r v ----------------------------------\ DEMOKRACIJA JE LAST NASECA LJUDSTVA. SICILIJANSKI FASISTI STRELJAJO NA NAPREDNE DELAVCE IN KMETE. V SLOVENIJI RASTEJO ELEKTRARNE KAKO BOMO LETOS PRODAJALI SADJE? SLOVENSKA PESEM 1. MAJA. DVA ROMANA IN ŠTEVILNE ZANIMIVOSTI. __________________________________J Zmagalo je demokratično ljudstvo ST0=ja in prekrižalo račune reakcionarjev 120.000 GLAVA MNOŽICA NA VELIKEM TRGU MED GOVOROM PREDSEDNIKA POKRAJINSKEGA ODBORA E. S. TOV. IVANA BUKOVCA. V OSPREDJU ZASTAVE: RDEČE, SLOVENSKE IN ITALIJANSKE Z ZVEZDAMI, JUGOSLOVANSKE IN ITALIJANSKE DRŽAVNE. V OZADJU TRANSPARENTI S PAROLAMI 1. MAJA. MILIJONI PO VSEM SVETU so proslavljali 1. maj Ko danes povsod, po vseh nabili domovih Se vedno razpravljamo samo o prvem maju v Trstu, o dogodkih in prizorih, ki nam bodo Se dolgo let ostali v spominu, se morda niti ne zavedamo, da si podajamo sami najboljšo analizo političnega polo'a-ja na nadeni ozemlju. Z upravičenim ponosom govorimo o krasnih prizorih na predvečer 1. maja, ko so višine nad mestom iarde v kresovih in rdečih zvezdah in so se kot goreča lava stekale v srediste mesta mogočne bakladc. Z zanosom pripovedujemo onim, ki so ostali doma. o stotinah zastrt’: rdečih, slovenskih. jugoslovanskih, italijanskih z zvezdami i” brez njih. o tisočih telovadcev, o i)isettisokih, k. so sc prvega maja pomikali po Širokih mestnih ulicah in kontno do poslednje pedi zagrnili Veliki trg : o krasnem nastopu na stadionu govorimo — pa sc nam pod vsemi temi mogočnimi vtisi skoraj da izgublja zavest, da sc radujemo vendar plodov naših lastnih prizadevanj, naših poštenih naporov, ki iz dneva v dan krepc naše sile in mnotc naše vrste. In ko s studom in prezirom obsojamo zlotinsko metanje bomb in z zadoštenfem in vzvišenostjo ocenjujemo neuspeh peščice, ki se ne hiore sprijazniti z našo dosledno pošteno borbo, morda niti ne mislimo na to, da smo s tem ie podali verno sliko moti našega demokratičnega bloka Italijanov in Slovencev in verno sliko bednosti fašističnih brodolomcev. In vendar je tako. Letošnji prvi maj. pa naj so se vsi reakcionarji še tako trudili, da bi ga onemogočili in naj danes šc tako zmanjšujejo njegovo mogočnost, prav ta letošnji 1. maj je pokazal to, tesar so se ravno ti politični samozvanci in laUdemo-t'rati naibolj bali: pokazal je. ad se bistrijo kalne vode, da ni daleč dan, ko bo popolnoma onemogočeno raznim demagogom in la*nim zaščitnikom ,,ogro~cnih" nacionalnih interesov Italijanov, ribariti v vodah, ki so jih sami sproti kalili. Tuhle fraze, ki so jih metali med ene in druge, so ie davno prenehale imeli tisti učinek, na katerega so računali in prvi maj je dovolj zgovorno povedal, da se danes v Trstu ujemajo nanje *,s,i zaslepljenci, ki nikoli niso Uveli od poštenega dela svojih r°k, ki jim je fašizem vcepil v ohromele moiganc zlagano nadvrednost, to je vsa tista peščica bednih ,.ljudi” k£ so si z dvema bombama, nekaj ~l'i~gi in neciviliziranimi gestami ob Pločnikih, za policijskimi kordoni podpisali legitimacijo pripadnikov no-Vcga fašizma. V razdobju enega leta, in pred očmi so nam dogodki prvega maja 1946, se je tudi v temeljih razrušila preperela stavba lahnega nacionalizma, zidana na pesku. Ob naši vsakdanji vedno bolj dozorevajoči iivljenjski’ realnosti, se je razblinila njena praz-na vsebina kot milni mehurček. Ostale so le njene razgaljene ruševi-nc. ki zaman krite po obnovi r c it bila praksa političnega frazaranja in špckuliranja še uspešna v prvih Povojnih letih, je danes popolnoma odsluZUa, Kdor danes nc poslavlja za temelj svojemu programu stvarnih -‘vljenjskih potreb ljudstva, ic pro-Padcl. ah pa ge f)0 yaf0 so propadli ,,as 1 nasprotniki, zato so izgubili še bstc, ki so lani bili še ‘z njimi, letos ^ S° se ob pogledu na mno“ice pro-sfvljajotih ljudi in ofr podlih bomb-, atentatih fašistov, kot iztreznjen-Cl sramovali svoje prejšnje 'n/JItt’ in samega sebe in z utrjenim spozna-n!e'n obsojajo in zavračajo še te po-pednje poskuse propadajočih pojiti- Milijoni delovnih ljudi po vsem svetu so proslavljali prvi maj. Vse od vzhoda do zahoda, od severa in juga, vse poštene ljudi je ta dan vezala ena sama mišel, mogočno izražena, ena sama želja po človečanski svobodi, po tisti demokraciji, ki ustvarja vse • ljudi enake v dolžnostih in pravicah, ki’ izključuje vsako Izkoriščanje delovnih ljudi, ki Toda samo zaradi tega še ni bil naš 'letošnji prvi maj popolna zmaga demokratičnega ljudstva, združenega v enotni demokratični fronti. Vzporedno z ideološkim in organizacijskim razpadanjem reakcije je še z .večjimi skoki narastla in se okrepila demokratična fronta našega poštenega delovnega ljudstva, Slovanov in Italijanov, delavcev in kmetov, medili trgovcev^ in delavne inteligence. To. je la najrazvcscljivejši dokaz našega letaš njega-prvega maja, to je tisto, kar nam daje potrdilo naše prave poli v brk vsem pridigarjem in učiteljem ,.prave demokracije". V lem odseva vsa močna stvarnost programa ki ga vztrajno, borbeno in eiiodušnd izvajajo najširše ljudske mnoZier bodočega Svobodnega trZ(iskega ozemlja Nič ne pomaga, če je neki italijanski fašistični novinar v svojem HsLi s kronometrom v roki ugotavljal, da je na tr"aških ulicah prvega ma/c, manifestiralo le 20 tisoč demokratov in če je dopisnik neke angleške agencije na neki tiskovni konferenci v Trstu na podlagi kronometra dokazoval, da je vsaki dve sekundi <• Rjmadier potegoval za to, da bi se podprla vlad na politika vsaj jo i. luioa. Od zaključkov sedanjega zasedanja sveta francoske socialistične stranke je odvisno, al; se bo francoska socialistična stranka držala svojih obvez s komunisti ali pa se bo vezala s kako drugo stranko. Na izrednem zasedanju Organizacije Združenih narodov je med drugimi vprašanji na dnevnem redu tudi Palestinsko vprašanje. Palestinsko vprašanje ni novejšega datuma, temveč eno izmed vprašanj, kot jih imamo v raznih deželah, kjer gospodarijo angleški, francoski til katerikoli kolonizatorji, torej vprašanje svobode posamezne dežele in njenega prebivalstva. Podobno j-: vprašanje Egipta, Indokine, Madagaskarja itd. le, da je tukaj prišel do izraza še drugi moment, namreč novo židovsko vprašanje v nasprotju s težavo Arabcev, da iz Palestine osnujejo neodvisno arabsko državo in poleg tega še teroristične organizacije „Irgun Zwei r.eumi‘ in „Štern ', ki s svojimi akr.ijami terorizirajo angleške okupacijske oblasti. Pri vsem tem pa opažamo že daijšo dobo, da Se skupine Židov iz' Evrope in drugod skušajo prebiti tli Skrivaj vseliti v Palestino, a rim. angleške oblasti, ki imajo mandat nad Palestino, tega ne dovolijo. -Vsi ti in še drugi važni .momenti so privedli do tega, da se .je sedaj na izrednem zasedanju Organizacije Združenih narodov vzelo v pretres to tako pereče vprašanje. Velika Britanija, najbolj zuintei e-sirana stranka v reševanju palestinskega vprašanja je takoj v začetku predlagala, naj bi se zasedanje r.e bavilo s podrobnejšim reševanjem tega vprašanja, ampak naj samo izbere posebno komisijo, ki naj prouči' ves material za prihodnje redno zasedanje O.Z.N., ki bo v septembru. Arabske države pa so postavile mnogo bolj radikalen predlog, in sicer naj se Anglija odpove mandatu nad Palestino in naj Palestina postane samostojna arabska država z malo židovsko manjšino. Ameriški finančni »strokovnjaki« so se že začeli zanimati za francosko krizo in so obljubili Ramadierju vso pomoč, če sestavi novo vlado brez komunistov. Istočasno pa morajo socialisti paziti, da bi njihova trdovratnost ne prinesla koristi De Gaullo-vemu pokretu, ki teži za osebno oblastjo in utrditvijo reakcionarnih struj. Pri vsem tem se stavkajoč; pridružujejo novim stavkajočim. V stavko so stopili še metalurgije! tovarne nDizier«. Približno enak bi bil tudi židovski predlog. Zelo značilno je, da Arabci, torej prav oni, o katerih se vodijo razprave na sedanjem zasedanju, ne morejo izraziti svojega mnenja, ampak smejo prisostvovati konferenci le kot opazovalci. Sicer je sovjetski delegat Gromiko kritiziral tako postopanje in so mu je naknadno pridružil tudi delegat ZDA, vendar je generalna skupščina sprejela predlog, ki ga je postavil angleški delegat Cadogan, in sicer da smejo arabski in židovski delegati prisostvovati le kot opazovalci. Pri izglasovanju tega predloga je sicer bureaux izglasoval z veliko večino, toda v skupščini je predlog prodrl le zaradi tega, ker so se mnogi delegati vzdržali glasovanja, kajti le 24 delegatov je glasovalo za, do-Čirh se jih je 10 vzdržalo glasovanja 'in jih je 15 glasovalo- proti. Poleg tega sta tudi Sirija in Irak zelo ostro napadla tako reševanje tega tako perečega in delikatnega vprašanja in izjavila, da to krši načela, sprejeta na konferenci v San Franciscu, ki predvidevajo ukinitev mandatov in zaupniških uprav. Glede na tako reševanje je Gro-miko podal svoje mnenje s tem, da je ponovno poudaril svoje nasprotovanje' takim sklepom, ki nasprotujejo tako sklepom kot sami vsebini Atlantske listine. Jugoslovanska uruguajska, argentinska, beloruska in čilska delegacija so predložile kompromisni predlog. CIO in pet drugih liberalnih organizacij ZDA so poslale predsedniku izrednega zasedanja OZN memorandum, v katerem zahtevajo, da se Veliki Britaniji odvzame mandat nad Palestino in ga preda OZN. dokler se ne osnujeta dve neodvisni drža- Bližnji vzhod v objemu imperializma MISTER ROOKS. GENERAI NI DIREKTOR UNRRE, SE JE TE DNI MUDIL V ITALIJI IN GRČIJI. — NA POVRATKU JE OBISKAL TUDI JUGOSLAVIJO IN DRUGE NAPREDNE DRŽAVE Ilobru žfstev v S.Z.? Sovjetsko ministrstvo za poljedelstvo poroča, da obeta jesenska soicv zelo dobro letino. fesensKe setve zavzemajo v državnem načrtu za prehrano važno mes* i, icajti desetine i bijonov hektarjev zeri ilio so posejane z žitom. Sovjetska trgovska ladja Kremlin je odplula iz Odese v o meri Antarktika, kjer se je srečala s skupino sovjetskih ladij, ki love kite in jih oskrbela s kurivom in hrano. Ladja Kremlin je šla skozi Gibraltarsko ožino in obšla Afriko. Na svoji poti se je večkrat morala izogniti plavajočim ledenim goram. Sedem dni se je morala boriti z morskimi viharji, nato je naložila več sto ton kitove tolšče in se po 10 tišoč milj dolgi poli vrnila v Odeso. vi, in sicer arabska in židovska. V memorandumu se zahteva, naj se dovoli 200.000 Židom, ki se nahajajo še po raznih taboriščih, vselitev v Palestino. FRANCIJA Po poročilih britanskega časopisa »Tribune« je misija francoskega bančnika Rockmonda v Londonu v tem, da v Londonu zainteresira britanske bančne kroge in da jim »proda De Gaulleovo gibanje kot solidno àntikomu-nisiično investicijo«. Nekate~ re znane britanske bančne hiše se že omenjajo med prvimi britanskimi finančnimi podporniki De Gaulla. A. F. P. Thorez je v svojem govoru v mestu Soisit le Roi izjavil: »Dejstvo je, da je dobila Francija od obljubljenih time riških pošiljk samo 119.000 ton, S. Z. pa je poslala lani Franciji 500.000 ton žita. ITALIJA A. T. I. — A. F. P.: Po pisanju časopisa »Momento« se nahaja bivši poglavnik N. D. H. Pavelič v Rimu, od koder namerava zbežati v Argentino. Po nekem telegrafskem obvestilu prefekturi in vsem policijskim komisariatom, se Pavelič krije pod neko redovniško obleko in ima potni list na ime Pater Gomez iz Lizbone. General Vladimir Kren, vrhovni poveljnik ustaške avia-cije spremlja Paveliča in se krije pod imenom Marko Rubin. (Ass. Pr.) Ob drugi obletnici Mussolinijeve smrti so fašisti priredili tajne kome' moracije v več rimskih cerkvah. Policija je aretirala 11 oseb, ki so med mašo v cerkvi Santa Maria del Popolo prepevale fašistične himne. (France Press). Kakor po' roča list »La Voce« iz Barija, so v Lecce (Puglie) odkrili skladišče municije in orožja, ki naj bi služilo za morebiten napad na Pulj. Časopis dodaja, da je vpletenih v to več desničarsko usmerjenih oseb in tudi nekaj generalov. Mednarodni dogodki v tednu----- |__Gospodarske težkoče v raznih državah Poleg dogodkov večjega političnega značaja, kot je francoska kriza, zasedanje gospodarske komisije v Ženevi in izredno zasedanje OZN Imamo v zadnjem tednu vrsto dogodkov, ki so velikega pomena za posamezno državo ali celo mednarodnega pomena. Četudi se je vojna končala že pred i letoma, je gospodarsko stanje, v mnogih državah tako težko, da zadaja velike skrbi njihovim vladam. To se jasno odraža v Franciji, Avstriji, Italiji in drugod. . Italijanski ministrski predsednik De Gašper! se je V zadnjem času že drugič oglasil preko radia, da bi odgovoru tolikim kritikam na račun gospodarske politike sedanje vlade. De Gasperi je v svojem govoru priznal, da je sedanje gospodarsko stanje v Italiji zelo slabo, vendar trdi, da stori vlada vse, ftar se storiti da, tla bi se to stanje čim prej in čim bolje popravilo, dočim je na drugi strani nekih deset tisoč ljudi, ki Vkušajo obogatiti prav na račun siromaštva. To slabo gospodarsko sta- nje v Italiji se odraža tudi v stalni napetosti med delodajalci in delavci. Ker je med državnim uradništvom vzdušje bilo tako napeto, je morala vlada zvišati plače državnim uslužbencem ih sicer za 15%. Stanje v Avstriji ni nič boljše. V splošnem vlada v avstrijskem eosj i,-darstvu velik kaos, ki je povzročil lakoto in pomanjkanje najnujneliih potrebščin. Zaradi tega so v mnogih podjetjih delavci napovedali stavko, dočim ponekod tako delavci kot njihove žene dajejo duška svoji nezadovoljnosti z demonstracijami, na katerih zahtevajo več hrane i.i pravilno razdelitev življenjskih jolrco-ščin. Da je gospodarski in finančni položaj slab tudi v Nemčiji, je znano. Toda ne samo v premaganih državah, ampak tudi v državah zmagovalkah ni gospodarski in finančni položaj rožnat. Truman namreč, ki posoja in daruje stomilijonsko vsote raznim reakcionarnim režimom zato, da jih obdrži na oblasti, poziva go- spodarske kroge, da čim bolj znižajo produkcijske stroške in cene blagu in s tem obvarujejo dolar pred inflacijo in zvišajo 'produkcijo blaga. V Angliji pa je maršal Montgomery začel kampanjo štednje. Montgomery namreč pravi, da ta vojna ni dala Angliji nič drugega kot zmago, in da ni bila Anglija gospodarsko in finančno še nikoli tako siromašna kot je danes. Zalo naj rihče ne pričakuje od vlade, da mu '.n ta nudila blagostanje. Blagostanje le rd-visno od vsakega poedinca. namreč />d štednje vsakega posarne ni ko. Tudi v Sovjetski zvezi se posledice mine občutijo še danes. Ker pa sov jetski režim namerava čimprej odpravili posledice vojne, je sovjetska vlada razpisala novo notranje poso (ilo za obnovo zemlje. Razpis tega posojila je naletel pri sovjetske), ljudstvu na veliko razumevanje Vreden omembe je tudi konec Kes-celringovega procesa v Italiji, ki ie Je vleke) dolge mesece. Angleško vo jaško sodišče jc končno obsodilo generala Kesseli inga, ki je kot vrnav- ni komandant nemških oboroženih si) v Italiji zakrivil toliko zločinov uau italijanskim ljudstvom, na smrt. Istočasno skoraj pa se je v Nilrn-bergu začel proces proti 24 nemškim magnatom in direktorjem nemškega podjetja „I G. Farben Industrie", ki so obtoženi kolaboracionizma, kajti samo njihovo ogromno podjetje, iti le obsegalo preko 400 tovarn v Nemčiji in preko 100 tovarn v inozemstvu, je dalo nacizmu možnost >a napad na druge države. Francosko sodišče je obsodilo nelcuj novinarjev kolaboracionistov, češko ljudsko sodišče isto. liudsko sodišče v Mariboru v Jugoslaviji le obsodilo tudi neko skupino kolaboracionistov in izdajalcev in od zavezniških >bl.i-• i je dobilo tudf majhno sk**'!'»1n vojnih zločincev, ki bodo morah nti-'ovarjati za izdajstvo nad svojim ljudstvom in sodelovanje z okupatorjem. Četudi počasi in ne dovolj te nč-IIito. vendar le izginjajo pove žitelji gorja, ki ga morajo preoušav evropski narodi. Italijanski časopisi pišejo o ogorčenju prebivalstva Benetk zaradi surovega postopanja policije nasproti tekstilnim delavcem, ki so sodelovali v demonstracijah. Policija je napadla demonstrante in ranila deset delavcev. Milanski lisi »IJnita« piše •v izdaji z dne 30. aprila sledeče: . I »Stari in novi fašisti so gotovo globoko prepričani o težini grehov, ki jih je napra~ vil njihov umrli duce, ker še nadaljujejo z mašami zadu-nicami za blagor njegove duše. Včeraj, se je ponovno brala v baziliki Sant Ambrogio maša zadušnicu za pokojnim duce jem Na visok črn mrtvaški oder so postavili šop cvetic z italijansko trikoloro in sliko bivšega duceja. Prisotni so molili legionarjevo molitev in eden izmed prisotnih je po fašističnem obredu napravil »apello« umorjenega duceja. Policija, ki je bila v cerkvi, se ni zmenila za vse to. » PALESTINA A. T. /. — J E. P. V dveh največjih kinematografskih dvoranah TePAviva so 3. t. m. prekinili predstavo in na platnu predvajali poziv Ir gumi Zwei Leumrja, ki poziva mlade Žide, naj se uvrstijo v vojsko za borbo proti Britancem. Istočasno pa je zvočnik govoril: »Ne bo O. Z. N. odločila o usodi Palestine, ampak orožje.« Nato je preko zvočnika bila podana tudi bo ina pesem Irguna. Naknadno se je izvedelo, da so v operaterske kabine Vstopili neznanci in prisilili operaterje, da so prekinili predvajanje filma in namesto tega izvajali svoj program. KITAJSKA Od 1. julija 1940 do konca 1946. leta so ZDA izročile Kuomintangovi Kitajski v vseh oblikah 4 milijarde dolarjev. INDIJA Kot javlja Associated press traja stavka pristaniških delavcev, v kateri stavka 17000 delavcev, že 90 dni. AN GUJA (London, 25. aprila.) V svojih komentarjih o situaciji v Palestini v zvezi s pojačano antibritansko delavnostjo, naglasa današnji londonski tisk, da nekateri ameriški krogi finansirajo to antibritansko delavnost. GRČliA Znani angleški komentator Hanen Swafer je v zvezi z o-stavko šefa britanske gospodarske misije v Grčiji Shep-harda napisal med drugim sledeče: »Polkovnik Shephard, ki je služil z avstralskimi enotami v Grčiji, kjer je bil odlikovan za hrabrost v vojni, se je po vojni znova vrnil v Grčijo, ker dobro pozna jezik in razmere, ter je postal visok funkcionar britanske gospodarske misije v Grčiji. Sedaj pa je polkovnik Shephar odstopit iz gnusa nad našo politiko v Grčiji.« Grčija je pred vojno v e’ najstih mesecih leta 1938 uvozila 13.000 kg parfuma. Samo v 8 mesecih 1946 pa je po vojni porušena in sestradana Grčija uvozila 33500 kg parfuma. Grška vlada je prodala nekemu ameriškemu podjetji! koncesijo izkoriščanja svinčenega rudnika v Trakiji za ubogih 10.000 dolarjev. ZDA (Tanjug). Bivši ameriški podpredsednik vlade Wallace le ob svojem povratku iz Evrope imel preko radia govor, v katerem je rekel: »Po vseh državah, po katerih sem potoval, sem naletel samo na eno skupino, ki je Pripravljena braniti T ruma-novo doktrino, skupino skrajnih desničarjev pod vodstvom Winstona Churchilla. Evropski narodi so sprejeli to doktrino s strahom, ker vidijo v njej korak, ki pelje v vojno. Dmnnkracija j c last našega ljudstva Z lažnimi (imnnkrati In» sami» n branim a In Vsako zlofinsko delo reakcionarnega Šovinizma ima vselej svojo moralno pripravo. Reakcionarni tisk je tisto telo, ki priganja k nasilju. Bridko je spoznanje, da so mnoSice enotna, da vidijo uspeh svoje borbe v strnjenosti in neprestani pripravljenosti, da se postavijo po robu vsem nakanam tistih, ki bi hoteli to enotnost razbiti. Ravno v času priprav za prvi maj smo bili prEc ponovnim takim poskusom. Onemogočiti so hoteli enotni nastop vsega 'delavnega ljudstva, preprečili bi radi, da bi ta praznik imel kakršenkoli videz slo-vcnsko-italijanskcga bratstva; rdeča zastava, ob kateri naj bi ne plapolala nobena druga, bi naj prikazovala neko neresnično sliko. Ko vse te spletke niso uspele in ko je prElo prevet do izraza dejstvo, da se ljudske m notice niso dale zavesti, tedaj so prišle na vrsto kot zadnje sredstvo bombe. Toda tudi te so zgrešile cilj. Njih uspeh^je v tem, da bo Se ta in oni spregledal in kontno spoznal. kje je prava pot ki vodi do miru. Slovensko primorsko ljudstvo nastopa vselej enotno, kakor je bilo enotno ie v osvobodilni borbi. Kakor je v osvobodilni borbi vedelo za svojo pravo pot, tako jo tudi danes dobro pozna. Tudi takrat so se pojaviti med ljudstvom od okupatorja zaščiteni agitatorji, izdajalci, privrženci Rupnikovih domobrancev, esesovski hlapci. Ti ljudje so ob sovražnikovi strani z orožjem v roki šli nad slovensko ljudstvo. Ko je naša narodna vojska zdrobila nacijašizem, je uničila ž njim tudi te njegove privržence. Toda marsikateri je našel pribežališče pri svojih dovčerajšnjih sovražnikih, zapadnih zaveznikih. In v njihovi zaščiti so se prikradli zopet na slovenska tla, mnogi so celo zasedli odgovorna mesta. Toda naše ljudstvo se ni dalo prevarati, da bi pod ovčjo kožo ne spoznalo volka. Ti ljudje bj želeli, da bi jim naše ljudstvo verjelo, da niso fašisti, da niso izdajalci, da niso v službi nikogar. Mar zato niso fašisti, ker je fašizem žalostno propadel in so oni pravočasno ujeli kako drugo barko ? In te se v tem trenutku ne bore z orožjem v roki groti svojemu narodu, mar so zatb nehali biti 'izdajalci ? In ni v službi nikogar tisti, ki si prizadeva razbijati enotnost ljudstva — čeprav brez uspeha ? Mar ni ponovno izdajstvo in služba tujim interesom pisali na način, da se ti zdi kot da čitaš ..Voce libera" v slovenščini in pri tem govoriti o demokraciji? Poznamo take vrste demokracijo, M imenuje našo slavno partizansko vojsko — ..partizanske tolpe" Drhal, ki se ob misli na parić zensko vojsko zdrzne, je 1. maja v Trstu izza kordonov policije psovala slovenske in italijanske partizane v sprevodu z ,,banditi’’. Pa bi vas bilo sram, gospodje, podati si s to drhaljo roke ? Danes ti ljudje tako pišejo, kot bi mi ne poznali njihove črne ali pa celo krvave preteklosti. Ni nobena umetnost ločiti zrno od plev. Ne bomo sc spuščali v široka razpravljanja o demokraciji — še tako lepe besede so le pleva, če ni tudi dejanj. Naše ljudstvo pozna silno preprosto demokracijo: biti vedno z ljudstvom, tudi v najtežjih trenutkih; boriti se proti vsakemu sovražniku za svojo svobodo, za oblast. Ko si je ljudstvo priborilo oblast, naj se samo vlada — to je demokracija kot jo pojmuje naše ljudstvo. Boriti se pa na strani sovražnika proti lastnemu narodu, naslednjega dne pa se prituljcno priplaziti in pričeti pridigo o demokraciji — to še na pomeni, da jv izbrisan pečat kolaboracionjstičaega iz-dajalstva. Fašističnim šovinistom je dobrodošla vsaka prilika, da izlijejo svoj gnev na vse, kar je demokratičnega, kar razodeva moč ljudskih množic. Kadar pa gre še posebej za slov\»sko stvar, tedaj se ne ustavijo niti pred cerkvenimi vrati. Tako se je dogodilo, da je „pobožna" učiteljica pripeljala svoje učenice v cerkev, kjer so potem pričele prepevati prav v času, ko je tam bila slovenska molitvena ura. Ker so slovenske že ne pokazale, da jim to ni všeč, jih je naslednjega dne tržaško glasilo šovinistov besno napadlo. V nedeljo se je pa v Gorici dogodilo nekaj, kar dokazuje, da gredo italijanski šovinisti daleč preko skrajnih meja dostojanstva. Ti ljudje so se ponižali na tako raven, da ni na svetu divjaka, ki bi se ne sramoval imeti jih v svoji bližini. Napad na otroke je vselej nekaj nekulturnega, pa naj ti otroci nastopajo kakor koli. Toda sramotiti otroke, ki gredo v spremstvu svo- Obiskali smo v tržaški bolnici ranjence, ki so bili poškodovani od bomb na predvečer prvega maja. To so bile bombe, ki so jih vrgli fašisti, ne meneč se za to, ali bodo pogodile moške, ženske ali o-troke. Ves učinek bomb je bil v tem, da danes leži v bolnici skupina moških in žensk, med njimi celo dvanajstletna deklica. Bridko pa so se zmotili, ako so mislili, da bodo s tem razbili veličastno manifestacijo ali pa da bodo oplašili naše ljudstvo. Pristopili smo k postelji v kotu. Okrog postelje stoje tri ženske, ki so prišle obiskat ranjence. „Kako je tovariš? Ali je tvoja _ poškodba težja?" „Da, jaz sem najtežje poškodovan ..." Ljudstvo se je naučilo biti oprezno: ni dovolj, da prideš in govoriš, temveč treba je ,da poveš, kdo si, kakšna so tvoja dela. Zato bodo vsi poskusi novih ,,demokratov", da se med primorskim slovenskim ljudstvom uveljavijo, žalostno propadli že zaradi njihove kaj malo demokratične preteklosti. Da pa pomeni poskus razbijati enotnost slovenskega ljudstva na Primorskem n<>vo izdajstvo, o tem ni treba besed. Toda izdajalci bodo ostali sami in k še bolj ras- lih staršev k prvemu svetemu obhajilu in nanje pljuvati, to pa je dejanje, ki mu naše izrazoslovje skoraj ne pozna imena. Nič ni o-viralo šovinistov, da so bili v spremstvu otrok tudi taki ljudje, ki se z njimi vred zaganjajo proti temu, kar je poštenim Slovencem sveto in ni jim bilo mar, da gre tu za cerkveno opravilo, torej ne kaj, kar se po njihovo že v Jugoslaviji tako silno preganja. Tisti demokrati", ki govore o spopadih’ med „skrajno slovensko-italijansko levico in italijansko desnico" sedaj vidijo, kakšno je plačilo za njihovo izdajstvo. Razni Kacini in podobni so lahko na lastni koži poskusili, kaj se pravi odcepiti se od lastnega naroda, biti od njega zavržen in preziran in od tujcev — pljuvam Kar smo že tolikokrat trdili, ob tem dogodku ponovno ponavljamo: ni drugega sredstva za zagotovitev spoštovanja narodnostnih pravic kot sodelovanje naprednih slovenskih in italijanskih množic. „Ti si torej tovariš Angelin. Kako je z nogo?" „E nogo, No da, nekako pač bo.“ Niti omenil ni. da so mu amputirali stopalo leve noge. „Tovariš Angelin, kaj si čutil tisti trenutek, ko se je ob tebi razpočila bomba — v kolikor si mogel sploh kaj čutiti razen bolečine." „Razumel sem takoj, da se je zgodila podlost, ki so je zmožni strahopetni zahrbtneži. Tam nismo bili le moški, temveč tudi ženske — saj so tudi one tukaj — in da so bili z nami otroci, bi jih doletelo isto kot nas." „Da te mimogrede vprašamo, tovariš Angelin — ali si Tržačan? Neka gospodična Monti je namreč v Conskem svetu na ta način ..obsojala" nasilje ob prvomajskih sve- galjeni. Naše ljudstvo že davno ve, da je torišče njegovega političnega izživljanja v slovansko-itaUjansk; an-tijašistjčni uniji. Njegova politična zrejost bo izdajalskim političnim a-vanturistom dokazala, da proti SIAU in izven nje ni mogoče na ST O-ju organizirati nikakega gibanja, ki naj zajame Slovence, pa naj si nadeva še tako demokratično ime. Sc prav posebno pa nikako ..demokratsko" gibanje, ki bi imelo za voditelje -domobrance. čanostih, da je zahtevata onemogočenje, da bi ljudje z dežele prihajali praznovat prvi maj v Trst." „Vem, toda jaz sem Tržačan — in to ne šele zadnji čas. Nisem prišel sem od drugod, rodil sem se tukaj in od tu so moji starši. Živim od dela svojih rok, pristaniški delavec sem." ..Kaj sodiš ti o tem nizkotnem dejanju?" „To je dejanje, ki bi se nikakor ne smelo dogoditi. Najmanj pa še na tak dan, ko delavstvo slavi svoj praznik. Zato nimam besed, s katerimi bi obsodil tiste, ki so to storili." „Ali je tista bomba dosegla svoj namen? Ali je demoralizirala naše množice. „Ne, niti najmanj!" „In misliš, da je s tem naše ljudstvo oplašeno za v bodoče, tako da se ne bo več upalo v povorke? Vsaj kar je bilo ranjenih, si bodo mogoče prihodnjič prej premislili nego se bodo udeležili kake manifestacije?" „Ne, tudi tega te bombe niso dosegle. Vprav nasprotno! In da sem jaz jutri zdrav, vem, kje je moje mesto. Zopet bom šel v svojo vrsto in naprej v borbo za naše pravice. Zločinci pa naj vedo, da ne bodo ostali nekaznovani." Poslovili smo se od odločnega tovariša, ki se nam je razodel kot živ primer borbenega, zavednega pripadnika delavskega razreda. U.va, da bo čez kakih 20 dni lahko zapustil bolnico. Dva njegova tovariša v isti sobi tudi komaj čakata, da se povrneta na delo. Mlademu ranjencu dela družbo tovarišica, ki je tudi ranjena. Določila sta bila že datum poroke — sedaj pa ta neprilika. Vendar pa upata — ker poškodbe niso resne — da bosta do določenega dne spel zdrava, kar jima od srca želimo. Na ženskem oddelku se nam nudi enaka slika: silno ogorčenje nad barbarskim atentatom, pa drugi strani pa nekako začudenje, kako je mogoče napadati, kjer nihče ne izziva. „Sli smo sveno pet, ne da bi koga izzivali, in šli bomo po svoji poti dalje. Nihče nas ne bo ustavil." Želimo našim tovarišem skorajšnjega okrevanja in povratka v borbo s tisto neustrašenostjo, ki so jo doslej pokazali. R. Šovinizem ne pozna obzira ne do otrok ne do zakramentov „Vrnili se bomo na svoja mesta" Od zmage v orožju-i k ustvarjalnemu delu v miru Prvi maj je za Sovjetsko zvezo dvojni praznik, kajti od 1945, leta dalje sovpada mednarodni praznik prvi maj z obletnico zakljutne zmage sovjetskega orožja nad Nemtijo. Z. maja 1945. leta je Rdeča armada v naskoku zasedla Berlin in teden dni pozneje, 9. maja so narodi Sovjetske. zveze praznovali zmago nad 'Jtlerjansko Nemčijo. V tej vojni, ki je zgodovina n« pomni enake, sta se srečala v borbi dva sistema, ki sta se drug drugega izključevala — iti zmagal je sovjetski. Zmago Sovjetske zveze nad fašizmom je odločil socialistični značaj Sovjetske države in organizacijska sposobnost boljševiike partije. Socialistično gospodarstvo se je pokazalo bolj popolno In bolj elastično od fašističnega gospodarstva in Se prav posebej je sovjetska industrija zmogla popolnoma zadostiti potrebam moderne vojne. Cesto čitamo, da so sovjetski armadi preskrbele glavni del opreme in orožja ZDA, ki so dale Sovjetski zvezi materiala In strojev za 11 milijard dolarjev. Da so te trditve neosnovana in smešne, je jasno, če vemo, da je Sovjetska zveza potrošila v tej vojni za opremo, orožje in drugi vojni material od 350 do 400 milijard dolarjev. Kaj pomeni nekaj tisoč', tankov in nekaj tisoč avionov, ki jih je Sovjetska zveza dobila z one strani Oceana, če se je v SZ zadnja tri leta zgradilo preko 30.000 tankov, 40.000 avionov, 120.000 topov na leto. Zmaga Sovjetske države je plod njenega boljšega vojaškega sistema, boljše strategije in vojaškega poveljstva. Superiornost vojaške vede in stalinskega vodstva dokazuje razvoj vseh vojnih operacij, tako v začetnem začasnem umiku, kakor pozneje v času sistematične in stalne ofenzive do dokončnega uničenja sovražnih armad. Razen tega je sovjetska vojska zlomila fašistično udarno silo, še preden je bila ustvarjena druga fronta na zapadu. Zmaga Sovjetske zveze v tej vojni ni bila samo vojaška in tehnična, ampak tudi moralno politična. Bila je zmaga ideje prijateljstva med narodi, ideje že utrjene v Sovjetski zvezi, ideje enakosti ras in narodov nad fašistično ideologijo surovega nacionalizma in rasizma. Ob koncu 1944. leta, ko so še vsi imeli pred očmi junaštvo sovjetskih narodov, je pisal londonski Times; „še nikdar ni nobena vojska izvršila toliko junaških činov, ni pokazala takega junaštva, kakor ruska vojska. Sovjetsko poveljstvo in njegova sposobnost organizirati katero koli vojaško operacijo, prekaša vse, kar je kdajkoli svet videl." Po doseženi odločilni zmagi v vojni, se je sovjetsko ljudstvo vrglo z nezaslišanim navdušenjem na ustvarjalno delo v miru. Stalin je rekel: „Mi moramo v najkrajšem času ozdraviti vse rane, ki nam jih je zadal sovražnik in obnoviti predvojni nivo razvoja narodnega gospodarstva in to tako, da bomo v veliki meri čimprej prekoračili ta nivo in izboljšali materialno blagostanje ljudstva in še bolj ojačili vojaško-ekonomsko moč Sovjetske države." Sovjetska industrija je v 19ld. letu izpremenlla svojo produkcijo v mirnodobsko. Splošna produkcija vse sovjetske industrije za civilno uporabo je v l. 1946. prekosila za 20% produkcijo iz l. 1945. Posamezni deli industrije, kot n. pr. izgradnja strojev je dosegla Se večje uspehe. Uspehi obnove energetične industrije so veliki, saj je obnovila največje centrale v Doneškem bazenu In de- loma tudi Dnjeproges, rudnike v Doneškem bazenu in Krivem rogu. Iz ruševin so ponovno vstale gigantske metalurgtčne in strojne tovarne v Dnjepropetrovsku, Stalinu, Mariu-polu, Harkovu, Kramatorsku in Za-porožju. Obnavljajo se porušene železniške proge in gradijo se nove. Obnovljen je bil kanal, ki veže Baltiško z Belim morjem. Skupno je bilo v letu 1946. obnovljenih in zgrajenih so» velikih tovarn. V prvem tromesečju tega leta se je Industrijska proizvodnja, glede na isto dobo lanskega leta povečala za 30%. Vsak mesec prične z delom 106 novih ali obnovljenih velikih tovarn. Sovjetska oblast skuša na vse na- čine razširiti in ojačiti proizvodnjo najnujnejših predmetov. Samo v 3 mesecih tega leta je produkcija tekstilnih proizvodov narasla za 40%, doiim je produkcija usnjene obutve narasla kar za 51%. Uspehi, doseženi v obnovi in v proizvodnji, so povzročili v ljudstvu navdušenje za delo. Za prvi maj, suetouni praznik dela, so si delavci, kolhozniki in intelektualci zadali nalogo, da bi dvignili uspeh dela do take mere, da bi dokončali izpolnitev načrta leta 1947. že na dan proslave 96 obletnice Velike oktobrske revolucije, t. j. f. novembra 1947. leta. Sovjetsko ljudstvo se spominja predčasne Izvršitve prejšnjih petletk in je zato prepričano, da bo tudi načrt za tekoče leto dokončan predčasno. e Sicilski fašisti na napredne delavce in kmete Pred štirinajstimi dnevi smo prav v tem listu objavili članek o volilnih pripravah in volilni kampanji za pokrajinski parlament na Siciliji. Videli smo predvsem, kako nesramnih in nasilnih načinov so se posluževale monarhofašistič-ne stranke, da bi si s podkupovanjem in ustrahovanjem pridobile potrebne glasove za ponovno za-sužnjevanje sicilskega ljudstva. Po vsem tem pa so na Siciliji zmagale ljudske množice. Zmagal je Ljudski blok, zmagali so komunisti, socialisti in akcionisti, ki so združeni v enotnem bloku privedli sicilsko ljudstvo na vodilno mesto v pokrajinskem parlamentu. Zmaga Ljudskega bloka ni samo številčna zmaga neke določene politične skupine nad drugimi političnimi strankami, zmaga, ki se izraža le z zasedbo večine sedežev v parlamentu. Zmaga Ljudskega bloka je predvsem zmaga sužnjev nad gospodarji, tlačenega kmeta nad grofom in latifundistom, tovarniškega delavca nad kapitalistom. Da bo čitatelju še bolj jasna zmaga Ljudskega bloka podajamo d-> končne izide sicilskih volitev: Ljudski blok 590.870 glasov Krščanska demokr. 399.125 glasov Liberalci in qualunquisti 308.567 glasov Monarhisti 179,844 glasov Separatisti 170.814 glasov Italijanska repubUkanska stranka * 83.281 glasov Socialistična stranka ital. delavcev 82,173 glasov Socialfuzionisti (neo- fašisti) 4.694 glasov Skupno je volilo 1,973.194 volilcev. Da bomo še globlje razumeli to veliko zmago Ljudskega bloka, moramo omeniti, da je krščanska demokracija, ki se je smatrala za edino in najmočnejšo stranko na Siciliji po volitvah 2. junija 1945, padla iz tedanjih 33.60% dobljenih glasov na 22% glasov pri zadnjih volitvah. Medtem pa je Ljudski blok skočil iz 21.46% — 2. junija 1945 — na 34% pri zadnjih volitvah. Ce k temu odstotku pridružimo še odstotke republikancev in socialistične stranke italijanskih delavcev, ki so se samostojno udeležili pri volitvah, dosežejo ljudske stranke skupno 42% glasov proti 27"/0 glasov desničarskih strank ter 9% indipendentov. List ,,L'Unita‘‘ piše v nekem svojem članku, da stoji sedaj na ostalih 22%, to je na demokristjanih izbira med na-zadnjaštvom in napredki -n na otoku. Monarhisti, liberalci, qualunquisti in z njimi vsi reakcionarji, fašisti in oportunisti so doživeli na Siciliji najhujši poraz. Nočem ali ne morejo razumeti, da so tudi v Italiji in celo v Južni Italiji njihovi časi odcveteli. Te volitve so jasen dokaz, da kdor pada in se pogreza, ne spada med ljudske sile, temveč med reakcionarne, ki iz dneva v dan izgubljajo svoje položaje med italijanskim naro- S PRVOMAJSKIH PROSLAV V LJUBLJANI dom. Po zmagi Ljudskega bloka so sc vršile po vsej Siciliji velike manifestacije. Po mestih in vaseh so delavci in kmetje proslavljali veliko zmago ljudskih sil. K teinu velikemu prazniku sicilskega ljudstva so se pridružile vse ljudske množice Italije. Delavci v tovarnah, kmetje na p .lju in z njimi vsi pošteni meščani, so z navdušenjem pozdravili zmago Ljudskega bloka sicilskega delovnega ljudstva. Vsi prvi jutranji časopisi, ki so objavljali izide volitev, so bili takoj razprodani. Postavljamo si vpnšanje: zakaj je v Siciliji zmagal Liudski blok. Ljudski blok je zmagal zato, ker so kmetje glasovali za tiste, ki. se bore zato. da jim bodo dali zem lio in jih rešili dosedanjega tla čanstva, zato, ker so delavci »po- V v 0 ČEŠKOSLOVAŠKI REPUBLIKI In angleški piki Bivši predsednik angleške Labour Party profesor Harold Laski, ki je obiskal Češkoslovaško republiko, kjer je imel več predavanj, je govoril na tiskovni konferenci praškim novinarjem o svojih vtisih, ki si jih odnaša iz Češkoslovaške in o različnih političnih vprašanjih sodobnega življenja. Uvodoma je Harold Laski poudaril, da se čuti na Češkoslovaškem, kakor da bi bil doma, kajti čuti in diha v ozračju demokracije in svobode. Laski je prepričan, da ne obstoja nobena zapreka, ki bi branila prijateljstvo med Češkoslovaško republiko in Veliko Britanijo in v tem prepričanju so ga utrdili tudi razgovori, ki jih je imel v času svojega obiska s češkoslovaškimi delavci, ministri in predsednikom republike. Harold Laski smatra za skupno nalogo Cehoslovakov in Angležev, da tolmačijo zapadno kulturo Sovjetski zvezi in sovjetsko kulturo Združenim državam Amerike. Ce se bo to posrečilo, bo mir zagotovljen za dolgo časa. Na vprašanje o nalogah zunanje politike Velike Britanije je Harold Laski odgovoril, da je dolžnost Velike Britanije skupno s Sovjetsko Zvezo in Združenimi državami A-merike podvzeti vse, da bi nemški militarizem ne mogel nikdar več vstati. Britansko politiko v Grčiji je Laski obrazložil s sledečimi besedami: V Grčiji je podedovala laburistična vlada tragične posledice in ostanke velike Churchillove napake in zunanjemu ministru Bevimi je pripadla zelo težka naloga, da likvidira to dediščino. Do 1. junija 1947 bodo odšli iz Grčije zadnji angleški vojaki in njihov odpoklic je prišel na zahtevo laburističnega gibanja. Toda Grčija je problem, v katerem se križa politika več držav. Ce bo imela Sov- streljajo znali, da niso v ničemer drugačni od delavcev Milana, Turina in kateregakoli drugega mesta sveta, zato, ker se je sicOsko ljudstvo zbudilo in opustilo stare predsodke manjvrednosti napra-n ostalemu italijanskemu narodu. „Garibaldi se je vrnil v Sicilijo", pod tem geslom je šel na volitve Ljudski blok. To ime velikega italijanskega borca, junaka dveh svetov, je združevalo vse junaške italijanske partizane v borbi proti domačemu fašizmu in nemškemu okupatorju, to ime je združilo vse ljudske množice Sicilije z ostalimi ljudskimi m «.žicami Italije v enoten blok, v blok nove italijanske demokracije. Ta zmaga italijanskih demokratičnih sil se ni mogla dokončno zaključiti, ne da bi fašisti povzro čili prelivanje krvi. Fašistični kriminalci, podprti in finansirani od sicilske gospode, so dne 1. maja zlili svoj politični srd nad sicilskim delavstvom. V Portella della Ginestra pri Palermu so s težko strojnico izstrelili 300 metkov na povorko štirih tisoč vaščanov, otrok, žena in mož, ki so se pripravljali na veliko delavsko manifestacijo v Palermo. Devet mrtvih in 31 ranjenih Je bil žalosten rezultat tega zločinskega fašističnega napada. Na vsej Siciliji in po vsej Italiji je ogorčenje ljudstva doseglo svoj • višek. Ljudske stranke in delavske organizacije so takoj zahtevale od vladnih in varnostnih ob'asti takojšnje kaznovanje krivcev. Kot prvi je na te zahteve odgovoril italijanski notranji minister Scelba (demokristjan) z neko izjavo novinarjem, kjer nesramno zatrjuje, da je v vsakem primeru treba izključiti politični pomen z.loč'i iškega napada v Portella della Ginestra, ter naperil krivdo na neko roparsko bando, bandita Giuliana Tako tolmačenje fašističnega zloči na nad delavstvom ko praznuje 1. maj od strani demokršča.v.icoga zunanjega ministra ne more prepričati nobenega poštenega človeka. Isto izjavo je minister Scelba skušal podati tudi pred italijansKo skupščino. Izjava pa ni zadovoljila komunističnega poslanca Li Causila, ki je dejal, da so imena odgovornih ljudi za ta zločin na Siciliji vsem znana ter da je za ta zločin odgovorna monarhistična stranka. Iz desnih Klopi so vstali poslanci desničarskih strank ter se jetska zveza v tem vprašanju dobro voljo sodelovati, bo lahko Grčija obvarovana pred vmešavanjem Združenih, držav Amerike. O Španiji je Laski dejal, da je lahko Franco odstranjen samo na dva načina: bodisi z vojaško intervencijo, ki bi prišla od zunaj, kar bi bila zelo težka operacija, ki bi zahtevala mnogo španske krvi ali pa z gibanjem španskega ljudstva v notranjosti. Britanska politika je za to, da Franca odstavi špansko ljudstvo samo. Velika Britanija bo z vsemi svojimi silami pomagala španskemu ljudstvu. Angleži imajo še vedno zadosti svojih lastnih moči na razpolago pa če prav prinašajo ameriški časopisi mrliška oznanila, ki naznanjajo pogreb Velike Britanije. O vzhodnih mejah Nemčije je Laski rekel, da sta z zunanjim ministrom Bevinom skupnega mišljenja, namreč, da ostanejo vzhodne meje, tako kot so bile sprejete v Potsdamu, neizpremenjene in da so lahko izpremenjene samo v de tajlih. Laski se je tudi zelo zanimivo izrazil o razmerju, ki vlada med Molotovom in Bevinom. Bilo bi napačno trditi, da sta stala na moskovski konferenci Molotov in Be-vin kot nasprotnika, nasprotno, Laski ne vidi razlike v pogledih obeh ministrov, kadar gre za velika vprašanja. Toda oba sta trdovratna pri pogajanjih; kljub temu pa je Laski prepričan, da se bosta sporazumela. Laski je tudi ostro obsodil Be-vinovo politiko v Palestini, to po litiko smatra od samega začetka za tragično napako, ki se že predolgo vleče. Laski sam bi ne podpiral stare arabske režime proti židovskim beguncem in mnogo rai ši bi gradil na rekah Jordanu in. Evfratu pod zaščito Združenih narodov in s pomočjo USA in SSSR jeze, ki bi obogatili široko okolico: tako bi Palestina postala cvetoča država. Laski je tudi prepričan. da bi bila v vsaki labouri-stični organizaciji večina zato, da bi bile Dardanele odprte Sovjetski zvezi in ne more razumeti, zakaj naj bi ne imela Sovjetska zveza svobodne poti v Sredozemsko morje. Na svojem predavanju o socializmu, ki ga je imel v praški De lavski akademiji, je Laski zanikal, da namerava razdreti socialiste in komuniste. Zaveda se tega, da vse, kar slabi enotnost delavskih strank, škodi socializmu. Zato je tudi na-* stopil proti temu. da bi bila ob novliena II. internacionala in ne soglaša z nobeno internacionalo, v kateri ne bi mogle biti po’ea Velike Britanije zastopane tudi Sovjetska zveza. Češkoslovaška in Jugoslavija. Češkoslovaška naj se ne boji, da bo osamljena. Zavezniki se zavedajo, kako drago so morali plačati, ker so izdali Češkoslovaško. Češkoslovaška se povsem pravilno opira na svojega velikega zaveznika, na Sovjetsko zvezo, lahko se pa seveda tudi zanese, da stoji na njenem drugem boku Velika Britanija — prav tako zvest zaveznik. Tuberkuloza žanje vedno več žrlev na Ihinaju V avstrijskem tisku opažamo veliko zaskrbljenost zaradi groznega razširjenja tuberkulozo na Dunaju, kar je posledica neredne prehrane. V štirih mesecih Jih je na deset tisoč prebivalcev umrlo trideset. Pred vojno 1. 1939. Je na vsakih deset tisoč prebivalcev vse leto umrlo od uiberkuloz.e 12, 1. 1946. 20, 1. 1945 . 40 1. 1917. se Je umrljivost za tuberkulozo povečala za 100%. Avstrijski časopisi porečejo tudi, da so v neki Uanalskl četrti ženske priredile demonstracije zaradi lakote in nepravilnega razdeljevanja hrane. zagnali proti komunistom. Na skupščini je nastal splošen pietcp. Italijanska tplo.ina zveza dela je v znak protesta in solidarnosti s sicilskim delovnim ljudstvom v soboto proglasila po vsej Italiji splošno stavko. Splošna stavka je zajela vso industrijo, trgovino in promet. Vse javno življenje v Italiji je bilo v soboto od Ji. ure dopoldne do polnoči paralizirano. Slavko Stoka. OP VELJKI JI ÌH] ll^KTK JKTHCE V SLOVENIJI RASTEJO ELEKTRARNE Juca__ piše LPepiJ Draga Pepa! Še mi ne gredo iz glave prvomaj niške proslave. Je lepo naš trud poplačan, saj dokazal je Tržačan, koga ljubi, komu vdan je. Šovinistom pa njih sanje tega dne so naše sile enkrat za vselej razbile, blišaia sem že pripombe: »Če ne morejo jih bombe, kdo bi mogel jih razgnati?« Menda tudi aleati vendar končno so snoznali, da se jim ne bomo dali. V Moskvi seje so končale, delegacije podale so na svoje se domove, da pokažejo sadove, k« so v Moskvi jih nabrale. A v jeseni sc sestale spet na nove seje bodo. Je po vojni prišlo v modo, da se mnogo besediči, a a bolj malo uresniči. Vsemu temu menda kriva je zapadna ekspanziva, ki le na profite gleda in zato je taka zmeda tam na Grškem še sedaj; letos niti prvi maj tamkaj niso praznovali, ker se delavcev bojijo, To prepoved so izdali, ki na kralja se jezijo. Toda, rečem ti, Atene bodo že zmešale štrene slej ko preje tej gospodi, ki politiko tam vodi. A za vreme me skrbi. Od nikoder dežja ni. Kmet na tihem se priduša, ker boji se, da mu suša. ves zaslužek bo pobrala. Upam pa, da le nastala zdaj sprememba bo vremena, saj že nekaj dni meglena in oblačna je dežela. Bog daj, da na naša sela blagodejni dež se ulije, potlej pa naj spet posije ljubo sončece na nas. Zadnjič šla sem tja na Kras, da obiščen tetko Ano, pa ie šla tedaj v Ljubljano, a se je zvečer vrnila. Mnogo mi je govorila kaj je videla v Ljubljani; pravi, da tam neugnani vsi so, kar se dela tiče in da zdaj država kliče vsakogar, naj pljune v dlan, da končan petletni plan pred določenim bo rokom. Vidiš, tamkaj se otrokom za bodočnost nič ni bati, čakajo jih časi zlati. Danes res da ni še vsega, pa zato nihče ne krega se in prav nič ne zabavlja, kajti z vsakim dnem obnavlia se dežela in zboljšuje, kajti kjer si ljudstvo kuje samo sebi boljše dneve, tam so nepoznane reve; v taki družbi iz dneva v dan je vedno večje blagostanje. Kjer pa bombe in kanone delajo le, tam pa tone 'z dneva v dan bolj blagost»• ' ni e v revščino, primanjkovanje. In kdor tega se zaveda, ta samo z veseljem gleda tjakaj prek sežanske meje in se sladko tistim smeje, ki z računi niso čist; 'n so besni od zavisti. Lo so naši »demokratjc". ki so bili z Nemci bratje! Zbogom, Pepa, zdaj končam, Pa še drugič kaj dodam Tvoja Juea Lansko leto je bilo leto obnove in prizadevanje oblasti ter vsega slovenskega ljudstva je bilo usmerjeno k ponovni izgraditvi in obnovi tega, kar nam je med vojno porušil okupator. To delo se je prijelo že v letu 1945, se preko zime nadaljevalo 3n doseglo svoj višek v pozni jeseni 1946. Lahko rečemo, da je bila tedaj obnova najnujnejših in najbolj potrebnih železnic, mostov, poslopij že dovršena. Vse ruševine sicer še niso bile odstranjene, toda v glavnem je bilo delo obnove dokončano. Letos je položaj popolnoma drugačen. Od obnove smo prešli k novim gradnjam, h graditvi naših novih cest, železnic, tovarn in elektrarn. Letos bomo zato gradil! predvsem nove objekte, dasi se bo tudi obnavljanje v vojni porušenih nadaljevalo. Promet • Vsa Jugoslavija je letos pričela izvajati petletni gospodarski načrt, katerega naloga je industrializacija in elektrifikacija države. Tako je tudi naloga slovenske gradbene industrije v petletnem gospodarskem načrtu zgraditev novih tovarn in zanje potrebnih elektrarn. Jasno pa je, da to ni izključna postavka gradbenega načrta. Z gospodarsko izgradnjo nastajajo nove potrebe ; treba je izgraditi dobre prometne zveze, železnice, ceste, treba je zgraditi novih šol za našo mladino, v mestih je nujna zidava novih stanovanj za delovno ljudstvo. Skratka: poleg novih tovarn bodo že letos gradili tudi šole. bolnice, ceste, mostove, stanovanjske zgradbe in druge nujno potrebne objekte. Važno je pri tem pouda- Z ladjo »Radnik» je prispela v Jugoslavijo prva skupina jugoslovanskih izseljencev iz Kanade, ki so po daljšem bivanju v tujini želeli vrniti se v domovino, da bi lahko pomagali svojim rojakom pri obnovitvenih delih za državo. Kanadske povratnike so sprejeli predstavniki zveznega in republiškega ministrstva za delo ter so jih začasno nastanili v hotelu «Kozjak» v Kaštelu Novem pri Splitu. V prvi skupini kanadskih povratnikov so večinoma‘ribiči in gozdni delavci. Clan odbora za povratek izseljencev v domovino pripoveduje: Z LASTNIMI PRIHRANKI SO NAKUPILI STROJE — V Kanadi smo izvedli akcijo, ki je prinesla 2 milijona dolarjev za nakup strojev in orodja, ki nam bo potrebno pri delu v Jugoslaviji. To vsoto so jugoslovanski izseljenci nabrali v obliki posojila. Izseljenci v mestu Vancouver so zbrali sami pol milijona dolarjev. Do dneva našega odhoda, pred dvema mesecema, je vsota dosegla 304.000 dolarjev, sedaj riti, da se vse gradi po točno sestavljenem načrtu. Načrtnost je nujno potrebna, kajti samo tako je mogoče ugotoviti potrebe po gradbenih surovinah in pravilno porazdeliti delovne sile in stroje. V Sloveniji se bo letos veliko gradilo, kajti popraviti bo treba vse tisto kar je bilo v 25 letih stare Jugoslavije zamujenega, in, dohiteti ostale napredne narode Evrope. Za obratovanje tovarn, za razvoj prometnih naprav in za modernizacijo naših domov je potrebna elektrika. Letos bomo zato v Sloveniji gradili tri velike elektrarne. Slovenija ima ogromno vodno bogastvo, ki pa je bilo dosedaj skoro neizkoriščeno, saj je znano, da je bila predvojna Jugoslavija glede potrošnje električnega toka med zadnjimi. Razen tega so slovenske elektrarne že prej komaj zadoščale za kritje vseh potreb, sedaj pa, ko bodo nove elektrarne porabile ogromno količino električnega toka, je zgraditev novih nujna. Ena največjih elektrarn Evrope bo zgrajena na Mariborskem otoku na Dravi. To elektrarno smo pričeli graditi že lani, letos se delo nadaljuje in ogromna gradbena dela, ki so za tak obrat potrebna, bodo do jeseni v glavnem končana. Drugo hidrocentralo so tudi že lani pričeli graditi na Savi pri 'Žirovnici južno od Jesenic. Tod bodo zagradili strugo Save s 50 m visoko betonsko steno in ustvarili velik betonski bazen vode, ki bo gnala turbine za proizvodnjo elektrike. Tudi ta dela se sedaj nadaljujejo podnevi in ponoči z velikim številom delavcev in z uporabo modernih strojev. Tretja elektrarna bo enako zgrajena na Savi pri Medvodah v bližini Ljubljane. Tu so pa je že nabrano pol milijona. Izseljenci jugoslovanske narodnosti tekmujejo med seboj pri podpisovanju tega posojila. RIBIČI Z LADIJSKIMI STROJI IN MREŽAMI Ko smo začeli zbirati ljudi za povratek v domovino, smo razdelili delo po strokovnih skupinah. Organizirali smo stavbince, < gozdne delavce, poljske delavce, ribiče in rudarje. Z vsoto 2 milijonov dolarjev bomo nakupili stroje in orodje za vse skupine. Ribiška skupina, ki se je deloma pripeljala domov že z »Radnikom», je na primer nakupila neko število ladijskih motorjev, katere bomo namestili na ladiah, posnetih po najnovejšem tipu kanadskih ribiških ladij, kj se bodo gradile na Korčuli in v Lošinju. Ribiči so prinesli domov načrte za te ladje, pripeljali pa so tudi del strojev. Poleg tega bodo ribiči prejeli mreže, vrvi, vitlje in druge potrebščine. Za doslej nabavljeni material so povratniki potrošili 204.000 dolarjev. Prinesli so v domovino tudi dragocene naprave, ki omogočajo napredek ribarstva. To so z gradbenimi deli pričeli v prvih dneh letošnje pomladi ; sedaj se vrše predvsem pripravljalna dela ; v začetku maja pa bodo pričeli z gradbenimi deli. Tu so že v stari Jugoslaviji nameravali zgraditi hidrocentralo, toda spori med posameznimi podjetij o tem kdo bo naprave izkoriščal, so preprečili gradnjo. Danes, ko imamo ljudsko oblast, takih sporov ni več, ker bo nova elektrarna predstavljala ljudsko imovino in bo last vsega naroda. Tovarne Od tovarn se letos nadaljuje gradnja tovarne strojev Litostroj v Ljubljani. Ta tovarna bo eno najlepših podjetij Slovenije. Tovarna bo namreč opremljena z najmodernejšimi stroji in napravami, delavnice bodo kar najlepše in koristneje izdelane ; v bližini bo kolonija stanovanjskih zgradb s poslopjem za kulturne prireditve in razvedrilo, tako da bo tudi v tem pogledu dobro poskrbljeno za delavce. Podjetje bo imelo tudi lasten železniški tir, tramvajsko progo, betonsko cesto in bo tako predstavljalo res pravi vzorni industrijski o-brat. Nadalnje veliko podjetje, ki se letos gradi, je tovarna aluminija v Strnišču pri Ptuju. Jugoslavija je bogata na bavksitu, t. j. rudi iz katere pridobivamo aluminij, ki postaja danes v industriji najvažnejša surovina. V stari Jugoslaviji smo malo te rude predelovali doma in smo jo večinoma izvažali v inozemstvo, kjer smo nato morali drago kupovati izgotovljen aluminij. V novi Jugoslaviji se bo bavksit predeloval doma v tovarni, kj bo največja v jugovzhodni Evropi. Strnišče pri Ptuju bo v bližnji bodočnosti sploh važno industrijsko središče Slovenije, zlasti ko bo tam zgrajena tovarna sladkorja, iti je predvidena. Letos se bo nadalie- naprave, ki beležijo količino rib pod ladjo. Tudi stroj za stiskanje ribjega olja imajo. Razpolagajo s štirimi kamioni za prevažanje rib. Tj kamioni imajo svoje posebne hladilnice in ledenice. Ribiška skupina, ki sestoji v glavnem iz primorskih izseljencev, bo organizirala ribolov na Jadranu z najmodernejšimi sredstvi. Vse izkušnje, katere so si stekli ribiči na Kanadski obali Tihega oceana, bodo porabili zdaj v domovini. DRVARJI S SPECIALNIMI MOTORNIMI ŽAGAMI Drvarska skupina bo prinesla v Jugoslavijo za 130 000 dolarjev vrednosti orodja in strojev, med drugimi specialne stroje za žaganje debel. Tudi vse ostale skupine se bodo pripeljale z najmodernejšimi stroji in orodjem. Pod njihovim strokovnim nadzorstvom bo organizirano delo izseljencev v domovini. Povratniki pripovedujejo o velikanskem navdušenjem, ki vlada med našimi rojaki v Kanadi. Skoraj ni jugoslovanskega rojaka, ki ne bi prispeval k posojilu za nabavo orodja in strojev. Nekateri so dalj po 100, imovitejši celo po 1.000 dolarjev. Takšni, ki se ne morejo vrniti v vala razširitev tekstilnih tovarn v Kranju, ki predstavlja poleg Maribora središče slovenske tekstilne industrije. Po petletnem načrtu Vzporedno z industrijalizacijo je treba graditi dobre prometne zveze. Na^a ljudska oblast se tega zaveda in zato bo letos dokončala graditi železniško progo pri Borovnici, da se železnica izogne porušenemu via-t • uV.' Gradnja betonske avtoceste Liubljana - Vrhnika se bo dokončala, istočasno pa se bo nadaljevalo delo v smeri proti Logatcu in Postojni. Na drugi strani Ljubljane pa bodo gradili enako cesto od Ježice do tja, do koder je bila cesta zgrajena lani! proti Celju. Tako bomo v najkrajšem času povezali z modernimi cestami najvarnejša mesta in industrijska srediSi-a ter jih močno približali. V Ljubljani bodo letos gradili tudi poslopje za telekomunikacije, to je telefonsko in brzojavno centralo, o-premljeno z najmodernejšimi napravami za občevanje med posameznimi kraji. Vse te tovarne, elektrarne in ceste seveda v celoti letos še ne bodo dograjene, kajti poleg teh del, ki zahtevajo več let, bomo gradili tudi druge objekte. V Ljubljani gradijo institute tehnične fakultete in to montanistične, kemične in hidroteh-ni!°vt rumenkasta navlaka, da živali ne vidijo prav tako na sluznici in v kjjunu in v grlu. Vname se tudi sapnik, bronhiji, golša in črevesje. Ali pa v drugi formi s temi-le znaki: na grebenu in na podbradkih, okoli oči in na nogah, okoli kloake in pod perutnicami se pojavi nek siv izpuščaj, ki se počasi spremeni v obilne kraste, ki pokrivajo celo glavo ; tako tudi oči, da živali več ne vidijo. Te kraste zapirajo tudi nosnice, kar povzroča otežkočeno dihanje. Pogine do 60% obolelih živali. Davica napada najraje kokoši, golobe in purane ter ni tako hudo nalezljiva kot kuga in kolera perutnine. Tudi proti tej bolezni "imamo u-činkovito cepljenje. Dr. I. Gerbic: ffctoptjenje in žveplanje vinske Me ★ Slovenska pesem 1. maja V našem listu smo ponovno govorili o ljubezni nasèga ljudstva do petja. Nič raših ljudi tudi tako ne veže na resno, neprekinjeno delo kakor prav petje. Medtem ko se v kaki drugi panogi lotijo dela šele zadnji čas pred morebitnim nastopom, je pa nasprotno pevski zbor v vasi tisti, ki dela vse leto: redne vaje, kak nastop ob tej ali oni priliki, mogoče samostojen koncert. In pevci in pevke se udeležujejo vaj, ne da bi jih bilo treba šele prepričevati in navduševati — oni hočejo peti, oni so vedno peli, tudi v težkih urah in tudi takrat, ko se slovenska pesem ni smela glasiti. Zato so se primorski pevci s tem večjo vnemo posvetili slovenski pesmi sedaj, ko imajo možnost, da goje petje sistematično, pod vodstvom izurjenih pevovodij. Razumljiva je njih težnja, da pokažejo uspeh svojih naporov in da s tem slovensko pesem še bolj uveljavijo. Koncert posameznega pevskega društva je namenjen navadno ožji okolici. Masovni koncerti, ko se združi na desetine pevskih zborov in tisoči pevcev, so pa namenjeni velikim množicam, ki se zbero ob kaki redki priliki. In tako je tudi letos 1. maja mogočno zadonela naša slovenska pesem na Stadionu v Trstu. Zastopanih je bilo 53 pevskih zborov s 976 pevkami in 774 pevci. Skupaj je tedaj nastopilo 1750 pevcev in pevk. Poleg teh je bilo zaposlenih pri telovadbi nad 500 pevcev in pevk. Lepa pevska družina je to, ki bi delala čast tudi velikim narodom. Vendar dokaj manjša od lanske, ker so letos nastopili izključno satno tisti pevski zbori, ki spadajo pod Svobodno tržaško ozemlje. Lani so pa nastopili pevski zbori tudi s Krasa in Goriške s 4200 pevci in pevkami. To, kar zmore naš majhen, izčrpan slovenski narod tržaškega ozemlja, tega ne morejo pokazati niti veliki narodi z vso svojo tradicijo, kulturo in bogastvom. Mogoče, da so ravno vse te krivice, ki se nam gode, povod našemu uspehu, ker hočemo vprav z delom pokazati naš odpor, odločno voljo po napredku in življenju! Čeprav je bilo letos — kakor omenjeno — število pevcev manjše, je bil pa program bolj pester, bolj bogat in za nekatere pevke zbore trda preizkušnja. Kljub temu so naši marljivi pevci in pevovodje z vsem priznanjem in hvaležnostjo rešili svojo nalogo. Priznati treba, da jč za skupno proizvajanje z nekaj tisoč pevci — zlasti s težjimi kompozicijami — nevaren eksperiment, ker si vsak pevovodja pesem lahko po svoje tolmači in po svoje interpretira. Vendar so jo naši pevci rešili naravnost odlično! Tudi pogled na tako ogromno pevsko družino je bil veličasten, kaj šele. ko zadonijo mogočni Novi družbeni red, ki je zrasel na grobišču starega, opisuje Boris Pilnjal:. Pisatelj opisuje privlačno in preprosto, navdušeno in stvarno Posebna značilnost njegovega pripovedovanja je dramatičnost, zato mnogokrat pretrga pripovedno nit. Njegovo najboljše delo je ,jGolo leto"; „O-kej" pa govori o ameriškem imperializmu. Vseuolod Ivanov, sin rudarja od reke Irtiš v Sibiriji, je bil delavec, mornar, -igralec, nato partizan in rdečegardist v Turkestanu in Sibiriji. S sončnimi barvami opisuje revolucijo in vojno v Sibiriji, Mongoliji in Turkestanu. Ivanov je največji pisatelj Sibirije, njenih silnih rek. pragozdov, tundre, stepi in ravnin Znani sta njegovi deli „Sinji pesek" in „Oklopni vlak št. 1419". Ker je njegovo pisanje vedno prevevalo navdušenje za uspehe komunizma, je posvetil mnogo del tudi petletki. Izak Babclj je prinesel v rusko slovstvo židovski jezik odeškega prebivalstva in v „Zgodbi mojega golobnjaka" opisoval svoje življenje Izredno pomembno pa je njegovo delo „Ko-narmija", zvezek črtic iz sovjetsko-poljskih bojev 1920, v katerih je sodeloval Babeli v vrstah konjeniške armade Budjonnega. Leonid Leonov, ki je bil v državljanski vojski rdečearmejec, je odličen pisatelj in je dosegal velike uspehe. Homan „Jazbeci' opisuje življenje kmečkega fanta v Moskvi, sovjetsk" vas po revoluciji in upornike med konservativnimi kmeti proti revoluciji in upo, nike med konservativnimi kmeti proti kolektivizaciji Zelo zanimivo je junaško poročilo Užingis-kanovega poveljnika v bitki ob Kalki z naslovom „Tuatamur". V romanu „Skutarevski" obravnava razmerje izobraženstva do komu nizma in do izgradnje socialistične države. Leo-"ov je zelo plodovit pisatelj. Konstantin Fediti ki je bil med svetovni Vojno nemški ujetnik, je napisal najboljšo kro hiko vojne in revolucije: „Mesta In tela". Delo akordi. Več tisoč poslušalcev, ki so se zgrnili pred pevsko tribuno, je z navdušenjem in odobravanjem sprejemalo pesem za pesmijo, ki so bile druga bolj učinkovita od druge. Pevski program je obsegal 9 pesmi, in sicer 4 italijanske in 5 slovenskih. Italijani so‘ bili zastopani z 10 pevskimi zbori in približno 400 pevci. Kot prva slovenska pesem je bila učinkovita Venturinijeva „Pesem bratstva", ki ima precej ruskega motiva. Dirigiral je tov. Jos. Ostrovška, prof. iz Kopra. Sledila je pod vodstvom tov. Svare Ko-zinova „Partizanska". Lepo je bilo gledati in poslušati s kakim zanosom in navdušenjem so basi poudarjali: „Mi cilj svoj imamo iz rok pušk ne damo, da bodo svobodna slovenska naša tla. Vse tolpe fašistov in belih gardistov spodimo z naše zemlje!" Pesem je bila sprejeta z gromovitim navdušenjem. Pod vodstvom tov. Milana Per-tota so zbori dokazali, da se ne strašijo tudi nima organske enotnosti, a je zelo pomenljive, ker prikazuje Nemčijo med vojno i evolucijo v Leningradu in na deželi. Zlasti plastični so opisi zime v sovjetski prestolnici. Med drugim' deli je pomemben roman „Bratje" o usodi Intelektualcev med revolucijo. Fjodor Gladkov, sin delavsko-kmečke družine, ki je preživljal bedno mladost in bil pozneje revolucionar ter učitelj, je pisal pod vplivom Maksima Gorkega. Z romanom „Cement" iz. državljanske vojne in obnove je pokazal veliko mojstrstvo v opisovanju sodobnega življenja in v obravnavanju perečih sovjetskih vprašanj. Kolosalno kroniko v slogu Tolstojeve „Vojne in miru", polno junaštva ih moči, je napisal pod naslovom „Bela gvardija — Dnevi Tut trnih" Mihail Bulgakov Vladimir Lidin je v romanu .Odpadnik" obravnaval življenje sovjetske mladine, njen-* ljubezenske doživljaje in težka vprašanja. Valentin Katajev je v drami „Kvadratura kroga*' predstavil komsomolce v romanu „Rastralčikl pa sovjetsko uradništvo. Včasih so zelo čitali dela humorista Minaiia Zoščenka, ki je jemal svoje junake zlasti iz krogov polizobražfenstva. Toda pokazal se je nasprotnika sovjetske oblasti, ker ni imel na mena ljudi preroditi, temveč jih je poniževal Sovjetskemu človeku je pripisoval koristoliub-le. iznriienost. neumnost in zlobo. Za zabavo je pisal tudi plodoviti pisalel! Pantelejmon Romanov ki so mu dobro uspevale povesii iz. življenja diiaštva In mestnega prebivalstva II/ in Petrov sta pisala satirićno-humorističnć spise Znana sta romaii „Dvanajst stolov" ii roman ..Zlato lele" ki izhaja v „Pavlihi" Lidija Sejfulina, učiteljica in knjižničarka na Uralu in v Sibiriji, je bila hči tatarskega očita in ruske kmetice iz orenburškega okroSj-. Stvarno jo opisovala psiho novega *loveka, težjih skladb. Zapeli so prav dovršeno Her-cigonjevo hrvatsko pesem „Seljačko". Tudi ta pesem je zelo učinkovita. Najtrša kost pa je bila Vrabčeva „Udar na udar" vendar se je niso naši marljivi pevci zbali in jo prav lepo nalludirali. Tudi pri tej pesmi so prišli basi do učinkovitega izraza, ko so mogočno udrihali kovači na nakovala: „Mi kujemo udar na udar, mi kujemo dan za dnem, da se rodi profet vladar!" Pesem je marsikomu poslušalcu zapustila globok vtis zlasti s končnim revolucionarnim atonalnim akordom. Sprejeta je bila z velikim navdušenjem. Dirigiral je tov. Ostrovška. Kot zaključna peseth je bila mogočna ruska „FizkUlturna koračnica" pod vodstvom tov. Venturinija. Pevke in pevci! Čestitamo vašemu odličnemu nastopu, uspehu in vzorni disciplini. Želimo pa vas čimprej slišati na samostojnem masovnem Koncertu, nikakor pa ne v zvezi s kako telovadbo ali celo nogometom. Naj žive naši pevski zbori! . zlasti žene. Njeno delo .,Virineja“ ki govori o revolucionarki, na kmetih, spada med najsil-nejša psihološka dela sovjetske kniiževnosU Njen slog je preprost, jedrnat in žrvahen. Aleksander Fadejev. ki je preživljal mladost na Daljnem vzhodu in se bori kot komunist proti Kolčakovim tolpam, je napisal roman velike vsebinske in umetniške vrednosti ,,Poslednji iz Udege“, v katerem pripr,veih«je o fantu in dekletu meščanskega porekhv ki postaneta komunista. Zgodovinsko verna je tudi slika mladine v domovinski vojni „Mlade, gvar-dija“, ki prikazuje borbo komsomolcev nroti nemškim okupatorjem na Donu. Značaji teh mladih lju H so jasni in naravni, saj so /rasli v novi družbi in se boxe za vzvtto- o kit-.jo. Roman izhaja v ,,Mladinski revici** Nekdanji bezprizorni, ki je pos‘al najboljši strojevodja v kombinatu Magnitostroia, Aleksander Avdejenko je napisal roman svojega Življenja ,,Ljubim,f. Pisatelj je pr^r-i iz naj-nižjega življenja, bil je potepuh tn brezdomec (bezprizm ni), a je postal graditelj novega življenja in s svojim romanom vzbu-lb splošno pozornost. Roman hnomo v sloven-.kem rievochi. Nikolaj Ostrovski je prav tako d i Ji vi ja! us»;, težjo proletarsko mladost, a se p'cka’il v* revoluciji in borbi za socialistično d.-ižbc. T.i-radi težke rane in bolezni je oslep"i in poslal negiben, toda našel je v sebi nov način borbe, n katerim bo pomagal graditi in utrjevati s »v. jelsko domovino. T.ot’l se je op'-o .M l'a svojega življenja, našel umetniško besaUa ra izražanje svojih idej. Tako je naphal znameniti roman svojega življenja „Kako se je kalilo jeklo", ki je doživel milijonsko nakh' it ni so ga prevedli v vrsto jezikov. Po os- obod.ivi smo tudi Slovenci dobili prevod ijg.t čudovitega dela. (se nadaljuje) Smrt zaslužnega um dni It a Antona Cerarja Danila se še spominjajo tudi starejši Tržačani, saj je tudi tržaškim Slovencem pred mnogimi leti nudil svojo umetnost. Kdor pa je živel v Ljubljani, ta je moral poznati »večnega mladeniča, ki so ga šele zadnja leta uklonila ; toda dosegel jih je 89. Se v čitalni-ško dobo sega začetek njegovega umetniškega dela in ob rojstvu Deželnega gle- , dališča 1892. v Ljubljani je bil tudi on. In potem je preigral celo vrsto vlog v družbi drugih dveh stebrov slovenskega gledališča, Ignacija Borštnika in Antona Verovška. Poznal je in okusil vso slavo in čast, bedo in ponižanje bivšega slovenskega gledališča, veroval pa je v novo rojstvo in prerod slovenske Drame. Kar se je po osvoboditvi tudi zgodilo. Anton Cerar Danilo predstavlja celo poglavje v zgodovini slovenskega gledališča in poleg; nekaterih njegovih nenadkriljivih odrskih ustvaritev se bo njegovo ime omenjalo v zvez! s celo generacijo deloma mlajših, a že tudi pokojnih igralcev. Vsem, k! vedo za težave začetka slovenskega gledališča, bo spomin na Danila drag. Jubiluj Alojzu Keuigliorja Slovenski naturalizem se pričenja v letih okrog 1895., nekako takrat, ko se je že pripravljala k nastopu slovenska moderna: Cankar — Kette — Murn — Župančič. Po krivici so imenovali za njegovega literarnega očeta Fr. Govekarja zaradi teorije, ki jo je privlekel na dan v romanu „V krvi". Govekar je šel samo nekoliko dalje kakor realist Janko Kersnik: medtem ko je ta slikal podeželsko elito, je „naturalist" Govekar podaljšal svojo črto iz trškega mlljeja v mesto, za svoje junake in nejunake pa je iskal meščanske tipe, prevlečene z literarno palino zapadnjakov, predvsem Emila Zolaja. Teda vse to je bilo na • moč površno In plitko, zato je Govekarjeva „naturalistična" struja v Slovencih hitro zvodenela in rodila enega samega epigona v osebi Frana Zbaihlka. Z večjo pravico kakor Govekar bi se lahko imenoval naturalista postojnski rojak l.otz Kraigher, ki je nastopil nekako ob istem času v Ljubljanskem Zvonu. Njegove novele in črtice imajo globljo življenjsko resonanco, pisatelj pa je tudi po svoji liniji skoz in skoz dosleden. Ima pa eno pomanjkljivost, ki je obžalovanja vredna: Kraigher je pisateljeval samo od prilike do prilike in od časa do časa. Ker se ni mogel zaradi svojega poklicnega dela ukvarjati z literaturo na prvem mestu, je ostal nekam v ozadju in je dokumentirat svojo osebno navzočnost v literaturi samo od časa do časa. Najbolj vidno je bilo to leta 1910. ob izidu „školjke", ko se je postavil zanjo Ivan Cankar, potem še ob romanu „Kontrolor Skrobar'*, ki je bil pred prvo svetovno vojno v slovenski književnosti svojevrsten dogodek iz dveh ozirov: 1. zaradi antiteze, ki jo je v „škrobarju" postavil proti nemškemu nacionalistu Rudolfu Bartschu („Das deutsche I.eid"), 2. zaradi erotične vsebine, ki preveva „Kontrolorja škro-barja" od začetka do konca. S tema dvema deloma se je Lojz Kraigher šele habilitiral v naši uradni literaturi, mogoče lahko štejemo sem še „Dramo na travniku", kateri je ustvaril sloves prav tedaj kot literarni kritik nasto-pivši dr. J. A. Gionar. Ro „Skrobarju" je zopet nastal premor v Kraigherjevem pisateljskem delu, dokler se ni proti koncu prve svetovne vojne oglasil z romanom „Mlada ljubezen" in pozneje, po smrti Ivana Cankarja z „Umetnikovo trilogijo", nato pa še z dramo „Na fronti sestre Žive", šele letos, tik pred pisateljevo sedemdesetletnico, se je domača založba spomnila Kraigherjevega ■jubileja ter izdala njegove „Novele", krepko in samoraslo knjigo, ki dopolnjuje pisatel.ievo sliko v podrobnostih in celoti. Lojz Kraigher je bil v slovenski literarni družini vedno med tistimi, ki se niso nikdar potiskali v ospredje, dasi bi imeli po moči svoje nadarjenosti za to večjo pravico kakor drugi književni komolčarji. Svoje književno delo je pojmoval resno ir^ odgovorno. Zdaj, ob svoji sedemdesetletnici, pripravlja novo zbirko novel iz zadnjih let. Ne dvomimo, da bo tudi ta knjiga vredna njegovega peresa, ki se nikoli ni ustavljalo ob malenkostnih pojavih, ampak je vedno risalo stvari, ki jih odraža življenje. n«s«l novel Ivana (‘.ankaria v hrvaščini Nakladni zavod Hrvatske je izdal deset izbranih novel Ivana Cankarja v hrvaščini. Novele — med njimi: Ob zori, Domovina, ti s! kakor zdravje, Lepa naša domovina, itd. sta prevedla iz slovenščine Stanko Tomašič in Ladislav Žimbrek. Knjiga je izšla v nakladi 5«*« izvodov. ~ «SO- , pjVft * ' PRIZOR IZ KOMEDIJE „POKOJNIK" SOVJETSKA KNJIŽEVNOST POZDRAV HOORDIMCIJSKEGA --- ODROM ------ IM PRIZNANJE Ob zaključku svojega dela pošilja Koordinacijski odbor za proslavo Prvega maja v imenu vseh udeležencev proslave vsem ranjenim tovarišem, žrtvam terorističnih napadov dne 30. aprila in 1. maja prisrčne pozdrave ter jim poklanja čisti izkupiček dohodkov s prvomajske proslave v vsoti lir 96.534, ki se nahaja pri finančnem odseku koordinacijskega odbora. Koordinacijski odbor izraža svojo zahvalo in priznanje vsem tovarišem iz tržaških tvornic, ki so svoje delo dobrovoljno izvrševali, vsem mladincem, mladinkam, pionirjem in pionirkam, kj so se udeležili telovadnega nastopa ; pevcem in pevkam, vsem godbenikom, posebno pa godbi »Rinaldi«; vsem tovarišem, ki so sodelovali pri posameznih odsekih, posebno pa še tistim, ki so se odpovedali želji, da se udeleže manifestacij, in so nesebično in požrtvovalno vršili svoje delo dalje. Vse priznanje izraž-a Odbor nadalje Zvezi primorskih partizanov, Udruženju vojnih invalidov, Udruženju bivših deportirancev in vsem množičnim organizacijam, kakor tudi širokim ljudskim množicam Trsta, ki so z veličastnimi manifestacijami odločno in neustrašeno ob terorističnih atentatih, praznovali svoj praznik in brez strahu pred bombami in terorjem mogočno korakali po ulicah mesta ter tako dokazali svojo nepremagljivo moč. Koordinacijski odbor za proslavo 1. maja ob tej priliki ugotavlja visoko zavest in zrelost, ki so jo pokazale delovne množice v borbi za mir, neodvisnost, demokracijo in kruh, v borbi, ki nam zagotavlja srečnejšo bodočnost. Naprej v borbo za demokracijo, neodvisnost, kruh in trajen mir pri nas in na vsem svetu! Smrt fašizmu, svcbcdo narodu! Smrt imperializmu — svobodo narodu ! 200.01)0 borcev za HAS VELIKI DAN NAS PRVI MAJ V ŠTEVILKAH Prvomajska proslava tako velikega obsega, kakršna je bila letos, je zahtevala velikih naporov vsega ljudstva in tudi mnogo denarja. — vse na prostovoljni podlagi. Več kot mesec dni so udarniško zbirali Začelo se je delati samo z močno zavestjo, voljo in močnimi rokami sredstva za kritje stroškov, za blago za 9000 telovadcev, za bakle, za les, za kioske, za prevoz telovadcev, za njihovo hrano, pijačo, sadje, za prvo pomoč itd. Pri gradbenem odseku je sodelovalo 1417. tovarišev z 21.800 delovnimi urami. Zgradili so 63 oblačilnic in kioskov. Odsek za baklado je zaposlil 334 ljudi, ki so v 18.103 delovnih urah izdelali 28.777 bakel. Odsek za prevoz je organiziral 152 prevoznih sredstev. Šoferji so delali noč in dan. Odsek za prehrano je nabavil 120 hi piva, 60 hi vina, 30.000 «Ibloženih kruhkov, 10.000 steklenic sifona, 20.000 zavojev peciva, 10.000 žemelj, 15.000 limon. Rediteljev je bilo 1694. Stanovanjski odsek je preskrbel prenočišče za 6000 oseb. V odseku za propagando je delalo 547 oseb. Propagandni odsek je izdelal 7 velikih plakatov in 7 majhnih letakov. Sodelovalo je 512 tovarišev. V finančnem odseku je sodelovalo 214 tovarišev, za statistiko pa 44 oseb. Uspeh dela je bil mogočen. Nastopilo je 8732 telovadcev, pelo je 2732 pevcev. Godbe so štele skupno 937 godbenikov. Pri bakladi in na Montebellu je bilo prisotnih okrog 60,000 oseb. Pri zborovanju na trgu Unità, v povorkj in na pločnikih pa preko 200.000 oseb. Ves čjsti dobiček prvomajskih proslav v znesku 96.534 lir je bil nakazan za pomoč ranjencem barbarskih terorističnih atentatov. tržaških ulicah BAKLADA Na predvečer prvega maja. Na stadionu priprave. Razlegajo se zvoki klavirja. Mladinci in mladinke vadijo »posebno točko«. Treba je še zadnjih navodil. Vtis imaš, da bo to'1-ka lepo uspela. V tem nastaja mrak. Zunaj stadiona se zbirajo ljudje z baklami. To usmiljeno^ drle, a jih sedaj v trenutku čutiš zadovoljstvo, kot da njih vsaka nikjer več ni bilo. Sprevod je ostal, kot je bil. (Značilno pa je, da bombe niso ranile ljudi, ki so prišli »izzivat« od daleč, temveč razen ene osebe same Tržačane; in ti ranjeni »siavo-komunisti« so skoraj sami Italijani). Razumljiv je beg onemoglih fašistov zaradi manifestacije, ki jim nazorno kaže, kako so osameli. Manife so krepki mladinci neugnani otroci, k! P^vi tako ostro IoW žene, ki nikoli ne marah) ostati do- “ delavca n,.bove žene, kmet,e poma, kadar manifestira ljudstvo, de- ."tenl meščan, mladina, ki odločno ’ ’ koraka po poti, ki vodi k miru m beseda govori : lepo je bilo, zopet smo pokazali, da smo tu mi gospodarji. Čudovit večer. V tem poči — ognjena krogla šine v zrak, se razpoči na desetine krogel in vse se raziete s silnim treskom. Majhen otrok v moji bližini se boji. »Ne boj se, Sergij, to ni streljanje. To poka za naš praznik, to je nam v veselje, ker je jutri^ prvi maj«. In mali se ne boji več. Tudi on čuti ; jutri je prvi maj. Tam doli na igrišču se pa vrste krasni prizori, ognji vseh barv se ču- lavci jeklenih obrazov in vesele Jl „ _ , _ . _ . mladinke. Ko je čas, krene ta živa napredku, na drugi strani pa drnai dovito prepletajo, švigajo, se preli- reka. Prižgo bakle. Ljudje ob cesti, T delomrzneži, sumljive eksistence, va;0. In sijajna svetloba razsveti vso ki čakajo, kdaj bodo zagledali čudo- 1 rnobor.zlJanci z nakradenim blagom, okolico, nato zopet treskanie in poviti ognjeni tok, so nestrpni. pocestnice vseh kategorij, nekaj stu- kanje — dolgo v večer. ..... d.entov, zastrupljenih po fašističnih »Prihajajo, prihajajo. « vzgojiteljih in pa tisti gospodje, ki Potem se pridruži še_ nova skupina ne morejo strpeti ob pogledu na ijud- z godbo na čelu. Tudi ob godbi so sjQk\: II Iffl '1 ■ W\ fe : K W a \ . \ H ■ ;I, ■ \ \ \ ■ "v? -S::A m Jy ril : I. I-JJ: ■- Si ■■■ v ■ ( ■ > ■ V J i l UMETNI OGNJI NA MONTEBELU veden antifašist se ni ustrašil oboroženih .fašističnih formacij. Ko so bili fašisti na višku svoje moči, ko so v svojem besnem pohlepu po tujem divjali po svetu, so jim antifašisti napovedali boj, neizprosno borbo do popolnega uničenja. In danes, ko so propadli, so se v svojem Ves ta žhj3 na Vel.ki trg. Napolni gaU^njega kotička, tako da ta i rft JyNi v zg >dovinl ni videl toliko” ''a. žuljave roke j kmeta sti- skajo svoj Pr’4, ir* zmage. Ob njem stoji ^ !c tržaških plavžev in s ponos»^ -'da na svoj rdeči prapor. Vselita in zbito v enotno maso d'T^Tn us.varj.alne sile, v mogočni nem nerazrešljivem bratstvuJ S Na improvizirgl'šbuno stopi lov. Gasparini, - glaV^g^tiivk lista ,.I1 Lavoratore". ^'^t1 br polnih besedah pove •‘JBrazRlka prvega maja, nato P°j5UPM hočemo gospodarski napfe?"' ŠU hočemo razvoj naše iridusvj'^da hočemo neodvisnost: gos/ “‘n in politično." Ves govor Gasparini Ja so spremljale bui'i1* Za njim je tribuno lov. Vojmir. v kre1* jc iznesel iste misli, ki jih je ; povedal tov. Gašperini, in Se llai; „V Trstu inia^Utične skupine, ki skušajo voVj.i, froti interesom delovnega ljud*fu Šroti interesoin najširših plasti. ®?a prebivalstva. To, kar se je sinoči, ko so naše množice jJL^njale predvečer prvega maja atentatov, nam najjasneje kakšne ,,de- mokrale" vžgal81 f politične skupine. Tl ljudje so strahovalno in hujskaško gonj" . oti svobodi kulturnega udejst. u la Slovencev v Trstu. Zagnali mokiatičnim češ naj anjo proti de- rdečimi Ih Hišk na Zvu prvi, maj P«211!?! himo z zastavami. j7-vel\MK da bi prepoV^. ttemokratičnlm množicam pra./’^ Bivi maj tako, I^Ojmujejo. S to kot same čutf^ gorijo so protiT” ---------- nazivajo celo ^ ' aratične, borele namenoma Neljudski zna- čaj praznika d eSa ljudstva .n' ga spremeniti ^ .‘Uk ozkega kroga ljudi, v ške ^ovnih interesov naših narodov - Jgh ozemlju. Isti ljudje so se nedavnim bo- rili proti delavS ^ U razredu, zažigali in sramotil ^ Zastavo in tolkli do krvi ^ •'i so 'po ulicah prepevali pé»W, , '''etarske borbenosti. V času, ko nj »Sv, , 5y-l0cl vodi neizprosno borbo narodnostne in jezikovne skupno z italijanskimi je J.nimi množica- ■kmetov, uradnikov in obrtnikov se zliva na zbirno mesto. Nemoteno in mirno prenaša ljudstvo izpade propadlih faSističnih zločincev. Zaveda se, da je obnašanje odraz človeške notranjosti in po tem so 11 svojega nasprotnika In mu privošči le pomilovalen pogled. pr8vi?6 rn1 mi; medtem demokratizacij0 ljenja in za za Tjd j socialnih pravi0’, J rod izvojeval , borbi, dobiš H1* e ^ narodne izdaj0' f|QvJ cepiti enotno8* ^ v Primorju. 0 *eku borba za javnega žlv-Političnih in Uh je naš na-hnoosvobodHnl Budi — prave i skušajo vaznega ljudstva a, ki smo jo vodili pod okupatjrjem in botba, ki carni, kajti le trio bomo vodili jo je naš narod vodil od prvega uspešno borbo za prvvi :o naših ra-maja 1945 dalje za našo navodno svo- rodov in za boljšo bodočnost Trža-bodo — borba, ki je po/ez.ua Slo- škega ozemlja. Ta boran pomeni za vence in Hrvate z Haltlanskiml de- Slovence in Hrvate batbo za naroci-mokratičnimi množicami — je jamo no enakopravnost, za enakopravnost POVORKA TELOVADCEV SKOZI MESTO pokazala, da se je naš narod v osvobodilni borbi prekalil in da .te na.a moralna in politična enotnost nezlom- dožnosf Slovence/ in Hr-tem ozemlju nam nareku- naših jezikov, za svobod a r.nšega kulturnega udejstvovanja, s tem bomo tudi peščici slovenskih narodnih Izdajalcev pokazali, da se enotnost našega naroda, s krvjo in neštetimi žrtvami skovana, ne da razbiti. V tem duhu proslav,jamo letos prvi maj." Po končanih govorih se je vsa ta množica ponovno razvila v povorko. Le ob že prej omenjenih mestih Je plačana drhal skušala motili, toda zaman. Delovni ljudje se ne puste izzvati od peščice propadiin, bednih ljudi, zato pojejo in vzkl’kajo skozi Korzo in trg Goldoni vse gor do trga Garibaldi, vse je en samospev prvemu maju — prazniku vseh poštenih, vseh delovnih ljudi. NA STADIONU Vsa mogočnost letošnje prvomajske proslave v Trstu je prišla tretjič do izraza popoldne, ko so množice do poslednjega kotička napolnile ogromen stadion pri Sv. Soboti. Se vsaj enkrat tako velik bi moral biti stadion ,dav bi sprejel Se vse one, ki so se pač morali zadovoljiti s prostori na višinah nad stadionom, da so tako vsaj od daleč imeli možnost prisostvovati telovadnemu nastopu skoraj 9000 telovadcev. Pravcate reke ljudi so se že pred dvanajsto uro začele stekati proti stadionu in napolnjevati stopnišča in tribune. Kdor bi ne poznal organizacijskega smisla naših ljudi, bi pač ob pogledu na vso to pisano množico delavcev v tutah, kmetov v prazničnih oblekah, bivših partizanov, telovadcev in telovadkinj, upravičeno živel v strahu, da bo vsak čas nastala popolna zmešnjava, iz katere se bo le težko izvleči. Toda vsakemu posamezniku iz tega morja ljudi je bilo odrejeno mesto, vsak je vedel zanj in se pomikal v svoji smeri. Številni prostovoljni reditelji pač niso imeli ob taki organizaciji najtežjega dela Informacijski centri, sanitetne postaje, prehrambeni in drugi oddelki so poslovali naglo in točno. Vse v najlepšem redu — toda vrnimo se na stadion, kjer se med vedno novim zlivanjem ljudstva vrše poslednje priprave za veliki nastop. Igranje številnih godb na vsph koncih ogromnega telovadišča preganja nestrpnost x množici, zvočniki, no avtomobilih pozivajo zdaj tega, zdaj onega funkcionarja na svoja mesta, pred telovadci urejujejo zadnje značke na terenu za nastopajoče. Hrup na stadionu se stopnjuje od minute do minute, naenkrat pa se izpremeni v oglušujoče ploskanje, in vzklikanje. Izpod tribune zdrvi po tekališču okrog telovadnega prostora vrsta motoristov in otvori nastop. Seveda ni steza okrog telovadišča primerna za motorne dirke, celo izredno nevarna je, toda to ne moti štirih neustrašenih motoristov, da se ne bi pomerili med seboj. Marsikomu med gledalci je zastal dih ob blazni brzini, s katero so motorji rezaif ovinke ; ko pa se je iz oblakov prahu izven ovinka pokazal motorist zdrav in živ v še blaznejšem tempu, priznalnega ploskanja ni ho- vsaj meni se je zdelo tako, kot da telo biti konca. To je bila novost za prisostvujem filmu o prvomajskih te-mnoge gledalce. lovadnih paradah v Moskvi. Nič za- Prvi zvokj koračnice so napovedali to, če se je tudi še mnogim drugim prihod telovadcev. In res so hip na- to samo zdelo, užitek ni bil nič manj-to prikorakali kot stari, izvežbani si. Pravijo, da bodo te skupine na-vojaki na telovadišče najmanjši pio- stopile tudi v inozemstvu. Veselimo nirji v rdečih hlačkah, vsi rjavi od se tega in jim želimo, da bi povsod vztrajnega vežbanja na soncu. Spet s svojimi nastopi dokazale moč naše je pretresalo navdušeno pozdravljanje mladine ob slovanskem morju, množice stadion. Klavir udari močne- Posebnost zase, seveda, jc bila vr-je prve takte in že izvajajo pred hunska telovadba na drogu. Tako so očmi desettisočev pionirji, nekateri se ti telovadci vrteli in sukali, med njimi ne večji od metra, vaje, da je ves stadion utihnil in samo vse prej kot lahke za take malčke, gledal in občudoval. Odobravanje je Toda pogum premaga vse: težave vaj, bilo ogromno. Vsakdo od tisočev na-nenavajenost na klavir in tremo; stopajočih si je na tihem želel po-sproščen vihar navdušenja je popla- stati tak telovadec in morda je kak-č'al mate, ki so kar ponosno odkora- ^en tudi sklenil, da bo postal, kali. Telovadni nastopi so izčrpani. Le nekaj trenutkov in zamenjale Zvočnik napoveduje: prične se nošo jih pionirke. Teh pa je toliko, da gometna tekma med sindikalnima ne morejo vse hkrati nastopiti. Dva- representancema Zagreba in Milana, krat napolnijo telovadišče in za eno Med gledalci završi. Mnoge seveda skupino je še vedno zmanjkalo pro- nogomet ne zanima. Pripravljajo se štora. Zelena krilca, bele srajčke, na odhod, toda glas skozi zvočnik smejoči se obrazi in pisanj robčki, nadaljuje: ta tekma predstavlja za-s katerimi so mahale med lepo izva- četek športnih odnosov med Jugosla-janimi vajami, vse skupaj je nudilo vijo in Italijo. Tudi športniki smo o* em sliko pomladi, zelenečih in poklicani, kot politiki in vsi ljudje, mlado rast poganjajočih polj. Ta da pomagamo odpreti na stežaj vra-mlada rast pomeni življenje. Toda ta dobrega sosedstva, da čimprej u-življenja ni brez dela, dela rek in stvarimo slogo med narodi. Ves sta-uma. Krepki mladeniči so ponazori- dion je v navdušenju. Italijani in li to življenjsko resnico v vajah, k; Slovani pritrjujejo in ploskajo. Nihče so v simboličnih gibih prikazale delo več ne odhaja. Vsaj začetek bodo po-naSega kmeta-kosca in delavca-kova- čakali vsi, da prisostvujejo temu veča. Samo pohvalo zaslužijo ti tisoči likemu dogodku. Na igrišče prite-mišičastih mladeničev, ki so izrab- čejo igralci, izmenjajo si spominska ijali noči za vaje, ker jim dnevno darila, rokujejo se, kppitana obeh modele tega ni dopuščalo. In prav ta- štev se objameta in poljubita. Množi-ko mladenke. Oboji so izvajali svoje ca burno odobrava, ploska, vzklika vaje boljše kot lani, skladneje, z več- bratstvu in prijateljstvu. Zmagali so jo dinamiko in kar je še posebej Jugoslovani. Ne — zmagali so oboji, ugajalo — v večjem številu kot lani. zmagali so pošteni ljudje, ki nimajo Višek telovadnega nastopa naše vzroka, da bi se med seboj sovražili, mladine pa so nedvomno pokazale Pevski koncert je bil že v mraku, množici izbrane skupine telovadcev, Slovanska in italijanska peta pesem dekleta v belem in zagoreli fantje iz 2500 grl je zaključila nastop na v rdečih hlačkah, kj so navdušile stadionu — prvomajski nastop v ves stadion. Prav nič ni aretirano in Trstu 1947. ZASTAVE NA ČELU POVORKE GOSPA Z NAGEUAII ROMAN C R O N I NA m V neki galeriji v Londonu je na dražbi umet- / niSkih del vzbujala največjo pozornost slika ,.Gospa z nageljni". Med kupci je zmagala Katarina Lorimer, lepa ženska 35-tih let. Katarina je vodila trgovino „Antika" in bila. slavna kot strokovnjakinja v vseh vprašanjih dekorativne umetnosti In slikarstva. Imela je mater, kateri je uredila vilo izven Londona, in nečakinjo Nancy, kateri Je nadomeščala mater. Ko se je Nancy zaročila, je povabila Katarino, da ji predstavi svojega zaročenca Mad-dena Chriša, ki je bil kot predsednik „Združenih tvornie ideja" ena izmed najbolj znanih osebnosti v Clevelandu. Na Katarino ni Madden napravil najboljšega vtisa, ko pa se je z njim vozila na obisk k svoji materi v Wimbledon, je svoje mnenje že nekoliko spremenila. Njena mati, dokaj čudaška stara ženska, ni Maddena nič kaj prijazno sprejela. In načela je vrsto opazk, pregovorov in svetopisemskih citatov, s katerimi je napolnila Maddenu glavo. S puritansko strogostjo, v kateri je bila vzgojena in s svojim globoko vkoreninjenim egoizmom je bila v resnici grozna. Toda ta večer, razgreta od znatnega števila skodelic močnega čaja in s svojimi razmotn-vanji o visoki morali, pa je svoja gosta naravnost gnjavila. Katarina je sicer poznala svojo mater in bila vajena vseh njenih muh. Pozirala je s težavo grozno ribjo pašteto, katero je sovražila ze iz svoje otroške dobe in opazovala Maddena in način s katerim je prenašal napade njene matere in proti svoji volji je bila prisiljena občudovati njegovo duhovitost in neoporečno zadržanje. Seveda je on igral komedijo, kajti razgovor je zavzel povsem nemogočo smer in on se je moral počutiti kot riba na kopnem. Vsekakor je sledil razgovoru z zanimanjem in jedel z dobrim tekom. Pomalem, ko so prišli do češpelj, je Katarina uvidela, da je Madden hote ali nehote že skoraj pridobil njeno mater. Ko so ponovno stopili v salon, kjer je prasketal lep ogenj in obseval medvedjo kožo, razprostrto pred kaminom, okrase iz časa kraljice Viktorije in porcelane, ki so krasili jiolico, je gospa Lorimer zadovoljno vzdihnila. »Sedite na stol, gospod Madden«, je dejala, »boste videli, kako je udoben. Bil je mojega pokojnega moža in ne dovoljujem nikomur, da bi ga rabil. Sledili boste igri med mano ip Katarino.« Ta igra na karte v dvoje, na katero je namigavala, je bila presenetljiva kršitev njenih puritanskih načel in je bila poleg radia, za katerega je bila vsa neumna, njena največja strast. Vsak week-end je brez usmiljenja prisilila hčer, da je morala igrati z njo. Madden je vprašujoče pogledal Katarino in nedvomno znal čitati v njenih očeh, kajti govoril je s prosečim glasom. »Vaša hči,« je dejal, »se mi zdi malo utrujena. Ne bi hoteli igrati eno partijo z menoj?« »Moj Bog! Katarina je vedno utrujena, ko gre za uslugo svoji materi.« »Saj ne gre za to. Toda jaz bi tako rad igral«, je silil Madden. »Prepričali se boste, da nisem lahek nasprotnik.« »Zares?« je vzkliknila gospa Lorimer. »Niste lahek nasprotnik? Dobro, bomo videli.« Pogledala je na stensko uro. »Imamo pol ure časa. Ob osmih je lepa oddaja: Črni biser. Moramo jo slišati.« Usedla sta se blizu ognja, pred mizo, pregrajeno z zelenim suknom, medtem ko se je Katarina, srečna da se je izognila tej sitnosti, udobno naslonila na divan in sledila igri z rastočim zanimanjem. Vedela je, po svoji dolgi izkušnji, da bo prišlo do prerekanja in razprav, če ne bo Madden popustil na vsej črti. Gospa Lorimer je dobro začela. Imela je prednost in potegnila je dobre karte. Z naočniki na nosu in z mandeljni pri roki se je zadovoljno naslonila v naslanjač. Imela je srečo in vodila je v igri. Toda Madden je pazil in v nekem trenotku je prevzel vodstvo on. Kot je Katarina predvidela, je začela njena mati goljufati. Stara gospa je imela to grdo napako: zgube ni mogla prenesti. Nikoli! Naj se zgodi kar koli, ona je hotela na vsak način dobiti. Malo ji je bilo mar, če ji je vest kaj očitala ali ne. Raje kot bi prenesla sramoto izgube, se je stara gospa vdala v varanje svojega nasprotnika in to brez vsake previdnosti. Seveda je to Madden takoj opazil. Katarina, ki je imela oči uprte v igralca, je pričakovala, da bo videla razkrinkanega krivca. Če se bo on upiral, bo nastal prepir in če bo molčal, bo pokazal pomanjkanje energije. Madden pa je medtem drugače ukrenil. Z največjo resnostjo je začel pomagati gospe Lorimer pri njenem varanju. Mesto slabe karte, na katero bi imela ona pravico, ji je nastavil dobro in branil se je izrabiti ugodne položaje, ki so se mu nudili. Na ta način se ji je čedalje bolj priljubil. Spočetka je pokala od smeha in z velikim zadovoljstvom je sprejemala Maddenove usluge. Nato pa je polagoma izpremenila svoj izraz. Ošinila ga je enkrat, dvakrat z nezaupnim pogledom in po vrsti srečnih potez se je končno zamislila, se ustavila in zardela. »Občudujem vas, gospa Lorimer,« je dejal Madden z vso resnobo. »Prehodil sem ves svet, pa nisem naletel na igralca, kakor ste vi.« »Kaj vendar govorite!« je vzkliknila starka. »No, prav zares, draga gospa.« Njegov glas je zadobival tiste medle odtenke, ki so značilni za severne Ame'ričane. — »Vi ste največji šampion kart, s katerim sem imel kdaj opravka.« JACK I.ONDON: K R ISTO K DL M Al' 94) Spotoma je Karson pripovedoval Dimaču, da je bil nekoč železniški uradnik in da se je zaradi jetike-lotU kmetijstva. V Kaliforniji je z ženo zasadil krasne sadovnjake, se pa pri tem zadolžil; sedaj pa skuša z iskanjem zlata priti do bogastva. Prišla sta tako do prepada, preko katerega je vodil kakih 3® m dolg most iz strjenega snega. „Kar nič vabljiv most," je mrmral Karson. ,.Ako se ga srečito rešim, mi ne bo več do mi-lijonarstva. Glej, kako ga je sonce izlizalo." Vendar je šel on prvi preko, češ da je lažji od Dimača. Četudi bi skoraj omahnil v prepad, se je končno le prigugal na nasprotno stran. „Zdaj pa je na tebi vrsta," je vzpodbujajoče zaklical Dimaču. 95. Držeč ravnovesje s palico, je Dimač prešel že dve tretjini trhlega ledenega mostu, ko je zaslišal za seboj sumljivo pokanje. Prestrašen Karsonov obraz je jasno pričal, da se dogaja nekaj usodnega. Pospešil je korak, toda nenadoma je zazijala pred njim razpoka, ki se je vidno širila. Mrzlično se je pognal preko, toda ob robu mu je spodletelo. Z vso močjo je zasadil okovano palico v led in tako obvisel s prsmi.nad špranjo. Za hrbtom pa je pokalo in se treslo. Most se je rušil in bobnel v globino. Dimač je že mislil, da bo po njem, ko ga je oplazil konec vrvi, ki mu jo je vrgel Karson. Stara gospa je globoko vzdihnila. Oči, podobne kolesom, so ji hotele izstopiti izpod čela in zdelo se je, đa bo vsak čas treščilo v Maddena. Toda nenadoma se je pričela smejati. Smejala se je na vse grlo in ko je zagnala karte po mizi, je prebrnila čašo pečenih mandeljnov. Vse svoje življenje je Katarina ni videla, da bi se tako smejala. »Ah! Moj Bog! Ah! Moj Bog!« je končno sopihajoč vzkliknila starka. »Kako je vse to smešno! Šampion! Ali si slišala, Katarina? Nezaslišano!« »Ne, gospa, res mislim. Zagotavljam vas,« je ponovil Madden. Ne da bi ji uspelo pomiriti se, se je pozibavala na stolu in mu dala z roko znamenje, naj molči. Med tem so ji po licih tekle solze veselja. _ »Nehajte,« je vzdihnila, »saj bom umrla! Ne! lo je preveč smešno. Šampion na karte! In jaz sem ves čas sleparila!« V oni majhni sobi najbrž ni nikoli tako odmevalo od izbruhov smeha. Nazadnje je stari gospe le uspelo »ri>ostaviti svojo častitljivost. »Ojoj,« je tedaj vzkliknila in si obrisala solze. »Skoraj bi zamudili prftos.« Z brzino, katere bi ji človek ne pripisoval, se je pognala k radijskemu aparatu in ga odprla. Prvi hip se je zaslišalo nerazločno renčanje, potem pa je zvočnik našel svoj pravi glas. Prenos se je res že pričel. Govorila je neka deklica. Madden se je zastrmel v Katarino in videl, da tudi ona strmi vanj. Tudi oči starke so se široko razprle in se obračale od ene strani na drugo. Deklica pa je še kar govorila. »To je nemogoče!« je dejal Madden. Ne, ni bilo mogoče! Nancy je ležala, imela je mrzlico. Nancy je bila bolna in ni mogla dvigniti se. »Kaj je to?« je zakričala stara gospa, ko je njena osuplost dosegla vrhunec. »To mora biti neka pomota,« je dejala Katarina osupla in zmedena. Toda ni bila nikaka pomota. Glas, ki je prihajal do njih, čist in jasen, je bil v resnici Nancin. TRETJE POGLAVJE Nancy je bila ves dan v postelji. Bolela jo je glava in kosti. Toda mrzila je posteljo in čutila se je čedalje bolj vznemirjena. Ne da bi ji mogoče Mesečna noe v Arkadiji povzročala posebne skrbi — stvar je bila že naštudirana in v teku week-enda ne bi bilo nikake vaje, vendar jo je ta nepredvidena nadloga, ki je prekršila natančen red njenega življenja, spravila v slabo voljo. Kadar ji kaka stvar ni šla, kot bi ona hotela, se je razodel v njej tolikšen egoizem, da je bila kar neznosna. Kakorkoli se je Katarina branila priznati, jo je vendar ona nekoliko pokvarila s svojo preveliko popustljivostjo. Da bi opravičevala svojo nečakinjo, je vedno govorila, da je ta še otrok. In Nancy se je privadila misli, da ima do vsega, kar je prejemala, pravico, da ji je vse to dolgovano. PRIHKIUJ, IN NARISALI MILKO R AMIVI O 96. „Hitro", je zavpil Karson in krepko potegnil za grm, da je Dimač mogel zlesti na mostišče, ki se je nevarno nižalo. Ko je snežena grmada končno bulinila v globino, se je ravno hotel oprijeti skale ob ledeniku, a je ni dosegel več. Tedaj je Karson silovito potegnil in vrv ga je dvignila na ledenik onstran prepada. Toda Karson je pri tem izgubil ravnotežje in jel obupno grabiti z rokami po gladkem ledu, da bi ne zdrsnil. Na mokrem ledu pa je začelo kmalu tudi Dimaču polzeti. Njegova teža bi ga gotovo povlekla navzdol, če se ne bi lažji Karson končno le pravočasno zasidral in nategnil vrv. Dimač se je z vso silo svojih mišic tiščal ledene površine in vprav 'takrat, ko je začutil, da začenja drseti tudi on, se je vrv nategnila: Karson se je ustavil in zasidral. ' 2> Inženir t-eontjev se je vozil k preizkušnji svojega topa. V vlaku se je seznanil z dvema sopotnicama: prva se mu je predstavila kot Marija Sergejevna, druga kot Nataljà Mihaj-lovna. Preizkušnja topa je sijajro uspela. Iz Moskve Je I.contjev moral na fronto, kamor so mu sledili vohuni. Njegovo bivališče je izsledila Natalja Mihajlovna, ki je prišla na fronto z neko igralsko družino. Nemci so takoj poslali pod vodstvom Petronesca 'Sest svojih ljudi v vlogi delegacije na rusko fronto in to v fasu, ko se je Lcontjev pripravljal na odhod. Goste so na fronti veselo sprejeli, pozoren pa je postal nanje Bahmetjev, sodelavec pri armijski protiobveščevalni službi. Od tistega hipa je Bahmetjev neopazno, toda vztrajno opazoval Petrova in prisluškoval njegovemu pogovoru z Leontjev'-m. In čeprav ni bilo v tem razgovoru nič sumljivega, je bil Bahmetjev čedalje bolj oprezen. Neki šesti čut, intuicija nadarjenega delavca v protiobveščevalni službi sta mu pravila, da se tu plete nekaj nepoštenega. , Petrov je bil preglasen, prepogosto je rabil »ljudske« izraze, hoteč s tem podčrtati svoj poklic preprostega delavca, preveč poudarjal ljubezen do krajev, od koder je prišel, tudi je bil nenavadno poučen o stanju surovin in o industrijskih sredstvih. Smejal se je pogosto in glasno in v tem smehu je bilo nekaj neiskrenega, neka prefinjena, peklenska, premišljena igra. Bahmetjev je postal pozoren tudi na govorico Petrova. Njegov izgovor je bil popolnoma pravilen, brez tujih prizvokov. Toda tudi ta pravilnost je bila nekako pretirana. Petrov je preveč razločno izgovarjal besede, sekajoč jih na zloge. Prisluškujoč temu govoru, je Bahmetjev pomislil, da Petrov z naporom izbira besede in jih sestavlja v stavke. Tako govorijo inozemci, ki so se dobro naučili ruščine. Čeprav jo odlično obvladajo, jim je kljub temu vedno tuj jezik. Še prej pa, ko je stal poleg Petrova, je Bahmetjev začutil nek komaj zaznavni duh, ki ga je tako rekoč izločal vodja »delegacije«. Bil je to poseben duh, ki se vpije v človeka v teku let. Tak duh gre od moških, ki uporabljajo vsak dan dišečo kol insko vodo, oster tobak in močno dišečo kremo pri britju. Ta sestavljeni, značilni duh ni bil v skladu z grobimi prostaškimi manirami Petrova in tudi ne s tem, da se je skliceval na to, da je bil pred delovanjem v partiji strugar v Kinešmu. Medtem je bila večerja končana in prišel je čas počitka. Goste so razmestili v zemljenice. Bahmetjev je prevzel nalogo, spremiti Petrova in njegova dva tovariša. « V zemljenici so bile skrbno pripravljene postelje z belimi, čistimi rjuhami. Bahmetjev je voščil gostoma lahko noč in šel iz zemljenice. Taborišče je ležalo v nočni tišini. Bilo je zelo temno, Bahmetjev pa se je prav dobro znašel v temi in se je napotil po stezi naravnost k zemljenici, v kateri je stanoval Leontjev. Leontjev še. ni spal. Bil je navajen nočnih obiskov kapitana in se je prijazno nasmehnil Bahmetjevu, ki se mu je bil prikupil zaradi svoje mladosti, skromnosti in obzirnosti. — Oprostite, da vas motim, — je rekel Bahmetjev, — toda hotel sem zvedeti, kdaj odpotujete. — Jutri zjutraj, — je odgovoril Leontjev. — In veste, imam srečo! Odpeljem se skupaj z delegacijo. Tovariš Petrov mi je ljubeznivo ponudil mesto v svojem avtu. In to mi je vsec, zakaj samemu potovati bi bilo preci'olgočasno. , . , t „ Bahmetjev je molče poslušal Leontjeva. Ponudba Petrova je bila prav za prav docela naravna. — No, dobro, — je rekel Bahmetjev, — ne bom vam jemal počitka. Lahko noč! — Nikar, — je odgovonl Lcont]ev, prav me se mi ne spi. Poklepetajva nekoliko, kapitan. Stopila sta ven na zrak, sedla na klopco^prer ^zcim Ijenico in zakadila. Po kratkem odmoru j ,tiho rekel: — Včasih rad sanjam. no, ker vas imam rad. ruiu, . 7arndi skromnosti in načina vaše govorice in , imate nekam otožne oči. Oprostite, da pričan, da se bova še videla. Veste kaj : dajva si drug drugemu besedo, da se sestaneva po vojni pri meni v Moskvi, na Čistih Ribnikih. Tam je moje stanovanje, ki je pridržano zame. Pripravim vam kuhanega vina, zaigram vam iz Chopina — znam nekoliko igrati — sedela bova vso noč ... Naj bo to prva noč miru. Ali si predstavljate, kapitan, prvo noč p° vojni? ... Okna stanovanja bodo na stežaj odprta — nobene zatemnitve ne bo več !... Pač pa bodo okna hiš razsvetljena na moč... Ali daste besedo? Bahmetjev je vstal in izpregovoril zelo resno: — Dam. — Kako bo krasno, — je nadaljeval skoraj ginjen Leontjev. — To bo čudovito lepo!.. Vidite, kakšen sanjač sem. Morda je to smešno pri moji starosti .. — Ne, — je odgovoril Bahmetjev, — to ni prav nič smešno. To je pravilno. — No, seveda, ni smešno, seveda je pravilno, — je nadaljeval Leontjev. — Potrebno je, nujno in dolžnost je sanjati... Sanjajoč preobražajo ljudje svoje življenje, izvršujejo čudovita odkritja, izumljajo čudežne stroje, gredo naprej. Pred vojno sem imel krasne sanje, kapitan ... Imel sem v mislih narediti raketni motor. Toda življenje je izvršilo popravek v mojih sanjah in tako sem se moral baviti z »L-2«. Ali priznati moram, da še vedno ljubim svoje sanje.. Bahmetjev je molče stisnil Leontjevu roko. Nekaj časa sta še posedela, zatopljena vsak v svoje misli. Potem se je Leontjev poslovil od Bahmetjeva in šel v zemljenico. Bahmetjev je ostal sam. Nekaj mu je pravilo v srcu, da preži na inženirja nesreča in da je ta nesreča povezana z nekimi čudnimi, še nerazumljivimi nitmi z »delegacijo« in njenim vodjo. Toda Bahmetjev ni imel nikakih niti najneznat; nejših dejstev, ki bi mogla upravičevati njegove slutnje, in zato ni imel niti najmanjše podlage, da bi uradno posegel vmes. rau sanjam. Govorim vam O tem iskre-imam rad. Rad, zarad, v^mladost,. 10. Hišica v SkoInikih Okrog treh ponoči je stražnica št. 5 opazovalne in obveščevalne službe Moskovske cone, ležeče v rajonu Klina dobrih sto kilometrov od Moskve, zaznala pretrgano ropotanje osamljenega nemškega letala, ki je letelo v veliki višini v smer prestolnice. Takoj so bili o tem obveščeni štab in sosedne stražnice. Nekaj pozneje so to letalo javile tudi stražnice št. 16, 17, 19 in 21. Ni bilo nobenega dvoma, da je šlo letalo na izvid ali pa je imelo namen, odvreči na primernem mestu padalce V štabu so odločili, da je treba »sneti« to letalo. Deset minut nato je lovsko leial0, ki tp ie vodil poročnik Morozov, odkrilo v višini tisoč tri sto metrov nemško letalo, ki se je spuščalo navzdol z ustavljenim motorjem. Očividno je Nemec izbral točko na katero je nameraval spustiti tovor ali padalce. Morozov se ni pomišljal temveč se je pognal za Nemcem, ga napadel nepričakovano od zgoraj v rep in z dvema zaporednima streloma zažgal letalo. S plamenom obdano letalo je padlo prod zemlji kakor Kamen, puščajoč za seboj dolgo sled dima. Na mesto, kamor je padlo sestreljeno letalo, se je jiripeljal operativni dežurni oficir najblizje vojne edinice. Našel je razbitine stroja in zoglenela, izka- t6£^3 kCI* mični, in_i\ciin \jv»»--» - • v Žt SLum Mo* Mal nSfh » mcšfcnskil, kro- fe le bovS spiih še kdaj’ videla 1. Sicer pa sem pre- Jih. Moška v ci.ih, s,a bila očitno nemška agenta, k, sta se nameravala spustiti s padali na tem kraju. In zares, v žepu enega med njima je bila beležnica z raznimi sumljivimi zapiski, ki so bili napisani s tajnopisom. Pozneje se je poizvedovalnim organom posrečilo razgonetiti en tak zapisek s tole kratko vsebino: »So-kolniki.., Zimsko jutro... Smuči.. 17., Natalja Mihajlovna«. Dva dni pozneje so se začeli preiskovalni organi zanimati za »lirično pevko«, umetnico Moskovske estrade, Nataljo Mihajlovno Olenino, stanujočo v hiši št. 17 v neki preseki v Sokolnikih. Nam že znana stara hišica v Sokolnikih je postala predmet skrbnega in tajnega opazovanja. Med maloštevilnimi obiskovalci te hišice je bila tudi dobrodušna starka s svojo večno mrežo — Marija Sergejevna Zubova. Gospodinja te hiše je bila vdova po nekem Šere-metjevu, ki je bil nekoč kaznovan zaradi svojega protiso v j etskega udej stvovan j a. Najprej sta bili aretirani vdova, šeremetjeva in »lirična pevka«, naposled pa tudi Marija Sergejevna Zubova. Ko so Zubovo vprašali, čemu živi tako dolgo v Moskvi, dasi je njen mož profesor v Leningradu, je odgovorila, da pričakuje od moža navodil, kam naj gre in kaj bo dalje z njo. — V Čeljabinsku mi je bilo že prav hudo, — je rekla. — In tako sem se preselila v Moskvo, državljan, sodnik. — Odkod poznate Nataljo Mihajlovno? .— Seznanile sva se v vlaku, ko sem se vozila iz Čeljabinska. Vse to je Marija Sergejevna pripovedovala zelo mirno, z običajno dóbrodusnostjo in zgovornostjo. Toda prav v tej hladnokrvnosti je preiskovalni sodnik zaslutil mnogoletno izkušenost in tisto posebno, globoko odkrito moč volje, ki jo imajo izkušeni zločinci. Zato tudi nastopajo tako mirno, prosto in samozavestno. Ko je preiskovalni sodnik končal zasliševanje, se je zvezal z Leningradom in zahteval, naj takoj pošljejo podatke o Mariji Sergejevni Zubovi, ženi profesorja Tehnološkega zavoda. Ponoči je prišlo iz Leningrada poročilo, da sta Marija Sergejevna Zubova in njen soprog, profesor Zubov, umrla pred nekaj meseci in da sta oba pokopana na Preobraženskem pokopališču. Zjutraj pa so poslali odgovarjajoče dokumente, ki jih je preiskovalni sodnik prebral z zadoščenjem. Zaslišanje se je pričelo točno ob petih popoldne. Ženska, ki jo je stražnik pripeljal v kabinet preiskovalnega sodnika, je vstopila z neprisiljenim^ dostojanstvom človeka, ki je prepričan o svoji poštenosti in o tem, da gre zgolj za nesporazumljenje, ki se mora v kratkem razčistiti. Pristopila je k mizi, za katero je sedel preiskovalni sodnik in ga vprašujoče! pogledala. — Sedite, prosim, je rekel preiskovalni sodnik zelo korektno in se nekoliko pridvignil v svojem naslanjaču. — Hvala, — je odgovorila dostojanstveno ženska in se počasi spustila na stol. — Vaše rodbinsko in krstno ime, očetovstvo? —« je vprašal preiskovalni sodnik v takem tonu, kakor da daje ta vprašanja zgolj iz navadne, iz gole formalnosti. — Zubova, Marija Sergejevna. To sem že povedala, — je rekla ženska. — Ali ste iz Leningrada? <— Da, — je odgovorila starka. — Tudi to sem že povedala. ' ' — Iz Leningrada? — je ponovil preiskovalni sodnik, kakor da ni vzel za mar njenih besed. — Profesor Zubov je vaš soprog? — Moj mož, — je odvrnila ženska. — O tem sva že zadnjič govorila. — Tako je, — je odgovoril zelo vljudno sodnik. —-Ali je že davno, odkar ste izvolili vstati od smrti? — Ne razumem vas... O čem govorite? — Govorim o vaši smrti, na žalost. Umrli ste pred osmimi meseci, — je odgovoril preiskovalni sodnik z docela resnim glasom, gledajoč naravnost v obraz ženski, sedeči pred njim. — Oprostite, da se moram dotakniti tako žalostnih okolnosti vašega življenjepisa, toda službena dolžnost mi to nalaga. Starka je poslušala ta stavek molče in na videz mirno. Samo pogled je obrnila za spoznanje v stran. Njena ravnodušnost kajpak ni bila naravna. Po kratkem pomišljanju se je rahlo nasmehnila in rekla: — V moji starosti in v mojem položaju mi res ni do šale. Morem vam samo reči, da nisem še nikdar umrla in da za zdaj tudi ne nameravam storiti kaj takega. Preiskovalni sodnik je vzel tedaj iz mape ne*, listine in izpregovoril v istem resnem tonu: NAŠ DELEŽ Za nami je naš veliki praznik. Srečne smo bile ob pogledu na mogočne strnjene vrste, ki so pokazale, kaj je Trst in kdo tvori jedro tržaškega prebivalstva. Proti trgu Unità so se valile nepregledne množice in med temi ogromno število deklet in žena; mnoge med njimi upognjene z obrazi, zgubanimi od težkega dela, od sonca in vetra, so vendar ponosno stopale v vrstah naprednih ljudi. Častno so prispevale naše žene svoj delež za prvi maj in ni je bilo akcije, kateri ne bi dale na razpolago vseh svojih sil. Sodelovale so pri organizaciji in pri vseh tistih drobnih delih, brez katerih ne bi proslava nikdar tako uspela. Mladinkam in mladincem, pionirkam in pionirjem so žene, združene v organizaciji ASIZŽ krojile, pomerjale in šivale nove obleke. Skrbele so, da so naši udeleženci proslav .iz okolice dobili prenočišča in hrano, organizirale so zanje tudi nabiralno akcijo. Kakor že dalj časa pred prvim majem, tako sl mogel tudi v dneh manifestacij občudovali ženino neumorno požrtvovalnost: videl si kako je pripenjala znake mimoidočim, kako je hitela po cesti z rdečim križem na roki; od S.h zjutraj vse dokler ni zadnji telovadec zapustil telovadišča. Je čuvala obleke, snažila prostore, stregla pri stojnicah in nosila vodo žejnim telovadcem in gledalcem. Poseben dogodek v okviru prvega maja pa je bil sprejem naših množičnih organizacij na jugoslovanski ladji Kozara, katerega so se udeležile tudi predstavnice /iSTZŽ. Ladjo Kozara je v tržaški luki v popravilu in nje moštvo, ki je povabilo zastopnike množičnih organizacij Trsta na svoj krov, je dalo vprav prvega maja Izraza povezanosti Jugoslavije z naprednim tržaškim ljudstvom. Pri sprejemu so govorile tudi naše žene. Prikazale so svojo borbo in ugotovile, da ne bodo odnehale prej, dokler ne dosežejo postavljenih celjev, katerih vrhunec predstavlja trajno bratstvo med Slovenci in Italijani na Svobodnem tržaiikem ozemlju. Na zakuski, prirejeni v čast delegacijam, so bile mize okrašene s šopki; v katerih so bile zastavice: jugoslovanska in Italijanska kot simbol bratstva med obema narodoma in rdeča, ki je znak povezanosti delovnih ljudi vsega sveta. PRI I. MAJU Vsi dogodki prvega maja so pokazali velik napredek v primeri z lanskoletnimi prvomajskimi proslavami in ponovno dokazali zrelost, delavnost in borbenost slovenske žene. MODA Praznična obleka z bogatimi nabori iz vzorčastega, svilenega krepa. Najlepše so črno-bele kombinacije. Deževnica kot pralno sredstvo Temna volnena blaga, tudi namizne prte, zastore in druge občutljive stvari, ki jih sicer dajemo kemično čistiti, lahko peremo tudi v deževnici. Deževnico prestrežemo v čist čeber, jo precedimo skozi cedilni prt nekoliko segrejemo in ji dodamo eno žli co salmijakovca. Madeže na lahko namili mo, nato damo predmet, ki ga namerava mo očistiti, v to mlačno vodo, ga skrbno pretlačimo in to večkrat v vedno novi de ževnici ponovimo vse dotlej, dokler se vo da ne skali več. Nato blago dobro iztisne mo, ga osušimo, če je le mogoče, na pro stem in zlikamo na nepravi strani. Vezene stvari ne smejo nikdar ležati v vodi niti v napol vlažnem stanju, temveč jih moramo takoj pretlačiti in obesiti. Dežnik Se en način je priporočljiv: Namočimo pde VtSrd^cSLŽ StIOI tem prevlečemo ves razpeti dežnik. Ko je popolnoma prepojen, ga čim hitreje osuši-mo na dovolj vročem kraju. Dežnik ne bo več prepuščal vode. O Razpoke na dežniku. Razpoke zalepimo na spodnji strani z zalepilom ki mora biti daljše in širše od razpoke. O Nova dežnikova prevleka. Dele stare prevleke odločimo, uporabimo najboljšega za vzorec, ga zlikamo in po njem urežemo osem novih delov. Te dele sešijemo in jih namestimo na prečke. Sive obrobimo; razpeto prevleko pritrdimo najprej spodaj, nato v sredini in končno šele ob palici. Splošno o dežniku. Ko pridemo v deževnih dneh domov, pustimo dežnik le kratko časa odcejati v zato določenih mestih, nato ga napol odpremo in obesimo. Na tak način preprečimo prelom prečk. Ko je dežnik popolnoma suh, ga spravimo, ne da bi ga zvili. O Postopanje z dežnikom. Dežnika ne smemo nikdar postaviti vlažnega v omaro. Ko je dežnik popolnoma suh, tedaj šele smemo odstraniti madeže z njega. To moramo storiti vedno le s tkanino in nikoli s krtačo. Trdovratne madeže odstranimo s toplo milnico, kateri dodamo morda nekaj kapljic salmijakovca. Seveda moramo dežnik po tem postopku popolnoma osušiti, preden ga spravimo. O Impregniranje dežnika. Prepojimo ga z raztopino iz enega dela parafina in tridesetih delov bencina s tem, da prevlečemo vsak del razpetega dežnika v vijugastih črtah s to raztopino. Dežnik ostane nato približno tri ure razpet. Kako popravimo polomljene prečke? V žlebič zlomljene prečke vložimo pletilko. Pletilka naj seže na obe strani zlomi, ene-ga mesta enako daleč. Zlomljeno mesto ovijemo nato z izolirnim trakom. C Kako čistimo svetle sončnike? Držaj ovijemo. Zaprt sončnik čistimo na mizi s krtačo z raztopino milnice in salmijaka. Premočen in razpet sončnik polivamo nato z mrzlo vodo. Madeže pa prav hitro lahko izčistimo z bencinom. O Kako razkužimo knjige, Knjige, ki jih je citai bolnik, moramo brezpogojno razkužiti. Vzamemo velik zaboj ali veliko posodo iz pločevine, ki ju lahko dobro zapremo, in napeljemo na njunem gornjem robu vrvice, na katere lahko obesimo knjige. Teh vrvic ne smemo preveč napeti, da se hitro vdajo pod težo knjig. Na dno žabo a položimo staro posodo s formalinom, obesimo knjige na vrvice in kolikor mogoče hitro zapremo zaboj. Po dveh dneh zaboj odpremo, vzamemo knjige iz njega in jih dva do tri dni zračimo. O KOFEIN IN THEIN - DVA STRUPA Kava in čaj sta v življenju človeka skoro nenadomestljiva. Kava je pijača za naslado je pa tudi vsakdanja jutranja in večerna hrana marsikatere siromašne družine. Skodelica kave po obedu se prileže, da ne postanemo leni in da se pogovor za mizo živahneje razvija. Nekako lahkotnejše postanejo naše misli in bolj živa govorica. Kdor močno v noč študira, se s čašo črne kave ubrani spanna. Mnogo ljudi trdi, da duševno vse laže delajo, ako pri delu pijejo črno kavo. Vemo tudi, da črna kava z limono pomaga na noge človeku, ki je užil preveč alkohola. Vpliv kave je torej iako mno-gostranski. Kavina zrna vsebujejo razne kemične snovi. Del teh snovi da žgani in potem pravilno pri rejeni kavi njen prijeten okus in vonj, drugi del snovi pa vpliva poživljajoče Glavna sne v tega dela- je strup, imenovan kofein, ki ga vsebuje le prava, zrnata kava Kakor marsikateri Sllup, je tudi kofein na oravem mestu in ob pravem času uporabljen dobrodošel in koristen, sicer pa je kvaren in škodljiv. Zdravnik se poslužuje kofeina v prav mnogih primerih; kadar hoče trenutno oslabelo srce okrepiti, da vzdrži vse napore, daje bolniku piti močne črne kave, ki je na ta način včasih bila rešiteljica življenja. Prav zato je prava črna kava na mestu takrat, kadar je n. pr. zaradi pre-obilo zaužitega alkohola, nikotina alt kakega drugega strupa, človeku srce tako oslabelo, da je tako rekoč že v zadnjih utripih. Kofeinova glavna lastnost je namreč ta, da krči žile v trebušni votlini, s čimer zviša krvni pritisk, tako da lahko srce krepkeje deluje. Odtod kofeinova nova oživljajoča moč pri bolnikih, ki jim srce ne deluje več dovolj močno. Posledice tega skrčenja so pa 1 'hko tudi kvarne, saj sili redno uživanje Kofeina srce k prekomernemu delovanju ter zavira prebavo. Ko namreč po jedi črevo prebavlja ie naravno, da potrebuje za to več krvi, zaradi česar so trebušne žile razširjene in sili kri iz površja telesa proti črevesju. Po jedi duševno nismo sveži In tudi telesno smo manj krepki ker gre iz možgan in iz žil mišičja del krvi v črevesne žile. Za dobro prebavo je potrebno, da se po Jedi kri zbere v večji meri v trebušni votlini. Ce pa spijemo čašo prave črne kave in z njo majhne količine kofeina, se pod njegovim vplivom trebušne žile, kakor rečeno, skrčijo, možgani ter mišice dobe več krvi, postanemo duševno in telesno bolj sveži, toda vse to na škodo naše prebave, ki traja v tem primeru dalj časa, ali pa jo izkoriščanje redilnih snovi v krvi nepopolno. Iz tega sledi,, da je redno uživanje črne kave, posebno po jedi, kvarno zdravju. Trelja slabost črne kave, oziroma kofeina ,|e, da' pii stalnem uživanju draži živce. Marsikatera nervoznost sledi uživanju črne kave Preobilno uživanje črne kave Je strup za odrasle, za otroke pa še v mnogo povečani meri. Otrok bi do 12. leta ne smel piti kave, razen prav malo zelo mlečne, toliko da je pobarvana. Najbolje je, da pripravimo kavo iz njenih nadomestkov, t, j. da pijemo kavo brez kofeina. Kdor hoče biti zdrav in živčno močan, naj bo zmeren v pitju črne kave, opoldansko črno kavo pa naj sploh črta z jedilnega lista. Ljudje,' ki bolehajo na srcu, naj ne uživajo prave kave brez zdravnikovega dovoljenja. Zelo pogosto čujemo in čitamo o nesrečah zaradi opeklin. Najpogosteje dolete otroke, in to večinoma zaradi nepazljivosti ali nemarnosti odraslih. Večkrat so te zelo bolestne, težke ali celo smrtne poškodbe. Ločimo troje vrst opeklin. Prva in najlažja je ona, kjer je bila razdražena le koža in je zato postala boleča, prekrvavljena in otekla. Te otekline so seveda lahko različne obsežnosti, a se sorazmerno hitro in dobro celijo. Namaže naj se jih s čistim oljem ali mastjo, obloži z obkladkom (s čisto vato eli z ruto, namočeno v vodi in ožeto) in nalahno obveže. Druge vrste opekline so tiste, ki tvorijo že večje poškodbe na koži. Pri teh nastanejo mehurji, ki se napihnejo s sokrvico. Te mehurje nabodeš s šivanko, ki jo zaradi razkuženja nekajkrat potegneš skozi plamen sveče. Sokrvica izteče, kože, ki odstopi, pa ne smeš odrezati. Opeklino pokriješ potem s čisto gazo, namazano z oljem ali vazelinom, tor obvežeš. Ako je le možno naj tako obvezo napravi zdravnik, ki ima vse potrebne stvari na razpolago, posebno če je opeklina obsežna Zlasti na Umelih ČEVLJI IZ GUMIJA čevlje iz gumija ne smemo hranil! ne na toplem, ne na soncu, tudi ne na velikem mrazu. čistimo jih z mlačno vodo in zgladimo z oljem. Priporoča se tudi mazanje s petrolejem. Če se nam raztrgajo, vzamemo dcb‘i kos kaučuka, ga z mokrim nožem poševno obrežemo, namažemo raztrgani del In kaučuk s terpentinovim oljem, staknemo dele skupaj (n jih obtežimo za 24 ur. še boljše sredstvo jo raztopina enega dela kaučuka v sedmih delih bencina, ki smo Jo pripravili v skrbno zamašeni steklenici, ki je stala toliko časa na soncu, dokler se nt kaučuk raztopil v bencinu. S to raztopino namažemo raztrgane dele, trdno stisnemo in, če Je mogoče, obtežimo, čez nekoliko minut se ta l.rščrlo posuši in čevlji so uporabni. O Skoraj vse isto kot za kavo, velja tudi za pravi ruski čaj, ki vsebuje podobne kemične snovi, namreč thein. Za čaj velja skoraj vse ono, kar za kavo. Naše domače in poljske ter gorske rastline nam dajejo izvrstna nadomestila za pravi čaj, da se mu vsekakor še laže odrečemo, svojemu zdravju na ljubo, kakor pristni črni kavi. T. Bogdan je le redkokdaj čista obveza pri --okah, zamazana pa okuži lane. Zato naj se za prvo silo opeklina namaže s čistim oljena (namazati se seveda ne sma /. umazanimi rokami ail nečedno ruto) ter poskrb’, da nadalje opravi zdravnik. •Pri opeklinah tretje vrste so večji ali manjši deli tkanine uničeni in odpadejo povsem osmojeni in mrtvi. Pri takih težkih poškodbah Je umestno predvsem lajšanje bolečin. Uporabljajo naj se trajne kopeli, bodisi krajevne za prizadete dele telesa, bodisi splošne, če je poškodba obsegla velik del života. To se seveda najbolje opravi v bolnici, kamor naj čimprej prepeljejo ponesrečenca. Pri takih opeklinah no slačimo in ne sezuvamo opeklh delov telesa, temveč obleko ali obutev razrežemo in nalahno odstranimo. Tudi pri opeklinah druge vrste naj se perilo, ki se je tesno sp-iielo opečene kože, ne skuša šiloma odstraniti, temveč na) se okrog obreže in pusti, prilepi! mo piaino pozneje samo odpade. Obveza naj se napravi kar čez io. KAKO PREPREČIMO POLZENJE GUMIJASTIH PODPLATOV Gumijasti podplati so včasih ob deževnih dnevih nevarni, ker povzročajo drsenje Temu se da odpomoči, če zdrgnemo od časa do časa podplate s Smirkovim platnom. To gumiju ne more škoditi, če ni prepogosto storjeno. O KAKO OHRANIMO ČEVLJE IZ GUMIJA? Najprej suhe zbrišem.), nato jih zunaj in znotraj čistimo z mokro krpo. Ko jih osušimo, jih zdrgnemo s cunjo, namočeno v petrolej)). Tenko nanešena piasi glicerina ščiti gnrn’ pred razpokanjem. Naztidnje natlačimo v čevelj papir.' O KAKO ODPRAVIMO RASTLINSKE BOI,HE? Da odvračamo bolhe od rastlin, posejemo na vsako gredo podolgem in počez eno do dve vrsti vrtne kreše. Ta je priljubljena jed rast-linskih bolh in, kjer to najdejo, se ne lotijo drugih rastlin. Pravo uničevalno sredstvo pa je mešanica Kako razkužimo prostore? Bolniške sobe in stranišča moramo večkrat umiti z vodo, kateri smo dodali nekoliko terpentina. Namesto terpentina uporabimo lahko tudi lizol ali karbol. Pri nalezljivih boleznih moramo razkužiti prostore s formafinovimi hlapi ki ubijajo bacile, ki so v prostorih ostali. Po tem razkuževanju moramo prostore več dni te- meliito zračiti. O Kako razkužimo roke? Pripravimo vročo milnico in umivamo v njej vsaj tri minute roke in krtačimo nohte s ščetko za nohte; nato namakamo roke pet minut v dva do tri procentni lizolovi ali spiritovi raztopini. Za razkuževanje rok lahko uporabimo tudi vodikov superoksid. O Kako odpravimo smrad po razkuievalnem sredstvu. Smrad po razkuževalnem sredstvu iz postelj, odej, blazin, oblači! in iz razkuženega prostora odpravimo s tem, da postavimo več skledic s svežo salmijakovo vodo. Ko izgine vonj po «almiiaku, moramo vodi zopet dodati salmijakovca, dokler ne izgine popolnoma smrad po razkuževalnem sredstvu. ribje slanice in petroleja; ribjo slanico razredčimo z nekoliko vode in dodamo IS do 2» delov petroleja. S tem poškropimo grede, paziti pa moramo, da ne zadenemo rastlin. To uničevalno sredstvo ne prežene samo vseh rastlinskih bolh, temveč tudi druge žuželke, ki tega vonja ne morejo prenašati. O Škripajoči čevlji Ogrejemo laneno olje, namažemo z njim nod-plate in škripanje izgine. O ČIŠČENJE ČEVLJEV IZ BELEGA USNJA Prah in umazane madeže čistimo s čevljev iz belega usnja s tem, da nanesemo nanje tekočo gosto zmes magnezije in bencina tn zdrgnemo, če so zelo zamazani, ponovimo ta noslopek, pustimo sedaj zmes toliko časa na čevljih, da se posuši, in jo šele kasneje stepemo 'n ostrgamo. Nato natresemo čevlje z ne preveč ogreto krompirjevo moko. Tako nasute shranimo in jih razprašimo šele pred upOtàbo. O KAKO PREBARVAMO BELE ČEVLJE IZ USNJA? če hočemo bele čevlje Iz usnja rjavo aM rumeno pobarvati, moramo belo usnje najprej skrbno očistiti vseh madežev z bencinom. Ce teh madežev ne moremo odpraviti, potem je bolje čevlje črno prebarvati. Za rumeno prebarvanje vzamemo 10 kapljic žafranove tinkture in tri čajne žličke ogretega Jedilnega olja. To mešanico namažemo še toplo na usnje s kosom vate in skrbno vtremo vanj. Ta postopek ponavljamo, dokler ne dobi usnje zaželene barve. Ko so čevlji suhi, jih namažemo še z rumenim mazilom za čevlje. Da dobimo rjave čevlje, vzamemo namesto žafranove tinkture zelo močan kavni izvleček in na isti način postopamo s čevlji kakor poprej. OPEKLINE T. Bogdan ZA GOSPODINJE »Imel sem dom m družino, vse mi je vzela voj»a. Tadi V pozni noči so prispeli v dvor. Šah jih je že nestrpno V vas so prišli še novi partizani. Sedeli so pred hišami Pri Blažu sta sedela France in komandant, ki je vpra- vid sem zgubit v boju. Vojna, v kateri se ustvarja sla- pričakoval, kajti zvedel je o hčerini spremembi. Bil je in se pogovarjali z domačini. Partizanka Sonja je s ki- šal Pavleka, ko se je vrnil iz vasi: »Pojdeš z nami na m m moč, nosi zlo? ki pred njo je vstalo vprašanje, v skrbeh, ker je bil prepričan, da je nevarno zbolela, taro v roki učila dekleta in mladino partizanskih pesmi, Kal?« »Pojdem, da bi le bil partizan!« je odvrnil. ^ S 3 s > ~ s N- milil, g ^ S. ~ ■ J>/\H-Z0-13 Ittfis r|^^ Ics-I»? s -S ^ 55 a a ra S; r. sr: -g H&II f s §i-.i | J5- ^ ^ §-' i&l^5 s- Š.5.5 ^ * Co às s P gš §*|^ tliš Pil aSP3'p|^|i| ^1?? g-ičFi? "Jtl § § ? o a fi: t__. 5S- --< 3 W ° n< §i< 151 sr N — W m £ |S*| 5*^ 3 a A- ~: UH B. 3 er c« a fr - p-^-g X \ 70 - "\ < < - 0 > CD m 0) m □ z > 2 Ji > u > ■§ p CS,“ l§ ki I a =rp u> < S 2 B.o *■§ If Is? P ? ___ ^ ^ I ri I" «. g ^ r S g'-C] g 1“ g# 3 O SD D c > - a 'S 5 c „ ?:<• a. a. • <>)->«' a !.al-s.- 1§^§. P S: ? a .■ a ? «-s- c« a. p rj-jre (T> »-.i—, o fD °3 ^ §'•5r s zal fO C3 ^ :o cr N - ^ S n<2.< & ^ re ^ E5< 3 w ^3 re 3 3 a a si, I s ^ ol I StR- Oc re ^sr frS.1^ ^ - ’ lU 3 ^ fD ^ 3 iZa mimr-9* |r=l JD O S 2:3 w 2. ^ ■< 0< '—I re • re o> re 3 3 o. “ O- rD .. — o ?r ^■O ^ c 0 _. c« < re < o s:B PfT3 3 C rt> n» *—* 3- < a < rD D W ^ ‘td’ Ht M u> ^ N 3. ^ al 3' ^ sr sr. si 3 ° ~ 8 .2. :?. o f«r =• g- II "1.3 S'-° 1 C« r-t- r-t- (/Q ‘-=‘-1_^. C/) &j X: ro ^■s.a- _. a s o § 3-0 <33 " 3 ^i3 g* ' re - c3 ^ N S3 j« re 3 _ re re" 3 3 sr er ro O gc»pr ET er 2: o re ■* a s & ^ cd N W 3 3- S 03 3 r^rt- = Sl ^ 5r ^ a _ (jq _ 33ls|l°g 2. ca . ^ o 3 3 |o“ ° 3“ < hJ -•. re g g 3 g » S’ g* g 5: 3: ro 3 o< ^ § =<< r “ S' I ^ g •re s3 Ul ^ S’"-"??’ ° w 3 _ I-I 3 'S' 63 Sl (7 W N re 3 N H ^3 re K* 3 03 03 g a -.3 3 3 BN-aN-osTsrsorrc 3 2 O I O -"^S orP 3 3°aoQ.03Ssrg3: ix~l%S&5 r?Rig.ls'l 151»Ig11 C3 03 3 0 a • angamo: g< c«, assaga sij^si^- I j-P a^.-- g 3 s a a,N a c o rt> „ cg S*- 99 tli. — Q H3 3 O 0 O a s,::sal« i-; sPias”! g s|sl=l,g= n. <• a. S a; "' 3 ■a f tl ^ C/3< CL < »“l 's* 3 re ^2. 2- S-5ž r TO 3* O .— 3 T- re f .K U3 a <»' 3_ a re » N O. U> r*- (O O ^3 s: s ^_. o 7T N< O ?r ^ 3 ? ^ H o 5 •3.g . *-1 a 3 §“3 I <“ rj- P ' ^ r' 3 O 0 S S i h-» ft> ^ g* a 0 a p I ^33 3 ^ — r crx) ■-••■a p o f^* -.f! i » ^10 p O p -< a. rt 3 rt " p -Z.5'3 - P " -Š« p 5---1 aP |"-p ?- rt p o« » o 21 2- n l-i?3E‘= S? s-’šlp's" C CTTJ '-‘•■p t^"ào6;S P rr* .. O TZ r-t- 3.y S. «sfs-i P* lig Hi o 7 ? g" p 3 5 3 *«*2d«e fH ?d w 3-N H 3 g a.'g s. fgtg.' •„ ^ 2;S.g-g-0f 3 d Op O 0 rt • TT* IfaSs " 8 2 p 3 S' r- ^ o*3* ° 5 g:3 ? £> < n N 3 re p es .3 113 ISSI I g g* R-p' ^ 'g' f ' ? la. er p-er ap-.a- ^ ^ T-« P Cd» ^ re 3 3 ^ S C O. D. 3 ? I"* fL r-rt g* p3 <1 i-ll ^ a p rt r cr g rt rt rt . rt< N ■*} rt p p ol^ "d O-TP c/> ^•ileri 3 3 ° s; 2r'| àsaal3 rt rr- H‘* /r- N"Iil g s» » O c_ m N< < r c_ m z c_ m 8. O p d- O *1 ,0< 7T P f? *-i. o « § cd' I3 la -1 re, 2. 3 re re - o r0 -, Gora i- S-J a^ge.«^ “•fr^ ? o 3 ? ? ? n o. 23" C£ f c CO S< « 5' 2- < a-s 05 —• re < Qj re< a* 3 O co ■“• • r* .. 3-g i I? 0 O-X- 2- D.-: S 2, a p: a 3 a Ul ? cr-^. S*25! I »=‘i ^ cr>< 3 rf -.. a £Lb 3 w a a 2 13 S3 o ° 3 ariQ N< 3 _ l^s l*Sf a §< re s3 3 ^ ‘P ^ Sl 3.s=: I 31= “S 5* £* 3; N •—•• I gf I s w <» 3 1 ^ < 3 2. H s< ^•~ og* c g:g ir- a mo "irB ■§ a ^ 2: g< S." 3- srp sr v n< re rt K . g" B‘,P >• 3 73 < >• N 2- ^ ^ P> rt> •—* r» p^* ^T* S *.£> x- £. n o. ar3-05 ^ ! 3 s a g to c 3 2! 3 -1 3" e» cr ^ or co 2.3 I. pr — • &: Lp- rp rt n, ? = ?. HE g. re O 'H' 73 2-3 < 13 X-a 3; TO g" <— J15 »—* S S a O c re" 13 r ? S » a rn * ■■■« • PC'- ^ cr. 7> - T3 8 O* 'Ji »-i '—• rD O* ^ “ rt 13 C 13 D. re' g; O cr 1 *-t t &: fu D S N< l||S< 2-3- «a m a -- ^ - a; b s? 3- 3c S'' S a re re 3 k;"3 S 2. X* 2 3 -"-a = 3 r- ^ a 2. ^ 3 • ud cj 1 id: h ri ^ ^ 3 o a fr-a X* „a a a1" a rt sr alz o a -o re. o ^ a3 * er §a is 3 £. a re co< ?p Cl P rt* 3 rt N 3 SL ?r • re' §-a as sra o n S" s to » & 't 5 a *r ts N Hi =2 aa 3 3 a a ^ -e B a ^!. SXj !^* lit sr. a 73 ‘m .-j * §* I a ^ a.S"sp I f s r £§* O sr aa ali «i C2 ?r t: » a- 1 & a a 3 er a & a af 3 Nj ^ It §■ ^ a' 2 S; g' 1 r: 0 1 » 5 6 ts 6 ' I Kt 3 R g |' ^ a a, ^ sr. Sfr-* R Š š-^ 2 ^ ^ CÌ Co ll^ ^ s - a 3 1 Hi cv Co^ S' N a. S. ~ 3" ci S-"53 a et R R- » 5. «> 01 R co » R ^ a<~, a ^ §:> 3 N a "R >• a - a a »t 6i a er 2 a, g -. a ^ er n ■g S 2 -re- 3 5^ N, ~ 3 5-S."es R' „ sr ^ S.'^-'g § 1 N I CJ Co t a 2 a 1: a. r |5's-?"a ## & 3 S ^|J3 ^|'l|’ s- a S a 3 -e ^ a R ^ » a ^ i.|.i'|| R 3 3 P g* i ^ I a ? 3 ^ ^ a. ?: Trofejo „Lavoratore" osvojil Branko Kel+e v Velik uspeli (ilignriea V aprilu je bila brez dvoma najvažnejša šahovska prireditev mednarodni šahovski turnir v Varšavi. Udeležilo se Ra je poleg petih domačinov Poljakov še 5 mojstrov in velemojstrov iz bratskih slovanskih držav, Pahman in Sajtar iz CSR, Gligorič iz Jugoslavije ter Smislov in Boleslavski iz SSSR. Udeležba slednjih dveh je dala turnirju posebno vrednost. Oba sta vrhunska igralca sovjetskega šaha, oba sta znana po vsem svetu prvič zaradi velikih turnirskih uspehov, še več pa po sijajnih zmagah v dveh velikih dvobojih USA - SSSR, enkrat po radiu, drugič pri deskah v Moskvi in v tretjem dvoboju po radiu Velika Britanija - SSSR. V vseh treh tekmah je Sovjetska zveza prepričevalno zmagala in Smislov ter Boleslavski sta zmagam z odličnimi igrami mnogo doprinesla. Ves svet je pričakoval, da bo tudi na varšavskem turnirju prvo mesto pripadlo če ne Srriislovu pa Boleslavskemu. Zgodila se je senzacija. Zmagal je z. naskokom celih dveh točk 24 letni jugoslovanski mojster Gligorič z 8 točkami. Drugo do peto mesto so si s 6 točkami delili Smislov, Boleslavski, Pahman in Sajtar. Gligorič je igral odlično. Izgubil ni nobene partije, oddal je samo dva remija. Premagal je tudi Smislova, ki je oficielni kandidat z.a svetovnega prvaka. Gligori-čeva zmaga bo znatno dvignila zanimanje za jugoslovanski šah. S turnirja bomo prinesli najzanimivejšo partijo, za danes pa objavljamo iz spredaj omenjenega dvoboja Velika Britanija — SSSR partijo, v kateri je Smislov v sijajnem stilu premagal tretjega igralca britanske reprezentance Kočni-ga- Španska otvoritev Beli: Smislov V. Crni: Koenig I. Moskva — London 1946. L e2 — -e4 e7 — e5 2. Sgl - f3 Sb8 - cti 3. Lfl - b5 a7 — ati\ 4. Lb5 — a4 Sg8 - £6 5. 0-0 L£8 - e7 ti. Tfl - el b7 - b5 7. La4 — b3 d7 - dti 8. c2 - c3 Seti - a5 9. Lb3 — c2 c7 — c5 10. d2 - d4 Dd8 - c7 11. Sbl - d2 c5 X d4 12. c3 X d4 Le 8 - i>4 13. !i2 - h3 Lg4 - h5 14. a2 — a4 0-0 15. Lc2 — d3 b5 - b4 16. g2 - g4 Lh5 — gti 17. Ddl - e2 h7 - h5 18. d4 X e5 dti X *5 19. Sf3 - h4 h5 X K4 20. h3 X *4 Lgti - h7 21. Sh4 — f5 Le7 - c5 22. g4 — g5 Sfti - d7 23 Sd2 - n Sa5 — cti 24. Tal - bi Seti - d4 25. De2 - g4 T£8 — d8 2ti. Sfl — g3 Sd7 — £8 27 :>5 - g ti! Lb7 x «e 28 Ld3 — c4! Sd4 -, c2 29. Tel - £1 Ta8 — a7 30 Lel — g5 Td8 - d7 31. S£5 X «7!! Lc5 X f2 32. Tfl X *2 Dc7 X ';4 33. Sg7 _ e8 S£8 - h7 34. Se8 — £6-f Kg8 - s7 35. Lg5 — liti -f- ! Kq7 - h8 36. Siti X d7 Dc4 — d4 37. Sd7 X e5 Crni se vda. G. L. Unmači turnir V okviru prvomajskln prireditev se je vršila v Trstu tudi šahovska tekma. Izločilni brzoturnir sc je pričel dne 29- optila z i8 udeleženci. Za semilinalc se jih je od 18 igralcev plasiralo 1*. in sicer: Bombardati. De Bernardi. Dolhar. Filipovi5, Grasso, Grobovšek. I.ukeš, Ocvirk, Polio-ri in Prinčič. Imenovani in še šthje opravičeni iz. prvega turnirja so dne 2. maja igrali semifinale, iz katerega so prišli v finale. Bombardati. Filipovič. Giasso, Grobovšek, r.uke.š. Ocvirk. Pol ieri in Prinčič. Dne 3. maja se je torej vršil finale z. osmimi igralci, ki je pokazal na-siednii rezultat: Prvo mesto m s tem pokal je dobil Ocvirk, sledili so: Bombardati. Polici i. Grobovšek, Prinčič, Filipovič, Grasso in Lukeš. Prvih šest je bilo nagrajenih. Piva večja šahovska prireditev Trstu sicer ni pokaz-ala lake udele -be kakor je bilo pričakovati, kar je PRVOMAJSKI SPORT Križanka Ker nam danes primanjkuje prostora, «»bja/vtjamo samo to križanko, ki bo pa morda nekoliko težja. Nikjer ni namreč naznačen začetek in konec besede; prav tako boste morali sami določiti, kje so črna polja. I. II. ili. IV. V. VI. VII. 1 2 3 4 5 ( 7 8 0 :> 1 Vodoravno: 1. divja ži' val. ki ima sorodnika med domačimi; 2. v seji a nima v izobilju — in je hrib nad Bohinjem; 3. vozi.....! 4. koroško žensko ime; samoglasnik : -r>. začetni črki imena in priimka slovenskega pesnika; samoglasnik; še ni; 6. rokodelec; 7. porajajoča se državica; tuja kratica za nek sklon; 8. soglasnik; prva beseda v izrazu /za varstveno znamko; 9. švicarska dolina (vir!); 10. čas v tujem jeziku; samoglasnik; 11. soglasnik; pot. deloma upravičeno s tem, da so se razni šahisti udejstvovati v istem tednu v drugih športnih panogah, zato pa je tem bolj pozdraviti dejstvo, da so tudi šahu posvetili paž njo. želeti bi bilo. da bi v tej smeri nadaljevali, da bi se vsi močni šahisti v Trstu1 organizirali v deupeu klub, prliejali razne tekme in .» se tako počasi ustvaril močan kadei igralcev, ki bi lahko zastopa!! Trst tudi zunaj v svetu. Zdravko Ocvitk Za zaključek prireditev ljudskega športnega tedna Zveze društev za telesno vzgojo v Trstu, je bila v nedeljo kolesarska dirka za trofejo „Lavoratore", katere so se udeležili poleg znanih tržaških kolesarskih asov tudi tekmovalci iz Zagreba, Pulja 'n Keke. Na startu v Barkovijah, ki je b>l ob 9.35, se je javilo 48 dirkačev, ki so se na z.nak predstavnika lista „Lavoratore", • tov. Zidarja, podali na 138 km dolgo pot. Proga je vodila preko Sesljana, Tržiča, Zagraja, Lečnika in nazaj po isti poti do Barkj-velj, kjer se je obrnila po klancu na Prosek, zavila proti Opčinam, Kamnolomu in se končala na Montebcliu. Vso pot od starta do Ločnika in nazaj do proseškega klanca je bila dirka polna zanimivih poskusov pobegov, ki pa ni nobenemu dirkaču uspel, tako da so tekmovalci v strnjeni grupi privozili do najtežjega dela proge, ki je bil, kakor smo že omenili, na proseškem klancu. Tu se je prav za prav odločila dirka, kajti prej strnjena grupa se je razkosala na posamezne skupinice, od katerih so se trgali najboljši in to Kate, Kuret, Sosič Rudi, Strato, Danielu in Stefilongo Bruno. Na vrhu klanca jim je ušel Kete, katerega so malo pred Opčinami dohiteli Strain, Kuret in Sosič Rudi; Danielli in Stefilongo Bruno pa sta zaostala. Na Opčinah sta zaradi padca zaostala tudi Kuret in Strain, proti cilju pa sia se z blazno hitrostjo spustila Kete in Sosič, kateremu je v sprintu ušel Kete in z 32 sek. prednosti prvi pretrgal ciljno vrvico. N a v p iič ivo : 1. soglasnik; francoski komponist; 2 kras parkov; prod v hribih; 3. po njem se imenuje neko morje; Cirilov brat — na glavi; 4. francoski filozof; »registrirana nabavno -— prodajna zadruga«; 5. vulkan; grško ime; samoglasnik; 6. reka v tujem jeziku; v času vojne popolar no žensko ime, ki je vzbujalo strah; samoglasnik; 7. soglasnik; kazalni zaimek; divja žival (narobe). Reševalcem Rešitev ugank št. 13 in 14 smo prejeli precejšnje število. Pri tem nas veseli, ko vidimo mnogo novih imen. Zanimivo pa je, da skoraj prevladujejo ženske. To se pozna celo pri žrebanju. Opažamo še, da so bolj pridni, kar se reševanja ugank tiče. v coni B in celo v Ljubljani kot pa v coni A. (Da ne pozabimo: napišite svoj celotni naslov v pismu poleg rešitev, samo na ovoju; to sc sicer tiče le nekaterih.) Tovariš Šuligoj — Baški nam je poslal kar strogo pismo, s katerim se pa ne strinjamo. O tem, ali naj bodo uganke težke ali lahke, smo v našem kotičku že govorili. Ne moremo dajati ugank, ki bi postale dolgočasne prav zato, kér bi bile ore-lahke. Tov. Baški se tudi silno zaletava v šifrirane anekdote, češ da so vse prej kot uganke. Vprašali bi se, kaj so prav za prav po njegovem sploh uganke. Da bo pa videl, kako je lahko kakt> mnenje subjektivno, objavljamo besede iz pisma tov. Sitarja, ki pravi, da „jih ni bolj mikavnih ugank, kakor so šifrirane anekdote. Že sama vsebina mika človeka do nje spoznanja in morde nrav zaradi tega sem do sedaj vsako rešil, pa bi jih tudi reševal po *cele strani. „Pri tem se človek spomni onega, ki je dal eno hčer lončarju, drugo pa vrtnarju. In poleni mu je prva prigovarjala, naj Boga prosi, da bi sijalo sonce, a za drugo bi pa moral prositi dežja. Tako nekako kot ta lončar se počutimo tudi mi. Ne bodo se vsi strinjali s tov. Sitarjem, a prav gotovo tudi s tov. Baškim ne. In mi moramo hoditi po neki srednji poti in iskati za vsakogar nekaj.Se to tov. Baškemu: objavili bomo, katere knjige smo doslej razdelili in skušali bomo tudi sproti takoj ob razglasu izida žrebanja objaviti, katero knjigo je izžrebanec prejel. Gotovo je, da morajo biti vsi. ki so doslej prejeli knjižne nagrade, z njimi zadovoljni. Pišite nam še, povejte, kaj vam je prav fn kaj vam ni prav. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1) Kete Branko (Opčine), ki Je prevozil 138 km dolgo progo v časti 3 ure in 47 minut, s povprečno hitrostjo 36,420 km na uro; 2) Sosič Rudi (Opčine), 32 sek. za zmagovalcem; 3) Strain Anton (Zagreb), 1 min. 30 sek. za zmagovalcem; 4) Kuret Karel (TKZ), za tri dolžine kolesa; 5) Danielli (Olimpija); 6) Sosič Emil (Opčine); 7) Pontoni Breno (TKZ); 8) Stefilongo Bruno (Olimpija); 9) Tomažič Pino, mlajši; 10) Udovič Stojan (Sv. Ivan); 11) Cella Bruno (Kvarner); 12) Rade Ivan (Kvarner); 13) Stefilongo Silvano (Olimpija); 14) Verni Emil (Opčine); 15) Tuk Fabio (TKZ) itd. I pokrajinskem prvenstvu je vedno bolj vroče V nedeljo je morala tržaška enajsterica Skednja po točke v Kažo. Iz sršenovega gnezda so tržaški nogometaši po lepi in borbeni igri odnesli obe točki. Tudi njihov najnevarnejši nasprotnik Gaslini je v nedeljo slavil zmago nad Montebellom. Goričani in Pirančani so si na mirenskem igrišču razdelili točki, rniij-ska enajsterica pa je doživela hud poraz, ki jim ga je prizadela enajsterica iz Gradiške. V zadnji tekmi med Izolo in Ronkami pa je bil dosežen neodločen rezultat. Rezultati: Skedenj—Raša 3:1; Gaslini—Montebello 4:1; Piran—Gorica 2:2, Ronke—Izola 1:1: Gradiška—Milje 6:1. IZID ŽREBANJA ST. 14 I. ŠULIGOJ Josip^Bača pri Modreju, Sv. Lucija ob Soči. II. GRMEK Srečko, Dijaški dom, Idrija. III. VIDAV Ivo, Ljubljana, Žabjek 3. Kešitisv ugank št. 13 in 14 ŠIFRIRANA ANEKDOTA — Danski dramatik Holberg se je sprehajal po ulici. Predenj stopi mlad mož in mu reče: „Jaz se norcu nikdar ne umaknem." „Jaz pa vedno," odvrne Holberg in stopi vstran. KVADRAT vnuk, Niko, u'taz, koza. PREM1KALN1CA Maribor, Opatija, Šibenik. POSETNICA Barkovlje. PPREGOVOR Kolikor krajev, toliko običajev. DOPOLNJEVALKA — aligator, Katinara, Zlatorog, kanarček, Labrador, karavana, dromedar, repatica, KRIŽANKA Vodoravno: 1. golob, 2. Bojan, 3. kosec, 4. sak, 5, žir, 6. Jim, 7. črta, 8. nrav, 9. ar, lo od, 11. oves, 12 Odra, 13. Oka, 14. rep, 15. ona, 16. jelen, 17. bohem, 18. lovor. Navpično: ?.. Bern, 6. jedro, 11. okrog, 12. Opel, 16. jed, 19. Kovač,. 20. krava, 21. sak. 22. tre, 23. Bože, 24. Srem, 25. ri, 26. el, 27. koc, 28. rod, 29. Noj, 30. naziv, 31. Anton. Kvadratna dvojica, l paro, 2. Ezop, 3. roka, 4. Opatija, 5. Ibar, 6. jama. 7. Arati, PREMIKALN1CA Koroško, Celovec. ŠIFRIRANA ANEKDOTA Zločinec, ki so ga peljali na vislice, ie vprašal, kateri dan je. Ko so mu oovedal.i, da je ponedeljek, je i /nh-nil : «No, ta teden se slabo pričenja». ZLOGOVANA VERIGA* Jezero, robida, davica, carina, naviti, Tirana, narečje. PREŠERNOVA TOŽBA: Sem zvedel, da vest čisto, dobro dianje, svet zaničvati se je zagovoril ; Da le petica da ime sloveče. Da človek toliko velja, kar plača. SE ENA POSETNICA — Učiteljica. Kupon št. 16 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik: Jože Koren „Okrog Trsta" V nedeljo dopoldne je bila po tržaških ulicah tekma v hoji „Okrog Trsta", ki jo je organizirala ZDTV v okrilju ljudskega športnega tedna. Pokal, ki ga je razpisal prireditelj, si je osvojilo športno društvo Sv. Ivana s 17. točkami, drugo mest'- pa so dosegli atleti iz Trebč s 15. točkami. Poudariti moramo lep uspeh treben-skih atietov, ki so v ostri konkurenci zasedli nad vse častna mesta ter v skupnem plasmaju za moštva drugo mesto. Vrstni red ie naslednji: 1) Corsi Ezio (Kraljič) v času 1.25.«; 2) Neppl Luciano (Sv. Ivan); 3) Govorčin Graziano (Sv. Ivan); 4) Temè Giordano (Sv. Marko); 5) Cuk Marcello (Trebče); 8) Kalči Bruno (Trebče); 7) Cuk Boris (Trebče) itd. Košarka Pokrajinsko prvenstvo: Najzaniml-vejša tekma pokrajinskega prvenstva te nedelje jo bila med kombiniranim moštvom Tomažič — Kraljič to med Colom. Petorica Cola, ki že dolgo časa ni zgubila nobene tekme, je morala v nedeljo prvič po dolgem času okusiti grenkobe poraza. Moštvo Tomažiča je bilo ves čas igre boljše moštvo ter je imelo najboljši del v napadalni trojici Markolin, Mikolj, Liciniani. Pri Colu pa sta se odlikovala Renko in Bertoki. Poraz Cola je v toliko opravičljiv, ker je nastopil brez svojih dveh najboljših igralcev Visintija in Piega. Drugo tržaško moštvo Tovarna strojev je moralo po vroč kostanj | oa /teko, kjer si je 'tudi opekla pršte. Petorica Kvarnerja je tekmo po napeti igri odločila v svojo korist. Moštvo Čermelja je z visokim rezultatom odpravilo petorico iz Izole, ženska petorica Rediva pa je po hudi borbi zmagala nad dekleti iz Izole. Rezultati — Pokrajinsko prvenstvo: Tomažič K — Col 34:29; Kvarner — Tovarna strojev 30:25; Čermelj — Izola 60:19; Redivo — Izola (ženske) 23:14. Trsi-B«mil k« v rokiibo rbi V soboto zvečer so se v Trstu spoprijeli tržaški in beneški rokoborci. Tržačani so dvoboj odločili v svojo korist z rezultatom 5:2 in ponovno dokazali svojo vipoko vrednost. ■ Rezultati: De Giorgi (Trst) je premagal Lionelija; Del Maschio je premagal Ruana (Trst); Nacmias (Trst) je premagal Dolceja; Viđali (Trst) Renzia; Bertuzzo je premagal Pompata (Trst); Furlani (Trst) je premagal Civerija in Verona (Trst) Riccija. Evropski prvak v košarici je SZ Pii svrIu V Pragi se je končalo evropsko prvenstvo v košarki. Prvak Evrope ie postalo moštvo Sovjetske zveze, ki je v odločilni tekmi z daleko boljšo igro premagalo češkoslovaško reprezentanco. Prvenstvo je prineslo velika presenečenja, tako je Italija, ki je bila lani druga, zasedla šeie 9. mesto. Vrstni red držav je nasiedjni: 1) Sovjetska zveza; 2) Češkoslovaška, 3) Egipt, 4) Belgija, 5) Franclja, 6) Poljska, 7) Madžarska, 8) Bolgarija, 9) Italija, 10) Romunija, 11) Nizozemska, 12) Avstrija, 13) Jugoslavija, 14) Albanija. V Stockholmu je Češkoslovaška teniška reprezentanca premagala švedsko reprezentanco z rezultatom 3:2. Švicarji pa so v Atenah premagali Grke z rezultatom 4:1. Jugoslovanski teniški igralci Pala-eia, Mitič in Sarlč so odpotovali v Dublin, kjer bodo v bližnjih dneh odigrali tekmo z irsko reprezentanca za Davisov pokal. Nizozemska - Belgija 2:1; Pjlgs-iija •— Poljska 2:8; Portugalska — Irska 2:0; Budimpešta — Dunaj 5-2; Anglija —- Francija 3:0; Bukarešta — Sofija 2:8. • Glas izza kulise Vodja: „Gospoda, kape dol, sicer nas bodo takoj spoznali". ZAHRBTEN NAPAD Te dni sta se srečali na cesti dve dami iz boljših krogov, iz tistih tržaških krogov, kjer zavzema Mussolinijeva slika še dandanes častno mesto in sta se pogovarjali o letošnjih prvomajskih dogodkih. Kritizirali sta izzivanja nerazsodnega delavstva in sploh jima vse skupaj ni bilo nič povšeči. Končno je ena o-menila tudi bombe ob tej priliki. A nato je druga brž pripomnila: ' »Pomislite, tudi moj sin je bil tedaj zahrbtno napaden.« »Eja«, se je začudila prva, »ali je dobil kak drobec železa v telo?« »Ne«, je pojasnila druga, »zahrbtno so ga napadli gasilci. Sc sedaj leži doma. Dobil je hud prehlad. Saj tudi ni nič čudnega, ko je pa prišel domov s po' polnoma premočeno zadnjico.« Don Mavzavijev „Oče naš(t Krstna predstava don Mar-zarijevega »Očenaša« je bila na dan 1. maja na Velikem trgu. Predstava ni bila dobro obiskana zaradi konkurenčnih kvalitetnejših prireditev. Bila pa je ta komedija zelo dobro igrana, tako da se gledalci igralcem in avtorju še sedaj po tednu dni prisrčno smejejo. Pripomnili bi le, da bi se zadnji prizor, v katerem igralci kleče in ponavljajo za glavnim akterjem »Oče naš« moral izvajati tako, da bi govorili ta »Oče naš« ob dvigu desnice. To bi tudi duhovnemu poborniku te komedije, Benitu, mnogo bolj ugajalo. Na Siciliji Na Siciliji sc pripravljajo na volitve. Nekateri krogi so za Principa, večina pa je prin-cipielno zoper Principa. Nevarnost, ki preti iz Jugoslavije Kakor smo zvedeli, pripravlja Churchill spet nov govor, s katerim namerava nekoliko odgrniti železno zaveso nad Jugoslavijo, v kateri se prav te dni vrše velike priprave za oboroževalni petletni načrt. Po izjavi merodajnih krogov preti iz Jugoslavije vsemu svetu velika nevarnost, kajti načrt predvideva v petih letih opremiti vse tamkajšnje kmete z najmodernejšimi lopatami, vila' mi in sekirami. To je orožje, s katerim so nekdanji prebivalci slovenske dežele neštetokrat zapodili v beg vsiljive Turke. Luknje v zavesi, skozi katere je slavni antifašistični borec Churchill opazil nevarnost v Jugoslaviji, so naredili vlaki, ki po novem voznem redu vozijo trikrat ali celo štirikrat dnevno iz Trsta v Ljubljano in obratno. $ $ £ Vatikanska industrija Vatikanska vojna industrija prehaja počasi v mirnodobsko. Za časa vojne je proizvajala razne blagoslovilnc govore za Hitlerja in Mussolinija, sedaj pa se je vrgla na izdelavo potvorjenih potnih listov in produkcijo meniških halj. Izvedelo se je, da je te dni vatikanski trust s temi •ndustrijskimi produkti opremil ustaša Paveliča, ki se Sedaj sprehaja po rimskih ulicah v uniformi Frančiška A-siškega. Baje mu nova uniforma zelo dobro pristoja m bi ga skoraj ne bilo spoznati — če bi ne nosil proti vsem pravilom k tej uniformi rokavic. Brez teh pa ne more na# cesto, ker bi sicer preveč o-čitno bodle v oči njegove znane krvave roke. * * * Italija in znižanje cen Italijanska vlada jo odredila 5 odstotno znižanje cen. Ker tega znižanja od nikoder ni, je zaupanje v italijansko vlado padlo za nadaljnih 10 procentov. Novost v grški vojski Grška vlada namerava uvesti za svoje vojake obvezen pouk lahkoatletike. Prvenstveno bodo vežbali tek na dolge proge. Ta tek vojaki tudi zelo ljubijo in se ga poslužujejo po slehernem napadu na partizane. * # * „Demokracija" V Gorici pred dnevi nek list je izšel, ki »Demokracija« ime si j c vzdel. V naslov pa se vmešal tiskarski je škrat. Pravilno glasi se ta list: »Renegat«. * # # Delegacija iz Albanije ki bi se morala udeležiti prvomajskih proslav v Trstu, od tukajšnjih oblasti ni dobila dovoljenja za prehod na Svobodno tržaško ozemlje. Pri jatelji Albancev so mnenja, da je celo bolje tako, ker bi jim sicer spet očitali, da so oni položili mine, ki jih sedaj razstreljujejo v tržaškem zalivu. POZNA GA! Nek mož je bil v hudih finančnih težavah in je zapro sil bogataša za kredit. Bogataš ga je odbil z nasvetom, naj poprosi Trumana za denarno pomoč. A skrahirani možakar je odvrnil: »Sem že mislil tudi na to, pa sem se premislil, ker nima ‘smisla. Za časa vojne sem se boril proti Nemcem in kot tak torej nimam od Trumana ničesar pričakovati.« Ni pomoči/ Nek zakrknjen delavski nasprotnik, je pred dnevi izjavil, da delavstvo v Trstu ne bo ničesar doseglo, on, da že ve, kako je s to rečjo. Pa ga je nekdo vprašal: »Gospod, ali ste gledali baklado?« »Sem«, je potrdil gospod. A oni je zmajal z glavo: »No, če vam na tisoče in tisoče bakel ni pomagalo, da bi se vam posvetilo v glavi, potem pa zg vas res ni nobene pomoči.« V Telavivu .se je napeto stanje očitno poboljšalo. Že dve uri niso tero' risti ubili nobenega Angleža. Zopet doma Gospod Marshall se je vrnil iz Moskve zopet v domačo zemljo. In kot je že tam v obljubljeni deželi navada, so se takoj zbrali krog njega novinarji. Gospod jih je lepo sprejel, se pustil fotografirati od vseh strani in. jim dajal več ali manj povoljne odgovore na njihova vprašanja. Vse so si novinarji vestno zabeležili in tudi vse objavili-Pravijo pa, da enega odgovora niso natisnili. Ko je^ namreč novinar vprašal: »Gospod Marshall, kdo je po vašem mišljenju doživel v Moskvi največji fiasko, je gospod dejal: »Za široko občinstvo seveda Sovjetska zveza, a med nami si lahko priznamo, da je doživela največji fiasko --atomska bomba.« Don Marzari na Velikem trgu I. delavec: „Zakaj neki molijo Oče naš?» II. delavec: „Suša je, pa Boga za dež prosijo". ilffb .. Jk [. delavec: „In kako hitro so bili uslišani 1"