ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 1-41-64 41 
O l g a J a n š a - Z o r n 
HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO 
(nadaljevanje) 
VII. PRISPEVKI V DRUŠTVENEM ČASOPISU (1846-1868) 
Mittheilungen des historischen Vereins für Krain, glasilo Historičnega društva za 
Kranjsko, pričnejo izhajati leta 1846 na predlog H. Coste.1 9 4 Prvi dve leti je to mesečnik, 
potem nekaj časa na predlog Antona Schuberta na občnem zboru decembra 1847 izhajajo šti­
rikrat letno, potem spet vsak mesec. V šestdesetih letih se že kaže kriza. 1863 se pojavijo 
dvojne številke, število številk na leto pa pada. Začetek je bil precej skromen, prva številka 
ima le štiri strani velikega formata, skupno pa šteje prvi letnik 72 strani. Kmalu se je stanje 
precej izboljšalo in posamezne številke imajo osem strani ali več. Po posameznih letih je bilo 
takole: 
Letnik Leto 
Število 
številk Število strani Urednik 
1. 
2. 
3. 
4. 
5. 
6. 
7. 
8. 
9. 
10. 
11. 
12. 
13. 
14. 
15. 
16. 
17. 
1846 
1847 
1848 
1849 
1850 
1851 
1852 
1853 
1854 
1855 
1856 
1857 
1858 
12 
12 
4 
4 
4 
10 
12 
12 
12 
12 
12 
12 
12 
1859 
1860 
1861 
1862 
12 
12 
12 
12 
72 
116 
96 
100 
44 
94 
96 
96+11 (statut, seznam 
članov) 
96+7 (seznam članov 
in zamenjav) 
96+18 (seznam članov, 
zamenjav in daril) 
126 (z registrom) 
166 (z registrom) 
104 (z registrom) 
+8 (seznam članov 
in zamenjav) 
108+8 (z registrom) 
112 (z registrom) 
107 (z registrom) 
114+10 (register, članstvo, 
zamenjave) 
odbor društva195 
odbor društva 
odbor društva 
odbor društva 
odbor društva 
dr. V. F. Klun 
dr. V. F. Klun 
dr. V. F. Klun 
dr. V. F. Klun 
dr. V. F. Klun 
do avg. 1856 Klun 
od sept. 1856 
E. H. Costa 
dr. E. H. Costa 
3 štev. uredil Costa, 
aprilsko komisija od 
maja dalje Rebič 
2. štev. Rebič, 
od marca dalje 
Dimitz 
A. Dimitz 
A. Dimitz 
A. Dimitz 
m MHK 1858, str. 79-80 (Genesis des Historischen Vereins für Krain). 
195 Gratzy v Repertorium zur 50-Jähringen Geschichtsschreibung Krains, str. 45 navaja, da je bil Klun urednik od 1846 
do sept. 1856, kar ne drži, saj se je Klun šele 1849 vrnil v Ljubljano. 
42 O. JANŠA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO 
Letnik Leto >. ... Število strani U r e d n i k 
številk 
18. 
19. 
20. 
21. 
22. 
23. 
1863 
1864 
1865 
1866 
1867 
1868 
12(9) 
10 
11 
4 
2 
1 
102+6 (register) 
106+8 (register) 
124+13 (register) 
42 (z registrom) 
129 
72 
A. Dimitz 
A. Dimitz 
A. Dimitz 
A. Dimitz 
A. Dimitz 
A. Dimitz 
Kriza pri izdajanju Mittheilungen se kaže predvsem leta 1850 (44 strani) in 1866 (42 
strani). Za krizo leta 1850 bi lahko rekli, da je na eni strani verjetno posledica revolucionarnih 
dogodkov 1848, saj niti 1848 niti 1849 ni bilo občnega zbora društva, sklican je bil šele 5. sep­
tembra 1850 in tedaj je društveni ravnatelj dejal, da so se duhovi pričeli umirjati in da upa, da 
se vrneta red in mir in s tem vloga društva, ki jo je imelo v prvih letih obstoja. Po drugi strani 
je pa vzrok tudi v tem, da je tedaj društvo postalo samostojno. Kriza leta 1866 je najbrž pos­
ledica vojne in kolere, ko je licej ska stavba spremenjena v bolnišnico, kar onemogoča delo v 
društvenem arhivu in knjižnici. 
Praviloma so bili uredniki časopisa vsakokratni tajniki Historičnega društva za Kranjsko, 
vendar imamo izjeme. Prva leta je uredništvo sicer kolektivno, vendar je iz poročila občnega 
zbora 1850 razvidno, da je bil nekaj časa redaktor Likavec,196 nekaj časa pa najbrž tajnik Ule-
pič. Klun omenja, da sta za Ulepičem kratek čas urednika H. Costa in Rechfeld.197 Najdaljšo 
dobo urednikovanja ima Dimitz, kar devet let in pol (1859-1868), čeprav tudi on ni ves čas 
tajnik društva. Sledi Klun šest let, to je od 1851 do 1856, potem dr. E. H. Costa dve leti 
(1856-1858), Rebič približno eno leto (1858-1859), aprilska številka 1858 pa je urejena 
kolektivno. 
Uredniki so vsak po svoje dali določen pečat društvenemu glasilu. Za prva leta bi lahko 
rekli, da prevladuje antika, najbolj na višini se mi zdi Klunovo in Costovo urednikovanje, saj 
je v njunem obdobju obravnavana problematika najbolj pestra, t.j. od objave virov do člankov 
in razprav, ki se nanašajo na razna, tudi novejša obdobja, predvsem pa se oba lotevata tudi 
teoretičnih historiografskih problemov in bibliografije. Za Dimitzevo obdobje je značilno 
pomanjkanje sodelavcev, zato urednik veliko prispevkov pripravlja sam, v glavnem pa ne gre 
za razprave, ampak za objave virov. 
H. Costa je leta 1850 predlagal, poleg tega, naj časopis spet zhaja mesečno, naj bo vsa­
kokratni tajnik društva tudi urednik Mittheilungen, vendar naj ravnateljstvo da soglasje za 
objavo vsakega članka.198 Torej je ravnateljstvo predstavljalo nekak uredniški odbor. Toda zdi 
se mi, da najbrž ravnateljstvo, vsaj kasneje, ni sklepalo o objavi posameznih člankov, ampak 
je tu imel urednik precej svobodne roke. Na to bi kazalo dejstvo, da so v času uredništva dr. 
E. H. Coste najprej na občnem zboru 5. marca 1857 izrekli pripombo (Elze), naj bi bil urednik 
bolj kritičen pri urejanju društvenega glasila,199 na naslednjem občnem zboru 15. aprila 1858 
pa so izvolili redakcijsko komisijo iz dveh članov (Dežman in Nečasek),200 ki naj bi bila v 
pomoč uredniku, zaradi česar je potem E. H. Costa odstopil. 
Mittheilungen so imele nekatere stalne rubrike. Vsa leta imamo Seznam pridobljenih 
predmetov Historičnega društva za Kranjsko (Verzeichniss der vom historischen Provinzial-
Vereine für Krain erworbenen Gegenstände). V prvih letnikih se sproti v vsaki številki objav­
ljajo nove pridobitve knjig, rokopisov, listin, portretov in novcev. Zmeraj so navedeni da­
rovalci, kar je pa kupljeno, je prav tako zapisano. Od leta 1854 dalje so pridobitve objavljali 
za vse leto skupaj, darila pa so razdelili v posamezne skupine, in sicer: I. tiskane stvari a) zaseb-
196 MHK 1850, str. 21. 
m MHK 1857, str. 52. 
m MHK 1850, str. 24. 
199 MHK 1857, str. 36. 
200 MHK 1858, str. 29-34. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 1 43 
nikov, b) institucij, c) društev, II. rokopisi, III. slike, bakrorezi, portreti, zemljevidi, IV. sta­
rine, orožje, V. novci. 
Tak seznam je bil vsekakor bolj pregleden, vendar se ni obnesel. Že 1856 je namreč H. 
Costa na mesečnem zboru predlagal, naj se pridobitve objavljajo spet vsak mesec.201 Pri tem 
je ostalo v glavnem do konca izhajanja Mittheilungen leta 1868, vendar ne v vsaki številki, 
ampak po potrebi v nekaj številkah na leto. To rubriko so praviloma pripravljali društveni taj­
niki. 
Med najstarejšimi je rubrika Lapidami spomeniki Kranjske (Die Lapidar-Denkmäle 
Krains), ki jo imamo v letih 1846 do 1850. V njej so opisani predvsem razni rimski nagrobniki 
v Ljubljani, deloma pa tudi od drugod, po navadi so priložene še litografije posameznih spo­
menikov. Pisca te rubrike sta Ulepič in Jelovšek. Po Ulepičevem odhodu iz Ljubljane je 
rubrika po letu 1850 prenehala. 
Leta 1854 je Klun odprl novo rubriko z naslovom Alterthümliche Funde, kjer naj bi se 
zbirali podatki o najdbah iz rimske dobe in iz srednjega veka, zgodovinske notice o cerkvah, 
gradovih, samostanih, mestih in trgih, pa tudi ustno izročilo in pripovedi predvsem iz časa tur­
ških vojn, pripovedke o starih navadah in nošah.202 Vendar se pa rubrika ni kaj posebno 
obnesla in je kmalu prenehala. 
Že leta 1847 pričnejo v rubriki Diplomatarium Camiolicum objavljati arhivsko gradivo, ki 
je pritekalo v arhiv Historičnega društva. Tudi s temi objavami je pričel Ulepič, ko je bil po-
slevodeči tajnik društva, nadaljevala pa sta Rechfeld in predvsem Klun. Tudi ta rubrika je pre­
nehala po Klunovem odhodu iz Ljubljane 1856, čeprav si je njegov naslednik dr. E. H. Costa 
prizadeval, da bi jo obnovil.203 V šestdesetih letih se objavlja zelo veliko različnega arhivskega 
gradiva od srednjeveških listin preko urbarjev do raznih virov iz dobe francoske oblasti na 
Kranjskem. V mnogih primerih gre za regeste iz posameznih arhivov raznih gospostev na 
Kranjskem, objavljajo pa se tudi listine in regesti, zbrani zunaj Kranjske, vendar nanašajoči 
se na Kranjsko. Taki primeri so prispevki ravnatelja štajerskega zgodovinskega društva dr. 
Georga Gotha, ki je v graških arhivih zbral vrsto listin in regestov. Tomašek iz Celovca je na­
pravil podobno zbirko regestov, nanašajočih se na Kranjsko, objavljali pa so tudi izvlečke iz 
P. Bianchi: Documenta historiae Forojuliensis itd. S problematiko objavljanja virov so se v 
šestdesetih letih ukvarjali poleg Dimitza še Hicinger, Elze, Kozina. 
Poskus da bi imeli stalno rubriko Literatur, ki jo je 1846 prav tako pričel Ulepič in objav­
ljal ocene novejše literature s področja zgodovinopisja, se na začetku ni obnesel. Mislim, da 
tudi zato ne, ker so nekatere tovrstne ocene presegle meje poročanja in so postale kar cela 
razpreve, kot je bilo to ob oceni knjige zgodovinarja Horvata iz Pešte z naslovom Urgeschichte 
der Slaven, oder über die Slavinen . . . (1845), ki jo je skozi dva letnika obširno pisal Rech-
feld.204 
V času Klunovega uredništva so pod skupnim naslovom Wissenschaftliche Notizen objav­
ljali poleg drugih znanstvenih novic tudi poročila o novih knjigah (1853,1854) in morda je Klu-
nova rubrika Heimatliche Literatur205 bila poskus obnovitve tega, kar je začel Ulepič. 
Kot posebna rubrika se pojavlja tudi bibliografija. Največ smisla zanjo je pokazal E. H. 
Costa, ki je zaradi svoje široke razgledanosti zasledoval mnoge avstrijske in nemške revije in 
v njih tudi sam objavljal. Kot pravnik se je specializiral zlasti za pravno problematiko in leta 
1858 v Braunschweigu izdal Bibliographie der deutschen Rechtsgeschichte. 
Costa je pričel objavljati bibliografijo v Mitthelungen 1855 pod naslovom Beiträge zur 
Literatur betreffend Krain's Geschichte, Topografie und Statistik (1855-1857). O namenu te 
bibliografije je spregovoril v članku Ein Paar Worte über die Beiträge zur Literatur der 
Geschichte, Topografie und Statistik Krain's, kjer je povedal, da ima v načrtu Bibliografijo 
Carniolico,206 za katero je zbral podatke v raznih časopisih in drugih poročilih o izdajanju knjig 
in je pozival tudi drage člane društva, naj bi pregledovali starejše in sodobne časopise in pri-
201 MHK 1856, str. 81. 
2 0 2 MHK 1854, str. 27. 
2 0 3 Podrobneje obravnavam Diplomatarium Camiolicum v poglavju o arhivu Historičnega društva. 
2 0 4 MHK 1846 in 1847. 
2 0 5 MHK 1854, str. 95. 
2 0 6 MHK 1855, str. 95. 
4 4 O. JANŠA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO 
spevali k bibliografiji. Zaveda se sicer, da to nikakor ne bo popolna bibliografija, vendar je pa 
prepričan, da bo na ta način rešil pozabe veliko stvari. Bibliografija je izhajala v nadaljevanjih, 
posamezna dela oziroma članki so bili oštevilčeni, skupaj je tako objavil 518 bibliografskih 
enot (velikokrat je več člankov pod eno številko). V glavnem je zapisoval tekočo literaturo, 
včasih je posegel tudi nazaj. Costa opozarja, da za to bibliografijo pridejo v poštev tako članki 
v časopisju kot vsa druga dela, ki se v večji ali manjši meri nanašajo na Kranjsko. Pri izboru 
je Costa dajal velik poudarek literaturi o Slovanih nasploh. Pri navajanju bibliografskih podat­
kov sicer ni dosleden, ker ponekod navaja strani, drugje ne, članke iz Novic našteva prevedene 
v nemščino, po drugi strani pa v italijanščini pisane pušča v originalu, češke navaja dvojezično, 
t.j. češko in nemško. Včasih omenja le »zgodovinske članke v Novicah, ki so razvidni iz let­
nega registra.« Iz bibliografije se vidi, da je redno pregledoval časopise, kot so: Donau, Wie­
ner Zeitung, Laibacher Zeitung, Österreichische Blätter für Literatur, Lloyd, Triester Zei­
tung, Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften ipd. Včasih v posebnem 
odstavku navaja starejša dela, še posebej iz 18. in prve polovice 19. stoletja. 
Sama bibliografija tudi kaže, da so mnoge članke ponatiskovali tako v Laib.acher Zeitung 
kot tudi v Mittheilungen in drugih revijah, na drugi strani se pa vidi, da so nekateri člani 
kranjskega historičnega društva (Klun, Costa itd.) dosti objavljali v raznih avstrijskih in 
nemških časopisih, in to zlasti o zgodovini Kranjske. Prav tako so o kranjskem historičnem 
društvu in o Mittheilungen izšle številne ocene v nemških in avstrijskih časopisih. 
1857 je bibliografija dobila nekoliko spremenjen naslov, in sicer Beiträge zur Literatur, 
betreffend Krain's Geschichte, pisala pa sta poleg Coste nekaj še P. Radič in Hicinger. Ome­
niti velja še bibliografijo starejših slovenskih tiskov, ki jo je pripravil Jernej Lenček207 pod na­
slovom Verzeichniss älterer slovenisch gedrückter Werke als Beitrag zur Verfassung einer voll­
ständigen slovenischen Bibliografie. Začenja z reformacijo in končuje nekako z letom 1840, 
skupno našteje 84 del, vendar zajema v glavnem cerkveno literaturo, posvetne pa ne (tako 
npr. ni Vodnikovih Pesmi za pokušino, Kuharskih bukev ipd.). 
Poleg omenjene bibliografije je dr. E. H. Costa pričel objavljati še nekakšno komentirano 
bibliografijo pod naslovom Literaturberichte und wissenschaftliche Nachrichten, kjer je na 
kratko ocenjeval različna historiografska dela, ki so tedaj izhajala v Evropi, in včasih navajal 
tudi podrobnejšo vsebino. Tudi ta dela so bila oštevilčena. Tako je pod št. 56 na skoraj dveh 
stolpcih spregovoril o vsebini spominov maršala Marmonta, ki so izšli v Parizu pod naslovom 
Mémoires du Maréchal Duc de Raguse de 1792—1832208 in ki omenjajo tudi Ilirske province. 
Pod št. 101 nam predstavlja Monumenta Habsburgica II/l in med drugim razpravlja o ćirilski 
in glagolski pisavi.209 V isti številki Mittheilungen (jvilij 1857) so objavili še sestavek Arbeiten 
in Krain für die Monumenta Habsburgica, kar je ponatis predavanja J. Chmela iz Sitzungsbe­
richte der Wiener Akademie XXII, 46—50. Pod št. 127 je na kratko označen Kozlerjev Kratek 
slovenski zemljopis, ki je izšel 1854, pod št. 134 Wurzbachov Biografisches Lexicon. V ta pri­
kaz je zajetih iz tedanje sodobne literature največ ocen raznih časopisov, ki so z zamenjavami 
prihajali v knjižnico Historičnega društva za Kranjsko, izdaje dunajske akademije, razne sve­
tovne zgodovine ipd. 
Leta 1858, ko Costa ni bil več urednik Mittheilungen, so bibliografije v pravem pomenu 
prenehale izhajati, izhajajo pa še ocene posameznih zgodovinskih del v rubriki Literarische 
Anzeige, Krain betreffend, od leta 1859 dalje pa imamo te ocene pod skupnim naslovom Lite­
rarisches ali kar Literatur. Posameznih ocen se lotevajo E. H. Costa, H. Costa, P. Radič, A. 
Dimitz. Izmed del, ki so v tej rubriki ocenjena, naj omenim J. B. Weiss: Lehrbuch der Welt­
geschichte (izšlo 1859), dalje R. Puff: Marburger Taschenbuch für Geschichte Landes und 
Sagenkunde der Steiermark (Graz 1859),210 Vodnikov spomenik (Ljubljana 1859), ki ga je 
uredil dr. E. H. Costa; o njem je poročal najprej Dimitz, nato pa še bolj obširno H. Costa.211 
Po letu 1860 so tudi tovrstne ocene bolj redke, zato se omenjena rubrika ne pojavlja več. Na 
2 0 7 MHK 1857, str. 89-92. 
2 0 8 MHK 1857, str. 36. 
m MHK 1857, str. 96. 
2 1 0 MHK 1859, str. 62. 
2 1 1 MHK 1859, str. 100-104, 52-55. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 1 45 
posameznih mesečnih sestankih zasledimo pa še zmeraj opozorila na novejša zgodovinska 
dela. 
Kot edina bibliografija se v času Dimitzovega uredništva pojavi izvleček iz 1. dela Biblio­
grafije Hrvatske Ivana Kukuljeviča, ki je izšla v Zagrebu 1860 in je vsebovala 2605 bibliograf­
skih enot. Za objavo v Mittheilungen so izbrali 25 enot, ki se nanašajo na Kranjsko.212 
Med stalne rubrike lahko štejemo tudi Društvena poročila (Vereins Nachrichten), ki se 
pojavijo v februarski številki 1852 in je bil njihov namen objavljati vse zanimive vesti o druš­
tvenem dogajanju. Vendar se je kasneje to zreduciralo na obvestila o novih članih, o članih, 
ki so izstopili ali umrli. 
Vsa leta so redno objavljali poročila o občnih zborih, ki so bili enkrat letno, z izjemo leta 
1848, 1849, 1864 in 1866, ko jih ni bilo. Občni zbori so izpuščeni 1848, 1849 zaradi revolucije, 
1864 najbrž zaradi nastajajočih notranjih trenj in prezaposlenosti članov ravnateljstva, 1866 pa 
zaradi vojne in kolere, ker je bila licejska zgradba, kjer je bil sedež društva, spremenjena v 
bolnišnico. Poročila o občnih zborih (Protocoll über die General-Versammlung . . .) so redno 
prinašala seznam udeležencev, govor ravnatelja, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, povze­
tek diskusije in povzetek predavanja, ki je bilo podano na občnem zboru. 
Prav tako so redno poročali o mesečnih zborih (Monatsversammlungen), podali so kratko 
vsebino predavanj in diskusije ob njih, včasih pa so objavljena kar predavanja v celoti. 
Od časa do časa so kot prilogo objavljali tudi seznam članov društva, in sicer častnih, 
dopisnih in pravih ter seznam zamenjav. Zadnjič so ti seznami objavljeni 1862. 
Velik poudarek dajejo Mittheilungen biografijam pomembnih osebnosti. Iz teh objav 
nastane stalna rubrika Znameniti Kranjci (Berühmte Krainer, kasneje pa Ehrenhalle berühm­
ten Krainer). Prve biografije se pojavijo že leta 1848, v petdesetih letih so precej pogoste, v 
šestdesetih letih pa jih je občutno manj. Vsekakor je zanimivo, koga so uvrstili med znamenite 
može Kranjske. Med oštevilčenimi biografijami si po vrstnem redu sledijo: 
1. P.P. Glavar 1848, str. 29-45 (pisec Ph. J. Rechfeld), 
2. F. Hladnik 1849, str. 69-86 (pisec Ph. J. Rechfeld), 
3. J. C. Likavec 1850, str. 1-3 (napisal Henrik Costa), 
4. grof F. J. Hannibal 1851, str. 3-4 (biografsko skico je 1846 napisala Margaretha Hohen-
wart, roj. Erberg), 
5. J. Repežič 1851, str. 55-57 (avtor E. C ) , 
6. Gregor Carbonarius v. Wiesenegg 1851, str. 71 (avtor F. X. Legat), 
7. Jurij Slatkonja 1851, str. 91-92 (iz J. L. Groote, Chronologisches Verzeichniss der 
Bischöfe und Erzbischöfe zu Wien, 1794), 
8. Joseph Čamilo v. Schmidburg 1852, str. 3-7, 9-11 (avtor H. Costa), 
9. Tomaž Dolinar 1852, 17-24, 29-30 (J. Kudler, univ. prof. na Dunaju, je napisal raz­
pravo, ki je bila objavljena v Zeitschrift für österreichische Rechtsgelehrsamkeit und poli­
tische Gesetzkunde), 
10. Jurij Japelj 1852, str. 39-40, 47-48 (ponatis iz Carinthie 1852), 
11. Lattennann 1855, str. 5-7 (predavanje H. Coste na občnem zboru), 
12. Matija Čop 1857, str. 129-131 (napisal M. Kosmač), 
13. Constantin Wurzbach v. Tannenberg 1857, str. 131-132 (ponatis iz Die Zeit 1857, str. 
478), 
14. Jernej Kopitar 1857, str. 141-143 (po avtobiografiji v B. Kopitars Kleinere Schriften 
objavil Miklošič na Dunaju 1857), 
15. Ant. Alex, grof Auersperg (A. Grün) 1857, str. 143-144 (iz Wurzbachovega Biografi­
sches Lexicon), 
16. Rudolf Apfaltern 1858, str. 10 (ista), 
17. Janez Bleiweis 1858, str. 10-11 (ista), 
18. Tomaž Hren 1858, str. 13-18 (iz J. Stepischnegg: Thomas Chrön, Fürstbischof von Lai­
bach, 1856). 
2 1 2 MHK 1862, str. 10-11. 
46 O. ^NSA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO 
Rubrika o znamenitih Kranjcih pravzaprav ni nekaj povsem originalnega, saj jo poz­
namo npr. že iz časopisa Carniolia, kjer so jo poimenovali Gallerie berühmter Krainer, vendar 
so bili tam prispevki sorazmerno kratki, medtem ko so v Mittheilungen nekateri že kar obširne 
študije (Glavar, Hren, Hladnik, Dolinar). Najbolj daleč nazaj v zgodovino so posegli z opisom 
dunajskega škofa Slatkonje, t . j . v drugo polovico 15. in 16. stoletje. Potem imamo iz dobe pro-
tireformacije Tomaža Hrena, iz 17. stoletja je osebni zdravnik Petra Velikega Jurij Voglar 
(Oglar) — Carbonarius, doma iz Nakla pri Kranju, ki je svojemu rojstnemu kraju zapustil 
5000gld. Največ je opisov mož, ki so delovali v 18. in v prvi polovici 19. stoletja. Posamezniki 
so našli mesto med znamenitimi Kranjci tudi po zaslugi nekaterih članov društva. Tako je npr. 
leta 1851 tedaj komaj 21-letni E. H. Costa pisal o Jožetu Repežiču (1755—1842) iz Loža, ki je 
bil znan predvsem kot numizmatik, zapustil pa je tudi štipendijsko ustanovo za dva študenta 
oziroma dijaka letno iz ložanske fare. To štipendijo je dobil tudi E. H. Costa (100 goldinarjev 
letno), ko je študiral v Gradcu.2 1 3 Jožef Schmidburg je našel mesto med znamenitimi Kranjci 
morda tudi zato, ker je bila njegova hči Antonija poročena z ravnateljem društva Antonom 
Codellijem.214 Zanimiva je uvrstitev Tomaža Dolinarja (1760-1839), znanstvenika, pravnika 
z liberalnimi nazori, ki mu je Metternich osebno preprečil objavo rokopisa o vprašanju 
zakonskega prava. V zvezi s tem rokopisom je bil zaslišan po Dolinarjevi smrti tudi njegov 
glavni dedič nečak Martin Kuralt.215 Mittheilungen prinašajo ponatis članka J. Kudlerja, ki je 
Dolinarja opisal kot velikega in zaslužnega pravnega strokovnjaka; omenjen je tudi rokopis, 
ki je obtičal pri cenzuri. 
V vrsti oštevilčenih biografij pa npr. ni Valvasorja, Zoisa, Linharta, Prešerna. Kljub temu 
se pa o njih in njihovem delu večkrat piše. Zlasti jih omenja Klun v pregledu zgodovinopisja 
na Kranjskem. Sprva so pisali originalne biografije, pozneje so si pomagali po Kosmačevem 
nasvetu (1857) tako, da so objavljali tudi: avtobiografije, biografije, ki so izšle zunaj Kranjske, 
ponatise iz drugih kranjskih časopisov. 
Na sploh se je v Mittheilungen dosti pisalo o protestantskih piscih, posebno še o Trubarju; 
s tem v zvezi je prišlo celo do polemike med Elzejem in Hicingerjem,216 o začetkih tiskarstva 
pri nas, zlasti o J. Mandeljcu (Manlius).217 Pisali so tudi o škofu Herbersteinu (1850), o Žigi 
Herbersteinu (1856, 1857), o G. Gruberju (1855), o Tiffernusu (1858), o Tauffererju (1858), 
Hallersteinu (1861), Radeckem (1860). O nekaterih se govori tudi na mesečnih sestankih, tako 
o I. Tauffererju 1862 predava P. Radič, o Tiffernusu pa leta 1858 I. Orožen. Objavili so tudi 
vrsto nekrologov in biografij sodobnikov, npr. K. Ulepiča, P. Hicingerja, J. Poklukarja, F. 
Metelka, F. Miklošiča, J. A. Zupančiča, škofov Barage in Wolfa, J. Likavca, R. Puffa, Šla-
kerja idr. Zanimivo je Radičevo pisanje ob Schillerjevi stoletnici o Koseškem in Prešernu.2 1 8 
Čopovi biografiji je dodan odlomek Prešernove pesmi V spomin Matiji Čopu v slovenščini in 
nemščini. Poleg kranjskih so opisani še nekateri drugi znameniti možje, ki so bili tako ali dru­
gače povezani z delom društva, npr. pokrovitelj nadvojvoda Janez (nekrolog 1859) in častna 
člana Aleksander Humboldt (1859) in J. Grimm (ob smrti na mesečnem sestanku oktobra 
1863). 
Čeprav Mittheilungen večkrat poudarjajo, da niso politični list, pa objavijo leta 1848 dva 
cesarska manifesta z dne 16. in 19. oktobra in dodajo še nekakšen komentar prof. Rechfelda. 
Rechfeld obsoja preveč radikalne zahteve revolucionarjev, napada dunajski časopis Radical in 
»čez noč vznikle in dozorele divje publiciste«. Ti po njegovem »vzbujajo vstajo, potem pa zah­
tevajo, naj bo vstaja s koncesijami zadušena: ko je to storjeno, poveličujejo svoje zasluge za 
državo . . . Povsod vidijo proletarce . . . Delavcem hočejo preskrbeti delo, sami pa pregan­
jajo tiste, ki morejo delavcem dati delo. Država naj nedelavne delavce hrani, oni pa rušijo 
državo . . .« Spotakne se tudi ob predlog o odpravi smrtne kazni in piše: »smrtno kazen, to 
tako naravno in potrebno izravnavo, hočejo odpraviti, kajti potem bi mogli brez strahu in 
skrivanja rovariti . . . in sam učeni svet jim pošilja poroka za načelo, da je smrtna kazen ome-
2 1 3 V. Urabas, Dr. Etbin Henrik Costa. V Ljubljani 1877, str. 11. 
2 1 4 S. Kranjec, SBL, III. knj. str. 223-224 (J. K. Schmidburg). 
215 J. Žontar, Rokopis dr. Tomaža Dolinarja, ZČ 8, 1954, str. 155-157. 
2 1 6 MHK 1864, str. 54, 84. 
2 n MHK 1852, str. 34, 65. 
2 1 8 MHK 1859, str. 86. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 1 47 
jitev svobode«. Predvsem pa razmišlja Rechfeld o zahtevi po svobodi, za katero meni, da jo 
revolucionarji po eni strani kličejo, po drugi pa z nogami teptajo, prav tako gesla svoboda, 
enakost, bratstvo. Ob koncu se sprašuje, ali bodo vsi dobromisleči kot en mož vstali in rekli: 
»Mi hočemo svobodo, toda nočemo svobode radikalov in njihovih tovarišev.«219 
V posebnem prispevku »Spominjanje na 48. leta« je Jelovšek na kratko opisal spremembe 
v Evropi, ki so se zgodile ob obletnicah, ki so končujejo na 48. Začel je kar z letom 48 in kon­
čal z letom 1748. V uvodu je omenil nekatere spremembe, ki jih je prinesla francoska febru­
arska revolucija 1848, posebej proglasitev republike in revolucije v Prusiji, na Bavarskem in 
v Avstriji.220 
Iz leta 1848 je zanimiv še poziv članom društva in vsem prijateljem zgodovinskih raziskav, 
naj pišejo za društveno glasilo članke, ki bi se nanašali na zgodovino Kraljestva Ilirije.221 V 
istem pozivu je govor tudi o reformah, ki jih prinaša čas in izraženo upanje na njihov uspeh. 
Pisec ni podpisan. Zanimanje za dogodke leta 1848 se kaže tudi v kasnejših letih. 1851 je Klun 
v imenu ravnateljstva pozival člane društva in vse prijatelje domovine, naj zbirajo podatke o 
zanimivih dogodkih v deželi leta 1848-1850, naj zbirajo letake, plakate in zidne razglase 
(Flugschriften, Placate, Maueranschläge), pa tudi časopise, kot so Novice, Vedež, Pravi Slo­
venec, Slovenija in Sloveniens Blatt.222 Vse to bi ravnateljstvo odkupilo.223 
Kasneje se čuti tudi teža avstrijsko-pruske vojne in leta 1866 prinesejo Mittheilungen pri­
spevek Franca Schollmayerja224 o prostovoljskem korpusu kranjske deželne brambe 1866 (Das 
freiwillige krainische Landesschützen-Corps anno 1866), kjer je natančno opisano, kako se je 
ta korpus organiziral. Tu najdemo podatek, da je bilo 10. avgusta 1866 zbranih preko 500 mož 
in razdeljenih v 4 stotnije, opisan je sestav in dodan vrstni red vseh oficirjev kranjske deželne 
brambe. Avtor članka je kot stotnik sam poveljeval 3. stotniji. Po končani vojni je na občnem 
zboru januarja 1867 ravnatelj Historičnega društva za Kranjsko dr. H. Costa potožil, »da so 
časovne razmere žal škodljivo vplivale tudi na naše društvo, ki ima lepo nalogo, da osvetljuje 
domovinsko zgodovino in s tem pospešuje domovinsko ljubezen.« H. Costa je povedal še, da 
je več članov izrazilo željo, naj se občni zbor prestavi na mirnejši čas. Tako leta 1866 občni 
zbor sploh ni bil sklican. 
Prve letnike Mittheilungen (1846-1849) so z majhnimi izjemami napisali vodilni člani 
društva, in sicer tajnik Ulepič, član odbora H. Costa, kustos A. Jelovšek, F. X. Richter, P. 
Hicinger in zlasti Filip Jakob Rechfeld. Kar se tiče vsebine prispevkov, v tem času prevladuje 
starejša zgodovina, predvsem antika (Rechfeld, Ulepič, Richter), nato cerkvena zgodovina 
(Richter) in ocene del, ki se ukvarjajo s starejšo zgodovino Slovanov (ocena dela S. Horvata 
Urgeschichte der Slaven . . ., izšlo v Pešti 1844). Iz tega okvira nekako izstopa le ocena dela 
A. Schaubach: Die deutschen Alpen. Handbuch für Reisende durch Tyrol, Oesterreich, Stey-
ermark, Illyrien, Oberbayern . . . 1845. Zanimivo je tudi kratko Ulepičevo opozorilo v zvezi 
s 35. letnikom Taschenbuch für die vaterländische Geschichte (Berlin 1845), ki omenja, da ta 
revija objavlja ljudske pesmi s Kranjskega in da je bila objavljena pesem Prošnja vojščaka v 
prevodu A. Griina, ki so jo potem ponatisnile tudi Mittheilungen 1846. Vendar se niti pesmi, 
niti literarni prispevki praviloma v Mittheilungen ne pojavljajo. Srečujemo pa krajevnozgodo-
vinske prispevke, Hicinger piše o zgodovini Tržiča v srednjem veku, Jelovšek se loteva zgodo­
vine mesta Trst in škofije v Trstu, deloma glede na oglejski patriarhat in na Primorsko in 
Kranjsko. S tem prispevkom torej sega preko meja Kranjske. Fried. Creizberger piše o Po­
stojnski jami, H. Costa pa o izkopaninah v Neviodunumu. Predvsem so pa prve letnike 
napolnjevala razmišljanja prof. Rechfelda, po rodu Nemca iz Nassaua, ki je dalj časa bival na 
2 1 9 MHK 1848, str. 70-72. 
2 2 0 MHK 1S48, str. 49-54. 
221 MHK 1848, str. 69. 
2 2 2 Omenjeni listi so izhajali v letu revolucije oziroma takoj po njej. List Slovenijo je od 1848-1849 urejal Matej Cigale, 
prenehala je izhajati marca 1850. Prvi slovenski poučni in leposlovni list za mladino je bil Vedež, ki ga je izdajal Ivan Navratil in 
je izhajal do konca leta 1850. Prvi slovenski družinski list z naslovom Pravi Slovenec je izdajal Franc Malavašič leta 1849, kjer je 
med drugim zabavljal proti Metternichu in policijskim vohunom ter širil zmerni narodni program. Sloveniens Blatt je izhajal v 
Novem mestu. 
2 2 3 MHK 1851, str. 22, opomba pod črto, ki jo je napisal urednik. 
2 2 4 MHK 1866, str. 38-42. Schollmayer je bil svak dr. E. H. Coste, poročen s Costovo sestro Kornelijo (SBLIII, str. 235). 
48 O. J A N S A - Z O R N : HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO 
Češkem, od 1843 dalje pa je bil v Ljubljani profesor latinščine in zgodovine na nižji, od 1849 
naprej pa tudi na višji gimnaziji.225 O njem se Trdina v svojih Spominih izraža skrajno zanič-
ljivo,226 a mu ni mogoče vsega verjeti; o svojih ljubljanskih profesorjih ima sploh precej slabo 
mnenje. Zelo dober članek o Rechfeldu je napisal Gspan v Slovenskem biografskem leksi­
konu. Rechfeld je 1846, 1847 v nadaljevanjih objavljal nekakšno kritiko dela Stephana Hor­
vata o prazgodovini Slovanov od trojanske, vojne do Justinijana. Zavrnil je avtorjevo trditev, 
da ime Slovani izhaja iz besede suženj in bahač. Nasploh se je ukvarjal s sistematičnim razis­
kovanjem antičnih piscev, analiziral je tudi 5. poglavje iz 41. knjige Livijeve Rimske zgodo­
vine in skušal lokalizirati opis dogodkov iz tega dela na našem ozemlju med Sesljanom in Sočo. 
Predvsem pa je zelo dobro napisal dve biografiji, Glavarjevo in Hladnikovo, in dopolnil tudi 
Hladnikovo raziskavo o jezuitski gimnaziji v Ljubljani.227 Iz njegovega velikega zanimanja za 
antiko izhaja tudi ideja za arheološka izkopavanja v Drnovem pri Krškem. Bil je kratek čas 
tajnik Historičnega društva in urednik Mittheilungen. 
V prvih letih pride tudi do razčiščevanja pojmov Slovenci in Kranjci. V zvezi s tem se je 
Rechfeld zapletel v polemiko leta 1849. Najprej je v Mittheilungen odgovarjal anonimnemu 
piscu na članek v reviji Freihafen von Triest z dne 12. aprila 1849 z dolgo razpravo Krains poli­
tische und soziale Zustände.228 Tu objavlja nekatere zanimive podatke o stanju šolstva na 
Kranjskem. Glede terminov slovenski in slovanski meni, da pomenita isto, da je že Vodnik 
uporabljal besedo Slovenci v širšem smislu, svoje sodeželane pa je imenoval Kranjce. Zato 
Rechfeld svetuje uporabo termina Kranjci in kranjski jezik. Sklicuje se tudi na Kopitarja, ki 
mu pomeni »Slovenec« prav tako samo generalno ime, ki bi Čehu prav tako dobro pristojalo 
kot Poljaku ali Kranjcu. Na taka Rechfeldova stališča se je oglasil v Sloveniji (1849, str. 188) 
anonimen pisec s člankom Ali je res beseda »slovenski jezik« včeri ali predvčeranjem zmiš-
ljena?, nato Bleiweis v Novicah z odprtim pismom (1849, str. 107-108), v Illyrisches Blatt pa 
Dežman (1849, str. 198-200, 203-204, 206-208). Predvsem zadnjemu je Rechfeld odgovarjal 
s člankom Eine Berufung auf das Urtheil unparteischer Leser,229 kjer se je skliceval na upo­
rabo besed Slovenci in slovenski jezik pri Trubarju, pri Antunu Vramcu, v raznih čeških, polj­
skih in ruskih kronikah, pa tudi pri Šafafiku, Kopitarju, Vodniku, Metelku in še kom. 
Ko je pozneje Klun pisal o reformaciji, je omenjal, da že Trubar uporablja izraz »pravi 
slouenski jezik«, in poudaril, da oznaka »slovenski« pač ni nekaj na novo najdenega, kot so še 
ne dolgo tega trdili nekateri »učeni« možje in o tem pisali razprave, pri čemer je bil sam Kopi­
tar pritegnjen za pričo. Klun trdi, da bi bilo mogoče celo dokazati, da je ta izraz še starejši kot 
iz 16. stoletja.230 Tudi Metelko, učitelj slovenščine na tedanjem ljubljanskem liceju, pri upo­
rabi terminov kranjski jezik, slovenski jezik v letu 1848 še ni dosleden in uporablja oboje. 
Tako v članku Für Freunde der slovenischen Sprache231 sporoča, da je objavil drugi in tretji 
brižinski spomenik v Anhang der Vorrede des Lehrgebäudes der slowenischen Sprache. Bral­
cem Mittheilungen naznanja, da je tekst v »gegenwärtig üblichen krainischen Sprache«, čeprav 
istočasno govori o slovanskem jeziku, slovenskem dialektu in o slovenski pridigi. Na sploh 
lahko rečemo, da je v Mittheilungen v začetku prevladovala oznaka Kranjci in kranjski jezik, 
v petdesetih letih se vedno bolj uporablja Slovenci in slovenski jezik, kar potem prevlada, 
čeprav se nekateri posamezniki ne morejo odreči Kranjcem v pomenu narodnostne in jezi­
kovne pripadnosti. Poleg Rechfelda velja omeniti še zelo delavnega tajnika Ulepiča, ki je 
skrbel predvsem za stalne rubrike, kot so Die Lapidar-Denkmäle Krains, Diplomatarium Car-
niolicum in Verzeichniss . . . erworbenen Gegenstände. 
2 2 5 A. Gspan, SBL, III. knj., str. 61-62 (E. J. Rechfeld). 
2 2 6 J. Trdina, Spomini I, Zbrano delo, Ljubljana 1946, str. 167-169. 
2 2 7 Ti Rechfeldovi članki so: Beleuchtung der ersten fünf Capitel aus dem XLI. Buche der römischen Geschichte des Livius 
(MHK 1846, Str. 1-4, 5-7). Würdigung eines in Pesth erschinen Werkes betitelt Urgeschichte der Slaven, oder die Slavinen, das 
heissf Prahler vom trojanischen Krieg bis zu den Zeiten Kaiser Iustinianus der Ersten. Von Stephan Horvat, 1844. (MHK 1846, 
str. 37-38, 43-48, 50-56, 65-70; 1847, str. 3-8, 9-16,17-21, 29-34, 37-43,45-51, 53-58, 61-67,77-85, 93-107, s karto). 
Peter Glavar (MHK 1848, str. 29—45). Die Gymnasien, oder vielmehr die lateinischen Schulen Krain's in früherer Zeit. (MHK 
1848, str. 45-47). Bemerkungen über die Gymnasien der Jesuiten, (MHK 1848, Str. 55-66). Franz de Paula Hladnik. Sein Leben 
und Wirken (MHK 1849, str. 69-88). 
2 2 8 MHK 1849, str. 14-32. 
2 2 5 MHK 1849, str. 49-67. 
23,1 MHK 1854, str. 35. 
2 3 1 MHK 1848, str. 55. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 1 49 
Med plodnejše pisce tega prvega obdobja, t.j. do osamosvojitve društva, je treba uvrstiti 
še dr. Franza Xav. Joh. Richterja, po rodu iz avstrijske Šlezije.232 Ta je 1816 dobil mesto pro­
fesorja zgodovine na ljubljanskem liceju in ostal v Ljubljani do leta 1824. Na naše kraje se je 
zelo navezal in se tudi kasneje, ko je upokojen živel na Dunaju, ukvarjal z našo zgodovino in 
objavljal članke v Hormayrovem Archivu, v MHK in drugod. Bil je od 1854 častni član Histo­
ričnega društva za Kranjsko. O njem je dr. Klun v svojem pregledu zgodovinskih raziskovanj 
in zgodovinopisja na Kranjskem (Ueber die Geschichtsforschung und Geschichtsschreibung in 
Krain) napisal: »V dvajsetih letih je zasvetila kranjski zgodovini nova zvezda, poleg Linharta 
najbolj bleščeča. To je bil doktor teologije in profesor svetovne zgodovine, istočasno tudi 
redaktor Laibacher Zeitung in Illyrisches Blatt, F. X. Richter, mož obsežnega znanja, živahne 
dejavnosti in navdušenja za deželo, ki ji ni pripadal po rojstvu, ampak po naklonjenosti. Rich­
ter ni napisal samostojnega dela o zgodovini Kranjske; vendar njegovi številni sestavki v 
Archiv für österreichische Geschichte, Geographie und Statistik, njegovi temeljni prispevki za 
rešitev od nadvojvode Janeza postavljenega nagradnega vprašanja za Geografijo Notranje 
Avstrije v srednjem veku (!), njegov oris zgodovine Ljubljane do ustanovitve škofije, njegova 
preddela za zgodovino grofov Auersperg, potem dela o jezuitih na Kranjskem in o starejši 
cerkveni zgodovini, njegova topografsko-zgodovinska dela o Bohinju in drugih delih dežele, 
njegove študije virov za popolno topografijo Ilirije itd. slonijo na temeljnih raziskavah in so z 
veliko zgodovinsko prodornostjo tako obsežno izdelana, da spadajo k najbolj spoštovanja 
vrednim prispevkom srednjeveške zgodovine Kranjske. Z navdušenjem je obiskoval arhive, 
urejal arhive kranjskih deželnih stanov, zbiral z neumorno pridnostjo in obdeloval nekatera še 
ne raziskana vprašanja, dokler ni bil poklican v Olomuc. Še v visoki starosti je bil na tem 
področju dejaven in šele zadnjo pomlad je, svoj bližajoči konec videč, precejšen del svojih 
arhivskih materialov za kranjsko zgodovino meni (Klunu) poklonil za obdelavo. Žal ga je iztr­
gala smrt v zadnjem poletju (1856), toda spomin na njegovo dejavnost bo hvaležno živel dalje 
v srcih Kranjcev.233 
Richterja Mittheilungen večkrat omenjajo, predvsem v zvezi z dopolnjeno izdajo Vodni­
kove Zgodovino Kranjske iz leta 1825, ki ji je Richter dodal poglavja o francoskih vpadih, 
Ilirskih provincah, povratku Avstrije, zgodovini Istre in biografijo Žige Herbersteina, na 
kratko pa še pisal o Zoisu, Vodniku, Gruberju in nekaterih znanih osebah iz Trsta in Furla-
nije. Poleg tega se njegovo ime pojavlja tudi v zvezi z izdajo Klunovega Archiva, kjer je v 
knjigi 2/3 objavil zgodovino Ljubljane do 1461 in v dodatku še 47 listin, ki se nanašajo na to 
zgodovino. Prav to njegovo delo je bilo kritizirano v članku anonimnega pisca; tedaj je Rich­
terja branil dr. E. H. Costa, o čemer smo že govorili. V letih 1846 in 1847 je Richter objavil 
v društvenem glasilu obsežno razpravo Beiträge zur Kirchengeschichte Krains und des öster­
reichischen Küstenlande. Začel je zelo ramantično z opisom nekaterih svetnikov, vendar dalj 
od rimske antike ni prišel. Res pa je zajel ozemlje ne le Kranjske, ampak tudi Primorja (öster­
reichisches Küstenland). Oglasil se je potem še v letih 1853 in 1854. Leta 1853 je v nadaljevan­
jih objavljal prispevke k že omenjeni zgodovini in geografiji Notranje Avstrije, posebej še slo­
venske marke. Leta 1854 pa je posegel na področje šolstva, ko je prispeval Šolski red ljub­
ljanske protestantske stanovske šole. Menim, da je ocena, ki jo je podal A. Gspan o Rich-
terju, zelo sprejemljiva, da so njegova dela danes precej zastarela in jih je treba uporabljati 
kritično (to pravi tudi Milko Kos). Kljub temu pa so pomenila obogatitev, saj so odkrila veliko 
dotlej neznanega in pozneje izgubljenega ali založenega gradiva, ki ga je Richter našel v raznih 
grajskih, mestnih in cerkvenih arhivih, posebno v kranjskem stanovskem arhivu. Kar je v Hor­
mayrovem Archivu pisal o zgodovini Kranjske, je vzbudilo zanimanje zanjo tudi zunaj 
Kranjske. S svojimi deli in predavanji na liceju je vplival na mnoge učence, Prešernove sodob­
nike, radi so ga brali Trdina, Costa, Klun idr.234 
S problemi cerkvene zgodovine se ukvarjata še Hicinger, ki daje kratek historiat nekate­
rih cerkev na Kranjskem, in Jelovšek, ki piše posebej o cerkvi sv. Petra v Dvoru.235 Jelovšek 
2 3 2 A. Gspan, SBL, 7. zv., str. 97-101 (F. Richter). 
2 3 3 MHK 1857, str. 52. 
234 A. Gspan, SBL, 7. zv., str.99 (F. Richter). 
2 3 5 MHK 1847, str. 53, 61, 69, 85 (Hicinger); MHK 1847, str. 51, 59,74, 85, 107 in 1848, str. 5 (Jelovšek). 
50 O. JANŠA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO 
se je kot društveni kustos ukvarjal še z zgodovino novcev nemških škofov in nadškofov s 
posebnim ozirom na Ljubljano.236 
S problemi upravne zgodovine se je ukvarjal Friedrich Creizberger, gubernialni svetnik in 
nekdanji poslanec kranjskih deželnih stanov, ki je prispeval iz nekega svojega večjega dela iz 
leta 1837, razpravo v nadaljevanjih z naslovom Ueber die Parzellen Krains, die dermal zum 
Illyrischen Küstenlande gehören und dem Gubernium zu Triest unterstehen, vor und bis zum 
Jahre 1809 aber dem Adelsberger Kreise einverleibt waren.237 Tu obravnava predvsem 18. in 
začetek 19. stoletja in je torej edini v tem prvem obdobju, ki je segel v najnovejšo dobo, segel 
pa tudi na ozemlje zunaj Kranjske. Gre za zanimivo razpravo, ki posega tudi na področje Istre 
in prinaša podatke o prebivalstvu istrskih mest. 
V obdobju 1846 do 1850, ko je društvo še vključeno v Historično društvo za Notranjo 
Avstrijo, se čutijo začetniške težave in pomanjkanje piscev, saj je njihovo število omejeno na 
zelo ozek krog ljudi, ki so v glavnem Nemci (Rechfeld, Richter), toda ne kranjski Nemci, 
ampak taki, ki so v Ljubljani nekaj let službovali. 
Najbrž precej v skladu s tedanjo usmeritvijo zgodovinopisja v Avstriji (vpliv romantike) 
je tudi v Mittheilungen prevladovala antika in srednji vek, po tematiki pa cerkvena zgodovina. 
Obravnavana snov ni omejena samo na Kranjsko, ampak tudi na t.i. avstrijsko Primorje. 
Poleg zanimanja za arheologijo se kaže predvsem še zanimanje za izdajanje zgodovinskih 
virov (Diplomatarium Carniolicum). 
Najbolj pestro vsebino prinašajo Mittheilungen v desetletju 1850-1860. Že kmalu po letu 
1850 se pokažejo vsebinski premiki. To je najbrž predvsem zasluga urednika in tajnika društva 
dr. V. F. Kluna. Krog sodelavcev se vztrajno širi, med njimi so sicer še vedno priseljeni tujci 
(Nečasek, Elze), vendar je tudi dosti domačinov, javljajo se pa že tudi sodelavci iz drugih 
dežel monarhije. Najbolj plodni pisci tega obdobja (1850-1860) so poleg tedanjih urednikov 
Kluna, Coste in Rebiča še H. Costa, P. Hicinger, A. Jelovšek, F. Metelko, F. X. Legat, J. 
Kosmač, J. Steska, J. N. Nečasek, T. Elze, enkrat se oglasita celo Bleiweis in D. Dežman; 
objavljati prične tudi kasneje zelo plodni P. Radič in še kdo. 
Klun je posebej spodbujal k sodelovanju poverjenike in druge člane društva. Tako se v 
tem obdobju oglašajo tudi razni župniki s spomini na Francoze (U. Jerin 1851, J. Zalokar 
1851) ali sestavki iz cerkvene zgodovine (leta 1849 A. Kurz itd.). 1853 in še večkrat poziva Klun 
na združitev vseh sil. Njegovo geslo je Viribus unitis. Med pisci iz drugih dežel so zastopani 
predvsem Štajerci: župnika D.,Trstenjak in I. Orožen, dolgoletni profesor na mariborski gim­
naziji dr. R. Puff, iz Gradca pa dr. Ilwof, župnik R. Knabl, direktor Joaneuma dr. J. Zahn. 
V šestdesetih letih se pridružita še F. Krones in dr. G. Göth, tedanji ravnatelj štajerskega 
Historičnega društva. Zanimanje za delo štajerskega društva se kaže tudi v objavi poročila o 
osmem občnem zboru tega društva, ki ga je prispeval Ilwof (1857). Iz tega poročila vidimo, da 
je podobnost v delovanju obeh društev precejšnja, tudi podrobnejša primerjava vsebine obeh 
glasil nam to potrjuje. Manj je bilo piscev s Koroške. Šele v šestdesetih letih se je pričel ogla­
šati Tomašek, bibliotekar iz Celovca. Ko se je 1853 med pisci pojavil Mihael Mrvič (Mervig), 
kaplan v Ajdovščini in kasneje v Črničah pri Gorici, ki je objavil prispevek k posameznim kra­
jem goriškega okrožja, je urednik Klun v opombi pod črto zapisal, da je redakcija hvaležna za 
dobri prispevek in ponavlja večkrat postavljeno prošnjo po tovrstni podpori, kajti prispevki 
kot Mrvičev so lahko velikega pomena tudi za Kranjsko.238 Klun je tudi sicer večkrat omenjal, 
da bi bile zanimive zunajkranjske teme. 
Ob vsem tem se nam postavlja vprašanje, koliko so pisci iz Kranjske sodelovali v štajer­
skem in koroškem zgodovinarskem glasilu, t.j. v Carinthii in v Mittheilungen des historischen 
Vereines für Steiermark. Po pregledu bibliografije obeh časopisov lahko rečemo, da skoraj 
nič. V Mittheilungen des historischen Vereines für Krain se pojavljajo kot pisci tudi posamez­
niki od drugod, kot Chmel z Dunaja, Koch iz Mikulova na Moravskem, A. Prinzinger iz Salz-
2 3 6 MHK 1849, str. 89-96. 
2 3 7 MHK 1846, str. 41-43, 49-50, 57-59. 
2 3 8 MHK 1853, str. 4-7, 13-16. Tu je obravnavana goriška problematika. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 1 51 
burga, Ilwof iz Gradca, večkrat pa gre tudi za ponatise posameznih člankov iz drugih sorodnih 
revij (npr. članek J. Kudlerja o T. Dolinarju v MHK 1852, str. 17-24, 29-30). 
Ni moj namen, podajati podrobno analizo vsebine člankov v Mittheilungen, kajti posa­
mezniki so pisali zelo veliko, npr. Hicinger, Radič, oba Costa, Jelovšek, Elze, Nečasek idr. 
Nasploh lahko trdim, da je mnogo prispevkov na ravni povprečnosti tedanjega časa, da so 
mnogi prispevki plod posebnega zanimanja posameznikov za določeno problematiko. To, kar 
pa posebej pade v qči, je veliko zanimanje za čas francoskih vojn in francoskega medvladja, 
ki se kaže zlasti na začetku petdesetih let in je bolj ali manj opazno do konca izhajanja Mit-
theilungen. Druga taka problematika je problematika reformacije, ki je tudi ves čas navzoča. 
Torej ni več poudarek samo na antiki in srednjem veku kot v prvem obdobju (1846-1850), 
ampak se zanimanje močno razširi na vprašanja novega veka. Poleg že omenjenih dveh tem je 
veliko pisanega o zgodovini šolstva, literarni in kulturni zgodovini, pa o turških vpadih, po­
goste so biografije in bibliografije, objave virov itd. 
Pojavljajo se tudi polemike, poročila o arheoloških izkopavanjih in razne teoretične raz­
prave o razvoju zgodovinopisja na Kranjskem, o deželni zgodovini itd. 
V petdesetih letih so bili zelo odmevni prispevki o naselitvi oziroma o avtohtonosti Slov­
anov. Gre predvsem za Trstenjakove in deloma za Hicingerjeve članke. Tovrstne članke, ki se 
zdijo narodno-obrambnega značaja, so Nemci (Koch) zelo kritizirali, kar je prav gotovo ško­
dovalo ugledu glasila. Klun sam se s Trstenjakovo teorijo o avtohtonosti Slovencev sicer ni 
strinjal, vendar je članke objavljal, kot sam pravi, iz treh razlogov: 1. zaradi Trsten Jakovega 
ugleda nasploh, 2. zaradi pomanjkanja drugih prispevkov, 3. zaradi pomanjkanja nasprotnih 
dokazov.239 Ob prvi Kochovi kritiki v Mittheilungen je Klun v opombi pod črto zapisal: »Mi 
smo pripravljeni v našem časopisu podati mnenja pro in contra, ker samo po poslušanju obeh 
stališč se more najti resnica.«240 Ob drugi Kochovi kritiki je Klun ponovil misel, da bo samo 
potrpežljiva presoja pro in contra odkrila resnico. Zato pravi, da bo objavil tudi odlomek iz 
brošure R. Knabla Götter Dualismus der Slaven, kjer tudi Knabl polemizira s Trstenjakom. 
Klun pravi, da »je želeti, da bi bilo to odprto vprašanje (podčrtal Klun) brez narekovanega 
mnenja (vorgesagte Meinung) mirno diskutirano, kajti sedaj se mora žal velikokrat vzklikniti: 
Peccatur intra muros et extra.«241 
Leta 1856 je v Leipzigu izšla Kochova knjiga Ueber die älteste Bevölkerung Oesterreichs 
und Bayerns, ki je pomenila največji napad na Trstenjakove teze in seveda tudi na Mittheilun-
gen in njenega urednika. Koch je namreč v Dodatku napadel slovanstvo in panslavizem nas­
ploh, opozarjal je na leto 1848 in zapisal: »In Deutschland bei diesen gelehrten Mühlereien in 
Ländern, wo schon einmal, nämlich 1848, die Deutschen schutzlos blieben und unter Slaven, 
und Magyaren der grössten Gefahr blosgestellt waren, nicht betheiligt?«242 Koch pravi, da ne 
dolži toliko Trstenjaka, ki ga osebno niti ne pozna, ampak pojasnjuje učinke, ki izhajajo iz 
ultraslovanskih zgodovinskih potvorb, govori o narodnostnem sovraštvu med Nemci in Slo­
vani, vpleta tudi ideje Kollârja, Palackega, Šafafika, jih razčlenjuje in pobija Trstenjakovo 
tezo, sklicujoč se na Knabla. Posebej se spotakne ob Klunove redakcijske pripombe, omenja 
da je Klun sam Slovan in mu očita panslovansko ošabnost.243 
Na to kritiko je Klun odgovoril zelo odločno že na mesečnem sestanku avgusta 1856, kjer 
je Kocha imenoval zagrizenega zagovornika nemštva, nasprotnika Italijanov in Slovanov.244 
Takoj potem so v prevodu Klunov govor objavile Novice.245 V Mittheilungen pa je Klun pod 
naslovom Einige Worte an Mathias Koch246 naslednje leto ovrgel Kochova politična podti­
kanja. Očital mu je prepirljivost in nasprotovanje slovanstvu in zapisal, da »v imenu našega 
društva in v interesu mojih slovenskih sodeželanov kot avstrijskega slovanstva nasploh, moram 
odločno odkloniti Kochova sumničenja«. Dalje obljublja, da bo po preselitvi s Kranjske pri­
pravil izčrpno delo o znanstvenih in političnih stremljenjih južnih Slovanov in njihovem 
2 3 9 MHK 1855, str. 73. 
2 4 0 MHK 1854, str. 65. 
241 MHK 1855, str. 31. 
2 4 2 M Koch: Über die älteste Bevölkerung Österreichs und Bayerns, 1856, str. 118. 
2 4 3 Prav tam, str. 112-125. 
2 4 4 MHK 1856, str. 72. 
2 4 5 Novice 1856, str. 268-269 (Odperto pismo Koch-u Matiju. Od dr. Kluna.). 
2 4 6 MHK 1857, str. 4-6. 
52 o J A N S A - Z O R N HISTORIČNO DRUŠTVO Z A K R A N J S K O 
odnosu do nemštva in ga dal v tisk. V pričujočem odgovoru pa se vzdržuje »političnega 
pomena naših historiografskih del in se ukvarja le z znanstvenim«. Potem omenja, da je njegov 
znanstveni prijatelj in zaslužni epigraf R. Knabl v Gradcu neki napis na rimskem kamnu dru­
gače prebral kot Katančić. Katančič naj bi prišel do razlage, »ki čeprav popolnoma zgrešena, 
vendar pri Slovanih rada ugaja, ker se radi vidijo avtohtone v notranjeavstrijskih deželah«. Ko 
je potem Trstenjak pisal proti Knablovi razlagi, mu štajersko Historično društvo ni hotelo 
objaviti prispevka. Poslal ga je Klunu, ki ga je objavil v Mittheilungen 1854 v juliju in avgustu. 
Ob tem je Klun spet v opombi pod črto zapisal: 
»Um nicht missverstanden zu werden, erkläre ich bestimmt, dass ich nach meinen bisherigen For­
schungen die Slaven allerdings nicht für »Ureinwohner« in Krain u.s.w. halte, und bekenne gleichzeitig 
meine Unkenntniss über den bestimmten Zeitpunkt der Slaven-Einwanderung, da dieser Gegenstand 
ebenfalls den Stoff meiner mehrjährigen Forschungen bildet, ich aber bis nun noch nicht zu bestimmten 
Resultat gelangt bin. Desshalb verfolge ich mit grossem Interesse Alles, was in dieser Beziehung durch 
Forscher beleuchtet wird. Da ich nun vorderhand direct weder für Knabl noch für Terstenjak Partei 
nehme, kann ich den Wunsch nicht unterdrücken, dass Terstenjak's werthvolle Arbeiten auch in deutscher 
Sprache dem gelehrten Publicum vorgelegt werden möchte, und sehr gerne leiste ich hierzu meinen schwa­
chen Beistand.«247 
Ker je Koch to Klunovo opombo prikrojil po svoje in mu pripisal trditev, da so Noriki 
Slovani in torej tudi staroselci na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, ki so jim Nemci iztr­
gali oblast,248 je Klun jezno zapisal: 
»Ali Koch mojega sestavka ni prebral, ali pa ima nečedne namene, ker namenoma prav nasprotno 
trdi . . . in na taki laži gradi stavbo svoje perfidne dedukcije, govori o ultraslovanskih zgodovinskih po-
tvorbah, o gonji Slovanov in hrani narodnostnega sovraštva med Slovani in Nemci. Tako podtikanje 
močno nasprotnih trditev se ne bi smelo nikjer primeriti . . . Jaz se nočem tu dotikati politične strani in 
ostajam samo pri znanstveni, čeprav je prav Trstenjak v dneh nevarnosti, v letu 1848, bil pripravljen preliti 
svojo kri za cesarja in domovino in je bil zato od našega monarha odlikovan z redom Franca Jožefa, on 
pri svojem trudapolnem delu ni imel kake zahrbtne misli in nobenega drugega namena kot znanost, daleč 
od separatističnih nacionalnih tendenc; in čeprav jaz v znanstvenih vprašanjih nisem vedno istih misli z 
njim, se mi upira to obrekovanje, s katerim Koch tako častnega moža, kot je Trstenjak, ki ga mi vsi visoko 
cenimo, poskuša osumiti.«249 
Potem Klun pojasnjuje, kako je prišlo do Hicingerjevega prispevka in piše: 
»Da bi Trstenjakovo raziskovanje napravili bližje nemški publiki, je prevzel moj prijatelj Hicinger na 
mojo prošnjo vsekakor zelo težko, toda visoko zaslužno delo v daljšem sestavku osvetliti dosedanje stanje 
raziskav vprašanja o najstarejših prebivalcih Notranje Avstrije, kjer je podal tako Trstenjakove kot 
nasprotne poglede, da bi pokazal iz tega izhajajoče rezultate. To visokozaslužno delo se zdi Kochu nepo­
membno . . . Čeprav sem jaz pri tem delu samo indirektno udeležen, želim, da Koch rezultat tega tako 
zelo zanimivega sestavka na str. 70 Mittheilungen 1855 pazljivo prebere, in bo videl, da je Hicinger dose­
danje trditve jasno prikazal in dospel častno do znanstvenega rezultata. Njegovo (Kochovo) kvašenje o 
narodnostnem sovraštvu je samo slika njegove vroče fantazije, ki jo goji, da bi sebe napravil bolj opaz­
nega; - Zdi se, da je prepiranje njegov posel. Kot posledico Hicingerjevega članka mi je Trstenjak (ki, 
mimogrede, se ni povsem strinjal s Hicingerjevim delom) poslal sestavek o tem predmetu in Hicinger nato 
še dodatek (izšlo oktobra 1855), jaz pa sem v opombi svoje stališče jasno povedal, da se namreč ne strin­
jam s Trstenjakom, pač pa pretežno s Hicingerjem. To delo je za Kocha prav tako terra incognita . . .« 
Klun še piše v zvezi s panslavistično ošabnostjo, ki mu jo Koch očita, da Koch o pansla­
vizmu nima pojma in da mu že golo ime panslavizem vzbuja strah. Glede panslavizma pravi 
Klun, da se ga ne sramuje in ne boji in da je zainteresiran na tem razvijajočem se literarnem 
panslavizmu.250 Nato piše: 
»Da sem se jaz v debati o izvoru Japodov potegnil zanj, je neresnica; Koch naj citira vsaj en odstavek, 
kjer sem to napravil . . . Da imam kot urednik pravico opombe s svojim podpisom podati k trditvam, s 
katerimi se ne strinjam, mi ne bo noben pameten oporekal, kajti ta ve, da ima vsak urednik to pravico, 
2 4 ' MHK 1854, str. 49. 
2 4 8 Koch v knjigi Über die älteste Bevölkerung . . ., str. 112-113. 
2 4 9 MHK 1857, str. 4-6. 
2 5 0 Že Jože Pirjevec (Pierazzi) v svoji razpravi Vincenc Ferren Klun in beneška revolucija 1848-1849 (Zgodovinski čssopis 
26, 1972, str. 76) poudarja, da Klun zavrača politični panslavizem, ki je samo orodje carizma, in zagovarja literarni in kulturni 
panslavizem, ki sta ga zagovarjala Šafafik in Kollar. Glej tudi R. A. Kann: Das Nationalitätenproblem der Habsburgermonarchie, 
1964, str. 278. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 1 53 
da se ne podtakne vse, kar v časopisu izide, uredniku. Končno odločno protestiram proti Kochovi bedasti 
trditvi, da iz tega nastane uredniška zloraba. O pojavu tetoviranja pri Britih in Galcih nisem nikoli napisal 
niti besede za ali proti, zato je ta del Kochove polemike donkihotovstvo, kjer se on bori proti mlinom na 
veter, ki ne obstajajo v resnici, ampak samo imaginarno.« 
Ob koncu se Klun dotakne še vprašanja Historičnega društva za Kranjsko, o katerem je 
Koch zapisal, da bi bilo dobro, če bi nadaljnjo uredniško zlorabo preprečilo, ker bi se pri 
nadaljnjem razbohotenju te izpostavilo domnevi, da to ni nobeno nemško društvo.251 K temu 
je Klun napisal: 
»Kdaj pa je sploh kdo trdil, da je kranjsko historično društvo nemško ali da naj bi to bilo? Kranjska 
je slovanska dežela in je to bila že stoletja; kranjska zgodovina je prevladujoče slovanska, ker obravnava 
dejanja in razvoj slovanskega ljudstva.25* Da pa mi Kranjci nismo tako strašni panslavisti, kot je to Koch 
razkričal, dokazuje povezovanje našega društva z več kot 60 nemškimi društvi kot tudi dela našega društva, 
ki izhajajo v nemškem jeziku. Da pa mi s slavizmom simpatiziramo, nam bo Koch vendar dovolil; zakaj 
simpatizira potem on kot Nemec z Nemci? Jaz ga sicer vprašam, ali more on za čas, odkar sem jaz urednik 
Mittheilungen, samo eno vrstico pokazati, kjer bi bile izrečene »žalitve proti nemštvu« ali »nestrpnost proti 
drugim narodom«; če on in marsikateri pajdaši ob vsakem gibu slovanskega življenja v veliki rog trobijo 
in se zatekajo k najbolj hinavskim napadom, jim vendar po navadi manjka dejstev, da Slovane osumijo. 
Z ozirom na Trstenjakova dela se bo vsak pošten prijatelj zgodovinskih raziskav pridružil Šafarikovemu 
mnenju, v katerem pravi: »če tudi Trstenjakova dela niso brez pomanjkljivosti, vendar prinašajo novo luč 
v najtemnejše dele slovenske prazgodovine, ki je zlasti za zgodovino naše domovine zelo zanimiva.« 
Ob koncu Klun še pristavlja, da 
»o zgodovinopisju Kranjske brez poznavanja panslavizma, brez globljega poglabljanja v jezikovne 
primerjave gotovo ne more biti govora. Mimo so časi, ko je nekritično kompiliranje iz citatov starih in 
novih pisateljev in pomešano z banalnimi frazami ali tudi duhovitimi refleksijami bilo vzeto kot zgodo­
vinsko delo; čas je šel naprej, zahteve so se po pravici dvignile in mi Slovani pri tem stremljenju gotovo 
nismo zaostajali, naj g. Koch ali marsikateri drugi še tako želijo prenehanje (obstoja) Slovanov in maliko-
vanje vsega inozemskega.«253 
Kakorkoli že, je vendarle treba priznati, da je Koch že leta 1856 poleg nekaterih štajer­
skih zgodovinarjev odločno zavrnil Trstenjakove teze in to z zelo podobnimi argumenti kot ob 
koncu 19. stoletja Franc Kos.2 5 4 Iz vsega povedanega pa tudi sledi, da del članov Historičnega 
društva ni soglašal s TrstenJakovimi tezami, vendar so njihove objave dopuščali. Drugo, na kar 
ta Klunov članek jasno opozarja, pa je, da Historično društvo za Kranjsko ni nemško, ampak 
slovensko društvo in da naj se s proučevanjem kranjske zgodovine in zgodovine drugih slo­
vanski dežel ukvarjajo tisti, ki poznajo slovanski jezik.255 
Ker sem o problemih, ki jih je sprožilo objavljanje Trstenjakovih člankov, govorila že v 
poglavju o odboru Historičnega društva za Kranjsko, naj tu opozorim le na dejstvo, da je leta 
1856 dr. E. H. Costa odgovarjal na anonimno kritiko v leipziškem Centralblattu, ki naj bi bila 
Dežmanova. Costa se je zavzel za Trstenjaka in poudaril njegovo pridnost, temeljitost in zav­
zetost pri iskanju novih virov in dokazov.256 Ker se je za razliko od Kluna, ki je ves čas po­
udarjal, da je za dosego resnice treba poslušati obe strani, dr. E. H. Costa bolj očitno zavze­
mal za Trstenjakove teze, se je v okviru društva oblikovala struja, ki je bila nasprotnega 
mnenja (Elze, Dežman, Issleib) in je končno dosegla, da Trstenjakovih člankov v Mittheilun-
gen po letu 1858 niso več objavljali. 
Morda ni brez pomena tudi dejstvo, da sta istočasno, t. j . leta 1857, E. H. Costa in Elze 
polemizirala tudi o drugi temi, in sicer o Vergeriju. Costa je v Mittheilungen odgovarjal na čla­
nek nekega E.(verjetno Elze) v Blätter aus Krain, št. 25, in je v opombi pod črto zapisal: 
»Schliesslich bleibt im Interesse der Wissenschaft zu wünschen, dass die ländlische germani-
251 Koch v knjigi Über die älteste Bevölkerung . . ., str. 125 
2 5 2 V MHK 1857, str. 6 Klun piše: »Nun noch ein Wort über unseren Verein. Koch besorgt, dass er durch unser Vorgehen 
blossgestellt wird, kein deutscher Verein mehr zu sein. Wann hat denn überhaupt Jemand behauptet, dass der krainisch historische 
Verein ein deutscher ist, oder dass es sein soll? Krain ist ein slavisches Land und ist es seit Jahrhunderten gewesen; die krainische 
Geschichte ist vorherrschend eine slavische da sie die Thaten und die Entwicklung eines slavisches Volkes behandelt.« 
2 5 3 MHK 1857, str. 6. 
254 F. Kos, Izbrano delo. Ljubljana 1982, str. 63-102 (Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo domovino?) 
2 5 5 Novice 1856, str. 268-269. 
2 5 6 MHK 1856, str. 91-93. 
54 O. JANŠA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO 
sehe Streitlust weniger Spielraum, zumeist aber feinere Formen gewinne.«257 Tako se mi zdi 
vsaj v začetku večji Costov nasprotnik Elze kakor Dežman, ki stoji nekoliko v ozadju. 
S problematiko avtohtonosti oziroma z vprašanjem najstarejših prebivalcev bavarsko-
avstrijskih dežel so se v tem času ukvarjali tudi drugi pisci, zlasti štajerski. Z velikim spošto­
vanjem je v Mittheilungen večkrat omenjen R. Knabl. Leta 1857 pa se s kritiko k delu A. Prin-
zingerja: Die älteste Geschichte des baierisch-österreichischen Volksstammes (Salzburg 1856) 
oglasi dr. F. Illof, sicer tudi član kranjskega društva in Trstenjakov oponent, drugače pa učitelj 
na realni šoli v Gradcu in precej aktiven član štajerskega društva. Ogorčen Je nad dejstvom, 
da Prinzinger ne pozna novejše literature o teh vprašanjih, da je za Trstenjaka izvedel šele iz 
Kochove knjige, da sploh ne pozna vrste drugih preddel, da latinske in grške vire citira po kas­
nejših delih in ne po originalih, v glavnem upošteva le Mucherja ipd.258 Kmalu nato predstavi 
Ilwof še delo H. Haasa: Ein Beitrag zur Geschichte des südmainländischen Ostfrankens (Leip­
zig 1856) pod naslovom Nov pogled na starejše prebivalce Norika.259 V naslednjem letniku je 
na Ilwofovo kritiko odgovarjal Prinzinger iz Salzburga, ki pa se tudi ni navduševal nad Trste­
njakom.260 
Že leta 1856 je v Gradcu izšla brošura dr. Ilwofa Beiträge zur Geschichte der Alpen- und 
Donauländer. — I. über die älteste Bewohner Noricums, o kateri so bila mnenja različna. 
Tako je npr. E. H. Costa na mesečnem sestanku 9. novembra 1856 rekel, da se ne strinja z 
Ilwofom, ki pravi, »da bi pametna zgodovinska raziskava morala vendar še vedno priznati 
Kelte kot starejše, gotovo dokazljive prebivalce alpskih in donavskih dežel«. Costa meni, da 
so bili Kelti najmanj istočasno v Noriku kot Slovani in dodaja, da je mnenje, da so Slovani 
prišli v naše dežele v drugi polovici 6. stol., zdavnaj opuščena hipoteza Šafarika, ki jo seveda 
nasprotniki še vedno triumfalno uporabljajo.261 Isto delo graškega zgodovinarja Franca Ilwofa 
pa je 1857 v Mittheilungen ocenil tudi mladi P. Radič, tedaj še študent zgodovine in geografije 
v Gradcu, in sicer dokaj ugodno. Povedal je tudi, da se Ilwof le na dveh straneh 7. poglavja 
dotika TrstenJakovih tez.262 
Medtem ko je določen del članov društva bil dokaj strpen do Trstenjakovih tez in jih je 
celo zagovarjal, pa, kot kaže, Rebičeva teorija o slovanstvu Skitov in Sarmatov, o kateri je 
govoril večkrat na mesečnih sestankih, ni imela kaj dosti pristašev.263 Nasprotno, na mesečnem 
sestanku 6. novembra 1856 je npr. naletela na kompaktno opozicijo in ugovore. V diskusijo so 
se vključili dr. E. H. Costa, profesorji Egger, Mitteis in Metelko, direktor Nečasek, pastor 
Elze idr.264 Proti Rebičevi teoriji je bil tudi Trstenjak, kakor omenja E. H. Costa.265 
Bolj ali manj vlada ves čas izhajanja Mittheilungen zanimanje za zgodovino Ilirskih pro­
vinc oziroma za čas francoskega medvladja in za zgodovino bojev s Francozi 1809 in 1813. Gre 
za samostojne članke, ki so jih pisali sodelavci Mittheilungen, deloma tudi za ponatise iz dru­
gih časopisov, za spomine sodobnikov, včasih pa so opisi teh dogodkov povezani s kakšno 
drugo problematiko (npr. v Hladnikovem266 in v Lattermannovem življenjepisu).267 Največ se 
o tem piše v začetku petdesetih let, zlasti 1851, kasneje pa je večji poudarek na zbiranju virov 
in v šestdesetih letih na objavljanju virov, kar je predvsem Dimitzeva zasluga, velikokrat se pa 
tudi na mesečnih sestankih pojavljajo predavanja, ki opisujejo vprašanje šolstva ali vprašanje 
francoske zakonodaje v času Ilirskih provinc.268 Z vrsto samostojnih člankov se je oglašal leta 
1851 H. C. (Henrik Costa).269 Objavil je šest nadaljevanj pod skupnim naslovom Beiträge zur 
Geschichte der französischen Zwischenregierung. Že v uvodu k tem prispevkom je zapisal,270 
da je ravnateljstvo društva že dolgo gojilo željo, da bi obdelali zgodovino francoskega med-
2 5 7 MHK 1857, str. 83. 
2 5 8 MHK 1857, str. 41-44. 
2 5 9 MHK 1857, str. 82-83. 
2 6 0 MHK 1858, str. 56-60. 
2 6 1 MHK 1856, str. 105. 
2 6 2 MHK 1857, str. 13-14. 
2 6 3 Glej Rebičeve članke v MHK 1858. 
"• MHK 1856, str. 107. 
2 6 5 MHK 1857, str. 17. 
2 6 6 MHK 1849, str. 76-77. 
2 6 7 MHK 1851, str. 55; MHK 1855, str.5. 
2 6 8 MHK 1856, str. 107; MHK 1857, str. 37; MHK 1861, str. 71-72. 
2 6 9 Da gre res za H. Costo, potrjuje članek E. H. Coste v Blätter aus Krain 1857, str. 23-24. 
2 7 0 MHK 1851, str. 7. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 1 55 
vladja pri nas in v ta namen zbralo dragocene materiale; ti pa vendar še ne zadostujejo, da bi 
izdali nekaj popolnega, zato ravnateljstvo prosi vse, ki so med vlado francoske Ilirije bili v Ili­
riji na vidnih mestih duhovne, politično-administrativne in juridične stroke, če imajo še kake 
dokumente, predvsem pa pridejo v poštev spomini, ki bi z njihovo smrtjo šli v grob. Zato naj 
imajo za sveto dolžnost, da domovini rešijo, kar se rešiti da in lahko še ohrani. 
Najprej so objavljeni podatki o šolskih zadevah v času Ilirskih provinc za Kranjsko, ki jih 
je zbral tedanji ravnatelj normalke (Vodnikov predhodnik) J. Eggenberger,271 sledijo zadeve 
občinske administracije s seznamom štirih adjunktov in dvajsetih občinskih svetovalcev,272 
potem vprašanje indirektnih davkov273 in nato vrsta člankov o vojnih dogodkih leta 1813.274 En 
članek je ponatisnjen iz Oesterr. milit. Zeitschrift 1839, dragega je napisal stolni dekan Urban 
Jerin po svojih spominih (Napad na Ljubljano 27. junija 1809).275 Franc Ks. Legat je objavil 
članek o osvojitvi Naborjeta 1809,276 o osvobajanju Istre leta 1813 so ponatisnili članek iz 
Oesterr. milit. Zeitschrift,277 medtem ko je župnik in poverjenik društva Janez Zalokar iz 
Škocjana pri Novem mestu opisal svoja opažanja pod naslovom Črna vojska (Landsturm) 
proti Francozom pri Novem mestu leta 1809.278 
Prav tako leta 1851 so objavili tudi dnevnik nekega udeleženca od začetka avstrijsko-fran-
coskih bojev 16. avgusta 1813 do zavzetja ljubljanskega gradu 6. oktobra, ki prinaša prav zani­
mive podatke.279 Poleg tega je vsa septembrska številka letnika 1851 posvečena zgodovini voj­
nega pohoda v Italijo 1813 in 1814, ki je prav tako ponatis iz omenjene avstrijske vojaške 
revije, omenja pa tudi naše dežele.280 Prav temu zadnjemu sicer obširnemu sestavku je najbrž 
uredništvo dodalo bogate pripombe, kjer je opozarjalo na nekatere napake in dajalo še druga 
pojasnila. Kdo je pisec teh opomb, sicer ni jasno, verjetno pa urednik Klun. O bojih s Fran­
cozi in vojnih dogodkih leta 1813 v Laščah pri Turjaku piše spet leta 1859 F. Legat, in sicer po 
pripovedovanju župnika iz Lašč, Jakoba Pušavca, ki je umrl 1847.М1 Iz kasnejših let je morda 
najbolj zanimiv prispevek o cerkvenih razmerah v Ilirskih provincah,282 izdelan po uradnih 
dokumentih, pripravil ga je najbrž Dimitz, čeprav ni podpisan. Največ podatkov o francoskem 
šolstvu je zbral in objavil Nečasek.283 Precej podatkov o Marmontovi vladi je zbral L. Germo-
nig in jih predstavil na mesečnem zboru 1861.284 Dva krajša prispevka je prispeval leta 1861 
Ivan Navratil o giljotini v Ljubljani in o odpravi deželne deske na Kranjskem v Napoleonovem 
času ter poskusu organiziranja le-te po francoskem vzoru.285 V zadnjem letniku Mittheilungen 
je Dimitz objavil obširno korespondenco grofa Farneseja, intendanta na Gorenjskem v letih 
1809-1810.286 V splošnem članki o tej dobi niso pisani sovražno do Francozov. Prav zanimivo 
pa piše 1865 H. Costa o vstaji v Novem mestu 1809, kjer pravi, da so sfanatizirane in zapeljane 
množice napadle Francoze. Tega napada ne odobrava.287 E. H. Costa je leta 1857 ob oceni 
desetletnega izhajanja Mittheilungen obžaloval, da ni nihče poskusil v vsakem oziru tako zna­
menite dobe francoskega medvladja popolnoma obdelati, dokler je še čas in še niso vsi pomrli. 
Goli listinski viri, pravi Costa, bodo prav tu najmanj zadostovali.288 
Ena pogosto obravnavanih tem v Mittheilungen je tudi reformacija. Posebej se pokaže 
zanimanje zanjo leta 1851. Tu gre najbrž spet precejšnja zasluga Klunu, saj je o njem E. H. 
271 MHK 1851, str. 7-8. 
272 MHK 1851, str. 19-20. 
2 7 3 MHK 1851, str. 23-26. 
274 MHK 1851, str. 39-44. 
275 MHK 1851, str. 39-44. 
2 7 6 MHK 1851, str. 50-52. 
2 7 7 MHK 1851, str. 52-54, 57-59. 
2 7 8 MHK 1851, str. 59-61. 
2 7 9 MHK 1851, str. 72-74, 85-89. 
2 8 0 MHK 1851, str. 63-70. 
281 MHK 1859, str. 57-59; Sicer je pa F. Ks. Legat, ki ga v SBL zastonj iščemo, v letih 1797 do 1815 pisal dnevnik vojaških 
in političnih dogodkov in ga je potem objavil leta 1842 v Carniolii pod naslovom Oertliches in Laibach seit 1797 bis 1815 v nadal­
jevanjih. Pisal je tudi dnevnik od leta 1815 do 1818, ki pa je precej pomanjkljiv , zato ga je A. Jelovšek dopolnil in objavil v MHK 
1860, str. 55-59. 
282 MHK 1860, str. 89—93 (Schilderung des Zustandes in das geistliche überhaupt Religions- und kirchliche Fach einschla­
genden Gegenstände in Illyrien wärend der französischen Regierungs-Epoche (1809-1814). 
2 8 3 MHK 1856, str. 107; MHK 1861 str. 29-31. 
2 8 4 MHK 1861, str. 71-72. 
2 8 5 MHK 1861, Str. 95-96. 
2 8 6 MHK 1868, str. 1-53. 
2 8 7 MHK 1865, str. 44. 
2 8 8 Blätter aus Krain 1857, str. 24. 
56 O. JANŠA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO 
Costa leta 1857 zapisal, da se »posebej literarna in reformacijska zgodovina zdi njegova spe-
cialiteta.«289 Prav v tem času je dr. Janez Bleiweis Historičnemu društvu za Kranjsko290 podaril 
prepis rokopisa Jožefa Kalasanca Erberga z naslovom Versuch eines Entwurfes zu einer Lite­
rargeschichte für Krain, nach den Quellen der Lustthaler Bibliothek und des Archives bearbei­
tet zu meinem bloss eigenen Gebrauche 1825 in Winterabenden, ki je obsegal 164 strani. V 
tem dolskem rokopisu (Lustthaler Manuscript), kot ga pogosto imenuje Klun, je bilo tudi pre­
cej podatkov o reformaciji in o začetkih tiskarstva pri nas, zbranih iz različnih virov.291 Najprej 
so Mittheilungen prinesle prispevek Älteste Denkmale der Buchdruckerei in Krain,2 9 2 pri kate­
rem Klun najbrž še ni sodeloval. Ko je Klun prevzel uredništvo, je že v juniju 1851 objavljen 
sicer anonimen tekst Religionszustände im 16. Jahrhundert in Krain,2 9 3 s pregledom zgodovine 
reformacije in začetkov protireformacije na Kranjskem. Tekst je prirejen po Valvazorju, ker 
se avtor tudi večkrat sklicuje na podatke iz njegove VII. knjige. Priredba bi lahko bila Klu-
nova. 
Že takoj v začetku leta 1852 prične Klun objavljati svoje Beiträge zur Literatur-
Geschichte von Krain, kjer je prav reformaciji posvetil precej prostora. Del podatkov je črpal 
iz Erbergovega rokopisa, vendar pa je dodal precej svojih ugotovitev in ocen, včasih pa citiral 
tudi Kopitarja. Večkrat obžaluje, da mu ni dostopen ves dolski arhiv, kjer je zbranega veliko 
zanimivega za zgodovino Kranjske. Ta arhiv je postal bolj dostopen šele po letu 1852, ko ga 
je dala grofica Attems na razpolago za pregled tudi članom Historičnega društva.294 V nada­
ljevanjih govori Klun o začetkih reformacije, o razvoju šolstva in o tesnejši duhovni naslonitvi 
na Nemce v dobi reformacije, kar je po njegovem imelo za posledico odtujevanje slovanskim 
elementom. Zgodilo se je podobno kot v odnosu med Grki in Rimljani, ko je kultura prvih 
vplivala na kulturni razvoj drugih. Tako piše: 
»Dieser geistige Verkehr, und gleichsam innige literarische Anschluss an Deutschland hatte aber 
neben den unberechenbaren Vortheilen der Weckung des intellectuellen Lebens auch den Nachtheil, dass 
die Entwicklung keine nationale sondern eine fremdartige gleich im Anfange war. Von diesem Zeitpuncte 
an rechne ich hauptsächlich den überwiegenden Einfluss des deutschen Elemente über das slavische in 
Krain, der in der Folge durch den stets wachsenden Gang deutscher Aufklärung auch hier seinen Einfluss 
immer geltend machte. Das deutsche Element, oder vielmehr die Hinneigung aller wissenschaftlich gebil­
deten Krainer an die grossen Schöpfungen Deutschlands, und die sich stets mehrende Entfremdung des 
slavischen Elements hat daher vielleicht seinen vorzugsweisen Grund in dem ersten wissenschaftlichen 
Auftreten Krains im 16. Jahrhunderte, in dem damals nothwendigen literarischen Austausche mit 
Deutschland, und sicherlich erachteten es weder die Männer des 16. noch der folgenden Jahrhunderte als 
eine Verletzung des Nationalismus, wenn sie dort in einen Verkehr traten, von wo allein ein günstiger Ein­
fluss auf nationale Bildung in sicherer Aussicht stand . . .« 
Prav tako meni Klun, da je pri Slovencih nemški vpliv bil močan v času reformacije, ven­
dar je bil »pospešujoč in dvigajoč v vseh smereh.« Dalje je Klun citiral Kopitarja, ki je tudi 
pisal, da je v času reformacije bil naš »dialekt« prvič pisan in tiskan in prav Trubar je pričel 
pisati slovenščino z latinskimi črkami po nemškem pravopisu in jo je tudi po Kopitarjevem 
mnenju »močno germaniziral«. Klun poudarja, da je do tega prišlo zato, ker je Trubar imel 
nemško izobrazbo, z Nemčijo pa ga je vezala tudi reformacija. Trubarjev pravopis sta znatno 
izboljšala Bohorič in Dalmatin, prvi s svojo slovnico, drugi s prevodom biblije, ki je »pravi 
temeljni kamen za slovensko literaturo.«295 
Klun govori v III. in IV. nadaljevanju še o protestantskih tiskih in našteje 17 tiskov iz 
Mandeljčeve ljubljanske tiskarne, domneva pa, da jih je bilo še več. Podatke je črpal iz 
Erbergovega rokopisnega gradiva. Na sploh kaže Klun velike simpatije za delo slovenskih pro­
testantov in torej že pred Elzejem v Mittheilungen podaja oceno o reformaciji.296 V posebnem 
2 8 9 Blätter aus Krain 1857, str. 23. 
2 9 0 Milena Uršič, ki je pripravila tiskano izdajo Erbergovega dela, napačno navaja, da je Bleiweis ta prepis poklonil 1850 
ljubljanskemu muzeju. Tudi Kluna imenuje napačno urednika Mittheilungen Muzejskega društva (str 14) 
291 O tem kdo vse je pomagal Erbergu zbirati material za njegovo delo glej v knjigi M. Uršič: Jožef Kalasanc Erberg in nje­
gov Poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske. Ljubljana 1975. 
292 MHK 1851, str. 2. 
2 9 3 MHK 1851, str. 47-50. 
2 9 4 MHK 1854, str. 2. 
2 9 5 MHK 1852, str. 1-3. 
2 9 6 SBL tega posebnega Klunovega zanimanja za reformacijo ne omenja. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 1 57 
poglavju piše o delih, tiskanih zunaj Kranjske, ki so jih napisali kranjski pisci, med njimi 
omenja tudi nekaj protestantskih del, sicer pa seže do začetka 19. stoletja in s tem daje obe­
nem tudi dosti uporaben pregled bibliografije za Kranjsko zanimivih del.297 
Ponovno se vrne k problematiki protestantizma pri nas v VII. nadaljevanju. Tu govori o 
slovenski in ne o kranjski literaturi in predstavi »tri može - očete slovenskega literarnega in 
jezikovnega razvoja.« Ne podaja, kot sam pravi, popolne biografije, ampak se dotika le neka­
terih vprašanj. Med drugim poudarja, da je Trubar napačno rabil navadni oziroma ostri s, sch, 
1, n itd., da je samostalnikom dodajal spolnik, da je kot Dolenjec iz Raščice napačno rabil 
vokale, njegova konstrukcija stavkov pa je posneta po nemščini itd. Klun je svoje mnenje o 
Trubarju strnil takole: »Trubarjeva glavna zasluga je, daje nastala slovenska literatura, daje 
prvi pričel pisati slovenski jezik, daje uporabil latinsko pisavo in prvi vpeljal na Kranjskem tis­
karno. Vse to mu zagotavlja častno mesto v literarni zgodovini Kranjske.« 
Precej se je razpisal o delu Dalmatina in Bohoriča. Hvali zlasti Dalmatina, ki je bil po nje­
govem pri poznavanju jezika daleč močnejši od Trubarja. Omenja, da so pri Trubarju zaradi 
naslonitve na nemški jezik pogosti barbarizmi, medtem ko naj bi za Dalmatina bilo značilno, 
da je z »očitno posebno ljubeznijo gledal na slovanska narečja sosednjih dežel,« čeprav tudi 
njegov jezik ni brez barbarizmov oziroma germanizmov. Tudi v pravopisu je bil Dalmatin zelo 
natančen (razlikuje med mehkim in ostrim s). Trubar je po Klunu pisal predvsem zaradi šir­
jenja reforamcije, ni pa gledal na dvig jezika, Dalmatin pa je deloval tudi za povzdigo jezika. 
Prevod Biblije je Dalmatin posvetil trem deželam Štajerski, Kranjski in Koroški, ki so si tudi 
razdelile stroške za to izdajo.298 Pri oceni Bohoriča Klun povzema Kopitarjevo pozitivno 
mnenje. Sicer pa se sklicuje tudi na Schnurrerja.299 H koncu VII. nadaljevanja ugotavlja, da 
so prva dela, pisana v deželnem jeziku, nabožne vsebine in da se še danes marsikdaj kaže 
veliko večji odmev pri prebivalstvu za tovrstna kot za druga literarna dela. Klun pravi: »S temi 
stoletja razširjenimi religioznimi knjigami je bila dana trajna osnova za domovinsko literaturo; 
kmet se je naučil brati, da sedaj bere raje kot nekdaj.«300 Na zgodovino reformacije se nana­
šajo tudi pisma Primoža Trubarja cesarju Maksimilijanu, ki so jih v Mittheilungen ponatisnili 
leta 1853 iz dunajskega Notizenblatt,301 za objavo pa jih je pripravil J. Chmel, ki jih je izbral 
iz državnega arhiva. 
Zanimanje za reformacijo pa tudi kasneje ni ponehalo. V šestdesetih letih so se s to pro­
blematiko ukvarjali protestantski pastor Elze, P. Radič in A. Dimitz. Elze je že 1861 pisal o 
Trubarjevem spomeniku v Derendingenu.302 Istega leta je Radič objavil Beiträge zur Refor­
mationsgeschichte Krains. To je kronološki pregled, napisan na osnovi arhivskega gradiva po 
večletnem raziskovanju.303 Poleg tega je P. Radič na mesečnem sestanku predaval o A. 
Vramčevi kroniki in o Mandelčevi tiskarni.304 Leta 1862 je Elze prikazal zanimive podatke o 
proračunu protestantske gimnazije v Ljubljani leta 1582, navajal vrsto učiteljev in plače.305 
Leta 1864 je Hicinger objavil regeste, ki se nanašajo na reformacijo, po podatkih iz ljubljan­
skega stolnega arhiva.306 S Hicingerjem je polemiziral Elze307 in popravil nekatere Hicinger-
jeve podatke o Trubarjevem življenju. Dimitz je na okrog 80 straneh leta 1867 objavil bogato 
listinsko gradivo iz dobe reformacije.308 Marsikje pa je prikazal že tudi protireformacijske 
ukrepe. Tako je 1863 pod naslovom Geschichte der Reformation in Krain objavil vire o pre­
ganjanju predikantov iz far Škocjan, Vipava in Idrija.309 V šestdesetih letih še večkrat zasle­
dimo pisanje o Tomažu Hrenu in protireformaciji. 
2 " MHK 1852, str. 65-71, 73-79. 
2 9 8 MHK 1854, str. 35 omenja, da so znašali celotni stroški 8000ft, od tega je dala Štajerska lOOOft, Koroška 900ft in 
Kranjska 6100 ft. 
2 , 9 Chr. Fr. Schnurrer, Slavischer Buchdruck im 16. Jahrhundert. Tübingen 1799. 
3 0 0 MHK 1854, str. 33-37. 
3 0 1 Notizenblatt der kaiserl. Akademie der Wissenschaft 1852, št. 13, str. 199-208; št.14, str.213-224. MHK 1853, str. 
33-39; 41-47. V Gratzyjevem Repertoriumu pri avtorskem kazalu tega pod Chmel J. ni, tudi v stvarnem kazalu ne. 
3 0 2 MHK 1861, str. 63. 
3 0 3 MHK 1861, str. 67-69, 73-75. 
304 MHK 1861, str. 84-85. 
3 0 5 MHK 1862, str. 110-111. 
3 0 6 MHK 1864, str. 1-7, 51-55. 
m MHK 1864, str. 84-86. 
3 0 8 MHK 1867, str. 43-124. 
3 0 9 MHK 1863, str. 47-51,56-59. 
58 O. J A N S A - Z O R N : H I S T O R I Č N O D R U Š T V O Z A K R A N J S K O 
O zgodovini šolstva v času reformacije je pisal tudi F. Richter v razpravi Zur Geschichte 
des Schulwesens in Innerösterreich s podnaslovom Schulordnung der Laibacher evangel. 
Landschafts-Schule, kjer podaja stanje v vseh štirih razredih stanovske šole in govori o posa­
meznih predmetih, učnih knjigah, učiteljih in inšpektorjih.310 Žal ne navaja virov. 
Ne le za zgodovino protestantskega šolstva, ampak za zgodovino šolstva do konca 18. sto--
letja nasploh je zanimiv tekst profesorja Franca Wildeja iz leta 1792, ki ga je našel med akti 
v arhivu gimnazije njen tedanji ravnatelj in dolgoletni sodelavec Mittheilungen Nečasek in ga 
objavil pod naslovom Haupttabelle über den Zustand der Unterrichts-Anstalten im Herzog-
thume Krain.311 Mittheilungen prinašajo še nekaj Nečaskovih prispevkov oziroma predavanj iz 
zgodovine šolstva na Kranjskem. 
Zanimivi so razni teoretični članki o razvoju zgodovinske znanosti in še posebej zgodovi­
nopisja pri nas. E. H. Costa se loteva problematike deželne (pokrajinske)312 zgodovine v 
odnosu do svetovne zgodovine. V. Klun svoje poglede na razvoj zgodovinske znanosti večkrat 
podaja v uredniških opombah in pozivih na sodelovanje ter v referatih na občnih zborih. Še 
posebej pa je Klun pisal o razvoju zgodovinopisja na Kranjskem.313 Obe razpravi sta vredni 
večje pozornosti. 
Costa začenja svoja razmišljanja o najstarejših zgodovinopiscih od grških logografov 
Tukidida, ki še v našem času velja kot vzorec pragmatičnega zgodovinopisja. Omenja rimske 
pisce Corneliusa, Cezarja, Livija, predvsem pa Tacita. Po propadu starega veka pride spet čas 
mitologiziranja in zgodovinopisje se je šele v novejših stoletjih, posebej še v 19., pričelo raz­
vijati, tudi po zaslugi primerjalnih jezikovnih raziskav (Bopp, Grimm, Humboldt). Za srednji 
vek meni Costa, da je prinesel malo pravih zgodovinskih del, pač pa mnogo kronik, veliko 
neprecenljivega materiala za prave pisce zgodovine. Izdajanje raznih listin in dokumentov je 
cilj posameznih akademij, društev in znanstvenikov, včasih sicer brez pravega načrta. Velik je 
pomen edicije Monumenta Germaniae. Svoje čase je bilo stremljenje vsakega znanstvenika 
napisati svetovno zgodovino. Kljub nekaterim slabostim, ki so jih imela taka dela, smo vendar 
lahko hvaležni vsem očetom univerzalnih zgodovin. Costa omenja Rottecka, predvsem pa F. 
C. Schlosserja, ki ga imenuje zadnjega univerzalnega zgodovinarja, ki pa je že opozoril preko 
svojih del na potrebo »velikega gospodarnega načela delitve dela tudi na področju zgodovino­
pisja«. Schlosserjeva dela imajo, čeprav se je trudil delati po virih, zelo opazne vrzeli in so zato 
tudi enostranska. Zadnja leta razen šolskih knjig, poljudnoznanstvenih predstavitev in novih 
izdaj starih svetovnih zgodovin ni bilo na knjižnem trgu nobenih poskusov univerzalnih zgodo­
vin. Nasprotno pa so zrasle dragocene monografije, pokrajinske zgodovine, kulturne zgodo­
vine, predstavitve posameznih dob ali posameznih kultur.314 Na tak način pisanja so zlasti 
prešli Angleži; kot pisca Zgodovine Anglije predstavlja Costa T. B. Macaulaya.315 
Tudi v Avstriji je študiju domovinske zgodovine posvečeno v novejšem času več prostora. 
Na Dunaju je pričel delovati seminar za gimnazijske učitelje, podobno kot za fiziko in klasično 
filologijo. S tem bo avstrijska zgodovina pridobila nove strokovnjake. Vendar pa Costa pou­
darja, da je treba na področju avstrijske specialne zgodovine še veliko storiti. Sklicuje se na 
Helferta, ki je v svojem delu opisal uspehe zgodovinopisja do leta 1852, opozarja na pomen 
številnih publikacij dunajske akademije in ugotavlja, da je novejši čas spoznal predvsem 
potrebo gojiti specialno zgodovino. Ko utemeljuje upravičenost pisanja pokrajinske in deželne 
zgodovine, ne ostaja le pri tej, ampak poudarja tudi pomen zgodovine mest in izdajanja virov, 
kot ga ima na primer Diplomatarium Carniolicum za bodočo zgodovino Kranjske. Poudarja 
tudi povezanost in odvisnost zgodovine ene dežele ali mesta ali biografije posameznikov s sve­
tovnimi problemi človeštva. Zdi se mu, da je »pomen zgodovine velik tudi za vzbujanje patrio­
tizma. Kje drugje, če ne pri naših prednikih, bodo našli primere za pravilno delovanje in 
vedenje, čeprav ni vse kar so delali, vredno posnemanja«. Kot posnemanja vreden primer 
3 1 0 MHK 1854, str. 17-19. 
3 1 1 MHK 1860, str. 65-72. V. Schmidt v Zgodovini šolstva in pedagogike I—III (Ljubljana 1963-1966) objave tega roko­
pisa ne omenja. 
3 1 2 Provinzialgeschichte in ihrem Verhältniss zur Universalgeschichte, deren Theile, Quellen und sachgemässe Bearbeitung. 
MHK 1855, str. 7-8, 9-11. 
3 1 3 Über die Geschichtsforschung und Geschichtsschreibung in Krain MHK 1857, str. 46-53. 
314 Costa se sklicuje pri tem na J. H. Helferta, ki piše o nacionalni zgodovini. 
3 , 5 T. B. Macaulay (1800-1859) je bil zgodovinar, liberalni politik in nekaj časa celo vojni minister. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 1 59 
navaja Akademijo operosov, ki je nekoč tako uspešno delovala v Ljubljani. Poudarja prak­
tično stran uporabe zgodovine za pravo, še posebej za državno pravo v naših deželah, kjer je 
celoten pravni sistem nastal po historičnem razvoju. Omenja, da če pogledamo deželne sta­
nove in podobno, je veliko sedanjega rezultat in produkt prejšnjih zgodovinskih dob (delitev 
teritorija, meje dežel, območja delovanja županov, pravice cerkvenih patronatov itd.). 
Deželna zgodovina se po Costi tako kot svetovna deli na politično in kulturno, ta pa spet na 
zgodovino umetnosti, literature, ekonomske raziskave itd. 
Posebej se dotakne še vprašanja zgodovinskih virov. Za čas po reformaciji in do francoske 
revolucije so med viri zelo važna razna tajna poročila, stiki poslanikov in veleposlanikov, tajna 
špionaža. Ljudsko izročilo, ljudske pripovedke in pesmi zaslužijo posebno pozornost. »Kako 
važno bi bilo, da tudi to, kar se dogaja pred našimi očmi, zapišemo, ker bi bilo zanamcem 
potem veliko lažje razumeti naš čas,« pravi Costa in se sklicuje na sklep Historičnega društva, 
da bi v okviru društva vodili kroniko vseh pomembnih dogodkov na Kranjskem. 
Costov članek je bil prebran na občnem zboru 14. februarja 1855 in je v zvezi z njim prišlo 
tudi do diskusije. Klun je opozoril, da so bili sicer poverjeniki zadolženi za pisanje kronik, žal 
pa prihaja malo tovrstnih podatkov, on sam pa stalno vodi svojo zasebno deželno kroniko, ki 
jo bo nekoč prepustil društvu.316 Glede Akademije operosov sta Klun in Elze svetovala, naj 
Costa napiše njeno zgodovino. Ta je dejal, da je preveč zaposlen, vendar je kasneje (1861) 
objavil o njej članek.317 Elze se ni strinjal s Costovo oznako Schlosser j a.318 Iz vsega Costovega 
pisanja je mogoče videti, da je poznal tedanjo usmeritev avstrijskega in evropskega zgodovi­
nopisja. 
Klun pravi v uvodu članka o zgodovinskem raziskovanju in zgodovinopisju na Kranj­
skem,319 da ni mogoče pričakovati, da bi podal popolno sliko kranjskega zgodovinopisja, da bo 
pa vendarle skušal dati pregled najpomembnejših del. Kranjska je bila most za dotok ljudstev 
v starem veku; preko nje so šla v prvih stoletjih razna ljudstva v Italijo, na Kranjskem se je 
borilo slovanstvo proti germanstvu Frankov, indijsko-slovansko poganstvo proti krščanstvu, 
na Kranjskem je nastalo središče v veliki južnoslovanski ljudski zvezi pod Ljudevitom, vodi­
teljem južnih Slovanov. Nič manj pomemben in zanimiv ni srednji vek, ko je Otokar П. raz­
širil svoje žezlo tudi preko Ljubljane. Globji vpogled v politične razmere je zelo otežkočen 
zaradi razkosanja Kranjske pod raznimi gospodi. V boju proti sovražnikom krščanstva (Tur­
kom) »je bila Kranjska ključ do Italije, branik Avstrije in nemštva, na njenih skalnatih prsih 
se je raztreščila sila azijskih barbarov . . . s ponosom more Kranjec gledati na svojo slavno 
preteklost . . .«. Že šest stoletij povezuje Kranjsko prisrčna zveza s Habsburžani. 
Viri za zgodovino Kranjske so raztreseni tudi v arhivih sosednjih dežel. Številni antični 
pisci nudijo bogato gradivo za našo geografijo in zgodovino, ki še ni dovolj izrabljeno. Srednji 
vek predstavljajo Fredegar, Pavel Diakon, anonimni pisec De Conversione Carantanorum. 
Hvali Glagolita Clozianus »našega učenega sodeželana Kopitarja«, ruski zgodovinopisec 
Nestor in pa Hanžičeva Germania Sacra so pomembni viri. Klun hvali od sodobnikov koroš­
kega zgodovinarja Ankershofna, predvsem pa Bianchija, ki je pregledal bogate arhive oglej­
skih patriarhov in jih tudi objavil. Klun se zaveda pomena izdajanja virov in posebej opozarja 
na arhive Andeks-Merancev, Ortenburžanov in celjskih grofov, škofov iz Brixna in Freisinga, 
ki bi jih bilo treba skrbno pregledati. Pravi, da je najbolj nejasno obdobje čas od Karla Veli­
kega do Rudolfa Habsburškega, ker ni virov in je zato ta čas slabo raziskan. 
Pri pregledu kranjskih zgodovinopisnih raziskav se Klun naslanja na Linharta in podobno 
kot Linhart v uvodu k svoji zgodovini pričenja s T. Hrenom, omejuje se torej na zadnja tri sto­
letja, ki se mu zdijo najpomembnejša. Navaja Hrenove anale, ki sta jih omenjala Valvasor in 
Linhart, zadnji jih je nekaj celo videl v škofijskem arhivu, vendar so bili tedaj ohranjeni le še 
fragmenti. Klun omenja, da je v Loki Hren kopiral in ekscerpiral razne listine ter pisal tudi o 
prihodu Kočevarjev na Kranjsko. V bogatem stanovskem arhivu v Ljubljani je sam pregledal 
3 1 6 MHK 1855, str. 11, Klunove zapuščine žal ni v Ljubljani, tako tudi ni omenjene kronike in še marsičesa, kar je bilo v 
njegovih rokah (med drugim tudi Erbergov rokopis). 
5 1 7 MHK 1861, str. 41-46. 
3 1 8 MHK 1855, str. 11, (Herr Elze bekämpfte unter andern die vom Herrn Dr. Costa über Schlosser ausgesprochene 
Ansicht). 
3(9 Über die Geschichtsforschung und Geschichtsschreibung in Krain, MHK 1857, str. 46-53. 
60 O. JANŠA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO 
več Hrenovih del. Ta se nanašajo skoraj izključno na njegovo protireformatorsko delovanje in 
imajo v tem pogledu veliko vrednost.320 Zelo bi bil zaželen ponoven pregled škofijskega arhiva 
in arhiva ljubljanskega stolnega kapitlja. Naslednje pomembno zgodovinopisno delo je jezuita 
Martina Baučerja Historia rerum Noricarum et Forojuliensium iz leta 1660 (po Linhartovih 
podatkih321 je delo našel grof R. Coronini v jezuitskem arhivu v Gorici leta 1773), ki pričenja 
z letom 1331 in v desetih knjigah pripelje do Ferdinanda II. Oba, Linhart in Klun, ugotavljata, 
da je delo pisano nekritično in povsem kronološko. 
Nato piše Klun o dveh kranjskih historiografih velikega ugleda. Schönlebnova Aemona 
vindicata (1674) in Carniolia antiqua et nova (1681) sta sicer originalni deli, vendar brez kritike 
starejših in novih virov. »Mnogo je otroške naivnosti in verske vneme, tako bo pravo znanst­
veno delo lahko izmerljivo, čeprav po drugi strani ne gre zanikati, da se včasih trudi tu in tam 
samostojno prepričevati in primerjati. Pokazal je meje Kranjske po starem zemljepisu, 
našteva ljudstva, ki so baje tu nekoč živela in danes moremo komaj zadrževati smeh, če 
beremo, da so Japodi potomci Jafeta, Iliri Keltov, Vandali Slovanov itd. Pri tem razlaga rod 
Keltov od Kitajcev. Schönlebnovi anali so razdeljeni v odstavke, tako da prvi segajo od 
Adama do Kristusa, drugi pa do leta 1000.« Valvasor je, kot piše Klun, »rekel, da je Schön­
leben poglobljen bolj v tuje kot v domače stvari. Posebna je tudi Schönlebnova metoda, kajti 
piše na osnovi kronologije, tako da napiše na vsak list eno letnico, nato pa napiše na vsakega 
sporočilo, kakor mu je padlo na misel, brez vsake zveze.« Kot dokaz za to trditev navaja Klun, 
da je sam pri nekem antikvariju na Dunaju kupil Schönlebnov rokopis, ki je bil opremljen z 
opombami Dolničarja, v katerega posesti je bil, sodeč po exlibrisu. V tem rokopisu so bile tudi 
nekatere risbe, npr. slika Atile. Klun pravi, da se imajo rodbine Gallenberg, Blagaj in Auer-
sperg Schönlebnu zahvaliti za velike monografije (Linhart pravi: za svoje rodovnike). Klun je 
kritičen tudi do Schönlebnovih genealogij, ki segajo, kot pravi, včasih celo v čas pred Kristu­
som, kar je vendar težko dokazati. Klun opiše tudi svetlo stran Schönlebnovega dela, saj je z 
neizrekljivo pridnostjo, vztrajnostjo in ljubeznijo zbral ogromno gradiva za zgodovino 
Kranjske. Pri tem je žrtvoval celo visoke duhovne časti in je svoje celotno življenje in dejav­
nost posvetil domovini. Oceno Schönlebnovega dela zaključuje z ugotovitvijo, da so 
pomanjkljivosti v njegovem delu bolj pomanjkljivosti njegovega časa kakor njegove osebe in 
zato mu moramo biti hvaležni in se ga s spoštovanjem spominjati. 
Glede Valvasorja se Klun sklicuje na Linhartovo sodbo.322 Poudarja izredno Valvasorjevo 
pridnost in dejstvo, da je za svoje delo žrtvoval del svojega premoženja. Strinja se z Linhar­
tom, da so ostale še precejšnje vrzeli, zlasti o zgodovini Slovanov. »Na starejši zgodovini ni 
delal mnogo več kot njegovi predhodniki in je skoraj dobesedno prepisal Schönlebna, boga­
tejša in uporabnejša pa je njegova novejša zgodovina, še zlasti pa je topografski opis edinst­
ven. Vsako mestece in vsaka posest najdeta tu svojo zgodovino. Posebej dragocene so šege in 
navade 17. stoletja, ki jih Valvasor prikazuje v vseh življenjskih okoliščinah.« K temu dodaja 
Klun še svoje ugotovitve, da je Valvasor v skladu s praznoverjem svojega časa večkrat mešal 
pravljice in zgodovino, da je včasih težko oboje ločiti, ker ima pripovedke za resnične in jih 
navaja kot prava zgodovinska dejstva. Klun vzklikne: »Kaj vse se ne najde v tej Zgodovini 
Kranjske . . . In vendar smo doslej skoraj do našega časa to enostavno ponavljali, tako da je 
resnično treba, da končno oster nož historične kritike marsikatero verjetno in priljubljeno pri­
povedko loči od deželne zgodovine.« Oceno zaključi z besedami: »Velike so Valvasorjeve zas­
luge za topografijo Kranjske in za kulturno zgodovino 16. in 17. stoletja; nedosegljiva je nje­
gova pridnost in patriotizem, nesmrtna ostaja njegova Slava vojvodine Kranjske, čudovit spo­
menik velikega moža in njegovega časa. Naj njegov patriotizem živi naprej in spodbuja k razis­
kovanjem naše lepe domovine v duhu našega časa v smislu sedanjega stanja zgodovinske zna­
nosti.« 
Čas od Valvasorja do Linharta po Klunu z izjemo hvalevrednih stremljenj in prizadevanj 
Društva "operosov ne nudi veliko vrednega. V glavnem gre le za ekscerpiranje, kompiliranje 
brez globljih reziskav. V to kategorijo prišteva Klun tudi Janeza Gregorja Dolničarja Epitome 
3 2 0 Klun je pisal o T. Hrenu v MHK 1854, str. 41-43, v prispevku Beiträge zur Literaturgeschichte von Krain 
321 A. Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije. Ljubljana 1981 str 5 
3 2 2 Prav tam, str. 7. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 1 61 
chronologica iz leta 1714, ki je le izvleček iz Schönlebna in Valvasorja, brez lastne presoje in 
zgodovinske kritike. Dolničar je dodal le nekatera poročila iz časa svojega življenja. Delo se 
velikokrat nepravilno citira kot vir, čeprav je to le za čas piščevega življenja. Taka ocena Dol-
ničarja je bila tedaj splošno veljavna, najdemo jo tudi pri Linhartu in šele Peter Radič ga je 
ocenil drugače.323 
Klun omenja, da so na Kranjskem cvetele tudi duhovne ustanove kot Stična, Kostanje­
vica, Bistra, jezuitski kolegij in druge. Stanje šolstva je bilo po tedanjem pojmovanju zadovo­
ljivo. Vendar pa imamo po Klunu iz tega časa iz Stične ohranjeno le eno delo, in sicer Stra-
tilovo kopijo historičnega dnevnika te ustanove; iz Kostanjevice in Bistre pa dotlej ni bilo 
znano nobeno v samostanu nastalo delo. Od jezuitov se je ohranilo nekaj samostanskih didak­
tičnih in religioznih spisov. Njihov dnevnik se nahaja v arhivu grofice Attems v Dolu. Klun 
mimogrede pripominja, da je to najzanimivejši zasebni arhiv na Kranjskem. Iz dnevnika je 
napravil Richter izpiske, ki jih je pred smrtjo izročil Klunu v obdelavo.324 Po Klunovem 
mnenju so razmeroma največ storili frančiškani, zlasti na področju slovenskega jezika in lite­
rature, vendar jih poimensko ne našteva. 
Precej obširno piše o Akademiji operozov.325 Pove, da iz Italije izvira ideja, da se v večjih 
mestih zbirajo učenjaki z namenom, da bi gojili znanosti pod simboličnim imenom Akade­
mija. Ta vpliv se je razširil tudi k nam v Ljubljano. Tudi sicer je vpliv razvoja znanosti in umet­
nosti k nam prodiral iz Italije, kar kažejo biografije skoraj vseh pomembnejših Kranjcev, ki so 
študirali na italijanskih univerzah. Akademije so se v duhu tedanjega časa bolj ukvarjale s 
tajinstvenimi sanjarijami kot s stvarnim raziskovanjem in resničnimi znanostmi, kljub temu pa 
so za svoj čas storile marsikaj važnega. Ljubljanska akademija je pokazala zanimanje za 
rimske spomenike stare Emone. Iz tega časa je v Ljubljani veliko arhitekture, kiparskih in sli­
karskih del, ki še danes vzbujajo pozornost poznavalcev. Okusu in vplivu operozov so pripi­
sane stavbe kot stolnica, uršulinska cerkev, šempetrska cerkev, mestna hiša, semenišče itd. 
Klun govori še o razcvetu glasbe v tem času in omenja ustanovitev filharmonične družbe, ki se 
je tesno povezala z Akademijo. Klun obžaluje, da je Akademija, okras dežele, okrog leta 1725 
prenehala delovati. Posebej poudarja, da med njenimi člani ni bilo jezuitov, čeprav so bili ti 
tedaj nosilci znanosti. Ljubljanski kanonik Jurij Andrej Gladič (Glaudich), z akademskim 
nazivom Inermis,326 je deloval zlasti na področju cerkvene zgodovine. V arhivu ljubljanskega 
stolnega kapitlja je ohranjen rokopis Relatio historico-poetica de Memorabilibus Carnioliae in 
duas partes divisa. Za okrasitev te izdaje, ki pa ni prišla na svetlo, je bil naprošen Julius Qua-
lia, ki je naslikal naslovno stran. Gladičev namen je bil, da to, kar sta Schönleben in Valvasor 
obširno obdelala, prikaže v kratkem, prijetnem in poetičnem stilu, vendar je vzel vse za čisto 
resnico in ni nič sam na novo raziskoval.327 Zato Gladičevo delo nima posebne vrednosti, pa 
tudi sicer med člani Akademije razen Dolničarja ni nikogar, ki bi bil pomemben za razvoj 
kranjskega zgodovinopisja. V petdesetletnem znanstvenem premoru nato ni na Kranjskem 
nastalo nič pomembnejšega za zgodovinopisje, razen nekaj manj vrednih del jezuitov. Ob 
znova oživljeni Akademiji (1781) poudarja Klun velike zasluge grofa Edlinga, ki je bil izvoljen 
za ravnatelja društva, za predsedujočega pa je bil postavljen baron Gusič (Gossich), 
predsednik kranjskih stanov. Čeprav so bili prvi koraki obnovljene Akademije zelo pogumni, 
pa ni imela pravega uspeha. »Združitev različnih okoliščin, negotovost usode skoraj vseh čla­
nov, ki je posledica nove organizacije oblasti, ukinitev deželnih uradov in teološkega, kmalu 
nato tudi filozofskega študijskega oddelka, s čimer je en član za drugim odpadel, - je moralo 
imeti za posledico razpustitev celotnega telesa in bilo bi zelo nepravično, če bi razpust društva 
pripisovali nedelavnosti posameznih članov.«328 In Klun vzklikne: »Kdaj bo prišel čas, ko bo 
z združitvijo kranjskega historičnega društva z deželnim muzejem tretjič nastala taka ustanova 
(akademija) s pomlajeno močjo; kajti vsako razkosanje in delitev moči učinkujejo škodljivo in 
3 2 3 M. Smolik, SBL, 12. zv., str. 75 (Thalnitscher J. G.). 
3 2 4 Klun je že večkrat omenil, kaj vse hrani v svoji zbirki, zato bi bila najdba njegovega arhiva zelo dragocena. 
3 2 5 Glej, kaj o Akademiji piše Steska v IMK 1900. V glavnem se vsi ti podatki ponavljajo tudi v novejših delih npr. v Zgo­
dovini slovenskega slovstva I, Ljubljana 1956, str. 298—300, nihče pa ne citira Kluna. Klun sam sicer tudi ne navaja vira, iz kate­
rega je črpal, vendar se je najbrž naslonil na Erbergov rokopis, saj v začetku tega članka omenja veliko bogastvo dolskega arhiva. 
3 2 6 To oznako najdemo tudi pri Erbergu (M. Uršič: Jožef Kalasanc Erberg . . . Ljubljana 1975, str. 125). 
3 2 7 Enake podatke o Gladiču najdemo tudi pri Linhartu. 
3 2 8 MHK 1857, str. 50-51. 
62 O. JANŠA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO 
za znanost velja tako dobro kot kjerkoli geslo našega monarha »Viribus unitis!«329 Misel, naj 
bi zgodovinarji delovali složno in združevali sile na področju znanstvenega raziskovanja, se 
kaže ves čas Klunovega urednikovanja. 
Klun omenja še Societas unitorum,330 ki je bila bolj religiozna kot literarna družba, pod 
vplivom jezuitov. Zanimiva je zbirka posameznih biografij njenih članov v Theatrum memo­
riae. Klun pove, da ima prepis tega dela tudi v svoji zbirki. 
»Z Linhartom se pričenja nova epoha in ta največji zgodovinar Kranjske zasluži natanč­
nejšo oceno . . . Linhart se je zavedal svoje naloge in je imel v sebi vse pogoje za dobrega 
historika . . . Bil je prvi Kranjec, ki se je pri delu za domačo zgodovino postavil na slovansko 
stališče, prvi, ki je z lučjo etimologije in jezikovne primerjave raziskoval najstarejša bivališča, 
najstarejše sorodstvo in socialni razvoj, - prvi, ki je kulturnozgodovinskemu delu poganskih 
Slovanov obračal tisto pozornost, iz katere izvirajo pravna stanja in politične razmere, - prvi, 
ki je po Schlözerjevem pravilu pritegnil sorodne sosede v območje svojih raziskovanj in na ta 
način predstavil svoji naciji skoraj popolno sliko južnih Slovanov. Linhart je bil končno prvi, 
ki je s strogo znanstveno raziskavo povezal zgodovinsko kritiko in na ta način sestavil pragma­
tično zgodovino Kranjske, ki odgovarja vsem zahtevam za tovrstna dela. Obžalovati je le, da 
se ta zgodovina prekine pri Karlu Velikem in da izredno težko in temno obdobje od Karla 
Velikega do Rudolfa Habsburškega še vedno čaka na vrednega Linhartovega naslednika. 
Četudi bodo novejše raziskave nekatera Linhartova mnenja glede na starejše slovanstvo modi­
ficirala, ostaja njegova zasluga velika in Kranjska mu je dolžna visoko zahvalo.« Klun obsežno 
citira tudi Linhartov uvod.331 
V začetku 19. stoletja najdemo po Klunu bolj leposlovne kot znanstvene zgodovinske 
raziskave o Kranjski. V Laibacher Wochenblatt se je leta 1804 pričelo zbiranje zgodovinskega 
gradiva, objavljene so bile številne biografije Kranjcev, ki so bile samo nekoliko slogovno 
izboljšane ponatisnjene v Illyrisches Blatt v tridesetih in štiridesetih letih. Glede Hoffovih 
Gemälde aus Krain meni Klun, da prinašajo dragocene topografske in statistične podatke, v 
zgodovinskem pogledu pa za starejše obdobje skoraj samo izvlečke iz Valvasorja, določeno 
vrednost imajo le za novejši čas. 
V francoski dobi je bil pomemben Telegraf Illyrien (!) sama doba pa je na sploh bila 
naklonjena topografiji in zgodovini Kranjske. V Vodnik je vztrajno deloval na polju arheolo­
gije in zgodovine. Ne smemo ga soditi le po šolski knjigi Geschichte des Herzogthums Krain, 
ki je sicer dobra in potrebna, le da je v naših dneh marsikaj zastarelo, kajti novejše raziskave 
avstrijskih zgodovinarjev Chmela, Jaegerja idr. prinašajo vsako leto vrsto novih rezultatov, 
»zato se more v naših dneh marsikdo nasmehniti ob tem, kar smo kot gimnazijci v svoji 
nedolžnosti dobremu Vodniku verjeli.« Knjiga bi imela večjo vrednost za zgodovinarja, če bi 
avtor opomnil, kam spadajo citati, ki so v knjigi množično nakopičeni; tako so pa odvečen 
balast, neuporaben za laika in za strokovnjaka. Zelo pohvaliti je pri Vodniku epigrafska dela, 
ki, dodana Linhartovim, tvorijo že kar znatno zbirko.332 Na kratko navaja Klun prof. Zupan­
čiča (Supantschitsch), hvali njegovo zbirateljstvo in zgodovinske prispevke v Laibacher 
Wochenblatt, čeprav je v njih pisec včasih preveč polihistor. Richterja postavlja Klun takoj za 
Linhartom, saj pravi: »V prvih dvajsetih letih se je bleščala v kranjskem zgodovinopisju nova 
zvezda, poleg Linharta najbolj bleščeča. To je bil doktor teologije in profesor svetovne zgo­
dovine, obenem redaktor Laibacher Zeitung in Illyrisches Blatt Franz Xaver Richter, mož 
obširnega znanja, zelo delaven in navdušen za deželo, ki ji ni pripadal po rojstvu, ampak po 
svojem nagnjenju.« Richter ni napisal nobenega samostojnega dela o Kranjski, vendar pa so 
njegovi številni prispevki v Archiv für österreichische Geschichte, Geographie und Statistik 
zelo temeljiti. Richter je sodeloval v nagradnem natečaju, ki je bil razpisan na pobudo nadvoj­
vode Janeza na temo geografija in zgodovina Notranje Avstrije v srednjem veku. Klun našteva 
vrsto Richterjevih razprav (oris zgodovine Ljubljane do ustanovitve ljubljanske škofije, 
preddela o zgodovini grofov Auersperg, o jezuitih na Kranjskem, o najstarejši cerkveni zgo­
dovini, topografsko-zgodovinska dela o Bohinju in drugih delih dežele, študije virov za 
3 2 5 MHK 1857, str. 51. 
3 3 0 To je bratovščina sv. Dizme, ustanovljena 1688 in je veljala za nekakšnega predhodnika akademije. 
331 MHK 1857, str. 51. 
3 3 2 MHK 1857, str. 51-52. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 1 6 3 
popolno topografijo Ilirije itd. Vse to je nastalo na podlagi temeljitih raziskav in je izdelano 
z veliko zgodovinsko prodornostjo, tako da spadajo ta dela k najdragocenejšim prispevkom o 
srednjeveški kranjski zgodovini. Richter je z navdušenjem obiskoval razne arhive, urejal arhiv 
kranjskih deželnih stanov, zbiral z neutrudno pridnostjo in obdelal marsikatero temno 
obdobje, dokler ni bil premeščen v Olomouc. Še v visoki starosti je bil dejaven na področju 
zgodovinskih raziskav in zadnjo pomlad pred smrtjo je poslal Klunu precejšen del virov, da bi 
jih ta obdelal.333 
Klun omenja zasluge časopisov Illyrisches Blatt in Carniolia za kulturno in deželno zgo­
dovino; prenehanje izhajanja obeh se mu zdi nesporna izguba za duhovno življenje na Kranj­
skem. Omenja nastanek Historičnega pokrajinskega društva za Kranjsko leta 1843 in pou­
darja, da je v njegovem razvoju pomemben mejnik ločitev od Notranjeavstrijskega historič­
nega društva. O Mittheilungen pravi, da ni primerno,; da bi o njih pisal, ker je strokovnjakom 
glasilo poznano, sam pa je bil šest let redaktor časopisa. Leto 1848 za znanost in literaturo ni 
bilo ugodno, kajti »od surove zmešnjave orožja bežijo mirne muze«. Žal so ti tresljaji dosegli 
celo Mittheilungen, »kar ne bi pohvalil noben prijatelj znanosti, to toliko manj, če bo upošte­
val nadvse enostransko stališče, na katerem je npr. bilo jezikovno in narodnostno vprašanje 
razpravljano.« H. Coste Reise-Erinnerungen aus Krain (1848) imajo po Klunovem mnenju 
vrednost zlasti v topografskem pogledu, ker v novejšem času ni nastalo nič podobnega o 
Kranjski. Vmes se prepletajo številne zgodovinske notice, ki so dokaz neutrudne zbirateljske 
pridnosti. Klun hvali Costova prizadevanja in domoljubje. Zapiše pa tudi: »Es wäre jedoch 
sehr zu wünschen, dass endlich eine Topografie in Verbindung mit einer kurzen Geschichte 
Krain's, wenigstens ein Handbuch, an's Licht käme, damit wir nicht in Reisebüchern, Journa­
len, ja selbst in Schulbüchern so vielen crassen Unrichtigkeiten begegnen würden.«334 Vneta 
sodelavca društva sta župnik Hicinger in numizmatik Jelovšek, le ob močni podpori takih sode­
lavcev je lahko Klun pričel izdajati svoj Archiv. 
Ob koncu svoje precej obsežne razprave se Klun še enkrat ustavi ob vprašanju najstarej­
ših prebivalcev Notranje Avstrije: D. Trstenjak je v Novicah, ki tudi sicer »prinašajo mnogo 
zanimivega za zgodovino in topografijo Kranjske«, pričel obdelovati to vprašanje in se je 
postavil na strogo slovanska tla in zagovarjal idejo, naj bi bili prvi prebivalci Notranje Avstrije 
Slovani. Hicinger je prevzel skrajno težko nalogo, da je številne Trstenjakove slovenske 
sestavke predelal v nemški jezik, v nepretrgano celoto in vanjo vpletel tudi rezultate svojih 
lastnih raziskav. Klun pravi, da ostaja vprašanje še dalje odprto, da se sam s Trstenjakom ne 
strinja v vsem in se mu zdi primerno, da se vsake presoje glede Trstenjaka vzdrži. Trdi pa, da 
brez poznavanja slavizma in jezikovne primerjave to vprašanje ni rešljivo. Svoja razmišljanja 
zaključuje Klun s hvalo Trstenjakovih prizadevanj, ker je imel pogum stopiti v temen pragozd, 
kjer je res še veliko nejasnega. Zato se mu zdi nepošteno in žaljivo pogumnega raziskovalca 
z ošabnimi ali zastarelimi frazami tlačiti in mu delati ovire.335 
Celotna Klunova razprava je povzetek govora, ki ga je imel na mesečnih zborih 4. 4. in 
15. 5. 1856,336 objavljena pa je bila tudi v dunajski reviji Oesterreichische Blätter für Literatur 
1857 (št. 2). Kar se tiče njegovih ocen in gledanj na razvoj zgodovinopisja na Kranjskem, je 
treba priznati, da so dokaj realne in se z redkimi izjemami kar precej ujemajo z današnjimi. 
S tem prerezom skozi vsebino Mittheilungen sem skušala pokazati, da je bil časopis za 
takratne čase dokaj sodobno glasilo in ne nekaj zastarelega, omejenega le na antiko in srednji 
vek, kakor se je kasneje pogosto prikazovalo. Opozorila sem le na najbolj opazne teme. 
3 3 3 MHK 1857, str. 52. 
3 3 4 MHK 1857, str. 53. 
3 3 5 MHK 1857, str. 53. 
3 3 6 MHK 1856, str. 45. 
64 O. JANSA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO 
Zusammenfassung 
DER HISTORISCHE VEREIN FÜR KRAIN (4. TEIL) 
Olga Janša-Zorn 
Beweis für das erfolgreiche Wirken des Historischen Vereins für Krain sind 23 Jahrgänge der 
»Mitteilungen des historischen Vereins für Krain« (1846-1868). Es handelt sich im wesentlichen 
um eine Monatsschrift, nur ausnahmsweise wurden in einigen Jahren weniger Nummern herausge­
geben. In der Regel war der jeweilige Vereinssekretär auch der Redakteur des Vereinsblattes, das 
von ihm geprägt wurde. Am reichhaltigsten war der Inhalt zur Zeit der Redaktion von V F Klun 
(1851-1856) und von E. H. Costa (1856-1858), in der Zeit von A. Dimitz (1859-1868) macht sich 
ein Mangel an Mitarbeitern breit, deshalb verfaßt der Redakteur viele Beiträge selbst, gleichzeitig 
erhöht sich die Zahl der veröffentlichten Quellen. Die »Mittheilungen« haben einige ständige 
Rubriken (Verzeichniss der von dem hist. Vereine für Krain erworbenen Gegenstände, Diploma-
tarium Carniolicum, Die Lapidar-Denkmale Krains, Alterthümliche Funde, Literatur,'Berühmte 
Krainer, Monats Versammlungen . . .). 
Für die ersten Jahrgänge (1846-1850) kann man behaupten, daß der hauptsächliche Akzent 
auf der älteren Geschichte liegt, vor allem auf der Antike. Von den Verfassern dieser Zeit wären 
folgende erwähnenswert: F. X. Richter, K. Ulepič, H. Costa, A. Jelovšek, P. Hicinger, F. J. Rech­
feld. Nach dem Jahre 1850 erweiterte sich der Mitarbeiterkreis, zu den bereits erwähnten kommen 
E. Rebič, V. F. Klun, E. H. Costa, F. Metelko, P. Radič, J. Kosmač, J. Steska hinzu sowie der 
zugezogene Gymnasialdirektor J. N. Nečasek und der protestantische Pastor Th. Elze. Auch Auto­
ren, die außerhalb Krains leben, kommen zu Worte, so zum Beispiel L Orožen, D. Trstenjak, R. 
Puff, F. Ilwof, R. Knabl, und J. Zahn aus der Steiermark, einzelne aus Görz, weniger Beiträge 
stammen aus Kärnten. Auch einige Historiker aus Wien, Salzburg, Mähren und anderswo findet 
man unter den Mitarbeitern. Besondere Interesse gilt der Geschichte der französischen Kriege 
und der Illyrischen Provinzen, den Türkeneinfällen, der Reformation und der Geschichte des 
Schulwesens, der Literatur- und Kulturgeschichte der Slowenen sowie sprachwissenschaftlichen 
Fragen. Ferner gibt es Polemiken und theoretische Abhandlungen, Bibliographien, Berichte über 
die zeitgenössische Literatur, über archäologische Ausgrabungen, ein beträchtlicher Raum wird der 
Lokalgeschichte eingeräumt, der Geschichte der Adelsfamilien, der Kirchen-, Rechts- und Wirt­
schaftsgeschichte, ethnographischen Besonderheiten und mancherlei mehr. 
Aufgrund der autochtonistischen Theorie Trstenjaks, mit welcher der Verfasser das sloweni­
sche Selbstbewußtsein heben wollte, kam es zu heftiger Kritik von Seiten der deutschen Historiker 
und zu Polemiken in verschiedenen Publikationen außerhalb Krains (M. Koch), gleichzeitig auch zu 
Angriffen auf den Historischen Verein und sein Blatt. Darum wurden nach 1858 keine Beiträge von 
Trstenjak mehr veröffentlicht. Von den theoretischen Beiträgen ist der von Costa über Probleme 
der Landesgeschichte und der von Klun über die Entwicklung der Geschichtsschreibung in Krain 
interessant, der Linharts Werk lobend bewertet. Die vom Historischen Verein für Krain gepflegte 
Geschichtsschreibung stand unter dem Einfluß der damaligen österreichischen Geschichtsschrei­
bung, weniger der in Deutschland, obwohl die Kontakte zu einigen Vereinen dort sehr lebhaft