni zdelo potrebno. Duh časa nas je prisilil k temu, ker nas klerikalizem hoče razdrojiti v katoliške in brezverske učitelje. Elerikalizern ni in tudi nikoli ne bo priznal sedanjega šotekega zakona, o čemer smo že goTorili. Da bi pa bilo mogoče sedanji šolski zakon preurediti v kUrikalnnem duhu potom držarne postavodaje, nimamo najmanjšega upanja. Predelal je sicer deželni zbor kranjski r tem oziru nekaj po klerikalnem okusu, a temeljoih držaroih zakonov predelati nima pra* vice, učiteljstvo ostane pri pouku in odgoji tam, kjer je bilo prej. Pa tudi te izpremembe niso dobile do danes najvišjega potrjenja. Eer izlepa torej ne gre, je poizkusil z zrijačo in terorizmom. Edor priznava sedanji iolski zakon, je brezverec, kdor ga ne prisoava, je pa SlomŠkar. Pri tem pa ni nobeden pomislil, da tudi katoliške učitclje veže svetost prisege na nbrezverski" sedanji šolski zakon. 8 tem postane ime »katoliški" res prava klerikalna karikatura. Badikalni klerikalni pritisk taradi boljših služb, politiškega strankarstva in učiteljske bede je obrodil nekaj pomilovanja vrednega sadu. „Katoliški učitelji" Slomškarji so tu, ki pljujejo na šolski zakon, prizuavajo duhovsko nadoblast nad šolstvom, iraajo ponos imenorati se katoliške učitelje in psovati nas napredne za brezverce ter imajo tudi najboljše upauje, da dobe o priliki kako boljšo službico, pozabljajo pa, da so krivoprisežnici! Pomislijo naj. da ostanejo vkljub rsemu temu samo učitelji, lačni in bedni, kakor napredai. Šolski zakon ostane, značajni učitelji bodo tudi vbodoče, versko-nravua odgoja se bo gojila vkljub vsemu temu, dokler imamo sedanji državni šolski zakon, svet tudi ostane, dokler se ne podere — klerikaŁ»m pa gotovo izgine prejalislej kakor dmgod s površja z zgodoTinsko slavo, da je nekdaj v svojem radikalnem brezverskem duhu • dgojil v 8 r a m o t o Slovencem breznačajne učitelje — S 1 o m 6k arj e!