The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America ŠTEV. (No.) 52. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., PETEK, 17. MARCA — FRIDAY, MARCH 17, 1933. LETNIK (VOL.) XLII Z GOTOVOSTJO SE PRIČAKUJE, DA BO SENAT ODOBRIL LEGALIZIRAN JE PIVA; ZAHTEVA TUDI DOVOLITEV VINA. — NOVI DOHODKI ZA VLADO IN SPLOŠNA POŽIVITEV INDUSTRIJE. — NOVO PIVO BO OKUSNO IN MOČNO. Washington. D. C. — Kakor so prihajala v sredo poročila iz senata, je s trdnostjo pričakovati, da bo tudi tamkaj prodrl novi zakonski predlog, ki določuje le-galiziranje piva in ki ga je poslanska zbornica sprejela dan preje. Senatski finančni odbor je namreč predlog odobril po manj kaktor eno uro trajajoči debati. V njem je napravil le to spremembo, da mu je priključil dodatek, po katerem naj bo legalizirano poleg piva tudi vino in drugi sadni sokovi, ki ne presegajo 3.2 odstotka alkohola po teži. Odbor je sklenil, da odda predlog takoj pred celokupni senat, kakor hitro ta odobri Roo-seveltov predlog za varčevanje. Na ta način je z gotovostjo tipati, da bo predlog sprejet še ta teden, v veljavo pa stopi 15 dni potem, ko ga podpiše predsednik Roosevelt. Kakor omenjeno, sprejeti zakonski predlog določa, da se srne izdelovati in prodajati pivo, ki ima največ 3.2% alkohola po teži, ali 4% po vsebini. Predlog pa prepoveduje, da bi se to pivo izvažalo v države, katerih lastni zakoni bi prepovedovali razpečevanje te pijače. Na vsak sodček piva, ki vsebuje 31 galonov, se naloži federalni davek po $5, kar bo prineslo fedralni blagajni na leto od 125 do 150 milijonov dolarjev dohodkov. Dovoljuje tudi, da se pijača oglaša potom časopisja, radio itd. Kakor razvidno, bo legalizira-nje piva pomenilo lepe dohodke za federalno vlado, poleg tega pa tudi dohodke za države in za posamezne lokalne oblasti, ter bo končno še ostal dobiček pivovarnam in prodajalcem. Pivci pa bodo toliko na boljšem, da si bodo lahko privoščili za cenejši znesek brez primere bolj zdravo in okusno pijačo, kakor DEL ZNAMENITEGA KITAJSKEGA ZIDU NAPORI mac DONALD a Angleški min. predsednik bo skušal splaviti k življenju skušal spraviti k življenju umirajočo razorožitveno Ženeva, Švica. — Angleški, min. predsednik bo skušal izvršiti čudež, namreč spraviti k življenju bitje, ki ni samo napol mrtvo, marveč je že pred zadnjim dihom. To bitje je svetovna razorožitvena konferenca, katera je že dolge in dolge mesece v zasedanja, a čim bolj dolgo zaseda, tem dalje je od svojega cilja; zdaj pa stoji že pred popolnim razsulom. Za četrtek je namenil svoj dolgi govor, v katerem je pozval zborujoče, naj se znova popri-mejo dela, in jim pokazal na nevarno situacijo, ki točašno vlada v Evropi. Kaj je nameraval predlagati v svojem govoru, prej ni razodel. Domnevalo pa se je; da bo priporočal odpravo težke artilerije, velikih tankov, vseh vojaških avijatičnih čet in mogoče tudi podmornikov. Nemčiji pa bo svetoval, naj se ne skuša oborožiti. Splošno obstoja dvom, da bi MacDonald kaj dosegel; domneva se celo, da bo zadevo še bolj poslabšal, kajti povzročil bo, da se bodo na konferenci znova vneli prepiri, in prepad med narodi se bo s tem le poglobil. Z njegovimi predlogi najbrž ne bo nihče zadovoljen: Nemčija se jim bo upirala, ker bi ji bilo pre povedano oboroževanje, Francija, ker bi določalo razorožitev brez posebnih garancij, katere ona zahteva; Rusija in Italija KRIŽEM SVETA — Guadalajara, Mehika. — V nekem gledališču v tukajšnjem bližnjem mestu je v torek zvečer izbruhnil požar, povzročen od kratkega stika, v katerem je prišlo ob življenje 41 oseb in ranjenih je bilo 70. — Cleveland, O. — Lastniki filmskih gledališč v osrednjem delu mesta so v torek objavili, da bodo s četrtkom vsa gledališča zaprta, ker operatorji ne marajo pristati na 25 odstotno znižanje plač. — Lima, Peru. — V sredo se je pričela obravnava proti 274 vojakom, ki so se udeležili upora proti vladi, a so bili od vladnih čet premagani. Vsi bodo bržkone obsojeni na smrt z u-strelitvijo. — Dunaj, Avstrija. — Avstrijski parlament se je v sredo zbral le v toliko, da se je sa 1% Jisgoslavife« MLADE BELOKRANJSKE GOSPODINJE SI ŽELE IZOBRAZBE — KMETIJSKO GOSPODINJSKI TEČAJI V BELI KRAJINI. — IZSTRADANI VOLKOVI NAPADAJO VASI. — SMRTNA KOSA. — NESREČE IN DRUGE VESTI. Izobrazba bodočih gospodinj Iz Črnomlja poročalo, da so v Semiču nedavno zaključili tri mesece trajajoči kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki je bil prvi v tem kraju. Priglasilo se je toliko mladih prosilk, leti bi se rade kaj praktičnega naučile, da nikakor niso mogli vseh sprejeti in se je moral tečaj ponoviti. V teh tečajjih se uče dekleta vseh reoi, ki so potrebne za praktično gospodinjstvo, kakor kuhanja, šivanja, pranja, kako upravljati gospodinjske posle in tudii marsikaj iz zdravilstva, zlasti za Cela prava Kitajska je obdana od starodavnega močne-ga zidu, ki ga je dal zgraditi neki cesar v obrambo proti napadom sovražnikov. Slika kaž-e del tega z idil prt prelazu Na-skow, kjer so se zadnje dni vršili ljuti boji med kitajskimi in japonskimi četami. Ta prelaz je namreč važna prehodna točka med Peipingom in Jehol. jih tudi nič z vnemo ne odobra- dobivajo zdaj"s svojem "home-Zelo je možno, da bo zbor- brew" in v raznih zakotnih to-'nica Predlogom v celoti ploska-čilnicah ' la> ko *)odo pa Prišli v razmo- Dosežen bo poleg vsega pa Sedanje v podrobnostih, jih bo eden glavnih ciljev, namreč od-,dl'ugega za drugim zavrgla, pomoč brezposelnosti. Tako na-1 0 povedujejo pivovarnarji iz Mil-; waukee, da bo v njih mestu z le- 22nd STREET —»CERMAK ROAD galizacijo piva zaposlenih takoj nad 27,000 novih delavnih moči, kar pomeni tri četrtine vsega števila, kar jih je zdaj na okrajni podpori. Podobne razmere bodo zavladale tudi po drugih me- . , „ , _ , rr. • a 4. •• u ii imenovala po njem Cermak Rd. stih. Ta industrija pa bo dala „ , , v, , , , . Chicago, 111. — Alderman Toman je v sredo predlagal v mestnem svetu, naj bi se v spomin pokojnega župana Čermaka prekrstila sedanja 22. cesta in se Predlog bo bržkone prodrl, kajti ima več zagovornikov. -o- novo življenje drugim industrijam in tako bomo počasi prilezli iz sedanje krize. Alkoholna vsebina novega pi-| va bo popolnoma zadoščala, da . bo pivo okusno in poleg tega tu- Washington, D L. roh}_ niški tajnik Woodm je v torek ROK ZA PLAČILO DAVKA PODALJŠAN Zaklad- di dovolj "močno". Pred pri bicijo so pivovarnarji izdelovali pivo, ki je imelo povprečne alkoholne množine v sebi 3 od- objavil, da je rok za plačilo dohodninskega davka za leto 1932 podaljšan od 15. marca do 31. stotke; sedanje pivo bo imelo marca" Ve"daJ Pa bodo tisti, ki se bodo tega posluzili, plačati šest odstotkov obresti za nov župan V chicagi Alderman F. J. Corr imenovan na župansko mesto. Chicago, 111. — Po skrajno viharni seji je tukajšnji mestni svet v torek zvečer izvolil naslednika ubitemu županu Cer-maku, in sicer v osebi alder-mana 17. warde, Fr. J. Corra. V kratkem inavguracijskem govoru je Corr zatrdil, da bo nadaljeval s programom, ki ga je začrtal pokojni župan Cermak. Novi župan je star 56 let in bo ostal v uradu, dokler se ne bodo vršile izredne volitve, pri katerih se bo določil stalrtl naslednik. Cermakov urad je imel izteči v aprilu 1935. -o- ZMAGOVALČEVA KUPA V IZLOŽBI Chicago, 111. — V izložbenem' oknu urada A. S. je razstavljena na ogled srebrna kupa, ki jo je poklonil naš list Rev. B. Winkler ju kot zmagovalcu v zadnji kampanji, s čimer je postal "najpopularnejši Slovenec v Ameriki". Kupa je sicer bolj "za gledati" kot za praktično uporabo, vendar ji ne bo škodilo, ako si Father privošči iz nje prvi poži-rek dobre pive, ki jo, kakor kaže, kmalu dobimo. -o- mega sebe razpustil za nedolo- Prvo P°moč P" raznih boleznih čeno dobo. Na ta način je dobi-'ali nesrečah. Ženski svet je ves la diktatorska vlada kanclerja navdušen za te tečaje in vse ho-Dollfussa proste roke. če.i° biti praktične gospodinje. Črnorneljčanke se tudi poteguje-—o — ' j6; da dobe take tečaje, katere NAJSTAREJŠI SLOVENEC .atesti županstva podpirajo z iz-V CLEVELANDU datnimi podporami. Enake te- Pravijo, da delavec v Ameri- čaje bodo Prirejali po dru*ih ki ne more dočakati visoke sta- 3.2%. Alkoholne množine bo imelo približno toliko, kolikor je ima navadni "highball", Ameri-kancem tako priljubljena "kon-traband" pijača tekom prohibi-cijske dobe. Pivovarnarji pa o-betajo, da bo novo pivo še boljše, kakor je bilo pred prohibicijo. Ostali bodo v njem namreč vsi razni dodatki, katere so morali čas po 15. marcu. Dosedanji prejemki na teh davkih so letos znatno nižji kakor so bili lansko leto, kljub temu, da je lestvica občutno višja. mešati v sedanji "near beer", da je bilo sploh užitno. 40 LET ČAKALA BREZ USPEHA Chicago, 111. — Mrs. Marg. Bacon, 5653 So. Wells st., stara 72 let, je končno izgubila potrpežljivost. Celih 40 let je brez uspeha čakala, da se bo povrnil njen mož, ki jo je zapustil, in ker ga le ni bilo nazaj, je vložila tožbo za razporoko. Poročila sta se leta 1890 in tri leta pozneje je mož izginil ter se ni hotel več k njej povrniti. STROŽJE NADZOROVANJE Prosilci za podporo bodo morali priseči. Springfield, 111. — Ker so oblasti prišle na; sled, da žive na podpori mnogi taki, ki imajo dovolj svojega lastnega premoženja, se 'je ;v tukajšnjem senatu v torek stavil in sprejel predlog, ki zahteva, da bo moral v naprej vsak prosilec za državno podporo s prisego potrditi, da so vse njegove navedbe resnične in da je v re snici potreben podpore. -o- CHICAŠKE BANKE V DOBREM STANJU Chicago, 111. — V sredo je bilo dovoljeno zadnjim bankam na solidni podlagi, da so se odprle. Na ta način je ponovno v poslovanju 98 odstotkov vseh bank, ki so bile odprte, ko se je proglasil moratorij; samo dva odstotka je bilo takih, kateiah stanje ni bilo zadovoljivo, da bi jim oblasti izdale dovoljenje za otvoritev. Nove vloge v odprtih bankah se stalno množe in čimdalje večja množina skritega zlata prihaja na svetlo. Samo v torek so ga tukajšnje banke prejele za kakih 20 milijonov. -o- FRANCOSKA VLADA PRIPRAVLJENA PLAČATI Pariz, Francija. — Bivši francoski min. predsednik Herriot ponovno propagira med poslanci, da bi pridobil med njimi zadostno večino, da bi Francija plačala svoj obrok dolga Ameriki, kateri je zapadel 15. decembra, v znesku 20 milijonov dolarjev. Sedanja vlada sama se trudi, da bi dosegla možnost tega plačila, in sicer istočasno, ko bo novi francoski poslanik nastopil svojo službo v Washing-tonu. rosti, češ, da se njegove moči prej izčrpajo vsled trdega dela Da to ni resnica, dokazuje oče glavnega tajnika naše KSKJ., ki stanuje v Clevelandu pri svoji hčeri Mrs. Sussman na 1870G Shawnee ave., Mr. Jos. Zalar. st. Mož bo namreč obhajal prihodnjo nedeljo svoj 89. rojstni dan, in je kljub visoki starosti je še zdrav in čvrst. - Iskrene čestitke in še število nadaljnjih let. večjih občinah Bele Krajine, kakor v Vinici, Planini in celo Ad-:leŠičib. ne k sorodnikom in se pozno zvečer kljub prigovarjanju naj ostane, odpravila domov. Med potjo je zašla v sneženi metež, omagala in zmrznila. -o- Zaradi bede zašel na kriva pota Velika beda, ki vlada med brezposelnimi je pokvarila marsikatere dobre značaje. Mnogo jih je, ki jih je sram prositi, ali so pa morda ostro zavrnjeni in v največji potrebi! no dobe najpotrebnejšega. Taki se potem večkrat poslu-žijo druge prilike da začnejo krasti. Policija v Mariboru je nedavno prijela tako zašlega Alojzija M. ki je več reči pokradel po trgovinah in jih potem prodajal naprej, z izkupičkom se pa preživljal. ŽRTVE SUHAČEV OPROŠČENE Indianapolis, Ind. — Iz tukajšnje državne kaznilnice je bile izpuščenih na svobodo sedem mož, kateri so bili zaprti na podlagi državnega suhaškega zakona. Ker je bil ta zakon, ki je bil eden najbolj strogih v ceM Uniji, nedavno preklican, bodo oproščeni vsi, ki so bili kaznovani na njega podlagi. -O-— MAJHNA SICER, A TRDNA KOT SKALA Chicago, 111. — V soseščini, v kateri se nahaja tudi naša tukajšnja slovenska naselbina, imamo bančni zavod, kateri v resnici zasluži vse spoštovanje in priznanje. Ta zavod je Metropolitan State bank na 22. in Leavitt st. Ni velika ta banka, v primeri z drugimi velikimi bankami bankami je prav neznatna. Toda, med tem, ko so druge velike banke v paniki, ki je nastala preteklo poletje, kra-hirale druga za drugo, se je ta banka s čudovito žilavostjo in vztrajnostjo vzdržala in poslovala naprej. Ko je bila po sedanjem moratoriju izdana licenca bankam za otvoritev, je bila Metropolitan banka med prvimi, ki so v ponedeljek odprle vrata. Posebno priznanje je pa prejela ta banka v torek, ko je bila iz Wa-shingtona sprejeta v federalni rezervni sistem. Priznanje in čestitke direktorjem te banke, med katerimi je tudi naš slovenski rojak Mr. Frank Grill. Volkovi V zadnjem času so v severo-zapadni Bosni lačni volkovi radi velikih sneženih žametov začeli napadati vasi in to ne samo ponoči, ampak tudi pri belem dnevu. Sila gladu je pač velika in ta jih prižene v bližino človeških bivališč. — Tako poročajo iz o-kolice Bihač, da so tam pri belem dnevu napadli volkovi ovce pred hlevom in pred očmi gospodarja. Lastnik je seveda hi tro zagrabil za puško in na pomoč so prihiteli še drugi domači, katerim se je posrečilo, da so volkove pregnali. Največji volk je svojo drznost plačal z življenjem. Ostalih volkov si pa kmetje niso upali preganjati, ker so gladni volkovi zelo ne varni. -o- : Huda nezgoda posestnika Iz Novega mesta poročajo. — 60 letni posestnik Franc Ule iz Šmihela se je podal z vozom v gozd po drva. Na poti v gozd so se voli iz neznanega vzroka spla-šili in zdrveli po poti. Pri tem nesrečnem divjanju volov je nad 400 funtov težak voz šel čez prsi posestnika -in mu prizadejal hude zunanje in notranje poškodbe. -o- Jugoslovanska razstava v Nemčiji Meseca marca letos se priredja v Ne mej ji veilika reprezentativna razstava jugoslovanske umetnosti. Na razstavi so posebno zastopana umetniška dela Ivana Meštroviča. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Josi-pina Jančar, velika prijateljica karmeličank na Selu. Umrla je v starosti 79 let. — V Konjicah je umrla Katarina Pučnik, najstarejša Konjičan-ka, stara 94 let. — Pri Sv. Ru-pertu v Slovenskih Gorich je umrla Barbara Ploj, stara 88 let. — V Trbovljah je umrl Andrej Malgaj, gostilničar kovaški mojster v Gaberskem star 61 let. Predrzen vlomilec V stanovanje vrvarja Josipa Adamiča je v soboto 25. febr. ponoči neopaženo vdrl neki zli-kovec, "ki je odnesel Adamiču veliko raznega blaga in celo ročno blagajno, v kateri je bilo več zlatih predmetov in več kosov raznovrstnega zlatega denarja večje vrednosti, bančna knjižica za 10 tisočakov in več tisoč v bankovcih. Vrvar je oškodovan za okoli 20 do 30 tisoč Din. -o- Mrtva v sneženem zametu Iz Pragerskega poročajo, da je našla smrt v snegu Terezija, hči bogatega posestnika Motal-na v Frajhamu. Šla je na koli- viti Ogenj v trgovini V špecerijski in manu fakturni trgovini Alberta Jarka v Gaber ju pri Celju je nedavno začelo goreti Ogenj so pogasili gasilci, predno je trgovino uničil vendar je škode nad 30 tisoč. Sodijo, da je ogenj nastal vsled preveč zakurjene peči. -o- Pobožen tat V župnišču v Laškem se je nevadavno zglasil mlad moški iz Ljutomerske okolice, kjer so mu dali jesti. Ko se je najedel se je podal v cerkev kjer je hlinil pobožnega vernika, dokler so bili ljudje tam. Ko so pa odšli, je pobral oltarne prte. V Tremerih so ga orožniki že prijeli. -o- Ponesrečena Pri smučanju, se je v Bohinju ponesrečila 19 letna aka-demkinja Dagmar Ulič iz Ljubljane. o- Napaden Po nedolžnem je bil napaden v Podgorici pri Ljubljani zidar Anton Pengov, katerega so morali radi resnih poškodb na glavi in životu spra-v bolnišnico. Pivo bo poživilo trgovino - MacDonaldovi zadnji poskusi Naslov Me3tb lUUli^' f! IM Copyright, 1030, by Ed6«r Ric« Butrouslu, Inc. AH righli jkl«ic.KuvAM&Wi VEH Jč. C i J-"■'!' Petek, Ti. marca, iDIiu, AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and, the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. j Established 1891. Utkjtf vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon- dtljkov in dnevov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 5544 Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon CANAL 5544 Vam li ne diši? Nagrad že, kajrie, a dokaž, dokaz ta je prekislo grozdje. Seve lagati in potvarjati, oz: vse to pogrevati, je nekaj drugega kot dokazati. Toda čemu dokazovati! Saj jih mestu ubil. — Žalostno je pač bilo sporočilo o nesreči, katerega so Stariši izvedeli, ki je zadela njihovega sina. Pokojni Naročnina: Za celo leto __________________________________$5.00 Ka pol teta _____________„.._________________ 2.50 Za četrt leta _____________________.....______ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: U celo leto _______________________________$6.00 Za pol leta . 2a četrt leta Subscription: For one year ..................................$5.00 For half a year ______________________________ 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year __________________________________$6.00 _____ 3.00 1.75 3.00 For half a year ______________ 1.75: For three months ___________ Enter* as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti ddpcfslarii na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo, ne vrača. _ Resnicoljub: V obrambo resnice. je dosti, ki brez ckikazov verjamejo. to je glavno. Da to je jje pretd; par leti pristopil v dru-glavno za, a samo za take, katerim namen posvečuje sredstva. To je pravilo modernih kulturnobojnih držav, ne pa jezuitov in katoliške cerkve. Cd rt. pri Jugoslavija, posebno ]3a' bivša Srbija, razpiše kako nagrado za tistega, ki bi iz njerte zgodovine to dokazal, ji ne bo treba stoletja čakati, kdaj se bo kdo priglasil zanjo, kot morajo čakati jezuiti. Nadalje, če vi Mr. Pallantius dokažete, da so kdaj'rimski posvečeni državni poglavarji preganjali in izganjali jezuite in da jih je papež Element XIV. zato zatrl, ker so njemu in drugim račune mešali, kot skušate vi oz. člankar v "Srbob^artu" prikazati in dokažati; vam jaz garantiram rtajvišje papeško odlikovanje. No pa vem, da tudi s tem odlikovanjem ne bo nič. Jezuitska redovna in splošna cerkvena zgodovina prejasno in preglasno govori, kdo in zakaj je jezuite preganjal in izganjal ter jih korično zatrl. To je bila vsepovsod svobodomiselna framazonska sodrga, kjer ji je vspelo priti do moči. Ko bi bili*jezuiti hoteli'tako plesati, kot je ona hotela, odnosno se ravnati po pravilu: Namen posvečuje sredštva, bi bili imeli mir. Ker so pa to satansko moralo njej prepustili, so morali iti. Pošten človek ve, koga naj .spričo tega pomiluje, koga obožuje. S tem člankom, četudi samo "preštampanim", ste vi Mr. Pallantius jasneje dokazali za kako Jugoslavijo snubite naše nezavedno ljudstvo, kot z vso svojo ostalb diplbrtiaiiijb. Vi: jta^slb-vensko-hrvatski rojaki, ki vam je ne sartioria'jifjžikrti ampak v srteu Bog prej in več kot narod, vedite, kaj iirtatd s tkkirti srtttli^n narediti. Če ne, ne morem drugega reči kot: "Bbgl riSEWd'!" V jugoslovanskem parlamentu je bil od gruče kulturriobojnih petelinov vložen zakonski predlog za izgon jezuitov. Kot je videti iz osnove predlagatelja Dr. Gavranoviča in ostalih1 gavranov, bi z njimi radi še krajši proces naredili, kot Španska. V 48 urah bi morali preko meje ali pa, kolikor je jugoslbvanSkih državljanov, v kletko na otok Vis. A niti tam bi ne smeli skupaj živeti, ampak kot nekaki puščavniki. Od česa naj bi živeli, za to ti "ka-valirji" ne vprašajo. Če jim noče kak krokar nositi kruha, kot sv. Antonu v puščavi, naj kamne jedo ali pa — pogirifejo. Pa kaj so ti ubogi jezuiti vendar tako strašnega zakrivili, da so kot preganjana zver? Pravijo, da so kot stebri rimskega mračnjaštva coklja' vsega modernega napredka: Jugoslavija da jb že bila na potu narodnega jedinstva, pa So prišli ti rimski' krokarji'vmes irt s* svojim krokanjem skalili tako lepo donečo, narav-libflfc uppavajočo: Lepo našo domovino. Na odru jih ni riikjer videti, ne na političnem, ne na socialnem. A vendar se vse niti stekajo njih rokah in vodijo dalje v Rim. Škofje so samo njih trobente. S takimi krti in šepetavci ven in jugoslovansko edin-stVo bo režerto. Stara pesem, starega invalida na staro hreščečo lajno. Še magarcu, Id ni posebno muzikaličert, že preseda. Sartio naši: Srbi v svoji vsestranski zaostalosti menda mislijo, da so naredili velikanko odkritje, vredno Noblove nagrade, ko sb jo te dni še enkrat navili. Njih tukajšnje glasilo "Srbobran" je presenetilo jav-•nost h člankom, v katerem na podlagi zgodovine razkrinkava jezuitske mahinacije, od početka njih reda v 16. stol., do današnjih dni. Povsod jih vidi,'kako iz svojih zakopbv brum j o rimsko temo v žarko luč vsega resničnega napredka in kulture. Vse brit-ke skušnje, ki jih imajo že za seboj, jih niso izmodrile. Krt je krt, ki se boji luči. Ne kaže drugega kot globoko zasaditi lopato in ga vreči ven. In naš veliki Srbin Mr. Pallantius je bil vesel, da pod tem epohalnim člankom ni bilo napisano: Ponatis prepovedan. Z velikih užitkom ga je v svoji "Jugoslaviji" ponatisnil. Najbrž bo isto storila tucli kaka "Hrvatska" in še kako drugo jugoslovansko trobilo. By gush, kaj se da neukim ljudem, ki ne poznajo zgodovine in se ne more od njih zahtevati, da bo jo poznali vse natveziti in v denar spraviti. Razni pleharji, ki so svojo pozlačeno robo za čisto zlato prodajali, so prišli že dortiala ob kredit. Onim kramarjem pa, ki zgodovinske laži in potvare za čisto resnico prodajajo gre še vedno imenitno v klasje. Kar so resni in stvarni zgodovinarji že zdavnaj črtali iz zgodovine in spravili v posebni predal z naslovom "Geschichtsluegen — Zgodovinske laži", to ti pleharji zopet na dan spravljajo in za stoprocentno resnico prodajajo. In kar jim je še v večjo "čast", sami vse to trdneje verujejo kot v Boga in hudiča. By the way, Mr. Pallantius! Ker ste vi t,a članek kratkoma-lo "prešla mpali", vam je morda ušlo, da so jezuiti že ponovno razpisali lepo nagrado tistemu, ki iz kakega jezuitskega pisatelja dokaže nauk, da namen pospešuje sredstva. Te nagrade še vedrto čakajo. Do sedaj se ni še nihče, ki jezuitom ta nauk naprtuje, zanje Oglasil. Poskusite vendar vi. Časi so hudi, za denar vedno bolj trda, gotovo tudi yam. Pa tako lahko zaslužite lepo vsoto. Sb za poslanika, ne samo za konzula bote mogli kompe-iirati. Saj jezuiti ne zahtevajo da bi vi vseh 20.000 in več njih bBgoslovcev oz. njih dela preštudirali. Pripravljeni so vam prisoditi' nagrado, če najdete med njimi samo enega, ki kaj tacega ZAHVALA Joliet, III. V svojem imenu, kakor tucli v imenu Rev. M. J. Hiti in Rev. George Kuzma in v imenu vseh faranov cerkve sv. Jožefa, Jolliet, lllinc-fs, posebno pa v imenu slovenske šolske godbe, se tem potom zahvalim č; g. P. Aleksandru, OFM., župniku cerkve sv. Štefana; Rev. P. Edvardu, OFM., Rev. P. Thomas, OFM., in vsem faranom župnije sv. Štefana za prijazen in navdušen sprejem naše šolske godbe in za velikansko vdelež-bo pri koncertu, dne 12. marca 1933 v Chicagi. Ta dan bode nam vsem ostal v trajnem spominu irt Bog daj, da bi vam moglii ob priložnosti vsaj deloma to povrniti! Rev. John Plevrtik, župnik. TO IN ONO IZ SO. CHICAGE So. Chicago, III: Po dolgem času, tako vsaj Z železno voljo je zagrabil za delo, stresli so se bogataši irt newybrški Wall Street, v srcih milijonov revnih in brezposelnih pa je oživelo upanje v boljšo bodočnost, upanje v pro-speriteto, katero so nam kazali da se skriva za vogalom, a niso vedeli za katerim, ali pa niso hoteli vedeti. Predsednik Mr. Roosevelt je pa staknil vo- dvorani velik štvo Najsv. Imena in društveni člani so se na predvečer njegovega pogreba zbrali pred njegovim mrtvaškim odrom ter tam skupno opravili predpisane molitve za umrlege člana, ker je napravilo na vse navzoče obiskovalce, katerih je bala polna hiša; pray lep utis, starišem je pa bilo'to prav gotovo v veliko zadoščenje, ker edino kar mrtvi potrebujejo so pač molitve. Cvetice so le ziinailji izraz sožalja, ki uvene skoro tako hittfo, kakor cvetje, unlrlemu pa, kar se tiče njegove dviše, prav nič ne pomaga, ampak samo pokaže ljudem, da je ta in ta imel pač veliko prijateljev. — Pogreb} pokojnega, kakor je bilo že omenjeno; se je vršil iz naše cerkve sv. Jiirija v soboto dopoldne, kjer jie daroval po-grebno Sv. mašo domači g. župnik, ob številni vdeležbi sorodnikov in prijateljev po-jkojn.ega, kjer so pomojili za rtjbgovrt drtšo irt ga potem šte-viliio spremljali na njegovi zadnji poti, rta- pokopališče Sv. Marije, kjer je bilo njegovo truplo izročeno materi zemlji. Počivaj dragi mladenič mirno v hladni zemlji in sveti naj ti večna luč. Ostalim pa, M žallijejo za teboj; naše so-žalje. V nedeljo 1'9. mai'ca, kakor je rrtorda že marsikateremu zriano, priredijo članice ženskega podpornega društva Marije Čistega Spočetja štev. 80, KSKJ., v naši cerkveni bunco-party" v gal za katerim se skriva in udaril z vso svojo silo in oblastjo po tem vogalu, katerega je, tako vsaj upamo, zrušil. Izza teh ruševih nam bodo delavni možje v kongresu, s po-močju svojega šefa, predsednika Mr. Roosevelta, polagoma izvlekli prošperiteto zopet na dart. Ne bo morda takoj, v začetku popolna, bo več ali manj obtolčena, a- se bo sčasoma že popravila. Ne morda v enem tednu irt tudi ne v enem mesecu, a v štirih letih se nam bo pa nasmejala riasproti cve- .. . . točili lic, da je bomo še veseli, nekaten pravijo ee ne vidijo I Do tedaj pa mpramo seveda še potrpeti, kar pa ne bo tako korist društvene blagajne, ki je vsled zaprtja bank v zadnjem poletju precej pri za deta. Vse članice, ki vas je skoro 300, ste vabljeiie in je vaša dolžnost, da pridete omenjeni večer v dvorano, saj tako same sebi pomagate. — Pa tudi drugi rojaki in rojakinje ste vabljeni, da pridete ta ve čer na ltepo zabavno igro "Card iin bunco-party". Za najboljše igralce bodo na raz- najmanj vsaki teden dopisa vi naše naselbine, se novinar zopet oglaša. — Nimam pa poročati posebnih novic, ker jih menda ni. Živimo tako iz dneva v dan, v pričakovanju boljših časov, kakor je to povsod. Z gotovostjo namreč pričakujemo, da se bodo to leto razmere izboljšale in če ne bo ravno najboljše, boljše bo prav gotovo, kakor je bilo v preteklem letu. To sodimo po vsakdanjih časopisnih poročilih in radijskih vesteh, katere posebno nekateri zasledujejo. Naš novi gospodar v Washington u D.C. se Še ni dobro raz-gledal po hiši čez katero bo vladal za dobo štirih let in že se pozna njegova modra roka. težko, kot je bilo do sedaj, ker smo dobi-im časom vsak dan, da vsako minuto bližje. — Toliko naj bo poročanega o tem. Sedaj pa preidimo na' naše domače zadeve in novice. Zadnjo soboto 11.' marca smo imeli v naši' naselbini žalosten pogreb 24 letnega mladeniča, Jožefa Simčiča, čigar staruli živ\ijo na 1004!0;, Avti. M. Omenjeni Jožef Simčič jte bil nekega večera z drugimi svojimi tovariši pred drogeri-jo na 99 ulici in Ewing Ave. Kakor pripovedujejo, je hotel iti na drugo stran ceste in pri tem ga je zadel avtomobil (drugi pravijo truck) in ga na če poceni, da bi ostalo več denarja za druge cerkvene po^-trebe, katerih je vedno veliko. Gotovo torej je, da bo nova plinska peč v dvorani še pred Velikonočjo. Postni čas je in imahjj^ v cerkvi dvakrat » na teden sv. križev pot. Lepo število vas pride, a bi vas bilo lahko še več. Kakor je meni znano, — sem namreč že nad 10 let v So. Chjicagi, — je bila še vedno, vsako leto večja udeležba vernikov pri tej pobožnosti, kakor letos. To je seveda bolj žalostno znamenje, da ste opešali ravno za pobožnost križe-vega pota. Prav gotovo ima marsikdo zvečer dovolj časa in malo vas je v resnici toliko utrujenih od dela, da bi ne mogli za pol ure v cerkev. — Pa čemo limeti dobre čase. Kako, če za nje niti ne prosimo nei. Nekateri sicer pravijo, da nam Bog ne bo dal kosa kruha četudi celi teden nepretrgoma molimo. To je res, a vera nas uči, da je treba moliti in delati. Seveda, tukaj bo spet eden ali drugi rekel: Delamo ne, čemu bi potem molili, saj je vseeno tako, kakor hočejo tisti, ki imajo milijone. — Tako besedičenje naj bo za tiste ki tako pravijo. Mi pa delajmo tako, kakor srno po-dtičeni še iz stare domovine. ! Imamo še rtelcaj novifc, pa jih ne bom sedaj povedal, da ne bo morda kdo rekel, da prenadolgo "klatim". — Po- zrav. Novinar. -<>•- NOVEGA KAJ PRI SV. ŠTEFANU? Chicago, 111. V soboto zvečer bomo imeli v naši šolski dvorani krasno pasijonsko igro "The King of Kings". Premikajoča se slika. To je eden najlepših filmov, kar jih pozna svet o Kristusu, njegovem življenju in trpljenju. Sliko so pred letom kazali v največih glediščih, kjer so obiskovavci plačevali visoko svoto za vstopnino. Kadarkoli so jo kazali in kjerkoli vselej je bilo polno občinstva v dvoranah in glediščih in vse je bilo g'rtjeno. Ne zamudi le-polago prav lepe nagrade, ka- pe prilike, da to sliko vidiš v terih se boste gotovo vese- soboto zVeČer. Prizori bodo lili: —- Torej v nedeljo zvečer trajali dve uri. Slika se kaže vsi v cerkveno dvorano. v obliki povesti, je torej toliko Tr , . „ . .. bolj zanimiva. Vstopnina ie Kakor znano, se je priredil .. , T, , 1 u malenkostna. Kvoder za od- zadnji mesec bunco-party za , , . ,, . , t i V rasle, daj m za otroke, nabavo nove1 plinske peci v. T ' i,i i„ . T m Kakor vidittio m slišimo se kuhinji cerkvene dvorane. Ta * A , .. ;„ „„,} . v. . .... naša Adrija pridno pripravlja m oni morda izprasuje, kako , , ;. J , An g .. 1 . . . .na koncert, ki ga bo dala na da se ni peci v dvorani m če v ,, , . ... „„ - j velikonoc popoldan ob pol sti- se morda m dovolj napravilo. ... % , v. . rih. Najlepše: točke ima na V odgovor tem se sporoča sle- programu. Kakor že veste bo deče: — Kakor ste brali v tem ta koncert prirejen v spomin listu irt tudi slišali oznanilo, je petintridesete obletnice usta- bil uspeh omenjene zabave 19. novf.tve naše fare. Rezerviraj februarja prav lep, za kar ste si že danes velikonočni pOpol- bili pohvaljeni v listu in po-dan za to lepo cerkveiio pri- hvalil vas je tudi g. župnik v reditev. Ker velikonočni dan ni cerkvi, da ste se jako lepo po-primeren za banket, drugega kazais, tako z darovi, kakor ne bomo irileli oni dan kakor udeležbo. Da pa ni še slovesno mašo in popoldanski dvorani je krivo to, ker koncert, zvečer pa zabavo v Prvi obed pri tašči. — Tašča: Dragi zet, nikar se ne dajte motiti Ijn jejte, kar vam bolj diši. Tole gosko je pekla' naša Francka. — Ne bojte se gospa, saj imam dober želodec. * * To je nekaj drugega. — Nimam rad preveč št.udirivnih žensk. — Toda, gospod' profesor, saj sem dovršila samo gimnazijo. — To je nekaj drugega gospa, toda vam se to ne pozna tako kakor drugim. H* ^ H* Tujke — Cuj, možiček, kaj pa je to nepotizem? — No, to pa rte bo težko uganiti. Saj že beseda sama pove, da bo to rtoVo sredstvo proti potenju. * * V restavraciji. — Nimairt denarja, da bi plačal ceho. — Jaz tudi ne. Kaj bov^ počela? — Zahtevajva dva tucata ostrig, morda pa najdeva v njih kak biser. * * * V vlaku. — Štiridesetletna zdravniška izkušnja me je naučila, da izvirajo srčne bolezni večinoma od kaje. — Mene je pa štiridesetletna izkušnja naučila da izvirajo podplutbe večinotrtk od tčga če človek vtika svoj' nos v tuje zadeve. * * * Pred sodiščem. — Notorični vlomilec dolgo taji vlom v blagajno, slednjič ga pa le prizna. Sodnik: No, vidite, če bi bili priznali vlom takoj, bi mi bili prihranili ves trucl. Vlomilec se škodoželjno nasmehne, rekoč: Glej no, glej, gospod sodnik, kako sva si podobna. Tudi vam delo ne diši. * * * Ko spoznaš svoje slabosti, šele začneš ceniti vrline drugih. tudi z peči v za to odbrane žen;ske gledajo, da bi dobili kar moč dobro plinsko peč in kolikor mogo- obeh dvoranah. — ToEko že danes, da vas spomnim na farni pravnik. " Sezona kegljaške farne lige je pri kraju. Sedaj v zadnjih dneh kegljanja se bijeta dva kegljaška krožka za prvenstvo in prvo nagrado. Prvi je še vedno team: Prah-HraStar, Oz-bolt, Cerjanc in Ziherle, prav za petami pa rtu* je team: Strohen, Prah L., Perico St. Grill Fr. St. in Zabkar. Zadrtji teden bo še prav zanimiv. Na tem mfestu se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so leitoS ka-kakorkoli pripomogli, da' se j'e kegljanje v redu in s takim navdušenjem vršilo. Velikonočna riedelja, ko' bodo opravila ženska društVa naših Je d not svojo vdikonočrto dolžnost bo letos prva' nedelja v aprilu, to je 2. apr. moška društva pa drugo ned'eljo v aprilu, to je 9'. aprilk. Društva ilaj vzemo to na znanje. P. X. "TARZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Zamorski sužnji so prišli 'iz' lititlrnkov in so odnesli rtirtva trupla pokončanih glatftetir'jev, Tarzan pa je stal sre:di arene držeč roke Jkri-žojji in da ga zdaj: osvobode, kakor ."je l}5lo 'to": cbljJiMjehO ih povedanp, da kdor bo sreč-rlo' .gSdaiatdriskc' lio.rbe,'' da bo s;vo- botlcu. Muwice pa" so mislile, .;o zdaj1 tSrenOt'rio pozabili na svojo jezo 'in- so pričakovali zahltttivega Sii'd(5a'dk, 'ko bo' lfeV naskočil1 sVojo žrtev. Kajti RiiHljani sb bili' veliki1 ljubitelji' enakih iger. Kaj se zgodi sedaj? AM&RIRANSKf SLOVENEC-, 1849 W. 22hd St., Chicago, 111. Priloženo vato pošiljam svoto Sl...................za obnovitev nib je naročnine zn"Amer. Slbvehea". " - ." 'll 323 ■Si'&VBW,E:.: ST; TIlliMlltM PWtSiBHH i IHB1 iiil ŠH1 ii !i I3P1 ITWBtli! i88W!TBH! i 11 Mtfil l!BB i i ifl^Si ij | ^ I | Dopisi lokalnih |j I ^ društev - ' H i Pittsburgh, Pa. Kakor je bilo oznanjeno v slovenski cerkvi v nedeljo 12. marca, imajo v soboto 18. rtiai--1 ča popoldne in zvečer skupno velikonočno spoved dva društva skupaj in v nedeljo 1'9; marca, na praznika sv. Jožefa, pri sv. maši ob osmi uri, pa skupno sV. obhajilo ill sicer vsi člani in članice društva sv. Jožefa štev. 41, KSKJ. in člani in članiice društva sv. Družine štev. 11, DSD. — Iver omenjeno nedeljo ravno praznujemo praznik sv. Jožefa, se bo brala sv. maša za vse žive in mrtve člkne in elaiiice obeli društev, i kakor je to oznanil naš č. g. j | župnik Rev. J. Škur. Poživljajo se torej vsi čla-j ni in članice obeh društev, da opravijo sv. spoved In tako skupno pristopimo k sv. obhajilu. — Izvršite svojo dolžnost in ne sramiljete se drug drugega. Pokažite se, da ste pravi katoličan)! in da i;e ne sramujete izpolnjevati svojih verskih dolžnosti. Z drugimi sob rati vred pokažimo vsem, da spoštujemo društvo in dru-števne zavetnike sv. Jožefa iin sv. Družino. — Še enkrat vas opomnim, ne pozabite na te svoje najvažnejše dolžnosti. — Z bratskim pozdravom. Joseph L. Bahorich tajnik dr. štev. 11, DSD in član društva štev. 41, KSKJ. /"OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO -v DRŽAVLJAN' HOOVER V NEW YORKU sv* Družine >OOOodoCKMMjWK>0< Bivšega predsednika Herbčftg' Hobvera je časitiški po ročevalec ujel v svojo kamero, ko jfe prispel pO oddaji' svoje, ga urada v New York. orris* Brezplačna preiskava Tel. \ ui*i") i Kn 36}»'l Roosevelt 1GS.1-1CDQ ROfltwcft 281« DR; ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. Urita tic ii'rc: !>-!.: U»fi.. 1-3 !>■'>!>., in tJ^K tvixer, v. dcjrt'ok. in petel:;\* s rct'.o 8tt- ino iMPOldhe. WAUliKGANSIU I'HAp JE na 424' — 10th Street Tel. Ontario 7!il3 Ordinim v pondcljek, v.ufh in Miljnin. PHYSICIAN & SURGEON OFFICK HOllHS AT 3724 West 26th Street 1:30 n:Sn- •«:30— S:»0 Dally Tel. Crawford 2212 at 1858 West 22nd Street 4 iftll- -6:0» p. m. Daily Tel. Kooscvelt l«ii:> Wednesday & Sunday liy appointment only. Kesidcncc Tel.: Crawford 8110 If no answer—Call Hoeknell 9200 , ROJAKI SLOVENCI! (f*^) Kadar želite o- ' c^METEntv krasiti grobove svo-S wjMoi^iALr jih dragih, ne poza-|> |t bite, da imate na razpolago lastnega -AvJlp«. rojaka. Postavljam in izdelujem vss vrste ^nagrobne spomenike v vseh nasel-ibinah države Illinois. Cene zmerne, ^delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK I 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R Preko ulice od Davis Store ria 2. nadstropju. Phones: 2575 Iti 2743 BlUvLifM ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 V/est 22hd Street, CHICAGO, I'LL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Reziderični telefon: La Gratige 3966 PO . DXE-YI, NA ..RAZPOLAGO' CELI D'AN V URADU. ANTON NEMAMCB & 5(0 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN'AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitOvanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois F.. G. FINCU K. Ml. G. Two Stores Phone Roosevelt'' 1095 Phdtifc O'ariat 333§: 1858 West 22nd Street 1758 West 21st Street CHICAGO, ILLINOIS 3=325® i'tilek, 17. marca, iy. Amt^ciikSAwsKi ........................................................strm. d. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914 S Sedež: Joliet, HI. Naše geslo: "Vse za verb, dbm in narod'; vsi'za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, IiL 1. podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St:, Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: Jbhn Petrič, 1202 N. Broadway St., joliet, ill. Dtihovni vodjet: Re%. jWcpti Škur, 123 - 57th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhbvni zdravnik- Dr. Martin J; Ivec. 900 N: Chicago St., Joliet, 111. tfADtfORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1510 W. 22 nd street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111: Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago. 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle. Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station, E. Pittsburgh. Pa. Mary Kremcseč, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111: URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec!', 1849 W- 22nd St., Chicago, 111 --o-- Do dne 1. jSnuafja 1933 je DiS.D: izplačala svojim članom m članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnm m posmrtmn ter bolniška podpora v znesku $106,187.91. Zavanije se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. V mladinslii oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki (in je) 1 Pristopite k Družbi sv. Družini. CENTRALIZACIJA SlfiUARNA PODPORA. - D. S. D. 100% SOLVENTNA. _ IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D. S: D. s Za meseca januar in februaf so prejeli bolniško podporo sle- j cleči' člani in članice: _ j Društ. štev. 1. Joseph Horvatih ................$ 6.00 Barbara Kozjah.................. 25.00 Benjarnih Bučhar................ 8.75 Peter Musičh ...................... 18-00' Jbhn Papesh ........................ 13.75 ( John Petek .......................... 38.00 < Skupaj'.......................- $-109:50 i Društ. štev. 3. Mary Kastigar ....................$62:00 John Šetina ........................ 13.00 Angela Bučar ...................... 18.00 Ailtionette Ferentčak .......... 21.00 Skupaj........................- $114.00 ! Društ. štev. 4. John Lukanich ....................$40:00' , . Skupaj............................ $ 40.00. Društ1. štev. 5. Stephen Lopčič ..................$12.25 Skupaj:......................... $ 12:25 Društ. štev. 6. Catherine Kolertc ................$ 5.7-5 Skupaj.............-............ $ Društ. štev. IT. Michael Vidina pol.............$14.00 Mary Župancich .................. 38.00 Kathferihe Bayuk ................ 29.00 Skupaj................-........- $81.00 Društ. štev. 12. Mary Žugel ..........................$45.00 Mary Muster ...................... 45.00 ftose Benette ...................... 22.50 Skupaj.......................... $112:50 Društ. štev. 13. Louis Dalrhovich ................$ 7.25 John Gottlieb ...................... 18.00 Louis Nečemer .................... 20.00 Skupaj...,....................- $ 45.25 Dritšf. štev. 14. Mary Rizvan ......................$74.00 Kathertne Pavlakovich........ 58.00 Katherine HWarilija............ 15.00 Paul Zagorc ........................ 27.00 Mary Lončar ...................... 34:00 Mary Tadeus ...................... 31.00 Thomas Cittdrich ................ 15:00 Anna Barčič ....................... 34:00 Peter Malek ........................ 21.00 Skupaj:......................... $309.00 Društ. štev. 17. Louise Laken ......................$28.00 Frances Hren ...................... 26.50 Skupaj.......................... $ 54.50 Dvušt. št'ev. 19: Miroslav Vujnovičh ............$22.50 R'0še: Stetich .......................- 31.00 v ' Skupaj.......................$ 53.50 Skupaj' izplačali bolniške podpore za januar in febr..... $937.25 Z bratskim pozdravom, Frank Ji Wedlc Glitvni tajiiak. \Our Young DSD 5'v__________i-----■ 0<>(>00000-00<>-' ST. JOHN'S DSD NO. 13 Chicago, 111. Ah, once again Chicago had the honor of having the Sup. Sec'y. of the DSD in 'Its pre-iSence. Mr. Frank Wedic, his wife, two sons, and their frends Mr. and Mrs. John Seffner visited some of their DSD friends. The earlier part of the evening Mr. and Mrs. John Toplak acted as hosts to the Jolifeters, then later in the evening Mr. and Mrs. Steve I^oys had the honor of their Visit. I presume that both the Chi. and Joliet folks enjoyed themselves. Discussions of the present day politics and the situation of the riSD. Mi. Wedic expressed his ideas as to how the DSD could be improved and as to how the DSD sport clubs could be upheld. Ifes ideas were somewhat approved by his Chi. friends, but this was not the only topics that were talked about. Songs were sang and stories were told: in fact it was a social gathering rather than a busi-liess affair. I look forth to see them soon again in our town: I hope that at this last visit out friends of Joliet enjoj*ed themselves. Don't forget to cottie selves. Don't ftjrket tč> čdtilc soon again to our town friends of Joliet, and we will liaVt another good time social ga-thering: Till' we meet again. adieu1. Chi Scribbler I « ST JOHN'S DSD NO. 13 | Chicago, 111 I Last Thursday, March' 9, 1933 the*St. John's Sport Chip Held a general meeting for the on-coming baseball season. New faces were seen repla-cing some of the faces that left the club for reasons krtown best to themselves. I am sorry to see the few vaca- ^ nies in our club, but it enligh-ted one's heart to know that others are interested enough in the club to join. The manager for the 1933 baseball team was elected at this meeting, and the honor of filling- this important position was bestowed upon our old manage!*, Louis Roschay, who accepted and was elected unanimously. On behalf of the Club I wish- him the best of luck, and I hope that he will fulfill his duties as well, or ■ perhaps better, as he did in ; the year goneby. The "field boss," or captain, , for 1933 is none other than \ our simling second baseman . of last year, Rucly Yakoplich. • lie was elected by a majority 3 vote of the members. I hope I that' he will fulfill his portion f wisely and faithfully. Good ! luck, Rudy. At' this time I thank our res' tiring captain for the wonder- - ful spirit and work he has ex-) hibited toward the develop-. ment of the baseball team of - last year. I hope that he will t continue to be a fighting "St. s Johner." s The St. John's Club is a-ra-e ring to get on the diamond II and' show the public that it's ;.. aiming to be "boss" of the e' baseball field in the World's : Fair year of the Windy O'.ty. v One can expect an increased i_ development ih: the" Club for ,e' it surely will have an excellent e- team this year. s Chi Schribbler i to morn i _ . VATIKANSKA ZRAKO-PLOVBA Sv. oče je sporočil mednarodnemu kongresu katoliških misijonarjev v Rimu, da potrebujejo oznanje.valci krščanstva' v Ameriki, Aziji in Afriki pri-pravnejša prometna sredstva'. V ta namen bo pozval ves katoliški svet, da bi prispeval darove za graditev misijonske zračne mornarice. Ta letala bodo prevažala poleg duhovnikov tudi misijonske zdravnike in usmiljenke, zaloge zdravil in živil ter bolnike, potrebne nujne operacije ali prve pomoči. Kulturni pomen delovanja katoliških misijonarjev je davno dobil mednarodno priznanje, katerega zadnji dokaz je bila pariška kolonialna razstava. Za zgradbo prvih 50 letal bodb menda-kmalu zbrana vsa' potre, bna sredstva: -o- HVALEŽNOST Mlada Angležinja Dawes je pred desetimi leti izkazala majhno uslogo neki nepoznani starki, ki jo je srečala na kolodvoru. Starka je v gneči izgubila denarnico ali je bila morebiti " okradena in ni vedela, kaj bi " počela. Miss Dawes ji je kupila " železniški listek. Starka si je ; napisala njen naslov in nekaj 1 dni pozneje hvaležno poslala ' po pošti dolg v znesku 10 šilin- • gov. Miss Dawes je davno pozabila na ta dogodek, a nedavno je nepričakovano prejela ' obvestilo od notarja,da je uthf- * la ta in ta gospa in ji' zapustila 2 tri tisoč funtov šterlingov v za s hvalo za izkazano pozornost. ■ ker ni nikoli srečala bolj ple- meni te ga srca... i* _ t . . ' v najem se 6dda 2 nadstropna hišo p< ^ 6 sob, Hot water heat, | ICrystal St. in N. Homan Ave [i iNadaljirja pojasnila se dobe pi. 1 Jugoslav Bidg. & Loan Ass'r. f 2552 So. Central Park Ave Near 26th St. Phone Crawford 8200 Res. Phone Lawn d tile 1382 Joseph Steblay V JUGOSLAVIJO I Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku : PARIS 24. marca, IS. aprila, : 19. maja ■ LA FAYETTE- 18. marca CHAMPLAIM 1. aprila, 22. aprila Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije Za pojasnila in potne list^ vprašajte naše pooblaščene agente cfrertsh' Mm 306 N. Michigan Ave. Chicago, 111. JUNAKI ARKTIDE je pa-dla pogodba, ki sta jo skle-Ilazlskovalec severnega teč a- 'lill'a pred 50 ihii !tti; oba bra-a Georgijevški, ki je podvzel ta sta živela skupno od rojstva cnanstveno ekspedicijo v Deže- naprej. Za en sam dan o nista 0 carja Nikblaja, jfe'ntilctcl na lbčilii.lMtlno sta gospodarila in ledove svoječasne Amundseno- v slogi živela. Najela pa ,ta si ,-e odprave Z la'djo M:aud. V bli- gospodinjo, katero je eden sini rta Celjuskina je našel o- bratov kmalu vzljabil in itanke primitivne koče, ki sta jo jo kanil poročili'; toda nalciicl igradila člana' odprave. Norve.'je na odpor pri bratu, ki je inv;! šana Teffen in Knottoven. V .enake namere. Zatorej sta se koči je b i' kompas, dnevnik in |pogodila: Gospodinja-naj osta-najhen čoln. Dnevnik popisuje ne še dalje pri hiši, poročil pa strahotne dneve ekspedicije 1. jo bo oni, ki bo drugega pre-" 1918. Odprava je tedaj posku- živel. Po petdesetletni pogodbi 5ala: prodreti do luke Didon. 'je zgubila veljavo. Preostali Raziskovalci, ki so v tej1 borbi z bl-at, ki šteje 79 let, ima svobo-slementi narave-podlegli, slika, dne roke, da stopi v zakonski jo svoje dožiVljaje tako drama- jarem. lično, da bo pomenila' objava --o- dnevnika senzacijo za ves svet. r PTIČKI S POLENTO ... —;—o--j Vsako jesen lete množine pti- R A Z KRI N K A Ni MEDIJ jčev iz SkandinaNtjfe in Nemčije Urednik londonskega Sunday v .p.ržne kraje. Z-x varnost teh Dispatch je hudo razlhivii brit- ptičev narpotr, ko lete v sovei'nu ske spiritiste, ker je razkril!- Afriko, je zadnji čas tudi it:'1!-kal najslavnejšega medija v janski zakonik poskrbel. IJra-Londonu, John Muye.rs.-i. Medij dno glasilo G'axetta IJriicia'e jb trdil, du bo poljubna- tVM?o- Objavlja odlbk ministrstva z:t grafska plošča sprejela vse pri- narodno gospodarstvo,- Icjt-r so vide, ki jih' bo on priklical, prepoveduje loven j t ptičev, ki Urednik j'e saUi kupil-pdtrebii'e'priPete na otok Capri nu1 po-plošče. Dva zaprisežena ibtio- č'itek. Na otok Capri* pi iiete grafu sta posnela' medija med namreč neizmerne množine pti-prireditvijo. Ko so bile plošče čev v avojih jesenskih seiitvah razvite, so se razločno' videle in tu so jih prebivalci zmerom nad medijevo' glavo bele ••ence. d'oslej ali irtreljali ali jih lovili Njihova slika je odgovarjala v past. na jih pojtxl!i. Itaiijan-popisu, ki ga je dajal" medij v site ptičjo'mreže so Znane. I*i{tt-spanju. A naposled se je uspeh poved streljanja plieev oa vel!jk sprevrgel v sramoto: Urednik za vse leto. Mogo.'e ?c bo prosi je točnejfe Ogledal' plošče irV pOvcd raztegnila Ind: na ostale ugotovil, da liiso istovetne z oni- ifalijanelro pokrajine, kjer se tirni zaznamovanimi, ki jih je pri. Stavi ju. jo ptičje trume, — ita-pravil' za fotografa. Medij je lijani smatrajo nopejio ptičje zamenjal'plošče. Naposled je to me: o za izredno alnSSiCo, M'nb-tudi moral1 priznati. g;> tujcev, ki so potovali poTta. -o--liji: je že v Milanu ejialq na je- USODWA ZAMENJAVA dllnem lisfe,: UccellHi con po-Na Dunaju' živeča zaselmiča lenta ! Ptički s po'ieeco! Zofija' fipsteinova je zadnji čas ^ močno trpela na naduhi. Dobi- UTRINKI va!h je ponovno napade in v ne- „ kem "takšnem šoku je dala po- .Poez"° ia^trova vehko zvati' k sebi domačega zdravni- pisemo;. !T,mv| !, , , . - m ■- manj živimo, ka dr. Ottemberger.ia. Ta ,)i ff zapisal v pomirjen je injekcijo iz T„ . , , astmolizina. , ^r^agi-abil z radostjo, Z receptom, ki ga je napisal, bos o;itavi1 * *f**t)o. je tekla' služkinja v bližnjo le- ... jkarno, kjer je dobi! recept v ro- pesnica cešče zbega ljudi, ke magister Karel Klampferer. laz -oa Nesreča je Hotela, da .je zavil prinašalki recepta namestu ast- Človek se najbolj ' kesa, da moližiha preparat astmintal. Ep- ie biJ dob^'- «« liih.če m pri-[steinova je hlastno raztrgalk o- zna "Jegov'e dobrote. ......... rim sta si bila dvojčka. S smrt- % *: m ' jo enega teh čudovit-.h bratov TaKOfŠlljaf mmmmmmnm ■mu i ' " - i um i m mmmmmmmm— V 8 ; MAZNAN1LO NAROČNIKOM OCrpOlltOC » 1 v naselbihali Bridgeville, PreS- , , . ,. ... „ , -v „ , ■ bolečinam v hrbtu: plečih, to, Morgan Bead mg, Cady m ati kjcvkoli na te,osu. Sygan v državi Pennsylvamji ^^ ^ 1&likn ^ naznanjamo, da ie sprejela za- nfeka1 centov kupU% ' stopmstvo za list Amer. Slove- ' nec za imenovane naselbine in wOWl^OVC^ okolice Mies. Mary Ušeničnik ESlB^I na Morgan, Penna., katera je " m- m»amjmm pooblaščena sprejemati naroč- r BnUSf ^iC- o ,nino za list Amer. Slovenec, na- ., ..... ■ , ..'.,. I ., , ....... v najl)li>-.|iji Ukitrm. h; ijnjb,)!) oki.v rocila za oglase, prodajati knji- 11011ličcUj najhiir,jM iii udhUv-i ge in vse druge predmete iz na- čin z« odpomoč l>6H>»Mfvi.t. kar jitt •i še knjigaVne. Nal'oCnikem in ^ st' hi,° , . , • PAZITE NA RDEČI KRIŽ i, j vsem rojakom po imenovanih na obližu> ki ga kupit0 [naselbinah jo prav toplo pripo- UM„U Btt j0hn80„ & ji,),.,,«,,, ročamo, da ji gredo na roko in pomagajo širiti med narod pre- NA pRQDAJ v VSEH lekarna'1 potrebni katoliški tisk. Uprava A. S. flanmmimmm^mmMmm^ Btran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Potok, 17. marca, 1933. f Sivčev vražek RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN. Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova. Ko da mu odgovori na njegove misli, je rekel stražnik: "To so večinoma sami razbojniki." Nenadoma je zapazil Astafjev, da njegova trudnica, ona mlada, urna ženska, držeč neko ■ uplo za rame, naglo preiskuje mrtvečev vrat za raztrganim ovratnikom. Nalašč je napravila tako, ko da ne more več držati mrtveca, in ga je spustila za hip na tla. V njeni pesti pa se je zalesketala zlata verižica s križcem. A prav tako urno ga je dvignila za rame, nekaj zašepetala, se polna bojazni ozrla Astavfjevu v oči in se mu nasmehnila ko svojemu zaupniku. Stražnik jo je nahrulii: "Ne brskaj tam! Si se sama ponudila, pa prenašaj!" Tiše pa je dodal: "To ti je ženska! Vseeno ji je, ko bi kruh posajala v peč. Njeno najljubše opravilo." Astafjev je delal ko avtomat, brez misli, ne da bi vedel za čas, ne da bi ga bilo groza in brez studa. Potegnil je žmurika, ki je bil na vrsti, iz avta in štel tjavendan: "tri, peti, šesti. . ." Bilo je do dvajset trupel; spodnja so bila naj-groznejša; stlačena, prepojena z lastno in tujo krvjo. .Astafjev je šel trdih, krepkih korakov od jame do avta, glavo je držal pokonci in zrl naravnost predse. Straža je radovedno gledala visokega moža, bledega, kamnitega, lepo obritega lica, ki je bil bolje oblečen ko drugi in prepa-san z jermenom. Na srečo in večji uspeh svoje priročne sotrudnice je odvrnil pozornost straže od njenih urnih in tipajočih rok. Zaukazali so trupla pokopati. Astafjev je šel po svojo lopato, a čim se je je doteknil, je začutil, da se mu sprijemajo roke in robovi rokavov in da so rjaste barve. Zadegavši lopato v kraj, se je odstranil,, počenil in si z isto brezbrižnostjo začel ob zemljo in travo brisati roke. Svet je bival. A svet je bil prazen, mrtev in nesmiseln. Astafjev si je roke osušil z robcem, ga vrgel proč in se nato, idoč mimo avta in straže, odpravil na cesto. Ko je šel mimo, so vojaki umolknili in odstopili. Skrajni je zamrmral: "Kam?", a ni ponovil vprašanja. Drugi vojak je povzel: "Pusti ga, saj bomo tako in tako skoraj vse odpustili!" Astafjev je stopil na cesto in šel proti mestu, ne da bi se ozrl. Ko je imel pol vrste za seboj, ga je napadla utrujenost in se je nedaleč od ceste usedel k zidu neke razpadle hišice. Prazni tovorni avto je prisopihal z clvema vojakoma in kmalu so stopali utrujenih, a naglih korakov, zdaj brez straže, v gručah in zase, drugi "buržuji" mimo. Spotoma jih je veliko žvečilo kruh, ki so jim ga razdelili. One urne ženščine ni bilo med njimi. Astafjev jo je zagledal v dalji. Sama je šla, težko noseč lopato na rami. "Ah, moja lopata je ostala tam," je pomislil Astafjev. Vstal je in šel mladi ženski naproti. Ko sta stala vštric, je bilo videti, da se ga-je ženska ustrašila in se je hotela izmuzniti mimo njega. Tedaj je Astafjev stopil tik nje, jo zgrabil za ovratnik njene napol moške suknje in dejal: "Vse daj sem! Vse križce!" Ženska se je potuhnila in se mu hotela izviti, a v njenih očeh, ki so se skušale smehljati, je bila mrtvaška groza. Z jokajočim šepetom je siknila: "Kaj naj dam, očka, ničesar nimam." «>]iiNii!Niiiniiiiiiiiiiiir}iiiiiiiiiiiini!ii!miiii^ Ozdravil očeta revmatizma j J. F. Kotrich, zobozdravnik, 934 Center | St., soba 702, Chicago, 111., poroča, da g njegov oče, ki je trpel na revmatizmu ve- | liko let in je potrošil nad $1,500.00 z | zdravljenjem, je dobil predpis nekega sta- g rega zdravnika iz Dunaja, kateri je takoj | ustavil bolečine popolnoma. Ker pozna §j trpljenje, ki ga ta bolezen povzroča, Dr. g Kotrich pravi, da z veseljem pošlje vsa- f komur ta predpis zastonj onim, ki trpe na i revmatizmu in mu pišejo ponj. Nobenih | g stroškov in ne obveznosti. .>t]iMiimiiiuimiiii!iHuuHuiiiinnm "Daj sem," je ponovil Astafjev, "ubijem te!" Ženska je začela s tresočimi, plahimi rokami iskati po žepih, izvlekla je četvero križcev, med njimi sta bili dve raztrgani, zlati verižici, in en prstan. Brez besede je preiskal še Astafjev njene žepe, iztrgal njen robec, dobil še dvoje naprsnih križcev, ji zalučal prstan nazaj, in ne da bi se oziral na njeno sika j oče jadikovanje, je v pršečem dežju šel nazaj h gomilam. Ondi ni bilo nikogar več; le dolge, ilovnate gomile so se dvigale nad poteptano zemljo in kolotečine avtovih obročev so se svetile. "Moje lopate pa ni več tukaj; vzeli so mi jo," je zamrmral Astafjev. Nato je pristopil prav tik druge, zasute jame in zalučal nanjo križce, ki jih je vzel ženski. Po kratkem preudarku je splezal na gomilo, stopil na križce in jih s peto porinil globoko v zemljo. Nato je nametal še z rokami kepe nove prsti nanje. Brezverec — se ni prekrižal in ni prekrižal grobov in se ne poslovil od njih. Sunkoma se je okrenil, in zroč na svoje noge, šel po isti poti nazaj v Moskvo. 11. "Jaz vem." Ornitologu je bilo brezdvoma dolgčas po Vasji Boltanovskem, ki se je bil odpeljal po živila in ga zdaj, že drugi teden ni bilo nazaj. "Cas bi bil, da bi se vrnil, Tanjuša." "Dedek, vi Vasjo bolj ljubite ko mene." "Ne ljubim ga bolj, ljubim ga pa. Dobre duše, je Vasja. Dober je." Poplavski je prišel na obisk v topli, pleteni jopici pod staro, črno suknjo in v premočenih galošah, ki jih je pustil pred vrati. "Sledovi bodo ostali za menoj, moje galoše puščajo. Priskrbeti si moram gumijevega kleja. A kaj menite, profesor, ali mi ne bo nihče 'sunil' galoš izpred vrat? Ko imate sostanovalce?" Poplavski, ki je govoril prej le o fiziki in kemiji, se zdaj ni oživel niti ob imenu Einstein o čigar knjigi so dospele prve vesti v Moskvo. V pisateljski knjigarni, sedanjem moskovskem kulturnem središču, ki jo je radi kupčij tudi ornitolog posečal, so govorili o relativitetni teoriji. Matematična formula o koncu sveta je bila radi svoje čudaške zaskosti z žebljičkom pritrjena na pisalniku. Seveda je bilo tudi Poplavskemu znano, kako se je rušil nauk o svetlobnem učinku etra, a sedaj so bile misli še mladega profesorja precej oddaljene od vsega tega. On, ko mnogo drugih, je mislil samo na saharin, mezgo in pomanjkanje masti. In še na nekaj: na grozote nastajočega terorja. "Ste slišali? Včeraj so spet ustrelili štirideset mož." Ornitolog je bolestno zmajal z glavo in skušal odvrniti pogovor od mrtvaških zadev. Hišica na Sivčevem Vražku se je čuvala sveta, hotela je živeti prejšnje, tiho življenje. Ob osmih je točno ko zmeraj, prišel silno iz-hujšani in postarani Edvard Lvovič. Njegov skrivljeni ščipalnik, ki mu je večkrat zdrsnil z nosa, je bil okrašen z navadnim tenkim motvozom, ki je nadomeščal prejšnjo, črno, oguljeno vrvco. Ko je spet potrkalo na vrata (zvonec ni zdaj nikoder zvonil), je planila Tanjuša bolj naglo kot sicer k vratom in jih odprla. Vrnila se je vsa živahna, za njo pa je stopil Astafjev v sobo. V zadnjem času je bil večkrat pri njej in je dolgo ostajal, časih delj ko ornitolog, ki je hodil zgodaj v posteljo, da je ondi še bral. FRANK E. P AL A CZ Predsednik Res. telefon Rockwell 4882 JOHN MAROVICH Podpredsednik Res. telefon Canal 3681 A. Glavach & Co. SLOVENSKI POGREBNIŠKI ZAVOD Automobili za vse slučaje, kot krste, poroke, pogrebe ter vse druge slučaje. Odprto noč in dan. Kadarkoli rabite našo postrežbo nas samo pokličite. Uradni telefon: Canal 1267 in 5889 1916 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. IZPRED DRŽAVNEGA SOD1SCA V RELGRADV ALI BOLJE: REŽIMSKA KOMEDIJA PROTI SLOVENCEM, KI NOČEJO TROBITI V REŽIMSKI ROG. (Dalje) Zborovanje v Hrast ju Istega dne 16. maja je hotel bivši narodni poslanec Janko Barle, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani imeti javen političen shod v Hrast ju. Kakor hitro je Janez Brodar za to zvedel, je zbral svoje pristaše, ki so takoj začeli demonstrirati proti Barle-tu z vzkliki "Živel Korošec, dol Barle, živela svoboda". Brodar-jev hlapec Zumer Josip je razobesil na cerkvenem zvoniku velikansko slovensko zastavo in zvonovi v zvoniku so neprestano zvonili, zaradi česar Barle ni mogel imeti svojega shoda. Tudi tukaj se ljudstvo ni hotelo raziti, dokler je Barle ostal v Hrastju in je žandarje obmetavalo s kamenjem in poleni. Polena so letela tudi na dvorišče, kjer se je nahajal Barle s svojimi pristaši. Po izjavi priče Rekarja Janeza prečiti in je zato razvila živahno agitacijo. Popoldne se je zbralo v Šenčurju okrog 3000 ljudi, pristašev bivše SLS, ki so prihajali v Šenčur v lepo organiziranih skupinah. Večina je nosila zelene kravate in male slovenske za-stavke. Na shod so imeli pristop samo Barletevi pristaši. Nasprotnike pa je žandarmerija zavračala. Vsled tega je nastala pred Gašperlinovo hišo velikanska zmešnjava. Nasprotniki so hoteli v dvorišče na shod in z naskokom prodreti žandarmerijski kordon. Ko so bili odbiti, je padel na žandarje revolverski strel. V istem trenotku je začelo leteti kamenje in polena od vseh strani tako, da so nekateri žan-darji bili tudi zadeti. Nastala je velikanska zmešnjava in vpitje "Dol z izdajalci, dol Barle, dol vlada, živela federacija, živela slovenska republika, živela svoboda, dol režim, dol diktatura" TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam pc cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec t i N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v amerikanskem slovencu imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. iitimui'« kmiiih:« I miiiuiii ,'lflll < "AMER. SLOVENCA" ne č»ta samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši okolici. milium »ilUIIIIII •iiiiiiuii [iuiiim f IIIIIUIIi Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. Praktičen molitvenik ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK 'SLAVA MARIJI9 katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, med ameriškimi Slovenci. dolgoletni misijonar Molitvenik "SLAVA MARIJI" je pripraven za moŠlce in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščanskih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve. > ' ' <1 '<$! Tiskan z velikim razločnim mastnim tiskom in je pripraven v tem oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike. i VSEBINO IMA SLEDEČO: Jutranja molitev. Apostolstvo molitve, K. Srcu Jezusovemu, Posvetitev Materi Božji, Priporočitev svojemu pa-tronu, Angelovo češčenje. Večerna molitev. Prva sv. maša, kratke mašne molitve. Tretja sv. maša, v korist vernim dušam. Blagoslov s presv. Reš. Telesom. Litanije najsv. Imena. Litanije presv. Srca Jezusovega. Litanije Matere Božje (lavretan- ske). Litanije sv. Jožefa. Litanije vseh svetnikov. Litanije sv. Terezije. Sv. križev pot. Spovedne molitve. Obhajilne molitve Druge obhajilne molitve (za bogo-Ijubne duše). Devetdnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu. Molitve in psalmi k Mariji Pomagaj- Molitev k preč. Devici zoper hude misli. Molitev k Materi v potrebi in žalosti. Molitev k sv. Jožefu v sili. Molitev v čast angelu varilni. Molitev k sv. Cirilu" in Metodu. Molitev k sv. Mohorju in Fortu-natu. Molitev pri volitvi stanu. Molitev otrok za starše. Molitev zakonskih in staršev. Molitev za umirajoče. Molitev za srečno smrt. Molitev k sv. Barbari za srečno smrt. Molitev ko se je duša ločila od telesa. Molitev za umrle starša. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. Molitev za vse umrle. Pesmi: mašne, obhajilne blago-slovne. Pesmi cerkvenega leta: adventne, božične, postne, velikonočne binkoštne, telove. Marijine pesmi. Razne pesmi. NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO: Klegantno vezan v pristno morošlco usnje, vatirane plat- ti? OC nice z zlato obrezo stane ..................................................... Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice /"Ifl zlato obrezo stane ..................................................................«pi»vv/ $0.75 Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo ....................... To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh prilikah in za vse slučaje. Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, NHtin.1 M., iii/ i.I i«* 1 f."ni'dm ram«. CHICAGO, ILLINOIS je Brodar Janez pri tej priliki in žalili so vladarja. Ker se je vzklikal proti vladarju in za Mussolinija. Demonstracije v Dolu 22. maja 1932 se je zbralo po božji službi nekoliko sto ljudi, ki so bili pozvani, da gredo v sprevodu ;skozi vas na proslavo dr. Antona Korošca. Na čelu so nosili slovensko zastavo. V sprevodu so. padali vzkliki "Živela svobodna Slovenija, živela svoboda, živel g. Korošec, dol režim, dol vlada, živel slovenski narod, živela Slovenija, dol izdajalci slovenskega naroda, dol Marušič, živela slovenska zastava" in ža lili se vladarja. Pri teh demonstracijah je bilo prisotnih tudi mnogo otrok, ki so vzklikali "Ži-^ ela slovenska zastava, živela svoboda." Pridiga pri Sv. Trojici Istega dne se je vršila cerkvena svečanost na čast 60 letnici dr. Antona Korošca pri Sv. Trojici. Pri tej priliki je govoril župnik Anton Komljanec, ki se nahaja sedaj izven države. Ob tožnica pravi, da je v svojem govoru napadal režim in državo. Isfato so padli vzkliki proti vladi, proti režimu in banu. Shod poslanca Mravljeta v Primskovem 22.. maja 1932 je stranka JRSD sklicala političen shod v Primskovem, v Šenčurju, v Krizah in pri Sv. Ani. Shodi so se ' vršili samo v Primskovem in v Šenčurju. Potek dogodkov je bil po obtožnici sledeči: Na shod v Primskovem so prišli opozicijo-nalci, 200 po številu, katere je vodil kranjski župnik Matija Škrbec. Kakor hitro je začel govoriti narodni poslanec Milan Mravlje, je nastala v dvorani zmešnjava in šele ko je župnik Škrbec dal znamenje z roko, se je dvorana pomirila, nato pa se je takoj začel strašen nemir. Zaman je poslanec Mravlje miril ljudsko maso. ki je vzklikala "Dol z njim, udri ga, živela svo boda, živel Korošec". Na poziv Mravljeta je bil shod zaključen in prisotni žandar je pozval ljudstvo, naj se razide. Ko je župnik Škrbec odšel iz dvorane, je vzkliknil, obrnjen proti ljudstvu, "Živela samostojna Slovenija", a obrnjen proti poslancu Mravljetu, je pomahal z roko in ironično dejal "Živela republika". Zunaj pred gasilskim domom je bil poslanec Mravlje in-sultiran in neki demonstrant je vrgel proti njemu velik kamen, ki ga pa ni zadel. Ko je masa korakala skozi Primskovo, so se slišali razni vzkliki, podobni zgoraj navedenim. Posebno se je med maso odlikoval Ili j a Alojzij, ki je opetovano vzklikal "Živela samostojna Slovenija, živela svoboda". Shod župnika Barleta v Šenčurju Istega dne je bil naznanjen politični shod narodnega poslanca Janka Barleta v Šenčurju. O-pozicija je hotela ta shod pre- žandarmerija nahajala v nevarnosti, da jo ljudske mase razorožijo, je bila primorana, da u-porabi "vroče orožje". Masa se je nato porazgubila v smeri cerkve, župnišča, Umnikovega dvorišča in osnovne šole, toda kakor hitro je streljanje ponehalo, so demonstranti zopet začeli z vzklikanjem in z metanjem kamenja. Ko se je pokazal Barle na ulici, so ga ljudske mase obmetavale s kamenjem in so vanj vpljuvali. Janko Barle se je skril pri svojem prijatelji župniku Pibru in se odpeljal v Kranj v avtomobilu s kranjskim župnikom Škerbcem. Vsi ti dogodki so imeli svoj odmev tudi po raznih vaseh, v okrajih Ljubljana, Kamnik in Kranj, kjer so posamezniki na cesti ali po gostilnah dajali duška svojemu nerazpoloženju proti režimu z raznimi vzkliki, kot "Živela republika, dol kralj, dol tirani" in slično. Obtežilne priče Obtoženca Brodar Janez in Umnik Anton oporekata, da sta demonstrante navajala v nasilju proti državnim oblastem in odklanjata vsako odgovornost za dogodke v Šenčurju. Obtožnica nato navaja vse priče, ki so se izjavile proti obtožencem. Priče so sledeče: Gašperlin I-van, Sušnik Martin, Zupančič Marija, Gašperlin Katarina, So-tler Franc, Jeraj Edvard, Oblak Stanko, Murnik Franc, Kussel Daniel, Milic Milan, Savar Mata, Mirnik Josip, Kastigar Alojzij, Rakič Borislav, Barle Janko, Prešeren Jožef, Berendiaš Jo-žev, Rehar Franc, Sever Andrej, Javornik Ivan, Ogrin Franc, Vi-šovnik Adam, Volt Luka, Beli-har Jožef, Vukosavljevič Dobri-voj, Sirec Ivan, Pogam Franc, Dolinar Franc, Javornik Ivan, Jagodič Janko, Bravničar Stanko, Piber Pavle, Piber Betka, Piber Ivan, Šter Franc, dr. Stane Rape, Čolnar Janko, dr. Alu-jevič Branko, Sire Franc, Štefe Anton. Obtožnica nadalje navaja obširne izjave Rakiča Borislav, žandarmerijskega podporočnika, priče dr. Staneta Rape-ta, ki potrjuje, da je večkrat slišal protidinastične vzklike in živio-klice na Mussolinija ter končno trdi, da je šenčurski dogodek bil že vnaprej natančno organiziran in pripravljen. Priče Prešerna Jože in Volk Luka trdijo, da so slišali protidinastične vzklike. Isti priči sta izjavili obtežilno za Brodarja, češ, da je vzklikal proti vladarju in za republiko. Isto izjavlja pod prisego tudi priča Franc Rekar, Dermastja Jožef, Praust Franc, Kunej Josip, Strevec Franc, Dolšina Franc, Šimnovec Jožef in Rozman Jožef. (Dalje prih.) -o- "Storimo svojo dolžnost, da ohranimo dediščino naših pijo-nirjev, 'Amer, Slovenca'! — —Rev. J. Čeme.