C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi e sabato. - 10 ottobrc 1925. Posamezna številka 25 stotink. Izhaia: vsako sredo popoldne in soboto ziutraj. Stane za celo leto /5 L. « pol leta S L. « čctrtleta 4 L. Za inozemstvo celo Icto 35 L. Na naročila brez poslane naročriint ne more mo ozir Odgovo'ni uredi Polde Kemperl , .=.¦ a^e. ¦ jMJiJfMMM sredo 14. oktobra 1925. Leto VIII. Ncfrankirana pisnia se ne sprcjcmaio. Oxlasi se računujo po dogo- voru in sc plačaio v n&- prel. List izdala kon- sorcil • GORIŠKE STRAZE* Tisk Zadružne tiskarne v Gorici, Riva Piazzut ta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. — (prej Scuole). — SYas cilj. Boj zn obvladanje ljudskih mno- žic nred vojno je bil med raznimi idejnimi Pibanji in organizacijami, ki so jih ta gibanja ustvarila. kr: čevit, tnda tih. Tudi pred vojno so bill hudi socialni, gospodarsko^po? Mini in kultvrni boji. Vendar so bili ti boji za siršo javnost in po: sebno za podcželsko ljudstvo sko- ro neopaženi. Vsa trdota in krče; vitost strankarskih bojev sta bili znani samo neznatnim skupinum, ki so ta boj vodile. Ljudske mnokU ce so se teh bojev udeležile po naj* vee ob volitvah. V vsem javnem zivljenju do vojne pri nas ni odlo? čevalo organizirano ljudstvo, tern- več samo takozvani voditelji. Na* ša dežela ni poznala do vojne ljud; ske politične organizacije in tudi ljudska kiillurna organi/.acija je bila pred vojno komaj v povojih. Posledice svetovne vojne. Ljudske mno/Jce so v svetovni vojni spoznale, da so bile orodje višjih sil. Zaječale so v le'/kem trpljenju, pomanjkanju in v kruti sužnosti. V stiskah svetovne vojne ne so predvscm takoimenovuni »nfc žji« stanovi prišli do prepričanja, da morajo postati lastni kovači svos je usode, spoznali so poirebo, da se morajo zanimati za javno y.ivs Ijenje. Nikdar ni bila med našim Ijiuh stvom tako živa zavest po potrebi ljudske -irünnizüclje kot ./c dunes. Po organizaciji sta zaželela kniet in delavec, v mladini je zavladalo močno organizacijsko delovanje in pozdraviti moramo tudi hotenje na? še kmečke ženske mladine po orga? nizaciji. Ti pojavi so za vsakega javnega delavca zelo razveseljivi. Naše ljudstvo je zdravo. Kakor drugod Jako se tudi med našim ljudslvom pojavija ločitev po ¦ idejnih in načelnih smernicah. Tudi med nami sc ljudstvo organizira pod okriljem krščansko ? socialnih, ktv* munističnih in liberalnih idej. Ray- vcseljivo dejstvo je, da se jedro nu- šeiia delovnega ljudstva krepko in wslrajno drži krščanskih načel in krščanskega programa. Zakaj? Le v krščanskih ljudskih organizacijah vidi naše ljudstvo resno, pozitivnr. in vstrajno delo. Krščanske organu zacije se mu ne hlinijo, ne hvalijo njegovih strasti in slabih strani. temveč jih stvlno in z vsemi sredstvi bičajo. Ljudje spoznavajo, da le kr- ščanske organizacije zahtevajo od njih velike moraine zrtve. Uvideva- jo, da posveča krščanska organizes cija vprašanju ljudske vzgoje naj± večjo skrb in pozornost. Prepričani so, da se krščanske organizacije n? ztidovoljijo z ljudmi, kukršni s(> ' temveč da je vse njihovo delo p< svečeno preporodu ljudskih mno /Ac. Naše ljudstvo je zasluiilo svoji notranjosti veliki cilj krščun^ skega gibanja v naši dezeli: Nov roc. hoče ostvariti to gibanje, rod zna* čajnih, poštenih, kremeniiih Slovens cev in Hrvatov. Zato razume naše ljudstvo tudi boj naše organizacije in nasega tiska proti plesom in drm gim ljudskim strastem, proti nepot štenosti in egoizmu v zadruzništvu, proti materijalističnemu veseljače* nju. Tudi veliki del slovenske mla* dine je spoznal, da je njegovo mesto v krščanski organizaciji. ki zamot1*^ cdinv pruviino urediti ruzmerje*) med obema spoloma. Ljudstvo e tudi spoznalo, da je vse delovanje nasprotnikov krščanskih organizat ciji in krščansko socialnega gibanja v naši deželi razdirajoče in škod- Ijivo. Vsi poizkusi naših nasprotnU kov, da bi se zajedli v nase zdravo ljudstvo se bodo razblinili. Ljudje y.ivijo od tradicije in zgodovine. Zgodovina nase(J:< ljudstva pa je kn ' ščanska in kar ima, ima od krščan? stva. Kaj se godi po svetu? Kakšno jc ^ospodarsko stanje v Rusiji, kakšna obeta biti njena go* spodarska in naravno tudi politična bodočnost, to so vprašanja, ki si jih je stavil žc skoro gotovo vsak naš čitatelj. Odgovor, ki si <*a je dajal, je bil pa zelo nesiguren in kamorkoli jc naslovil svoje vprasa- nje, je dobil le redko povoljnejša pojasnila. Priznati moramo brez ovinkov, da vlada sedaj v povojni dobi med zapadnimi narodi veliko nepoznanje razmer v mogočni vzhodni slovanski državi. Enako kakor pri nas v Evropi je v Ameri? ki. Pred kratkim so prinesli listi pismo nekega odličnega gospodar- skega zastopnika Rusijc, ki ga je poslal domov iz NewA7orka. Rusije ne poznajo. »Z zaeudenjem sem spoznal,« pi* še odlični Rus, »veliko nevednost. ki vlada glede razmer v Zvezi sov- jetskih republik v Zedinjenib dr* žavah. Zlasti se moramo čuditi, da še krogi, ki žele stopiti z nami v kupčijske zveze, popolnoma nie ne poznajo našega trga in naših gospo* darskih razmer. Amerikanski trgo? vee nima o resničnem razvoju naše industrije, o naših gospodarskih na? ertih in o naših socialnih prilikah nobenega pojma. Če jim pa povem, da je samo električna industrija porasla od leta 1916. že do leta 1921. za polovico in ko jim to do* kažem s številkami, katere edinc imajo tukaj veljavo, potem so vsi preseneeeni.« V nadaljnih svojih izvajanjih pa povdarja pisec omc* njenega lista, da se položaj hitro boljša in da amerikanski gospodar* ski krogi od dne do dne bolj uvi* devajo, kako velikanskega pomena je zanje razvoj sovjetskc Rusije. Kaj pravi Leo Trocki? Zanimivo in znaeilno je, kaj pra* vi k temu pismu znani boljševiški prvak Leo Trocki, ki vodi sedaj go- spodarsko obnovo Rusije. »Ugoto? viti moramo,« pravi, «da smo si znali mi priskrbcti boljših informal eij. Zato nismo za hip dvomili, da mora priti v mišljenju trgovskih krogov do preokreta. Mi ne ccnimo vrednosti številk nie manj kakor Amerikanci, zato smo od meseca do meseca, od leta do leta pazno sledili gospodarskemu življenju mogoene prekoatlantske republike. Jasno nam je bilo, da mora od voj* no povzroeeni silni razmah proiz* vajalnih sredstev in nezaslišani do- tok zlata koneno prisiliti kapitali* stiene kroge, da si skušajo pridobiti zunanjih trgov in da bo postalo to vprašanje tako ogromno in nujno, kakor jc zgodovina kapitalizma še ni videla. Tvorne sile, ki ostajajo .neizrabljene in zlati zakladi, ki leže v blagajnah kot mrtva ali napol* mrtva navlaka, se spremene iz vira moei v izvor šibkosti. Zato bodo amerikanski kapitalistieni krogi kljub njihovemu strahu pred bolj* ševizmom prisiljeni uvideti. da je zanjc sovjetska Rusija najplodovi* tejše in najugodnejše tržiščc.« Rusija se obnavlja. In res! Sovjetska Rusija dela z vsemi silami, da bi obnovila svoje gospodarsko življenje in utrdila na ta naein tudi svo.jo politieno moe v svetovni javnosti. Pri tern vporab? lja tuj kapital kolikor ga le more dobiti v roke. Zaveda se svoje ne- zmagljive, zdrave, gigantske sile in se ne boji, da bi jo podjarmil tuj denar. Za prihodnje leto je doloeila n. pr. ruska vlada 900 milijonov zlatih rubljev za obnovo tovaren, predilnic in industrijskih podjetij. Na Dnjepru gradi velikansko elck* trieno centralo, ki bo stala po dose* danjih proračunih 130 milijonov rubljev. Za povzdigo železne indu* strije je doloeila 375 miliionov rub* ljev. Našteli bi lahko še mnogo pa* nog, katere se z vso neizrabljeno silo mladpsti obnavljajo, toda naj za danes zadostuje. Naj nam bo že ta kratek opis v tiho tolažbo, da stopa veliki bratski ruski narod zopet z odločnim korakom v sv.e* tovni vrvež. DNEVNE VESTI. Začetek pouka na gimnaziji in komplementarni šoli v Gorici. Redni pouk prične v torek dne 20. oktobra t. 1. Sestdesetletnico svojega rojstva in tridesctletnico dušnega pastirstva praznuje v Ba* tujah te dni veleč. g. župnik lgn. Leban. Njegovo ime pozna vsa de* žcla, njegovo dobro sree je znano naši mladini, njefova odloenost in radikalnost sta nam lahko vzor. Oeetovsko skrbi za svojo faro, ki jo lahko prištevamo med eno naj* vzornejših na Goriškem. Potom kršeanskih organizacij, ki jim je ' ('če in podpornik, je prenovil ne le f svojo župnijo, njegov vpliv je scgel dalee naokrog. V njegovf ose* bi s'ledamo moža, ki ne pozna kom* promisov, vedno h'oee jasne in rav* ne poti, čcprav mora odstraniti ne* šteto ovir. Svojo odloenost pa združuje z otroško pohlevnostjo in pravo slovansko radodarnostjo. Njcgovim slavilcem, ki se bodo te dni zbirali v Batujah, se pridružuje vsa naša kršeanska javnost, zlasti naše kršeanske organizacije in kliče jubilantu: »Bog Vas ohrani še mnogo let v blagor batujski žup* niji in našemu rodu!« Žalostna petletnica. Zadnjo soboto 10. t. m. je minu* lo pet let, ko smo bili Slovenci pri plebiscitu na Koroškem poražcni. Nečastno smo zgubili svojo zibel- ko, oeetnjavo svojih dedov, Go* sposvetsko polje, vojvodski pre* stol in Krnski grad, v cigar bližini spi kralj Matjaž s svojo vojsko. Žalostna je bila zato ta pctletnica. Z bridkimi občutki, vendar s ko* rajžnim upanjem so jo obhajali po eeli Sloveniji. Skoro v vseh večjih krajih so se vršile primerne prire* ditve. Naj bolj sta se postavila, ka* kor priliee, Ljubljana in Maribor. Na nasprotni strani, zlasti v Ce* lovcu, je bila (>bletnica bol.i bahata in prekipevajoea. Toda naj pom* nijo vsi nasilneži: Božji mlini me* ljejo počasi, toda gvišno.- Jugoslovanski romarji na Sv. gori. Zadnjo nedcljo je bilo na Sveti gori okrog 400 romarjev iz Gorenj* ske, večinoma iz Gorij in blejske okolice. Prišli so v Gorico v nede* ljo popoldne in so odšli potem na goro k nasemu svctišču. V pondc* ljek predpoldne so se vračali v na* še mesto tor se je njihov obisk opazil zlasti v severnem dcln mr* sta. Nakupovali so po trgovinah razne potrebseine in si privoseili po gostilnah tudi na so dobro kap* ljico. S popoldanskim vlakom :;o se odpeljali proti severu. Bili so prav zadovoljni. Kakor eujerno. pride prihodnjo nedeljo zopet ve* eja skupina jugoslovanskih roma* marjev — okrog 600 — obi skat nase staroslavno svetogorsko sve* tišee. Dobro došli! Proti prostozidarjem. () krvavih spopadih, ki ko se pri* pctili pred par dnevi med fašisti in prostozidarji v Florenci, smo že poroeali. Prcfekt v Florenci je radi njih vpokojen in vodstvo fašja v. pokrajini je izročeno znanemu fa* šistovskemu glavarju lt;\lo Bait o. Toda vse kazni ne pomagajo:- vzgledi vlceejo. Zadnjo nedeljo, po svečanem zborovanju, ki sc jc pe* čalo z »bitko za žito«, o katerem govorimo na drugom mestu, so ste* vilni füiiisti vdrli v prostore frama* sonske lože na trgu del Gesü in tarn po svoje gospodarili. Napra* vili so celo kres, katcrega so mo* rali priti gatrit rimski ognjegasci. Vee oscb je bilo aretiranih. Name* ravan je bil tudi napad na sedez prostozidarjev v palači Giustinia* ni, ki pa je bil od oblastva še pra* voeasno prepreeen. Radi teh do* godljajev se je gromovni tajnik Farinaeci silno razgrel in je odsta* vil tajnika rimskega snopa. Svoj ukrep je podprl med drugim tudi z zunanjcpolitienim položajem, ki je zelo delikaten in ne prenese takih nastopov. Čitateljem! V današnji prilogi priobeujemo številke vojno * odškodninskih ob* veznic, ki so bile izžrebane pri pr* vih dveh žrebanjih za nagrade ali amortizacijo. Opozarjamo Citate* lje, da je bila pri žrebanju obvez* nic vedno izžrebana skupina 100 ob veznic skupaj. To pomenja oz* naeba »od štcvilke do štcvilke«, ki smo jo postavili na vrh posameznih številčnih stolpcev. Vse obveznice, ki spadajo v dotieno stotino, so iz*' žrcbane. »Bitka za žito«. V zadnjein času je zavzela kri* latica o »bitki za žito« v našem go* spodarskem življenju odlično me* sto. Sam ministrski predsednik Mussolini je stopil na eelo tcga gU banja. Zadnjo nedeljo se je vršilo v Rimu veliko zborovanje polje* dclcev, zastopnikov raznih gosno* darskih udružcnj in mnogih od* lienih osebnosti, ki se je bavilo s tern vprašanjem. Po poročilih fa* sistovskih listov so bili vsi polni ve* selega upanja in prieakovanja. Ka* ko tudi ne? Saj sta jim minister za narodno gospodarstvo Beluzzo in min. pred. Mussolini v živih bese* dah naslikala uspche, ki morajo priti in so bill mnogi kinetovalci žc za doscdaj dosežcnc uspehe odli* kovani. Odlikovanja jim je izročil oscbno g. Mussolini. Mi želimo Stran 2. »OORIŠKA S'HMZA odkritosrčno, da bi rodilo započcto dclo zažcljcni uspch. Mizcrija, do katere smo prijadrali, postaja že pogibelna in usodepolna. Bojimo se pa, da bomo ostali samo pri nav? dušenju. Življcnske razmcre so vsak dan težje, žemljce in rogliči pa vsak dan lažji. Ponesrečena komunistična stavka. V Franciji je komunistična stranka že dalje časa scm priprav? ljala stavko proti vojni v Maroku. Zdaj jo je proglasila, pa je doživcla po poročilih listov velik poruz. Ve? Čina dclavstva sc noče pokoriti ukazom, ki prihajajo iz tujinc. Svoje stališče napram imperiali* stični politiki cvropskih velesil v raznih dclih svcta smo že vcčkrat ostro označili, toda tudi nenarod? no, nevzgojno, samo no materijal? nih dobičkih hlepcčo komunistično politiko moramo obsoditi. Saj eu? timo njcno škodljivo delo, žalibo^, le prcvcč na lastncm telesu. Med stavko je prišlo do krvavih spopadov in jc bil v bližini Pariza neki komunist celo ubit. Aretirarih je bilo tudi nekaj italijanskih anar? fiistov. Napad na rumunskega poslanika. Listi poročajo, da jc bil izvršen na rumunskega poslanika v Zofiji napad. Ko sc je peljal po zofijskih ulicah s svojo žcno in nckaterimi znanci v avtomobilu, jc bilo izstrc? ljenih proti avtomobilu več stre? lov, ki pa k sreči niso nikogar za? deli. Ali v nesrečni Bolgariji še ni bilo prelite dovolj krvi? Kralj Aleksander obolel. Jugoslovanski kralj Aleksander je obolcl na influenci. Njcgova bo? lezcn sicer ni ncvarna, vendar kralj nc sme zapustiti postelje.-Obstoja upanje, da bo do 20. t. m., ko bo /a? čcl zborovati državni zbor, že okreval. Bolczcn ga je napadla v njrCovi poletni vili v Topoli v bii žini Bcogradn. Pričetek pouka na tolminskem učitel.jišču. Redni pouk na ueiteljišču v Tol? minu začne v pondeljck dne 19. ok? tobra. Dijaki se vnovič opozarjajo, da pravočasno vložijo prošnjc za vpis na tajništvo učiteljišča. Ravnatelj. Nobelova nagrada. Alfed Nobel, sloviti švcdski kc? mik in iznajditclj dinamita, se je ro? dil v Štokholmu i. 1833. Vse njegovo življcnje je bilo posvcčcno znan? stvcnemu delu. Umrl jc v San Remu 1. 1896. V svoji oporoki jc določil 44 miljonov zlatih frankov za fond iz čigar obrcsti naj se izplačujejo vsako lcto nagrade oscbam, ki so največ koristilc človcštvu v fiziki. kcmiji, medicini, slovstvu ali v pri* zadevanju za mir. Nadzorstvo nad razdeljevanjem nagrad ima švedska vlada. Od 1. 1901. do lanskega lcta so razdelili 117 nagrad. Iz fizikc 26, iz kemije 21, iz medicine 21, iz slov? stva 24, radi mirovnih prizadevanj pa je dobilo nagrado 25 oseb. Naj? vee nagrad dobe Nemci (25), za nji? mi Francozi. Italijani so dobili štir? je. Izmed Slovanov sta dobila doslcj nagrado 2 Poljaka in 2 Rusa. Med najbolj znanimi odlikovanci so: Röntgen (röntgenovi žarki), Curie (radij), Marconi (brezžični brzo? jav), Einstein (slovit fizik), Bran* ting in Wilson (velika oznanjevalca občega miru), Kippling (znamenit ariLjleški opisovalec indijskih po? krajin), Sienkiewicz (poljski roma? nopisec), Tagore (indijski pesnik), Nansen (raziskovalee in človeko? ljub). Lctos je dobil nagrado Gio? vanni Papini, ki jc napisal prekras? no »Storia del Cristo«. Iz dežele generalov. Povojna Greija jc postala plen različnih generalov, ki se žogajo z ministrskimi stolci. Revolucije so, kot na Portugalskem, nekaj navad? nega. Pred kralkim je vodja repu? blikancev general Papanastazios na? padel po časopisih sedanjega mi? nistrskega pr eased nika generala Pangalosa. Ko se je slcdnjemu za? lnajal stolec, je takoj proglasil v deželi obsedno stanjc in predal svo? jega nasprotnjka vojnemu sodišču. Ljudstvo pa plačuje te generalc, da se mcd seboj pretepajo. Dobro ga je dal. K slovitcmu zvezdoslovcu jezuitu Kircherju je prišel nekoč njegov prijatelj bogotajec. Učcni pater mu pokažc velik globus. Na prijatclje?"' vo začudeno prašanje, kdo ga je na? redil, odvrne pater: »Sam se je, no? coj ponoči.« Brezverec že postaja nevoljcn misleč, da se hoee z njim pater norčevati. Končno pa odgovori zvezdoslovec ? jczuit: »Torej nočeš vcrjeti, da je ta globus sam nastal. Da je pa zemeljska obla sama brez Stvar? nika nastala to pa verities.« Bogo? tajec je zamišljen odšel. SIOVQ. Odšla sta tc dni s Kostanjcvice pri Gorici oba slovenska gg. patra, p. Romuald Ausser in p. Kerubin Bcgelj. Prvi grc v Jugoslavijo, drugi v Čikago v Ameriko. Ker sta oba ßo? spoda vršila z vso vnemo dušno pa? stirstvo med Slovenci. bo njuna iz* s^uba tern hujša. Želimo jima obilo bla.uoslova božje^Ja na novih mestih. Najstarejši stavec. To je 924etni American Filip Co* tfhan. V tiskarni dela že 78 let. Pri encm listu je že 40 let Prava redkost. Pozdravi iz tujine. Slovenski fantje in možie, ki si služijo kruha pri «radnii cest na Solnograškem, pošiljajo srčne po- zdrave vscm domačim in bralcem »Gorišek Straže«. — Andrei Likar, Polanc Janez, Velikonja Anton, Bratina Andre j, Krapcž Anton, Krapež Alojzij in Čibei Janez; vsi iz Dol=Otlice. Če ne cno, pa drugo. Ko se je vrnil Stefan Radič iz Zct neve je izrazil željo, da bi postal ministerski podpredsednik. Kakor no zdi pa to Pašiču ne uga'a poseb« no. Zato ponujajo zdaj Radiču me? sto hrvaškcjja bana. Skrivnostni zloclni. V soboto okroj4 opoldneva je pretresla Gorico vznemirliiva vest: postajenačelnik na iužnem kolo? dvoru je postal žrtcv zahrbtne^a napada. Iniormirali smo se o zadc? vi na lieu mesta in izvedeli sledeče: Pismonoša jc princscl nckai po de* eti uri na postajo vsakdanio dnev? no pošto. Izročil jo je tajnici, ki jo jc položila na mizo jj. postajenačel? nika. Med dru^imi dopisi ie bil tudi ovitek, naslovljen na ^oriškega po? stajenaeelnika. Ker imamo v Gorici ^j^ve postaji in ni bilo v naslovu oz? i .lačeno imc, jc Ljdč. tainica šc opo- zorila pismonošo, čc jc ta pošiljka v resnici namenjena za iužno posta? jo. Po par bcsediih je pa vsceno sprejela pošto in jo položila, — j kakor rečcno, — na postaicnačelni* kovo mizo. Postajenacelnika — imenu je se Del Grande — ob tistem času slučajno ni bilo v uradu. Ko se jc pozneje vrnil v urad v sprem* stvu svoje^a namestnika U. Michc? Iij4a, je začel pregledovati došlo po? što in je rekel svojemu tovarišu, naj pogleda, kaj je v ovitku, ki je nolcg že označenc.L*a naslova nosil še pripombo v italijanščini: »Me? sečna revija za kmetiistvo; tiskovi? na.« Ko je g. Michcli^ hotel odpreti ovitek in je pretrgal vrvico. s kate? ro je bil zavezan, je ta nenadoma razpočil z oglušnim treskom. V ovitku jc bil »pcklcnski stroj«. So? ba je bila v hipu napolnicna z du? šečim dimom in ko so prihitcli pre? strašeni uslužbcnci v načelnikovo sobo, so, našli svoja predstojnika nevarno ranjena. G. Del Grande je imel tcžko rano na čelu, g. Miches lig je bil pa poškodovan na rokah in tudi po dru.qih delih telesa. Oba ranjenca so takoj prepeljali v bliž? nji sanatorij »Sv. Justa«, kicr so pa zdravniki takoj utjotovili, da rane niso smrtnoncvarne. Kljub vsem naporom policije se do dancs še ni doßnalo, kdo je po? vzročitelj tega skrivnostnega zloči? na. Ovitek je bil odposlan iz Bre? scije, kakor je bilo razvideti iz poštnega pečata na pošiliki. Ker se pa v takih slučajih na krai odpo? šiljatve ne more veliko dati in ker je bil naslov brez imena, ie izvor zločina prikrit s tcžko meülo. Naj? brže gre za teroristična nasilja, ki koreninijo v sedanjem sirozcčem političnem stanju. To naše mnenje potrjuje še boli dejstvo, da se je zgodil ravno v soboto v Bolognji sličen zločinski napad. Nckcmu ta? mošnjcmu znanemu zdravniku je nrinesla pošta podobcn ovitck, ka? kor ga je dobil goriški postajena? čelnik. Pri odpiranju je nedolžno izgledajoči zavojčck eksplodiral in zdravnika težko ranil. Kakor v Go? rici tako tudi v Bolognü o zločincih ni nikakega sledu. Zakljucujemo to žalostno pripovcd z rcsnim svari? lorn: Nasilje ni rodilo še nikjer in nikoli blauoslovljcnih sadov. Kdor z mečem okrog hodi, bo z mečcm pokončan. Samo pravica in pošte? nje tvorita zdravo podlago za raz? voj in življenje naroda. Valuta. Dne 13. oktobra si dobil za 100 franc, frankov 115 25 do 115 75 Lir za 100 belg. frankov 112.— do 114- Lir za 100 švic. frankov 485.— do 489.— Lir za 100 češ.-slov. kroi) 74 50 do 75- Lir za 1 zlato marko 5.85 do 6.00 Lir za 100 dinar jev 44 — do 44 30 Lir za 1 Sterling 119 — do 119.40 Lir za 1 dolar 25.00 do 25 05 Lir Novci po 20 frankov 95.- do 99-- Lir za 100 avst. kron 0.0355 do 0.0365 Lir Vladimir Levstik: Trdoboj in Nisa.* Pred dva tisoč leti je bil Rim pre? stolica sveta. Rimski oblastniki so vladali tudi našim zemljam in so v njih zgradili cvctoča mesta: Emo? no, ki je postala Ljubljana, Celejo, ki ji pravimo Celje, in Petovium, ki se zove Ptuj. Toda zsiodilo se jc, da so postavili rimski vojniki na gori Kalvariji tri lesene križe in so nanje pribili tri možc; leveßa in desnega, ker sta bila razbojnika, srednjeöa, ker je rekel, da ie Božji Sin in Kralj po večni Ljubczni... Tisti dan, ko je izkrvavel Krist na rimskem križu, se je začel konec svetovnega carstva. Mogočna država je pokala od lastnega napuha, trohnela od krivi? ce in razuzdanosti, rušila se pod navali divjih rodov. Preden je mi? nilo pet sto let, je zastokal Rim pod peto svojih lastnih nekdanjih sužnjcv. Čas je bil podoben sodnjemu dnevu. Neznane dežcle so postaja? le svojim ljudstvom pretesne in so jih bruhale na zapad. Karkoli je ob? rodilo rimsko gospodstvo v pod? jarmljenih krajih, je izginilo. Našo zemljo so zaporedoma pustošili kr? voločni Huni, Germani, Ostrogotjc in LonL*obardi. Za ledji teh pa je preplavljala I» knjige »Dcček brez imena in druLje z.^odbe za mlade čitateljc«, ki je letos izšla v založbi »Tiskovne zadruge« v Ljubljani. ravnine ob Dunavu silna človeška reka. Privalila se je z ruskih plan? jav, okršila cari^rajskc zidove in bučala naprej, iščoč zemije, kjer bi se razprostrla. Ustavila se je pod Karpati; nato jc vnovič dvignila svoje valove in udrla na jußozapad. V krvavih bojih jc stria Longobar? de, pohodila Celejo, dospela na Sa? vo. Longobardi so se umikali iz svo? jih dcžcl, zakaj strah in trepet sta šla pred novimi gospodarji. Sliša? lo se je, da jim ni štcvila: ves svet tarn zadaj je bil njihov, prav do ondod, kjer vstaja solnce iz črnih prepadov noči... In ko so prekoračili Savo in so nadaljevali svojo pot, so videli sela prazna in zapusčcna; glas o njihovi moči jc otrebil deželo. In ustavljalc so se trumc, popravljale razdejana domovja, izbiralc rodovitno zemljo in tcsale .orala iz gozdnih dreves. Druge pa so hitele dal je, zakaj po? krajina je bila izumrla in prostora jc bilo v nji dovolj. Ena teh čet jc bila zclo majhna po številu: največ jc broiila mato? rih starcev, žensk in otrok, ki so scdeli na telegah, zaprcženih z ja? kimi voli. Za telegami so se mukaje in bekctajc gnetlc čredc goved in drobnice, nadzorovane po velikih, kosmatih psih. Ob vozovih so sto? pule redke straže, zadaj in sprcdaj pa sta žvenketala peš in na konjih dva voja mož in mladcničcv, krep? kih bojevnikov, oblečcnih v platno j in ovčjc kožuhe, oborožcnih s kop? I ji, loki in težkimi hrastovimi bati. I Ksckateri so bili pokriti s klobuki, drugi z uplenjenimi grškimi in Ion? gobardskimi šlemi; ta je nosil ko? vinast šeit, oni lesenega, prevleče? nega z volovsko kožo. Svetlorjavi lasje so jim vihrali v pomladnem vetru, sokolje oči so bistro pazile na vse strani. To so bili junaki, pod nogami ka? terih se je tresel svet. — Bili so naši pradedje... Na čclu sprednjega voia ni jezdil izkušen sivec, kakor je veleval dav? ni običaj, nego lep, drzen vojnik, mladenič jedva osemnajstih let, a silne postave in neustrašnega po? gleda. Na glavi je imel svetlo bro? nasto celado, ob stegnu mu ie brcn? ketal širok meč, prcko plcč in go? lih prsi, pokritih s še nezaccljeni? mi ranami, mu je viselo na jcrmc? nu dolgo kopje. Beli šarcc jc po? nosno prhal pod njim, kakor bi se zavedal, da nosi glavaria. Črne šume so zibalc svoje vrho? vc ob starodavni rimlianski ccsti in bučalc z glasom tromb in bojnih rogov: Naprej! Vse naprcj!... Za? kaj tarn spredaj je moralo biti mor je ... Več dni so bili na pohodu. In ni? koder boja. Nikjer žive dušc. Lc tu in tarn se je dimilo pogorišče vasi, ki so jo Longobardi zapalili pred svojim odhodom: le kod pa kod je trohnel za potjo mrlič. Solnce jc prestopilo vrh neba. In mladi jezdec se je obrnil k srepoo? kemu starcu, ki je jahal molčc ob njegovi strani. »Morana sc je pod ("elcjo napila krvi do sitega,« je rekel z zvonkim glasom. »Kar nas jc ostalo, učaka? mo vsi pokojnih dni. Nocoi ali ju? tri dospemo na obalo. Da bi žc pri? sli!« »Dažbog nam kaže pot,« je zamr? mral starcc in pogledal v solnce. »Jutri ga uvidiš, kako sc koplje v morskih valovih.« »Nikoli še niscm gledal morja,« je zamišljcno vzdihnil mladi voj? nik. »Kakšno jc morjc, Gorazd?« »Višnjevo kakor ncbo, a sveti se lepše. In široko kakor nebo: od ju? tra do večerne strani, od poldne do polnoči. V ncbo ne zletiš, a po mor? iu ploveš z brodom in jadrom ka? kor ptič pod oblaki. Na morju je sreča, bogastvo in moč.« V tern pomenku je zmotil vojni? ka preplašen žcnski vik. Mladi Slo? ven sc jc nagnil na konju, prisluhnil ter naglo pograbil lok in dve ostri puščici. Iz gozda je vpilo na pomoč. Kakor bi trcnil, je pognal konja med smreke. Nckaj jezdeeev se je spustilo za njim. Na majhni ravnici je uzrl črno? luso deklico svojih let. Bila jc ob* lecena v volncno halio, raztrgano od gozdnega trnja in blatno od dol? ge poti. Izvijala se je trem razboj? nikom in obupno branila majhen svezenj, ki ga je držala v rokah. Mladi vojnik jc po bliskovo pri? ložil strelico k loku. Struna je za? brncla in prvi razbojnik ie pal s prcdrtimi prsi v zeleni mah. Drugi je dobil puščico v grlo. Trctji je I ušcl. Mladenič je obrnil konja k devojki. • (Konec prih.) »OORIŠKA STRATA« Stran 5. Grozna železniška nesreča. V Kalabriji so imcli v zadnjcm času hude nalive. V noči od 9. na 10. oktober se je vtrgal oblak. Vsled grozne poplavc ie bil odne* sen most v bližini Rocella na obre? žni železniški Pr°^i Catanzaro — Reggio di Calabria. Še prcdno so Pa čuvaji opazili nesrečo, je privo* zil iz Catanzaro osebni vlak, ki v tcmi — bilo jc okrog 9 ure zvečer —- ni opazil nevarnosti. Mcsto čez most, ki ga v tistem trenutku že ni bilo več, je zavozil vlak v naraslc valovc reke Pouzc, ki se blizu tarn zliva v morje. Lokomotiva in va* gon 2 razreda sta treščila v valovje, drugi vagon jc obvisel na 14 m vi* sokem nasipu kot nad prcpadom. V reko padli železniški voz je na* rasla voda zancsla kakih 50 mctrov daleč v morje. 15 oscb ie pri tej grozni nesrcči našlo smrt, 17 jih je pa več ali manj težko ranjenih. Ker sta skoro istočasno bila odnešena še dva druga mostova, ni bilo mo* goče priti ponesrcčcnccm na po* moč. Na mestu nesreče so se odi* grali mozcg pretresujoči prizori. Škoda je ogromna. Kaj je novega na cleželi? Vrtojba. V nedeljo smo pokopali vdovo Magdaleno Frletič rojcno Jug, v 68. lctu starosti. Blaga pokoinica je bi- la mati obilnc družine, katero je preskrbela z dušnim in posvctnim blagoslovom. Bila je uglcdna mati, ki je prihajala vsak dan k sv. maši, dokler je ni dolga bolczcn prikleni* la na bolniško posteljo. V svoji dol* gotrajni bolczni jc bila vcčkrat de*- ležna milosti sv. obhaiila in tudi dan prcd svojo smrtjo. Tiho in mir* no je preživela kot gospodinja in mati v krogu svojih otrok svoje življcnjc posveeeno delu in molitvi. Tiha in lahka je bila tudi ločitev iz te doline solz, ker je vže nrej po* ravnala vsa svoja pota. Blagi po* kojnici večni mir! Brje. Odbor »Br. in pev. društva« z Brji, sc najsrenejše zahvaljuje dru* štvu »Älladina« iz Št. Petra za tako lepo uspelo prednašanje kupletov. Nadalje Prosvetnemu društvu iz Rihemberka, za krasno proizvajani pevski toeki prcdvsem tudi g. Va* lenčiču za požrtvovalni trud z na* šim pevskim zborom, ter tambu.ra* škemu krožku iz Sela. Bog povrni! Spodnja Idri.ja. Čas je, da se tudi iz naše fare kaj oglasimo v »Goriški Straži«. To* rcj novice lepo po vrsti. Najprvo vojaške vaje. Skozi cel mesec sep* tembcr smo imeli tu dva rcgimenta vojakov. O škodi, ki smo jo vtr* peli po poljih ne bomo veliko pi* sali, povemo samo, da nam je bila zelo skromno povrnjena- Prizii* deti so se potom tuk. Kmet. in del. zveze obrnili za posredovanje v Gorieo na tajništvo kmet. in del. zveze. Vašeane pa je vojaška god* ba razveseljevala sleherni večer s »plac * muziko«. V ljudski soli, kjer jc bilo nastanjeno polkovno poveljstvo so častniki priredili ples. Mi smo ga le iz daleka opazos vali, ker nismo bili vabljeni. Ka? kor vedno, so tudi o tcj priliki naša vrla dekleta pokazala svoj znaeaj. Koncem septembra t. 1. nas je za* pustil naš nad vse priljubljeni nad* učitelj g. Matej Mikuž ter odšel s svojo soprogo g.o Maro, ki je tudi poučevala na naši šoli, na svoje novo mesto na Col nad Vipavo ka* rnor je bil premeščen. Gospod uči* telj! Prifarci Vam ob slovesu kli* čemo z globoko hvakvnostjo. Bog blagoslovi Vase delo na polju iz* obrnzbe tudi na novem mestu, knj* ti bili ste nasim otrokom kot skr* ben voditelj in oče, za katerih izo? brazbo ste se tako zelo trudil in žrtvoval. Bridko Vas born.' pope* šali. Bog živi Vas in Vašo ccnjeno gospo soprogo1 Ohranili Vas bomo pri fari v najlepscm spominu. — Pri nas bodo v bodoče poučevulc našo šolsko mladino znane gospo* dične učitcljice iz Idrije: Koi/eje^a, Blodekova in Hočevarjeva. V Go* renji Kanomlji pa je nameščen g. učilclj llvala in še en italijanski gospod. Tukajšnja »Katol. prosvcta« je priredila 3. in 4. oktobra češko nar. igro v 10 slikah, katero jc v slov. jezik prevel Iv. Kanduč. Kljub te* mu da je igra zelo težka, ker zah* teva toliko prememb. je bila pre* ccj dobro izpeljana, le da so bile mcstoma ženske nckoliko prctilie v svojih govorih. Občinstvo je pa? zno sledilo izvajanjem do konca, dasi je trajala predstava nad 3 urc. »Katoliška prosveta« smc pae s po? nosom zreti na svoje lepe uspche. Orehovlje. V četrtek dnc 8. t. m. jc unirl previden s sv. zakramenti g. Aloj* zij Silič v najlcpši moški dobi 35 let, zapuščajoč potrto in žalujočo soprogo s trcmi ncdoraslimi otro? ci, od katerih najstarejši štcje ko* maj 6 let. Da je bil ranjki visoko spoštovan in priljubljen, je pokas zal pogreb, katcrega se je udeležis lo mnogo od vseh strani prihitele* ga obeinstva. Kot zastopnik zava? rovalnicc »Fondiaria« je bil znan po vseh okoliških vaseh. Tcžko ga bomo zlasti mi Orehovci pogre^ šali, ker nam jc bil vedno v pomoč, bodisi z nasveti ali z dejanjem, zlasti pri boleznih ijovejb živine, ker si je z eitanjem raznih ^ospo? darskih knjig pridobil obilo toza? devnega znan j a. Tudi v našcm »Prosvetncm društvu« je nje^ova smrt pustila vrzel, ki se bo težko vzpopolnila. Prvi je bil po vojni, ki je naše društvo obnovil, bil je tudi njeLa prcdsednik, dokler mu ni neizprosna bolezen, katero si je nakopal že v vojni — popolnoma izčrpala moči. — Pokojnik je bil vnet katoliški značaj, katere^a spomin nas bo v bodočem delova? nju vstrajno krepil. Ti, dragi Lojs ze, pa spavaj mirno v Gospodu! Potrti družini naše najiskrenejše sožalje! Log pod Mangartom. Čas je, da se tudi mi oglasimo v »Gor. Straži«, ki jc najbolj razšir* jen list v naših krajih. Vcndar tudi danes nimamo mnogo poročati. Po« vedati moramo edirio le to, da se je začclo pri ans v zadnjih časih vzbu* jati veliko zanimanje za kulturni napredek. In sicer edino le med žcnstvom, ki se ne boii mrzlih sap jesenskih dni in sc drami kliub bli* žajoči se zaspani zimi. Tako se je zbralo v nedeljo 11. t. m. v društve* ni sobi veeje >število žensk, ki so ustanovile dekliški krožek. kateri naj bi jim prinescl mnot»o korist* nega in za življenje potrebncga. Bog daj, da bi se vzbudilo pravo za? nimanje za prosveto in napredek tudi med našim moštvom! Gorenjepolje. V nedeljo popoldne so pokopali 22*letno Ivano Gabrijelčič iz Anho* vega. Bila je iz ugledne rodbine in vzor krščanskc mladenke vscm svo* jim tovarišicam, kar je pričala vc* likanska udcležba ljudi pri pogre* bu. Pogrebne obredc sta izvršila pree. gg. Bregant in Mežan. Pokoj njeni duši! Sežana. Na trgu v Sežani je bilo 12. t. m. na prodaj 2003 glav živine, kar zna* či, da trgi v Sežani prav dobro na* nredujejo. Goveja živina, katerc ie bilo 742 glav, je imela eno od 450 do 470 L stot. žive težc, teleta po 700 L stot., konji boljše pasme do 5000 L glava, prašički 6—8 tcden* ski od 50—80 L glav:i. Prihodnji tržni dan (sejm) se bo vršil 22 okto* bra t. 1. Žclezniške in avtomobilske zvezc na vse strani bodisi v ali iz Scžane ugodne. Vrabče. Po skoraj dve letnem čakanju se nam je posrečilo, da smo, kljub vsemu pomanjkanju duhovnikov vendar dobili novega dušnega pasti* rja v osebi č. g. Jožefa Likarja. Dne 29. 9. smo z veseljem sprejeli nove* ga gospoda. Da smo farani z vese* ljem pričakovali prihoda d: >¦ pastirja, so prieali slavoloki v Vrab* eah, Jakovcah jn Tabru. V to svrho nam je najvcč pripomogel g. župan Ivan Jelenčič kateremu gre iskrena hvala. Novega gospoda pa Bog živi mnoga leta in Vsemotfočni naj bla* goslovi njegove nauke in dela, da bodo rodila obilo uspeha. Varan. Vipolže. Slueajno sem se nahaial v nede* Ijo pri sv. maši v Vipolžah. Toda, glej, kaj se vse dogaja v hiši božji. Kakor vstopiš v cerkev, vidiš gručo fantov, ki imajo posebno nalogo, da dclajo vsakemu ob vstopu v cerkev opazko. Ves čas sv. maše pa se po* govarjajo glasno, posmehuiejo, pe* hajo; tudi nesramno govorienje sli* šiš. Vse to se dogaja v hiši božji. Vprašamo vas/ fantie, ali ni vee druzega veselja na tem svetu, ka* kor uganjati same neumnosti? Kli* cemo vam: ustanovite si raie dru* štvo, čitajtc knjige, časopise, ki vam bodo v poduk, in videli boste, da se niste pravilno ravnali. Koliko prosvetnih prireditcv ie šc bilo v Brdih, vipol/kih fantov še ni bilo videti, da bi nastopali. Oglejte si malo vaše bližnje sosede, in videli boste, da znajo drugače nastopati — ne na tak način, ki pohujsujc mladino in dajc vsakemu slab zgled. Radi tega očitanja sc vam ni treba jeziti, amnak bodite zado* voljni, da se bodete za naprej znali ravnati. Eden, ki jc to videl in slišal. Grahovo ob Bači. Vse, kar je najbolj nasega, se po* slavlja od nas. V pondelick nas jc zapustila voditeljica naše dvoraz* rednice gospodična Marica Perin. Med nami jc delovala scdemnajst let. Ccl rod je izšel iz niene sole. rFakc učne moči še nismo imeli na Grahovem. To moramo odkrito priznati v imenu naših staršev, ki niso šc nobenemu s tako lahkim sr* cem zaupali svojih otrok, to mora* mo izjaviti v imenu diiakov naše vasi, ki so pri nje.i zadobili temc* ljito osnovno solo in ki iih je po* gosto še posebcj pripravljala za na< daljno izobrazbo, to moramo hva* ležno povedati vsi nieni učcnci, ki smo dancs raztreseni v raznih sta* novih dorna in izven domnciic. Po* gosto je morala nadomeščati tudi kateheta. Ganljivo je bilo, ko so letos pristopili k mizi Gospodovi prvoobhajanci, ki jih je bila ona pripravila za ta najlepši mladinski dan. Takrat še nismo vedeli, da nam je to pripravila za slovo. Za njo romajo naša iskrena voščila, da bi imcla v svojem novem domova* nju še več sreče, zadovoljnosti in miru, v naših srcih ji ostanc trajna hvaležnost, v zgodovini našc obči* nc na neminljiv spomin. Za njeno sedemnajstlctno naporno prosvetno delo pri nas je bilo le slabotno pri* znanjc, ko smo jo pospremili v pondeljek popoldnc na domačo po* stajo in ji ob navzočnosti šolske mladine med evetjem in petjem in s solzami v očeh izročili zadnji po* zdrav. Od takega, ki ic toliko let in tudi v najtežjih dneh zvesto vztrajal pri nas, se ne ločimo radi. Če nas mora morebiti gospodična zapustiti prav radi svoic zvestobe do nas, si s tem naši naprei postav* ljeni ne bodo pridobili naših src. Ncki tolminski pisateli ie zapisal, da »ljubezen je močen ogen.i; vse vode ga ne pogase. Niti kri ne. Zve* sta je ljubezen kakor grob. In grob je neumrljiv.« * * * Smrtno se je ponesrečil dne 30. septembra dcvetindvaisctlctni mia* dcnič Anton Hvala iz Zrrnkovca h. št. 2. Bil jc zaposlen v Kncžkih 1 grapah pri nekem lesnem podjetju. Na strmi skali mu je spodrsnilo in padel je 12 m globoko. Pokojni* ka so pogrebli dne 3. oktobra Pod* melcem. Večni mir njegovi duši, preostalim pa naše sožalie! Trnovo pri Kobaridu. Dekliški krožek je vprizoril dne 27. t. m. veseloigro »Zgubljcni raj«. NaS vrli krožek je igro dobro po* godil in s tem pokazal vztraino de* lo na dramatienem polju. Prosvet* no društvo se iskreno zahvaljuje vscm, ki so sodclovali in vsem so* sednim bratskim društvom za obi* len obisk. Igra nudi polno lepega užitka našim dekletom, čcprav je malo težka za podcžclskc odre; kljub temu pa je priporočljiva vscm dckliškim krožkom. Bog živi! Novice s Pivke. Tudi nesreče pri nas ne počivajo. V bolnišnici se nahaja kar 5 oscb, ki so se prcd kratkim ponesreeilc. Dne 1. septembra se je nekemu tovornemu avtomobilu utrgala ria* vora, med tem ko je vozil po Žuško* vem klancu. Dirjal je vsled tega z najvecjo naglico proti Postojni. Med potjo je zadel ob Jožefa Sim* siea in mu zlomil nogo. Dne 29. septembra je kmalu po* vozil drugi tovorni avto Franca Go* rupa, ki se je vračal s kolesom proti Zalogu. Na križišeu pred hišo Fran* en Kutina ga je avto vrgel ob tla in ga tiral pnr metrov po cesti. Le pri* sotnosti duha šoferja se je zahvaliti, da se ni zgodila vcčja nesreča. Dne 5. oktobra so pripcljali iz Razdrtega 7 letnega dcčka Franca Bobeka, kateremu je šlo čez glavo kolo luksus * avtomobila med tem ko se je igral na cesti. Izbilo mu je vse zobe, levo oko in mu povzročilo druge poškodbe. Vendar jc upanjc da bo ozdravil. Dne 7. oktobra je padel s kolesa vojak Mruzietti Franc in se hudo poškodoval po obrazu. Dne 22. septembra se je ponesre* čil Mlečkar Jakob iz Ostrožnega brda, med tem ko jc tckel po gozJu. Stopil je vsled neprevidnosti v neko razpoklino in si zlomil nogo. Vsi zgoraj navedeni so y kratkem ozdravljivi, razen decka Franca Bo* beka, ki bo moral biti več časa v bol* nišnici. Idrijske novice. Novi naslovi idrijskcga učiteljstva, katero je le* tos prcstavljcno so: G.čna Bloudck Zdcnka, Spodnja Idriia; g.a Budal Zadlog; g.čna .Jež Zinka. Medvedje brdo; g.čna Kogej Leopoldina, Sp. Idrija; g.čna Kos Leopoldina, Voj* sko; g.čna Krapš Zdenka, Stopnik; g.čna Novak Leopoldina, Zavratec; g.čna Petrič Ida, Zadlog: g.čna Rejic Frančiška. Zavratec; g.a Rupnik Tončka, Reka. Novo nastavljene G.čna Klcmcnčič Marija, Jager? šče; g.čna Hvala Antonija, Krnice pri Jagerščah. Dr. Hugo Alacevich dosedanji idrijrki podprefckt, je, kakor sc sliši, odšel na dopust, iz ka* tcrega se menda ne povrne več na* zaj na svoje mesto. Začasno ga na? dornestuje g. dr. Adolf Fabioli. Pozor! Naša zavarovalnica ,L'UNION' — Gorica — se je presdila s svojim uradom v Via Barzellini št. 2 I nadstropje. Stran 6. >GORIŠKA STRA2A« Otroški vrtec. Pred dvemi tedni smo brali po ce« lem mcstu na lepakih, ki so bili iz* dani od tukajšnjega prcfekturnega komisarja za obeinske posle slavo* spev v čast tukajšnjim uršulinkam ( v resnici so pa frančiškanke), ka« tere nam poitalijančujejo naše otro* ke. Napram redu samemu «nc bi imcli nič pripomniti, a franeiškanke so same Italijankc. Kaj bodo nauči* le naše otroke, ko ne razumejo otrok, a otroci ne razumejo njih? Zakaj se ne skrbi, da bi prišle na ta zavod tudi Slovcnkc, katerih gotovo ne manjka v Julijski Krajini. No, pa saj smo jih imcli dolgo let, a so morale oditi, ker jim vlada ni ho? tela dati ital. državljanltva. Telefon. Ob priliki prvega obiska g. prc? fekta Riccia iz Vidma v Idriji so bile raznc deputacije sprejete v avdijen? ci. Mcd njimi sc je nahajala tudi deputacija trgovcev, kateri so bili vsi zaintercsirani na tern, da bi se v Idrijo napeljal telcfon, ki je neob* hodno potrcben za naše mesto. G. prefekt se je zavzel za zadevo in par dni po njegovern odhodu smo poroeali, da bode telefon sigurno napeljan do meseca avgusta. Avgust je prišel in odšel, telefona pa wse eno nimamo in morda bo prcšel še kakšcn mesec, mofloče tudi leto in ga ne homo šc imeli, kakor tudi ni* mamo železnice, dasiravno se nam obljublja že 50 let. GOSPODARSTVO. Briške suhe češplje. V oktobrovi številki »Gospodar? skega lista« sem podpisani priobčil članek o briških suhih čcšpljah. V članku scm prišel do.zakliučka, da morajo dancs kmetovalci seči po samopomoei, ako si hočejo poma? gati in si zagotoviti, da ne bo več tako nesrečnih let, kot ie letošnje. Kmetovalcem, proizvaialcem suhih češpeli sem svetoval, nai si ustano* ve zadrugo, ki bo sama vnoveevala suhe eešplje. Za nedeijo, dne 11. oktobra je bil sklican v Vipolže pod okriljem Za* družne zveze v Gorici sestanck pri- zadetih kmetovalccv. Sestanka se je udeležilo precejšnje število kme* itovalcev iz Medane, Vipolž, Cero-- vega, Kozane, Smartnega in tudi drugih krajev. V imenu Zadružne zveze v Gorici sem se udele/il se* stanka podpisani, Urad za kmetij- ski potovalni pouk v Gorici pa je zastopal g. dr. Vallig, ki kaže zelo mnogo razumevanja za pravo kme* tijsko organizacijo. Na sestanku, katerega sem vodil podpisani, so bile povdariene pred* vsem sledeče misli: 1. Kmetovalci, proizvaialci suhih eešpelj, naj se združijo v zadrugo, nasproti kateri naj se obvežejo, da ji bodo oddali ves svoj pridclek suhih češpelj, tako, da bo zadruga neomejena gospodarica črcz to bla? go in se ji ne bo bati nikakšne kon* kurencc od nobene strani. Ako bi to kmetjc napravili in se tega tudi držali, hi imela zadruga monopol nad suhimi eešpliami. S spretnim vodstvom bi našla šc dru^ ge trge že poleg obstojeeih, bi po* znala trg in bi tudi kmetovalcem svetovala ali nai lupijo in sušijo ali ne, in po kakšni ceni smeio place* vati sveže čcšplje. Ako bi /c letos imeli zadrugo, ki bi dajala take na* svete, ne bi kmetovalci plačcvali svežih češpelj tudi po 2.— L za kg, tako da jih stanejo suhe čcšplje najmanj 14. —L za kg. Rc.šiti zgubc te kmctovalce bo letos nemogoee. 2. Zadruga bi poskrbela za obrat* na sredstva onim kmetovalcem, ki nimajo dovolj lastnega kapitala in so si ga letos morali izposoditi pri trgovcih s suhmi eešpljami. Podpi* sani sem izračunal, da so si kmeto* valci izposodili za češplje približno 700.000 L, veeinoma ne pri naših posojilnicah, temvee pri bankah, največ pa pri trgovcih s češpljami. 3. V bodočem razvoju pa sc nc bi zadruga smela pečati samo s kupči* jo suhih češpelj, temveč tudi z od« idajo drugega sadja, predvsem pa črešcnj. Zbrani kmetovalci so izvajanja vzeli z odobravanjem na znanje in so se vsi takoj izrekli za ustanovi* tev zadruge. Mnogo jih ie tudi ta* koj pristopilo k zadrugi in so na li* cu mesta podpisali pristopnico. Za* druga se bo imenovala »Sadjarska zadruga za Brda«, zaenkrat ima svoj sedež v Vipolžah, pozneje bi morala imeti sedež v Gorici, po* družnico pa v Krminu. In kaj sedaj? Najprej ie potreb* no, da se vsi lupilci in sušilci češ* pelj upišejo v zadrugo ter podpiše* jo pristopnico. Ako se proizvajalci češpelj požu* rijo in takoj pristopiio k zadrugi, bodo uspehi vidni že letos. Ako bo zadruga letos odposlala v inozem* stvo samo 50 zabojčkov češpelj, bo cena gotovo zrastla, ker trgovci bo* do začeli s konkurenco in bo izginil oni zastoj, ki jc trenotno. Brici, pokažite, da hočete sami sebi dobro. Ako bostc disciplinira* ni, boste sami svoji gospodarji, dru* gaee sc pa boste nahaiali še vcčkrat v takih razmerah kot letos. ko bo marsikdo trpel obeutno zgubo. inž. Josip Rustja. Sladkor za pitanje čebel. »Slovcnska čebelarska zadruga« v Gorici, Via S. Giovanni St. 6 I. se je potrudila, da bi dobili letos čebelarji ncobdučcn sladkor za pitanje cebel, ki bi bil par lir ceneji od navadnega. Ker je iskrica upanja, da se to do* seže, vabimo čebelarje, naj takoj prijavijo zadrugi, koliko sladkorja zelijo in število panjev, ki jih bodo pitali. Prijave so obvezne. Za vsak prijavljen kg sladkorja naj se po* šljeta 2 liri na račun. Prva zadružna žganjekuha. v naših krajih jc gotovo ona v Dornbergu. Z obratovanjem je pri* čela v letošnjem februarja in jc pri* delala nad 80 hi žganja * tropinovca. Nova letina, ki priene s prvim no* vcmbrom obeta presegati prošlo. Zadruga ima svoj delokrog eez sir* šo okolico. Kakor je pristno vino iz* rinilo razna spačena vina, tako iz* podriva pristni (tudi zdravilni) tro* pinovec razna smrdeea lažižganja, to kaže popolna razprodaja pridcl- ka, vrsta trgovcev z žganjem in niih stalne naročbe! — Kdor si želi ogle* dati moderno žgalno napravo ima tu priliko. Opozarjamo na oglas v »Straži«! Važno za vinogradnike! Oskrbništvo posestev bar. Teuf* fcnbach*a v Vipolžah naznanja, da jc urcdilo popoln obrat za žganje* kuho od najnižjih do najvišjih sto* pinj alkohola. Po 25. X. se spre* jema vsaka množina zdravih tropin od 5 q naprej pod jako ugodnimi pogoji. Tostvarne priglasitve se lahko podajajo v oskrbn. pisarni v Vipolžah od 9. ure predpoldne do poldneva, kjer sc dobe tudi na* tanenejši pogoji. Razstava goveje živine belanske in žrebet ko* bariške pasme v Kobaridu 16. no* vembra t. 1. Spored. Goveja živina. Razred A — 1. Junčki od 6. do 12. mesecev. — 2. Junčki od 12. do 16. mesccev. — 3. Biki od 18. mesecev naprej. 4. — Uvoženi biki. Razred B — 1. Telice od 6. do 12. mesecev. — 2. Telice od 12. mese* ccv naprej z mlečniki. — 3. Juniee z dvema ostalnima zoboma. — 4. Breje kravc ali krave s teletom. Konji. Razred A — 1. Žrebeta nad leto stara. Razred B — 2. Žrebeta pod le* torn. Pravilnik. Č1. 1. Dne 16. novembra 1925. se bo vršila v Kobaridu razstava go* veje živinc bclanskc in žrebet ko* bariške pasme. Č1. 2. /^ivali bodo morale biti na razstaviseu najkasneje ob 9. uri. Č1. 3. Priglasitve spreiema pri* pravljalni odbor v Kobaridu naj* kasneje do 8. novembra. Č1. 4. K tekmovanju ne bodo pri* pušeene živali, ki nimajo pasemskih znakov, ki so slabo vstvarjenc in ki imajo dedne napake. Č1. 5. Razstavljene živali bodo morali čuvati lastniki ali njih za* upniki. Č1. 6. Vsako obdarovalno sodisee bo sestavljeno iz treh elanov. Števi* If) potrebnih obdarovalnih sodišč bo odvisno od števila razstavljenih živali. Razsodniki se izbereio izmed živinorejccv, ki niso razstavili ži* vine. Č1. 7. Podcljevala sc bodo darila v denarju, svetinje in diplome. Po* samezna darila v denariu bodo zna* šala največ 200 lir. Čl. 8. Darila bo nakazal odbor na podlagi razvrstitve, ki jo predloži obdarovalno sodiščc. Čl. 9. Darila v denariu se izplača* jo takoj po zaključku razstave. Svetinje in diplome dobe obdaro* vanci na dom. Darila, ki iih predvi* deva spored, sc nakažeio le za vredne živali. Čl. 10. Živinoreicem, ki priženejo živali iz bolj oddalienih krajev že dan pred razstavo v Kobarid, se iz* plača za vsako prignano žival po 15 lir dninc. ČI. 11. Živali, ki se priženejo na razstavo, so podvržene obstoječim prcdpisom živinozdravstvenega re* da. Č1. 12. Sedež pripravlialnega od* bora je v Kobaridu na domu go* spoda Antona Jurctie, predscdnika odbora. Pojasnila daje predsedni* štvo odbora in kmetiiski urad v Tolminu. Darovi. Za »Slov. sirotišče«. P. n. Hranilnica in posojilnica v Sv. Križu pri Trstu 100 L, p. n. de* kan Jakob Rejec 10 L, Jos. Primožič 20 L, občina Sv. Križ na Vipavskem 50 L. ~ Srena hvala! Naznanilo. Otvoril sem krojaško dclavnico v Gorici, Via S. Giovanni 2. — Za obilen obisk se priporoča Hlede Hilarij. Živinski sejem, V ponedeljek 19. oktobra 1925. se prvie po vojni obnovi živinski trg in sejem sv. Lukeža v Kojskem. Ker je zagotovljen obilen dovoz ži* vine, si sejem gotovo pridobi svojc staro ime. POZOR! Pri Jos. Sborsil v Gorici, via Ascoli št. 18 pritličje, se dobi velika izbera kurjega in gosjega perja za posteljc in podzglavnike po nai- nižjih konkurenčnih cenah. POZOR NA ŠTEV. IS. Zgubljeno. 8. t. m. je nekdo zgu* bil listnico z okrog tisoe lirami in z računom na ime Špacapan. Kdor najde, naj izroči upravi, kjer dobi primerno nagrado. — Spacapan Fr. pri Bolaffiu, Via Ascoli. Išče se stanovanje s hrano za di* jaka*prvošolca; ec mogoče v bližini realke. Ponudbe na trgovino A. Ko* mel, Trg sv. Antona starega. Hlapca h konjem in sposobnega za delo na polju sprejmem takoj. I. Marmolja, Miren. Sprejmem več izurienih mizat? skih pomoenikov. Prednost imajo oni, ki so delali v inozemstvu, zlasti v Nemeiji tcr če so izurieni v izde* lavi pohištva in imajo naipotreb* ncjše orodje. A. Breščak, Gorica, via Carducci. PRI UPRAVI »Goriške Straže« je na prodaj časopisni papir. Glasovirje, harmonije in orke* strone popravlja in uglašuie An* drej Pečar, via del Corno 17, II. Od danes s e s p r e j e m a j o prijave za ,509' Informacije daje zastopnik tvrdke „FIAT" za goriško okrožje, PAVEL VOLPE Gorica, Corso V. E. III. št. 58 ZOBOZDRAVNIK Dr. L MERMOLJA specialist za ustne in zobne bolezni, ordinira v gorici na Travniku 5/IL od 9. do 12. in od 3, dO 5. ,ZADRUZNA ZGANJEKUHA' V DORNBERGU priporoča vsem prodajalcem žganja svoj janticeno pristni tropinovec priznanega okusa Prepričajte se! Postrežba točna! Žganje vedno v zalogi! VpraÄrajte i>ci^eiio po „Zadružni žgan|ekt.iiii" Prav gotovo je, da najboljše originalne ŠIVALNE STROJE in DVOKOLESA iz najboljših nemških tovaren dobite le pri dobro znan i tvrtki : FRANC SAUNIG - GORICA VIA CARDUCCI 25, (prej Gosposka ulica) Pred nakupom oglejte si veliko izbiro ali pa zahtevajte cenik.