tihaja v Cetovcu — Ertcheinungtott Klagenturt Posamemi hvod 1.K Ut., meseinn naroinino 5 Utingev P. b. b. Letnik XX!X. Ceiovec, petek, 29. marec 1974 Štev. 13 {1632) ..Tujega nočemo — svojega ne damo!" Kakor ie med narodnoosvoboditno borbo !n med dipiomatsktm bojem za Tr:t v prvih povojnih ietih, tako tudi zdaj po vsej Jugosiaviji odmeva gesio .Tujega nočemo — svojega ne damo!". To je gez!o, z katerim narodi in narodnosti tugoziavije združeno proteztirajo proti vzem pozkuzom fašističnih in revanšističnih zi! v itaiij), da bi z pomočjo vtade in uradne poiitike poztaviie v dvom zuverenozt in ozemeijzko ne-dotakijivozt Jugoz!avije. To pa je tudi gezio, z katerim nedvoumno izpovedujejo zvojo odiočnozt, da hočejo z vzem) močmi braniti zem!jo, za katere zvobodo zo v zadnji vojni doprinezii toiiko žrtev. Odkar je italijanska viada v svoji noti z dne 11. marca mimo vseh dogovorov in sporazumov, predvsem pa mimo iepih uspehov, ki so b.H doseženi v zadnjih ietih s politiko dobrega sosedstva in enakopravnega sodeiovanja, znova postavita .na dnevni red" vprašanje nekdanje cone B, je Jugosiavijo zajei vai sptošnega ogorčenja in protestov. Po vsej državi se vrstijo zborovanja, na katerih obsojajo popuščanje itatijanske uradne poiitike sitom mračnjaštva, to je skrajni desnici, ki spet skuša z razpihovanjem nacionalnih strasti kovati svoj politični kapitai. Jasna stališča lin odtočen odgovor vsebujejo izjave, ki so jih ob zaostritvi odnosov med itatijo in Jugosiavijo podafi najvišji družbenopolitični forumi v Stoveniji in Jugosta-viji. .Ponovno odpiranje vpražanj, hi zo bfta zasnovana kot sestavni dei ureditve sveta po drug! svetovni vojni, po zmagi nad faiizmom in nacizmom, brez dvoma pomeni poskus oživijanja žarišč sporov in spodbujanje poiitike, ki nasprotuje načeiom miroijubnega sodeiovanja, dobrososedskega sožitja in oboje- stransko koristnih odnosov. Takšna poiitika nujno nasprotuje temeij-nim interesom vseh demokratičnih in naprednih si) Evrope." Tako je rečeno v izjavi izvršnega sveta SR Stovenije, ki odtočno zavrača ka-kršenkoti poskus pravnega .žongliranja", s katerim skuša ttatija dokazati, da so njene pravice na ozem-iju, razdetjenem z tondonsko spomenico med obe državi, večje, kot so pravice Jugostavije. V skupni izjavi SZDL Jugostavije in Zveze sindikatov Jugostavije je prav tako poudarjeno, da pred-stavtja dejanje itatijanske vtade resen udarec dotga teta skrbno grajenim sosedskim odnosom in vsestranskemu sodetovanju med Jugostavijo in ttatijo ter trajnim interesom narodov obeh držav, hkrati pa tudi prizadevanjem za uve-tjavitev zaupanja in za graditev sistema varnosti in miru v Evropi, katerega temetj je prav načeto ne-dotaktjivosti obstoječih meja, ne-vmešavonja, spoštovanja suverenosti in ozemetjske nedotaktjivosti vsake države, tzjava nagtoša, da so jugostovanske meje z ttatijo ne-dotaktjive, ter ugotavlja: .Vsi naši narodi in narodnosti so varuhi vseh jugosiovanskih meja, zato ne bodo dovoiiii, da bi oživeie strahote pre-tekiosti, marveč bodo ziomiii vsak poskus ogrožanja svobode, neodvisnosti in nedotakijivosti svoje so ciaiistične samoupravne in neuvrščene domovine". Dostej verjetno nojvečje zborovanje v Kopru je izzveneto v eno-gtasnem protestu 20.000 udeiežen-cev, ki so zahtevati, da mora itat. partament končno ratificirati ton-donski sporazum in s tem tudi pravno priznati današnjo mejo med Jugostavijo in ttatijo, ki je — kakor so poudariti — dokončna. Podobna zborovanja se vrstijo v števitnih drugih mestih in krajih, kjer enako obsojajo potitiko itafijonskih fašistov in revanšistov ter zagotavtjajo, da ne bodo dovoiiii, .da bi iste mračne siie, hi so zagrešite drugo svetovno vojno, vzete našo zem-ijo". ,Z botečim presenečenjem, z o-gorčenjem in z živo zaskrbtjenost-jo* pa so na noto itatijanske vtade odgovorite tudi skupnosti ttati-janov obatrnih občin Koper, izota in Piran. Ugotovtjajo, da je itatijan-ska vtada osvojita teze, za katere so mistiti, da so izktjučna tast iredentistov in skrajne desnice, ko je odrekta Jugoslaviji suverenost nad nekaterimi deti njenega ozemtja, .kjer živimo tudi mi, pripadniki itatijanske narodnostne skupine, združeni za vseiej z drugimi narodi in narodnostmi Jugostavije zaradi KOROŠKA SPO POUDARJA: [ Odprta vprašanja JE TREBA REŠEVAT! = V SODELOVANJU S PRiZADETO MAMJŠiMO V ponedeijek je koroška SP8 predstavita javnosti osnutek š svojega voiiinega programa, s katerim se bo pri prihodnjih de-s žeinozborskih voiitvah potegovaia za giasove voHvcev. Dokonč-E no bo voiiini program sprejet na zasedanju strankinega vodstva, = ki je predvideno za 18. maj. Svojemu voiiinemu programu je doia SPO nasiov .Pot Ko-š roške v osemdeseta ieta". Pri izdeiavi tega programa, ki obsega 99 konkretnih prediogov, pobud in načrtov, se je stranka ravnaia po nasiednjih načeiih: več soodgovornosti in več pravice soodiočanja za vse Korošce; enake možnosti za vse nadarjenosti; poina zaposiitev s pomočjo nadzorovanega gospodarskega porasta; sociaina varnost v zdravem okoiju. Pozdravijamo, da je biio v osnutek voiiinega progroma sprejeto tudi doiočeno pozitivno staiišče koroške SPO k manjšinskemu vprašanju. Tozadevno je v osnutku rečeno: .SPO v svoji poiitiki ne pozna nobene raziike med nemško govorečimi in siovensko govorečimi dežeiani. Zanjo je sioven-ska manjšina de! prebivaistva dežeie, ki naj ne bi bii iočen od ostaie družbe, marveč bi naj z ie-to enakopravno sodeiovai in bii soudeiežen pri poiitičnem obiikovanju in na javnih ustanovah. SPO Koroške se priznava # k obveznostim, ki jih v zaščito manjšine naiaga državna pogodba in katerih izvedba je stvar države; # k skupnemu reševanju odprtih vprašanj po poiitičnih strankah v sodetovanju s prizadeto manjšino." § § ^mtDttmtttzuHimmuimttimtmttumtmmimumtuHmHumtmimtHuumummtumtmumtnmnmtmHuiž naše jasne poiitične izbire, hi smo jo opraviii ieta 1943, v kijučnem trenutku evropske zgodovine". Po njihovem mnenju obstaja en sam način obravnavanja iilatijansko-ju-gostovanske meje, ki jo je dotoči) tondonski sporazum: sankcionirati jo in jo napraviti še botj odprto ter jo še botj približati višji stopnji čtoveških odnosov. Zaskrb-tjenost in ogorčenost zaradi po-stedic, ki jih tahko povzroči itati-janska nota, pa je izrazita tudi Unija itatijanov za tstro in Reko, ki je brezpogojno podprta statišče jugostovanske vtade ter zahtevata .noj se Maiijanska vhsda enkrat za vseiej odpove ziorabijanju še nerešenih vprašanj med državama, da med drugim zajamči itaiijanski etnični skupini potrebno vzdušje miru in varnosti, v katerem naj razvija svoje družbeno in kuiturno živijenje po poti, za katero se je odiočiia že pred tridesetimi ieti". Kakor po vsej Jugostavlji, tako napredne demokratične site tudi v itatiji obsojajo poskuse po spreminjanju meja in zaostrovanju odno- Smo loj dni avstrijski državljani hkrati pa najtesneje povezani z matičnim narodom Sobotno gostovanje koroških slovenskih pevskih zborov v Mariboru (o katerem obširno poročamo na 4. strani) so izkoristiti predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev za obisk pri občinski skupščini Maribor, kjer jih je sprejet podpredsednik Vitja Rode. V delegaciji so bili predsednik ZSO dr. Franci Zwitter in predsednik SPZ Hanzi Weiss, predsednik NSKS dr. Jožko Tisch-ler in tajnik dipl. jur. Filip Warasch ter predstavnik KKZ dr. Erik Prunč, na strani gostiteljev pa so se pogovora udeležili še predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Jože Hartman, predsednik občinske konference SZDL Stane Gavez, predsednik občinskega sindikalnega sveta Slavko Ožbolt, predsednik kulturne skupnosti Maribor Vojko Ozim in novinarji. V kratkem razgovoru so predstavniki koroških Slovencev prikazali trenutni položaj na Koroškem in osvetlili nekatera najbolj aktualna vprašanja v boju za dosego narodnih pravic. Pri tem je predsednik ZSO predvsem opozoril, da reševanje našega vprašanja v bistvu stagnira že vse od jeseni 1972, ko je bil sprejet zakon o dvojezičnih napisih, ki pa se po znanih dogodkih sploh ne izvaja. Razen nekaj posameznih konkretnih rešitev se vprašanje načelno ni premaknilo z mrtve točke. Tudi tako imenovana študijska komisija v enoletnem delu ni prišla do novih pobud in oblik reševanja, marveč je vmesno poročilo pokazalo, da se vse vrti okoti ugotavljanja ali preštevanja manjšine, torej zahteve združene desnice DVP in FPL), za razliko od SPO, ki je za reševanje v sodelovanju z manjšino in bi na nekakšno preštevanje pristala le, če drugače res ne bi prišlo do rešitve. Stališče koroških Slovencev je znano in kakršnokoli preštevanje absolutno nesprejemljivo. Če pa bi kljub temu prišlo do ugotavljanja, potem bo vsekakor potrebna nadaljnja internacionalizacija vprašanja, ki pa more biti uspešna seveda le ob primerni obveščenosti domače in predvsem mednarodne javnosti, ki jo je zato treba seznaniti z nezadovoljivim položajem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Posebej je bilo govora tudi o možnostih sodelovanja zlasti na kulturnem področju. Nakazane so bile konkretne oblike pomoči in podpore matičnega naroda ter poudarjena potreba po nadaljnjem poglabljanju sodelovanja in izmenjave najrazličnejših skupin. Na večerni prireditvi je po govorih predsednika mariborske kulturne skupnosti Ozima ter predstavnika KKZ dr. Prunča predsednik ZSO dr. Ztvitter najprej opozoril na dolgoletno tradicijo gostovanj koroških zborov v Mariboru, zlasti v času, ko je bilo za tako sodelovanje še treba orati ledino. Hvaležno se je spomnil danes že umrlih osebnosti, ki so tedaj kazale posebno razumevanje in zanimanje za te obiske, kot so bili predsednika občinske skupščine Maribor Vlado Majhen in Miloš Ledinek ter glavni pobudnik in prvi predsednik Sklada Prežihovega Vo-ranca Janko Gačnik. V svojem nagovoru je predsednik ZSO odločno zavrnil očitke nemških nacionalistov, da koroški Slovenci nismo lojalni avstrijski državljani, ker vzdržujemo stike z matičnim narodom. .To, da iščemo podporo pri matičnem narodu, ni izraz naše nelojalnosti do države, v kateri avtohtono živimo že nad 1300 let, marveč je posledica po- vsem resnih groženj in fizičnih izgredov proti varnosti življenja in imetja našega človeka. Ko poudarjamo svojo lojalnost in zvestobo Avstriji, pa hkrati prav tako zavestno izjavljamo svojo narodnostno in kulturno povezanost z matičnim narodom. Z njim nas vežejo isti jezik, ista kultura, ista zgodovina, iste trpke izkušnje in ista težka doživetja — ne samo izza dobe pred 500 leti v skupnih kmečkih uporih, marveč predvsem tudi v komaj minuli dobi v skupni veličastni narodnoosvobodilni borbi proti skupnemu sovražniku, nemškemu okupatorju. Zato je samo razumljivo in umevno, da se ob poskusu ponovnega nemškonacionalističnega naskoka na naše pravice zatečemo k matičnemu narodu!" Koroški Slovenci — je dejal predsednik ZSO — ne želimo nič drugega kot pravice, ki nam gredo. Želimo samo priznanje prisotnosti in enakopravnosti našega ljudstva na avtohtoni lastni zemlji. Želimo ohraniti svoj jezik, svojo pesem, svojo kulturo. Želimo živeti v miru in v plemenitem soočenju medsebojnega kulturnega in gospodarskega prizadevanja z narodom sosedom, ker smo prepričani, da je samo tako mogoče graditi lepšo in srečnejšo bodočnost. .Zato pozivamo vse demokratične sile na Koroškem in v Avstriji, da z nami vred rušijo umetne pregrade med sosednima narodoma, ki jih postavljajo nemški nacionalisti z odrekanjem pravic in enakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in z netenjem sovraštva v času, ko so s tehničnim razvojem končno padle naravne meje visokih Karavank. Da bi nas v tem prizadevanju za dosego naših pravic in za čim večje zbližanje med narodi podprli tudi vi, dragi rojaki, je danes naša iskrena prošnja." sov med sosednima državama. Protti manevrom, ki rušijo sožitje med narodi na itatijansko-jugosto-vanski meji, so se posebno odtočno izrekli na zasedanju vsedržavnega sveta Združenja partizanov ttotije. V teku je poskus, so poudariti, da se pogrevajo nasprotja in spremi-njevotne pobude dejanskega sta-nja, ki ga je furtansko, italijansko in stovensko prebivalstvo mirno sprejeto. .Poudarjamo, da se morajo meje, ki so se obiikovaie po koncu druge svetovne vojne, smatrati za dokončne, ker bi vsako spreminjanje pripeijaio neizogibno do evropske krize." Sedanja zaostritev na meji med itaiijo in Jugostavijo pa je dobita tudi že pečat internacionalizacije, kojfi o njej je bito prejšnji teden govora rta ženevski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Jugoslovanski predstavnik je razkrinkat dvolično potitiko itatijanske vtade, ki da z besedami v Ženevi podpira dektaracijo o nedotaktjivosti meja, istočasno pa v praksi odreka Jugostaviji suverenost nad detom njenega ozemtja. V istem smistu pa izzvenijo tudi šfevitni komentarji ugtednih tistov v raznih državah, ko menijo, da bi enako, kot deia itaiija giede cone B, tud! Jugosiavijo iahko osporavaia suverenost itaiije nad cono A in nad Trstom, ter poudarjajo, da bo moraia itaiija sedanje de faeto stanje kma-iu priznati tudi de jure in s tem končno odpraviti predmet sporov, ki vznemirja evropske odnose. VELEPOSLANIK SFRJ NA DUNAJU VLAHOV: Obstaja obveznost Avstrije da izpolni državno pogodbo Od izpolnitve te obveznosti ni moč odstopiti ali ji pobegniti Mariborski .Večer" je prejšnji teden objavi! intervju, ki ga je ime! njegov urednik Srečko Panič z jugostovanskim veleposlanikom na Dunaju dipl. inž. Gustavom Vlaho-vom. Razgovor se je nanašal na vprašanja odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo ter na posamezna področja sodelovanja med obema državama, prav tako pa tudi na osebne vtise, ki jih ima veleposlanik Vlahov na Dunaju, kjer je svoječasno obiskoval srednjo šolo kot sin političnega emigranta. .Marsikaj me še danes spominja na otroška leta, ki sem jih preživel na Dunaju," je dejal veleposlanik Vlahov. .Vendar se je svet nasplošno v teh 45 letih temeljito spremenit. Razvoj avstrijskega glavnega mesta gre v določeno smer, ni pa več tista prestolnica habsburške monarhije kot nekoč. Dunaj se je pričel vključevati v današnjo resničnost in zavzema tisto mesto, ki mu v svetovnih dogajanjih sodi." Iz Večerovega intervjuja ponatiskujemo tisti del, kjer je govora o odnosih in sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo ter v tej zvezi posebej o manjšinski problematiki in o odnosu Avstrije do izpolnjevanja prevzetih obveznosti. Vprašanje: Avstrijsko-jugoslovanski od- nosi navzlic vsestranskemu sodelovanju in eni izmed najbolj odprtih meja v Evropi še vedno zaostajajo za dejanskimi možnostmi. Kakšen je po vaši sodbi poglaviten razlog za tak položaj? Odgovor: Meja je zares odprta, kot ste dejatt, pravzaprav sodi med najbolj odprte v Evropi. Do tega seveda ni prišlo po naključju. To je na eni strani rezuitat spoznavanja obeh dežel, da je razvijanje medsebojnega sodelovanja na vseh področjih dvostranskih odnosov v neposredni obojestranski prid, na drugi stran! pa rezultat vloženih prizadevanj, da bi dvostranske interese izrazili s praktičnim sodelovanjem. Vendar tu nismo dosegli toliko, kolikor nam Rasizem ogroža mir Prejšnji tet/en — 27. ??Mrc% — srno oR/?djd/i mednarodni dan odpratr/janja rasnega raz/očevanja. Lani decemRra so Združeni narodi oRjatd/i deset/etni program zd odpraf/janje tega z/d ter zd sR%pno de/o, Ratercga e//; je resrHCMd in trajna s/oga med vsemi Mdrod/. O/* /etošnjem dneva odprdf/jdMjd rasnega rdz/očevd??;d je oRjavi/ genera/ni tajniR OZ/V dr. Aart Wa/dReim posebno pos/anico, v Z:dterZ je pozvd/ vse na-rode Zn /jadi, dd se o/* dneva, Ro se č/oveštvo vsaRo /eto spominja z/d rasnega rdz/očevdttjd, Ri so ma ZzpostdV-/jeni mnogi sozew/jdMZ, od/oeno posveti-jo aresničevanja eZ/jd, Ri so sZ gd zastaviti Zdraženi narodi v svojem deset/et-nem programa zd odprav/janje rasnega raz/očevanja. , Pasno rdz/očevdMje ogroža mir Z/! ovira soeZd/^Z napredeR, Ri sZ gd že/i vse č/oveštvo," je rečejo v pos/dnZfZ ge-nera/nega fdjdZ^d Wa/dReima. ^Čeprav smo v prZzddevddjd, dd Ri odprdvZ/Z rasno rdz/oeevdMje, ve/iRo doseg/Z, Ro tre-Ra še marsiRaj storZtZ. ^e zwerdj oRstoji mnogo oRmočij na sveta, Rjer povzročajo rasni predsodRi same RridRosti Z/? teža-ve. Pasno raz/očevanje je v RateriRo/i oR/iRi Zn na ^dferetn^o/Z Rraja že sd?no po seRi zgrešeno Zn v popo/nem nasprotja z daRom ndšegd časa." Roj protZ rasnem« raz/očevanja je v našiR rdztnerdR še posebej Roj protZ za-postdv/jdnjd Zn ZdtZrdnjd ndrodd po na-rodd. dopuščajo resnične možnosti. Navzlic dobrim doseženim rezultatom na področju gospodarskega In kulturnega sodelovanja, medsebojnega turističnega prometa, sodelovanja na področju delovne sile In na obmejnih območjih je ostalo še neka) odprtih vprašanj Iz preteklosti, toda ker se ne rešujejo, obremenjujejo medsebojne odnose in ne dopuščajo, da bi Izkoristili možnosti, ki jih omenjate. Gre predvsem za neizpolnjevanje avstrijskih obveznosti Iz državne pogodbe do slovenske In hrvaške manjšine v Avstriji, dalje za avstrijsko neizpolnjevanje arhivskega sporazuma iz 1. 1923 in za neopravijene re-stitucije kulturnih dobrin, ki so jih odnesi) z jugoslovanskega ozemija med zadnjo vojno. Glede arhivskega sporazuma na) omenim, da mora Avstrija neodložljivo opraviti svojo obveznost, ki je stara več kot 50 let. Sodim, da je najboljša pot, da bi to dosegli, nadaljevanje pogajanj o Izpolnitvi sporazuma, kar je sicer v skiadu z doseženim političnim dogovorom med predsednikom Z1S Btjedičem In kanclerjem Kreiskym aprila 1. 1972 na Dunaju. Vprašanje: Avstrija doslej še n.i izpolnila določil državne pogodbe, ki se nanašajo na njeno južno sosedo, posebno ne njenega 7. člena, ki govori o obveznostih za varstvo slovenske in hrvaške manjšine. Ta resnica hudo obremenjuje dvostranske odnose. Kaj smemo pričakovati v prihodnje spričo obljub avstrijske vlade, da je pripravljena obveznosti izpolnliti? Odgovor: Že v vprašanju ste navedli ugotovitev, ki sem jo na pričetku najinega pogovora tudi sam omenil, tj. da Avstrija ne izpolnjuje državne pogodbe v tistih določilih, ki se nanašajo na slovensko in hrvaško manjšino, in da to precej obremenjuje naše odnose v celoti. Pri tem bi rad še posebej poudaril, da je s prakso mednarodnih odnosov nezdružljivo, za jugoslovansko javnost pa še posebej nesprejemljivo, da se mednarodne pogodbe ne izpolnjujejo. Že 19 let je minilo od nastanka avstrijske državne pogodbe, zato je razumljivo, da ni mogoče očitati nestrpnosti nikomur, posebno pa ne manjšinama, če pričakujeta, da jima bodo le zagotovili pogoje za Izkoriščanje pravic, zajamčenih v državni pogodbi v sferi varstva In zaščite materialnega, kulturnega In etničnega razvoja. Jugoslavija kot večnacionalna skupnost, v kateri so vsem narodom in narodnostim zagotovljene najširše pravice do političnega, gospodarskega, kulturnega In etničnega razvoja, seveda kaže veliko zanimanje za usodo slovenske In hrvaške manjšine v Avstriji in skupaj z njima pričakuje, da bo Avstrija izpolnila svoje obveznosti. Avstrijski vladi ne bi radi svetovali nikakršnih ukrepov in rokov, vendar moramo poudariti, da na Izpolnitev avstrijskih obveznosti Iz državne pogodbe čakamo že 19 let. Radi bi verjeli da bodo kmalu uresničeni tudi konkretni rezultati v te) smeri. Vprašanje: BiH ste že na Koroškem in se pogovarjali s predstavniki slovenske narodne skupnosti, pa tudi z nekaterimi funkcionarji deželne vlade. Znano je, da opozicijski stranki, ljudska in svobodnjaška, po znani gonji zoper dvojezične krajevne napise sedaj zahtevata obvezno preštevanje manjšine. Socialistična stranka, ki je na oblasti tako v državi kakor tudi na Koroškem, ne namerava (kot trdi deželno vodstvo, posebno njen predsednik Wagner) prevzeti v prihodnje nobenih pobud za reševanje manjšinskih vprašanj brez posvetovanja z opozicijo, čeprav namerava še naprej ohraniti .manjšini naklonjeno stališče". Kako tolmačite to izjavo glede na uradno stališče socialistične zvezne vlade, da žeti pogovore o nerešenih vprašanjih? Odgovor: Mislim, da mi ni treba tolmačiti gospoda Wagnerja. Obstaja obveznost Avstrije, da izpolni državno pogodbo, naloga njene vlade pa je ustvariti pogoje v ta namen, ker od izpolnitve obveznosti iz te pogodbe ni moč odstopiti ali ji pobegniti. Pričakujem, da bodo vse politične sile v Avstriji podprle vlado, ker gre za državni dolg, ne pa za dolg posameznika ali skupine. Kar pa zadeva zahtevo o preštevanju oziroma ugotavijanju manjšine, pa je naše stališče jasno in znano: je v nasprotju z državno pogodbo in kot takšno absolutno nesprejemljivo. Vprašanje: Ali lahko imamo najnovejšo izjavo dr. Kirchschlagerja, avstrijskega zunanjega ministra, za željo avstrijske vlade, da prične z novo pobudo? O d g o v o : Kot veleposlanik SFRJ v Avstriji ne bi rad komentiral Izjave njenega ministra, vendar bi pozdravil uradne Izjave o želji avstrijske vlade, da bi rešili sporna vprašanja, ki obremenjujejo odnose. Rad pa bi poudaril, da pričakujemo, da se bodo Izražene želje za reševanje odprtih vprašanj uveljavile z Izpolnjevanjem 7. člena in drugih določil državne pogodbe o manjšinah, kar bi po mojem mnenju samo pomagalo prepričati jugoslovanske narode v Iskrenost in dejansko pripravljenost avstrijske vlade. Potrebni so pravi ..strokovnjaki" postnoKODSvem RIM. — Jutri se bo v Rimu začelo zasedanje tako imenovanega Russellovega sodišča, na katerem bodo podali nekatere obtožbe in obsodbe vrste političnih in gospodarskih represalij v deželah Latinske Amerike, posebej pa bo govora o dogodkih v Čilu po strmoglavljenju vlade predsednika Allendeja lani septembra. Zasedanja se bodo udeležile ugledne osebnosti iz raznih dežel sveta, med njimi zlasti znani književniki in Nobelovi nagrajenci. Povabili pa so tudi vrsto prič, med njimi vdovo bivšega čilskega predsednika Allendeja, ki so na lastni koži občutile kratenje osnovnih človekovih pravic. Prvo zasedanje Russellovega odišča je veljalo imperialističnemu napadu Amerike na Vietnam, tokrat pa bodo obravnavali dogodke v Čilu, Braziliji, Gvatemali, na Haitiju in v Dominikanski republiki. LJUBLJANA. — Avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld je kot doyen konzularnega zbora v Sloveniji skupaj s člani konzularnega zbora iz Ljubljane in Zagreba priredil slavnostno kosilo za najvišje predstavnike SR Slovenije. Njegovemu vabilu so se odzvali predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, predsednik izvršnega sveta inž. Andrej Marinc, predsednik mestne skupščine Ljubljana Tone Kovič ter več funkcionarjev republiške skupščine in izvršnega sveta. WASHlNGTON. — Po anketah dveh glavnih ameriških inštitutov za raziskovanje javnega mnenja priljubljenost predsednika Nixona še naprej upada. Samo četrtina vprašanih je izjavila, da „še zaupa" šefu Bele hiše. Samo 25 odstotkov anketirancev je pozitivno odgovorilo na vprašanje Gallupovega inštituta, ali so zadovoljni z načinom, s katerim opravlja ameriški predsednik svojo dolžnost. Harrisonov institut pa je ugotovil, da je samo 26 odstotkov Američanov zadovoljnih z Nixo-nom. V ameriški zgodovini je priljubljenost nekega predsednika padla na tako nizko raven samo še leta 1951, med korejsko vojno ko je v Beli hiši sedel Harry Truman. BONN. — Vladna socialdemokratska stranka je v zadnjem času že tretjič utrpela občuten poraz na pokrajinskih oziroma občinskih volitvah. Tokrat so bile občinske volitve v Schlestvig-Holsteinu, najbolj severni pokrajini Zahodne Nemčije. V tej deželi je imela krščanskodemokratska unija (CDU) sicer že doslej večino, toda zadnjo nedeljo je delež svojih glasov še povečala od 45,5 na 51,1 "/o, medtem ko je delež glasov SPD padel od 43,5 na 35,6 "/e; koalicijska FDP je napredovala od 5,7 na 9 odstotkov. Če se bo ta „premik v desno" nadaljeval tudi pri prihodnjih volitvah (9. junija na Spodnjem Saškem in jeseni v Hessnu), potem se lahko zgodi, da bo desničarska in konservativna opozicija povsem zavrla sedanjo vlado pri sprejemanju novih zakonov. RADENCI. — Pod pokroviteljstvom zdravilišča Radenska bo v Radencih v času od 4. do 6. aprila občni zbor slovenskega zdravniškega društva, na katerem bodo sodelovali tudi ugledni zdravstveni delavci iz Avstrije in Madžarske. Podružnica slovenskega zdravniškega društva za Pomurje, ki je letos prevzela organizacijo občnega zbora slovenskega zdravništva, ima tem bolj zahtevno nalogo, ker bo to srečanje potekalo v znamenju letošnje 25-letnice delovanja svetovne zdravstvene organizacije. EAST LANS1NG. — Skupina znanstvenikov državne univerze v Michiganu (Amerika) je sporočila, da je odkrila snov, ki bi lahko omogočila človeku, da podaljša življenje do 200 let. Poudarili so da bi omenjeno snov uporabili za spremembo mehanizma, ki ureja telesno temperaturo, tako, da bi temperaturo zmanjšali in s tem zavrti proces staranja. PARIZ. — Mednarodna delegacija mladinskih organizacij je po povratku z obiska v Čilu poročala o grozodejstvih sedanjega profašističnega vojaškega režima v tej latinskoameriški deželi. Po izjavah, ki so jih predstavniki mladinskih organizacij zbrali na pogovorih s predstavniki raznih političnih skupin in s preprostim prebivalstvom, naj bi sedanje oblasti zaprle 30.000 nasprotnikov režima in ne le sedem tisoč, kot so uradno priznale. LONDON. — Britanska princesa Ana (hči kraljice Eizabete) in njen mož Mark Phillips sta le za las ušla smrti, ko je 26-letni lan Bali izvedel na njuno vozilo atentat, pri katerem so bile tri osebe ranjene. Menda je šlo za ponesrečen poskus ugrabitve, vendar so okolnosti še povsem nepojasnjene. (PAVLIHA. Ljubljana) Film "Cvetje v jeseni" je na Koroškem navdušil več kot 1500 gledalcev .Današnja predstava stovenskega filma .Cvetje v jeseni' nas koroške Slovence navdaja s ponosom, da smo pripadniki sicer majhnega naroda, k) pa tud) na tem področja dosega vidne mednarodne uspehe." Tako )e poudari! pred!ednik S!oven:ke prosvetne zveze Hanzi We!ss prejšnji četrtek na stavnosfni premieri stovenskega fitma .Cvetje v {Meni" v cetovškem Votkskinu, kjer [e še posebej pozdravi! vrsto najvidnejših sodetavcev (Uma._______________________________________ V svojem kratkem nagovoru {e predsednik SPZ deja!, da [e Mm dane: eno izmed najmočnejših umetniških izraznih sredstev in hkrati tista umetniška zvrst, ki {e preko kinematografov in teievizije najboij dosegtjiva za množice !judi. Tudi pri na: so fiim .Cvetje v jeseni" nekateri !ahko g!eda!i kot tetevizijsko nadaijevanko. Za! pa je !e izredno ma!o naSih ijudi, k! imajo možno:t :pre)ema siovenske tetevizije. .Zavedemo :e, kako pomemben faktor je teievizija v iivtjenju :odobnega čtoveka, zato :e koroški Siovenci ie ieta trudimo, da bi nam bi! za-gotovijen :pre)em te!evizij:kega :poreda v materinem jeziku na v:em dvojezičnem ozemiju. Mnenja :mo, da to, kar [e mogoče za av:trij:ko manjšino v Maiiji, mora prav tako veijati tudi za na: koroške Siovence!" Celovec, Št. Jakob v Rožu, Železna Kapla )in Čajna v Ziljski dolini so bite postaje na poti, ki jo je napravil slovenski tilm .Cvetje v jeseni" na Koroškem. In brez pretiravanja lahko ugotovimo, da je bilo predvajanje tilma v vseh teh krajih in sploh za naše ljudstvo resnični kulturno-umetniški praznik: več kot 1500 ljudi si je v omenjenih krajih ogledalo tilm, mnogi pa so zaradi pomanjkanja prostora ostali izključeni od užitka in doživetja, ki ga je posredovala ta stvaritev slovenske filmske umetnosti. Zato Slovenska prosvetna zveza že zdaj opozarja, da bo jeseni predstavila televizijsko nadaljevanko .Cvetje v jeseni" tudi v krajih, kjer tilma zdaj iiz tehničnih vzrokov (ker ni primernih kino dvoran) ni bilo mogoče predvajati. Za vse, ki so si tilm ogledali, pa je bil — kakor že povedano — res pravo doživetje. Ne samo zato, ker na Koroškem tako redko vidimo kakšen slovenski tilm in je torej vsaka taka priložnost še posebno razveseljiva in dragocena. Film .Cvetje v jeseni" nam je pokazal in povedal še več — tako s svojo vsebino kakor tudi s svojim am-bientom: to je visoka pesem kmečkega življenja in to je slavospev slovenski zemlji. Eno in drugo so ustvarjalci filma uspeli zajeti v takšni meri, da so upravičeno lahko ponosni na svojo stvaritev, kajti tako po tehnični kakor še posebno po umetniški plati gre za dosežke, ki zaslužijo uspešno uveljavitev tudi na mednarodni ravni. Obiskovalcem slavnostne premiere v Celovcu so se predstavili tudi najvidnejši ustvarjalci tilma: avtor scenarija Mitja Mejak, reži- Prva :!ika nam kaže pogted na majhen de! obiskovatcev premiere v Ceiovcu, na drugi :!iki pa so ustvarjatci fitma, ki so se predsta-viH občinstvu (od !eve proti desni): Urban Koder (giasba), Niko Matui (scena), !va Zupančič (Liza), Dare Uiaga (Danije!), Bert Sot!ar (Presečnik), Miiena Zupančič (Meta) in Matjaž Ktopčič (režija). . * ser Matjaž Klopčič, scenograf ing. arh. Niko Matu), snemalec Žaro Tušar ter Urban Koder, ki je prispeval glasbo, izmed igralcev pa Milena Zupančič (Meta), Bert Sotlar (gospodar Presečnik), Iva Zupančič (Liza) in Dare Ulaga (Danijel). Običajni nageljni so bili gotovo te skromen zunanji izraz hvaležnosti in priznanja, ki so ga navdušeni gledalci izpovedali s svojim dolgotrajnim ploskanjem; vse skupaj pa ni moglo izpovedati globokega doživetja, kajti izpovedna moč filma je gledalce povsem prevzela, tako da so bile morda še najbolj zgovorne rosne oči — ob veselih utrinkih in tragičnih trenutkih, ki so jih igralci dovršeno podoživljali. V štirih krajih smo torej imeli — po precejšnjem presledku — spet priložnost, da spoznamo in občudujemo dosežke slovenske filmske umetnosti. Za vseh tistih več kot 1500 gledalcev je bil to izreden dogodek, bogato doživetje, ki bo brez dvoma ostalo vsakomur v lepem spominu. Ravno navdušenje, s katerim sprejema naš človek tovrstne kulturno-umetniške stvaritve, pa je tudi najboljši izraz splošne želje in hkrati upravičene zahteve, da bi koroški Slovenci tudi na tem področju lahko čim pogosteje črpali iz kulturne zakladnice vsega slovenskega naroda. Toliko bolj je razveseljiva obljuba Slovenske prosvetne zveze, da bo tudt v bodoče skrbela za tozadevno oskrbo slovenskega življa na Koroškem. Predvsem pa seveda iskrena zahvala vsem, ki so omogočili, da smo lahko gledali slovenski barvni tilm .Cvetje v jeseni". ^ . Počastitev Kosoveia OB 70. OBLETNiC! NJEGOVEGA ROJSTVA Državna zatoži: S/offnžje v Z.;rzMj<3?rž žrz Zzz/oŽMzsfvo fzs^zz zz Trsf% sfg po&zsZz/z: sezfezzzzfMcr/erMzco rojstva Sre<%% Tfosovc/a s svečano tiskovno ^onjerenco, Ih so se je zzdeJcžz/z' fzzdž vtso^: preJstavrM&f po/tttčnega M! ^a/tarnega žtvJjenja, ?neJ wj:w: poJprerfseJ7M& j?reJser(sfva 5FA/ zrz pre7se<7?:;'^ repaMs^e &on-jerence SZDT 5/oventje 37:tja RzNčzč, pretfseJn;^ S/ovens^e a^a-rfemtje znanost: zn anzetnost: /oszp VzJznar, preatsezjnt^ S/ovens&e ^aJtzzrno-gospotfars^e zveze v Trsta Rorzs Race ter pesnikova sestra zn jzrat. Na svečanost: je poteg tfragzj? govornikov prikazat kratko živ-tjenjsko pot in kogato pesniško astvarjainost Roso veta preztvsezn projf. ztr. v4nton Ovcirk, ki je poveztat, rta je pesnik v pičtik osznik astvarjatnzk ietik napisat kakik 360 peszni, ki štejejo 9000 verzov, poteg tega pa še okrog 700 častvenik skic, tako iznenovanik pesmi v prozi, ter 53 ztatjŠik keseztit z raktimi epskimi orisi v ozaztja. Ok 70-ietnici rojstva 5rečka Nosoveta sta izšti ztve pomemkni paktikacijit ztraga knjiga Nosovetovega „Zkranega zteta" v okvira monamentaine zkirke zkranzk ztet stovenskik pesnikov in pisatetjev ter zkirka Nosovetovik pesmi z nastovom „Ziati čotn". Pri tej zkirki, ki je skapna izztaja Državne zatožke 5tovenije in Zatožništva tržaškega tiska, gre za ponatis izztaje, ki jo je prezt ztvajsetimi teti, ok petztesettetnici pesnikovega rojstva, izztata zatož-ka Lipa v Nopra. Pravice narodnih manjšin zagotovljene tudi v občinskih statutih V okvir ustavne reforme, ki jo uve-ijavijajo zdaj v Jugoslaviji, spada tudi sprejemanje občinskih statutov, nekakšnih .ustav v maiem". Posebno pomembni so občinski statuti nedvomno na območjih, kjer živi kakšna narodnost ali manjšina, kajti v teh primerih vsebujejo občinski statuti v smisiu republiške ustave še posebna določila, ki zadevajo narodnostne skupnosti, zaščito njihovih kulturnih, jezikovnih in drugih interesov. To velja tudi za občinske statute na Primorskem in kako ocenjuje Unija Italijanov za Istro in Reko kot osrednja organizacija italijanske narodnostne skupnosti te „male ustave", je za koprsko televizijo v italijanščini povedal predsednik omenjene Unije prof. Antonio Borme. Predsednik Borme je opozoril, da nova ustava, ko ureja položaj narodnostnih skupnosti, se pravi narodnostnih manjšin, podčrtuje specifične pravice po enakopravni udeležbi v družbenem življenju, zato morajo biti tudi zapisane v občinskih statutih tistih mest, kjer neka narodnostna skupnost živi in dela. ,,Sedaj lahko izrečemo svojo oceno, saj je bila v Istri sprejeta večina občinskih statutov. Prva ugotovitev je, da ti statuti vsekakor pomenijo, v primerjavi s prejšnjim stanjem, splošen korak naprej. Občutiti je, da obstaja politična volja, da se samoupravna načela naše družbe uresničijo v obvezni obliki." V svoji izjavi je predsednik Borme menil, da sicer niso bili doseženi vsi cilji, za katere se je zavzemala italijanska narodnostna skupnost, da pa lahko veljajo statuti krajev v SR [Sloveniji kot pravi ,,model", ker dogledno izvajajo načela ustave in jih vodijo načela široke demokratične odprtosti, tako da je bilo marsikje razširjeno dvojezično področje. "Vsekakor pa moram reči, da ima italijanska narodnostna skupnost v teh statutih učinkovito juridično platformo, preko katere lahko uresničuje ohranjevanje in uveljavljanje svojih posebnosti." Sedaj je — kakor je dejal predsednik Borme — dolžnost Unije, da se zavzame za uveljavitev teh ,,ustav v malem" in vsakodnevno preverjanje demokratičnih sil pri uresničevanju enega izmed temeljnih načel izgradnje družbe, se pravi dejanske enakopravnosti vseh državljanov. TONE SVETINA 221 TRETJA KNJIGA Stotnika je dobro vino ogrelo. Lep čas ju je zabaval s svojimi ljubezenskimi zgodbicami z dopusta v rajhu, kjer je temeljito izkoristil vse priložnosti. .Erich, vi, ki ste preizkusili dovolj žensk, in vi, gospa, ki poznate moške, povejte mi, če imam prav. Bedast je moški, ki išče idealno žensko, in bedasta je ženska, ki išče 'idealnega moškega. Tudi najbolj skladen par lahko primerjamo z dvema bregovoma ene reke, kii se nikoli ne zbližala." .Kakšen ideal! To bi bil okrogel kvadrat... Res je, kot pravite: ženske so nevarne igrače. Tako nevarno je igrati se z njimi kot z minskimi detonatorji." .Treba se je znati igrati! Se to ste pozabili, stotnik, kar je naročil Nietzsche: Če greš k ženski, ne pozabi biča!" .Jaz ga imam vedno s seboj!" se je zarežal stotnik. .Kot vojak ste fenomen; menda ste edini, ki resnično razume Nietzscheja. Tistega biča, ki ga imate v mislih, se ženske prav nič ne boje in se ga nikoli ne naveličajo. Z njim bi se dale tepsti do onemoglosti duha in telesa. Zato naj se tisti, ki tega biča nima, ne bliža ženskam, če noče, da ga požrol" Veselo so se smejali lej Wol(ovi pripombi. Naglo je dregnil stotnika: ,Se spomnite, kako ste mi spomladi, ko ste me peljali v sotesko, razlagali svojo filozofijo luknje? Medtem sem jo nekoliko dopolnil. Zdaj bom utemeljil, zakaj je ženska moškemu prav toliko kot nevarna tudi koristna." .Vam so vse bolj koristne kot nevarne," ga je prekinil Kmečke. .Zenska zasluti, kdaj je moški mehak. Takrat je ranljiv kot jež na trebuhu, in gluh kot divji petelin na smreki. Ženska je v svojem bistvu praznina, ki čaka na nekaj, kar jo bo napolnilo. Šele s tem ji je dana nova celota in nova vrednost. Ni res, Erich, da ženska daje moškemu. Ona vedno le jemlje! Moti se, kdor misli, da jo je vzel — v resnici ji je le dal. Vidite, od tod izvirajo vse moške zmote in tudii neumnosti, ki jih mnogi počenjajo. .Najbrž res," je pritrdil Kniecke z nekoliko otožnim obrazom. Spomnil se je, kolikokrat in katera ga je .vzela", kako je polnil praznine ter ustvarjal nove celote. Gospa pa se je samo skrivnostno smehljata in si mislila svoje. .Vsi smo ljudje," je dejal Kniecke. .Karkoli pijemo ali jemo ali počenjamo... Kajne gospod major?" Sedeli so precej pozno v noč, dokler major ni omagal in dejal že zaspani hotelirki: .Dokaz, da moja trditev drži, naj bo vaša odločitev: koga od naju boste pospremili spat?" Zotiji so se zaiskrile oči. Stotnik jo je s svojim zdravim in sproščenim obrazom že ves večer vznemirjal. .Stotnika, gospod major!" .Čestitam, Erich! To je nekaj izjemnega. Izbrala vas je najimenitnejša dama tega kraja." Vstali so. Dobrodušna Zofija je prijela stotnika za roko tin ga kot mati izgubljenega sina odpeljala po dolgem, mračnem hodniku. Wolf se je naslanjal na steno in strmel za njima. Skozi zobe, v katerih mu je tlel ogorek Cigare, je mrmral: .Praznina ni nič. Treba jo je napolniti, he, he!" Ko se je odmajal spat, se je spomnil, da mora poročniku Valjhunu poslati takoj zjutraj posebno naročilo. 8 Valjhun se je v zadnjem času večkrat spomnil svetopisemskega izreka: .Zapomni si, kadar izgubiš, dobiš, in kadar dobiš, izgubiš." S tem, ko si je pridobil splošno občudovanje in je bi! odlikovan, je izgubil notranji mir in moč, ki si ju je bil tako težko pridobil. Zdaj se je poskušal kot ponočna zver potegniti nazaj, čim globlje, in se umakniti zakulisnemu boju, pa se mu to ni več posrečilo. Poklical ga je poveljujoči general SS lin se z njim pogovarjal dolge tri ure. Od Valjhuna je pričakoval, da ga bo osebno in samo ustmeno obveščal o tem, kar se je pletlo okoli prezidenta, še posebej pa so ga zanimali anglosaški simpatizerji v beli vojskli. Kot zveznega oticirja ga je pošiljal v Gorenjo vas, da bi uskladil odnose med domobranskim poveljstvom in nemškim vodstvom v postojanki, ki ji je grozil napad. Tega zaupanja ni bil Valjhun prav nič vesel. Poklical ga je tudi prezident, ki je imel svoje želje. Posadke v tem delu so stale trdno pod nemškim vodstvom, zato mu je naročil, naj pripravi poveljniški kader za prestop pod njegovo vodstvo ob primernem času. Tudi skrivnostni duhovnik ga je klical na zvezo. Sporočal mu je želje tajnega vodstva in Črne roke, ki je želela krvi in neizprosno iztrebljanje voditeljev Osvobodilne tronte. Od teh naročil, ki jih je sprejemal s spoštljivo vdanostjo, je bit povsem bolan. Izgubljal je občutek, kaj je prav in kaj ni. Vedel je samo to, da ima zvezane roke, da se je nemogoče upreti toku, ki ga nosi s seboj kakor peščeno zrno. Nagonsko se je podredil vsem le toliko, Koroški pevski zbori spet gostovaii v Mariboru Kutturni stiki z matičnim narodom so za koroške Siovence živijenj-sko vaini. Tega se {e Siovenska prosvetna zveza ie vedno zavedata in {e že takoj po koncu druge svetovne vojne pričeta s kuiturno izmenjavo z društvi in ustanovami v Sioveniji. Ena izmed števiinih prijateij-skih vezi na kuiturnem področju sega tudi v Maribor, kjer so združeni pevski zbori Siovenske prosvetne zveze teta 1949 prvič po vojni koncertirati. Odtiej so se vrstita števiina gostovanja koroških pevcev v Mariboru. Zastuge za te trajne stike v tem oziru gredo Sktadu Prežihovega Voanca v Mariboru, ki je skozi dve desettetji bit organizator koncertov pevskih zborov Stovenske prosvetne zveze v Mariboru in okotici. V njegovi organizaciji je bito tudi gostovanje združenih pevskih zborov Siovenske prosvetne zveze in Krščanske kutturne zveze minuto soboto v Unionski dvorani v Mariboru. Pokrovitetj koncerta pa je bita občinska konferenca SZDL Maribor, sindikaini svet in mariborske kutturne skupnosti. To je hkrati bit prvi skupni nastop pevskih zborov obeh kutturnih organizacij koroških Siovencev v Sioveniji, kar je brez dvoma živ dokaz, da ne drži trditev tistih, ki pravijo, da koroški Stovenci ne najdemo skupnega jezika in skupnega hotenja v skupnih narodnih težnjah in potrebah. Tako se je tokrat na odru Unionske dvorane zvrstilo nad dvesto-petdeset pevk in pevcev, ki so v nabito poirni dvorani predstaviti svoje pevske dosežke. Pevski zbori so nastopati v moškem in mešanem sestavu obeh organizacij, ob koncu pa so še nastopiti v skupnem mešanem zboru. Vzdušje v dvorani je bito posebno svečano. K temu pa je brez dvoma doprinese) bratski pozdrav, ki ga je našim gostom pred koncertom s pesmijo izrazit pevski zbor Slava Klavora v Mariboru. Nato pa je v pozdrav še spregovorit predsednik mariborske Kulturne skupnosti inž. Vojko Ozim, ki je nagtasit velik pomen tesne povezanosti Stovencev tu in onstran meje. Prav tako sta izrazita potrebo po stikih koroških Stovencev z motičnim narodom, predsednik Zveze stovenskih organizacij dr. Slovensko prosvetno društvo .Bitka" v Btlčovsu vab! na POPOLDAN SLOVENSKE FOLKLORE v nedeijo 7. aprila 1974 ob 14. ur) v dvorani pri Miklavžu v Biičovsu. Gostova)) bodo učenci osnovne šoie MATiJA VAUAVEC iz Preddvora na Gorenjskem. K števiini udeiežbi vabi društven) odbor Franci Zwitter in zastopnik Krščanske kutturne zveze dr. Erich Prunč, ki sta v svojih govorih orisata trenutno narodno potitično situacijo koroških Stovencev. S koncertom je pričet moški zbor Stovenske prosvetne zveze. Pod vodstvom Vatentina Hartmana je zapet tri pesmi. Tudi ostati zbori so zapeti vsak po tri pesmi — Koroške narodne pa tudi stovenske umetne pesmi. Mešani zbor SPZ je vodit Vtodimir Prušnik, ki je vodit tudi eno izmed obeh skupnih pesmi. Pevske zbore KKZ pa so voditi Jožko Kovačič, dr. Anton Feinig oziroma Šimej Triessnig. Uvodno besedo in povezavo oziroma napovedovanje pa je izvajata dijakinja stovenske gimnazije Andreja Zikut-nig, ki je s svojim prijetnim gtasom in odlično izgovorjavo pri pubtiki našta vetiko simpatije. V ocenjevanje koncertnega sporeda se tu ne bomo spuščali, pač pa naj povemo, da so Mariborčani našo pesem navdušeno sprejemati in da je množičnost pevk in pevcev posameznih zborov manitestativno in živo pričata o močni kutturni razgibanosti koroških Stovencev. Posebno pretežno mtadi pevci so s svojo prisotnostjo dopotnjevati besede govornikov, namreč, da sto-venski rod na Koroškem ne izumira, marveč raste. Ktjub temu je treba reči, da so vsi zbori peti odtično, kar pri množičnih zborih ni vedno tahko. Tu gre priznanje vsem zborovodjem, tudi tistim, ki na kon- certu niso nastopati a so svoje zbore odtično pripraviti za nastop v Mariboru. Koncert je od prve puntarske pesmi preko, Roža, Podjune, Zite, Pesmi o rojstvu, Koroške in vse do Trigtcrvske in Koroške budnice, kii so jo gtasbeno spremtjati študentje visokošotskega centra za glasbeno vzgojo v Mariboru in pod vodstvom Jožka Kovačiča, dosege) svoj namen. Kajti v vseh pesmih je bita izražena bot koroškega človeka pa tudi odtočna pripravtje-nost, da svojo pravico terja in jo tudi brani. Skratka, gostovanje koroških pevcev v Mariboru je bita ponovna manifestacija močne povezanosti z matičnim narodom, pa tudi odkritega prizadevanja in skrbi za naš narodni obstoj s strani uradnih (orumov tako v Sioveniji kot vsej Jugoslaviji. To je posebno nagtasit predsednik občinske skupščine Maribor Stojan Požar, ki je našim gostom spregovorit na slavnostni večerji. V imenu gostov pa se je za sprejem in širokogrudno gostotjub-je zanvatil dr. Joško Tischter. Predsednik Sktada Prežihovega Voran-ca Anton Brandner pa je vsem ude-težencem turneje podarit knjižico, Slovenske poezije. Tudi naši gostje so se ob zaključku koncerta oddot-žiti s skromnimi dariti, z deti koroških avtorjev in atbumom koroškega grafika Wernerja Berga, ki umetniško upodabtja živtjenje koroških Stovencev. Sobotni obisk v Mariboru bo ste-hernemu udeležencu gotovo ostat v prijetnem spominu. Siovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na uprizoritev ijudske igre DOMEN v nedeijo 31. marca 1974 s pričetkom ob 14.30 uri v dvorani pri Vogiu v št. Primožu. Gostovaii bodo igraici SPD z Radiš. Ljubiteije siovenske odrske umetnosti vabimo, da se prireditve udeiežijo v čim večjem števiiu. Odbor Bilčovs Minuti teden sta v naši občini kar dva občana obhajala 80-letnico — v ponedeljek 18. marca Jožef Turner, p. d. stari Koban v Vetinji vasi, v petek 22. marca pa Marija Kropivnik, rojena Marinič, p. d. Mež-narjeva mama iz BUčovsa. Jožef Turner je svojo 80-tetnico stavit v krogu svoje družine. Kljub tefom mu ni videti, da ima za seboj že tako tepo življenjsko dobo, saj je še vedno krepak in čvrst. Čeprav je v svojem živtjenju mora) mnogo garati, po pokticu je bit namreč kmet, je z veseljem oprav-tjat svoje deto na potju in v gozdu ter se poteg tega še trudil, da je kaj .zraven" zastužit, saj je preživet dobo dveh svetovnih vojn, ko so bili res težki časi. Svoj dom je žeto tjubit, ga negovat in ohranit svojim potomcem. Ker je jubilant tudi naročnik in zvest bratec Stovenskega vestnika, se pridružujemo števitnim čestitkam z željo, da bi nam ostat ohranjen še mnogo zdravih in srečnih tet. V petek 22. marca je obhajata svojo 80-tetnico Marija Kropivnik. Tudi njeno živtjenje je potekate ob skrbi in detu na kmečki hiši. Ktjub njenim tetom in težavam, ki jih je prestata po operaciji, je še vedno dobre votje in z zgtedno pofrpež-tjivostjo prenaša težave živtjenja. Stavtjenko so, kot mnogo drugih zavednih koroških Stovencev v času nacizma, 14. aprita 1942 skupno s pred teti umrtim možem in družino pregnali iz drage domovine v mrzto tujino izsetjeniških taborišč v Nemčiji, od koder je morat njen sin Tomej v nemško vojsko. Se pred nedavnim smo poročati o njegovi smrti, kateri je v vetiki meri bila kriva poškodba, ki jo je dobit med vojno. Mnogo trptjenja in težkoč je prišlo nad našo stavtjenko, vendar je vse to junaško premagata in pri tem ostata vedno zvesta pripadnica stovenske narodne skupnosti na Koroškem. Za njen praznik ji iskreno čestitamo in ji ktičemo še na mnoga teta. Znanost odkriva skrivnosti Dosedanja izkopavanja na Štalen-ski gori (1058 m) so pokazala, da je bilo tam pred 2000 leti utrjeno keltsko mesto, ki je imelo v zadnjih dveh stoletjih pred našim štetjem osrednji položaj v keltski kraljevini Noricum. Leta 15 pred našim štetjem so Rimljani zavzeli to keltsko kraljevino brez boja in mesto na gori je postalo središče njihove zasedbene oblasti. Še do pred nedavnim so si zgodovinarji in arheologi belili glave, kakšno ime je imelo nekdanje naselje na Štalenski gori. Domneva, da se je imenovalo Virunum, se je izkazala za pravilno, tako da tudi ta uganka ni ostala skrivnost. 25 let trajajoča izkopavanja na Štalenski gori so prinesla nadaljnji dokaz za identifikacijo starega mesta na gori. S tem, da so arheologi odkrili mogočno keltsko utrjeno obzidje na vrhu Štalenske gore, se je dokončno utrdila domneva, da se je nekdanje razkošno o-premljeno mesto na gori imenovalo — Virunum. Torej prav tako kot poznejše glavno mesto rimske province v dolini na Gosposvetskem polju. Pravzaprav bi do tega spoznanja lahko prišli že pred 20 leti, ko so v bližini rimskega reprezentativnega poslopja našli kos marmornatega kamna, na katerem je bil zapisan del stavka, ki se je končal z besedo „vi- run ..." Ker pa arheologi takrat niso vedeli vsega tistega, kar vedo danes, temu stavku na kamnu niso pripisovali večjega pomena. Domnevali so, da so prebivalci mesta Virunuma (ustanovljeno leta 45 po n. št.) na današnjem Gosposvetskem polju, ta kamen poklonili oziroma posvetili prebivalcem starega mesta na gori. Prav ta domneva pa je bila napačna. Izkopavanja na Štalenski gori so prinesla zanimivo odkritje, da niso našli nobenih najdb, ki bi segale preko dobe vladanja rimskega cesarja Klavdija, ki je vladal od 41 do 54 po n. št. To odkritje oz. spoznanje potrjuje mnenje, da Virunčani v dolini tega kamna niso mogli darovati oz. posvetiti prebivalcem na gori, ker le-teh sploh ni bilo več tam (mesto je bilo prazno in zapuščeno). Kamnoseki ominoznega kamna torej niso bili doma iz Virunuma v dolini, kot se je prvotno domnevalo, marveč so bili domačini z gore. Prav to dejstvo pa je ključ k rešitvi uganke, tako da sedaj brez pomislekov trdijo, da se je nekdanje mesto na Štalenski gori imenovalo Virunum. Rimljani so to ime pozneje prevzeli in prenesli na novo zgrajeno mesto v dolini. Tako je znanost v teku let rešila tudi to skrivnost, o kateri je prevladovalo mnenje, da ne bo nikoli rešeno. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton kolikor je bito najbolj nujno, in pazit, da ga kotosi, med kaferimi se je frktjat, ne bi zmleli. 2e nekaj ur se je vozit z nemškim transportom. Dotga kotona kamionov, natovorjenih s hrano in municijo, se je počasi in brez zastoja pomikata po dotini. Ob vrtni ograjti se je bita od njega jokaje postovita mati. Prvič se je zgodito, da je ni objet in ne potjubit, še besede ji ni privoščit. Spor z materjo mu je zagrenit ve-setje do živtjenja in votjo do boja. Zavedat se je, da sedi somo zoradi nje tu med Nemci, ki nemirno kinkajo pod četadami in se ozirajo v zasnežene robove, od koder preži nanje smrt. Ona ga je fako vzgojita. Ona je netita v njem jezuitski žar. Ker ji ni uspelo spraviti ga v semenišče, ga žeti napraviti za mučenika. Kako neumen je bit, da jo je postušatt Zdaj se je pretomito, kar bi se bito morato že davno, takrat, ko mu je odgnata Ano in jo pahnita v nemške roke. Črni vrh je pregrize) njegovi duši dno. Samozavest se je počasi iztekala kot voda iz posode. Z Zadlogarjevo je bit dober, kolikor je moget biti. Prirastto mu je k srcu, čeprav ni čutit do nje posebne tju-bezni. Dva brata in sestra so šti v smrt pravzaprav po njegovi krivdi, domačija je osameta in mati je od žo-tostti zbtazneta... Dektetu se je skušat oddotžiti za to. Skrivoma ji je kupovat obleke in ji prinašat tudi druga dorita. Mati in sestra nista marati zanjo, vsaka iz svojega raztoga. Tudi za ženo bi jo navsezadnje vzet, če ne bi imet doma predsodkov, ker je kmetica. Morda bi potem zbtedete slike krvavih trupet in ruševin, ki jih je videvat v sanjah ... Dekte je te zoradi njega ostata pri hiši. Kadar je bit doma, je prišta vsako noč k njemu teč. iz svoje bedne podstrešne sobice, ki je bita od nekdaj namenjeno stužkinjam, je v sami spatni srajci pritapata k njemu in potem spet od-šta kakor sanje. Ljubita ga je. Zdaj ji je bit on vse na svetu. S svojo zdravo kmečko ustužnostjo mu je darovata vse, kar je mogta. Navadit se je njenih vetikih, toptih prsi in njenih vročih bokov in neposrednosti, s katero se mu je vdajata. Kadar je bit živčno otopet in zdelan, ji je bito dovotj, če se je tahko samo pritisnita k njemu in ga tjub-kovala. Priljubita se mu je tudi zavotjo tega, ker ga je samo gtedata s temnimi, zauptjivimi očmi in ga občudujoče po-stušala. Zanjo je bito vse novo. Najsi j