ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. januarja 2004 Leto XIV, št. 2 ČRNI ZLAT PORABJA STR. 3 »VSE JE MOGAUČE, ČE SE ŠKE« STR. 4-5 Svetki kulture Zdaj, ka so za nami in pred nami svetki kulture - 22. januar je den madžarske kulture, 8. februar pa praznik slovenske kulture - mi je na pamet prišo en stari telefonski pogovor. Tauma je že kakšni deset lejt. Zgodilo se je nej dugo potistim, ka je Slovenija gratala samostojni rosag, ka je dobila svoje simbole, zastavo, grb pa himno. En den je cingo telefon v naši pisarni, isko me je urednik madžarskoga radiona za kulturno redakcijo. Pito me je, če poznam slovensko himno pa mi je začno gučati verze slovenske himne v madžarskom je ziki: Éljenek mind a nemzetek... Ja, ja sam pravla, tau je slovenska himna. Žive naj vsi narodi..., sam ma recitirala isti verz v slovenskom geziki. »Gvüšno, ka je tau slovenska himna?« sam čüla njegvi nevörni glas iz telefona. »Nej ste se zmautili?« Te mi je že zatok malo prejk prišlo, nejsam znala, če si norca bere z mene ali pa mi rejsan ne vörvle. »Dajte mi valati, ka poznam slovensko himno,« sam ma odgovorila malo zbantüvano, malo čemerasto. »Tau so verzi iz Prešernove pesmi Zdravljica, stere so vöodebrali za slovensko himno.« »Ste vi Slovenka?« me je spitavo tadala. Nejsam vedla, če se špota ali se šali. »Ja, Slovenka sam, ka pa vi mate pri tom?« - sam ga pitala. »Bojte ponosni (büszke) na tau, ka ste Slovenka,« mi je pravo eni dvakrat, »ge sam ešče nej sre-čo naroda, steri bi v svoji himni spejvo o sreči in svobodi drugi narodov. Nacionalne himne ali gučijo o junaški usodi in zgodovini lastnoga naroda ali prosijo blagoslov od Boga na svoj narod, dapa ka bi si kakšen narod odebrau verze, steri gučijo o tom, ka naj na svejti nede več kordjenjé, ka naj bi vsi narodi bili svobodni, tou sam ešče nej čüjo. Kakšen kulturen narod! Rejsan ste leko ponosni, ka ste Slovenka.« V tistom momenti sam rejsan bila ponosna. Doživela sam pa takše trenutke tö, da me je malo bilau sram, ka sam Slovenka. Lani je bila nogometna tekma med madžarsko pa slovensko reprezentanco v Murski Soboti. Že te se mi je malo čüdno vidlo, gda so špilali slovensko himno, ka nejga takšne tišine na stadioni, kak bi se šikalo. Gda je pa pihalna godba zač- nila špilati vogrsko himno, so tej najbole vročekrvni slovenski navijači (szurkolók) začnili kričati, füčkati, ka se je kumin čüla melodija. Sram me je bilau, ka so oni tö »naši«. Pa vörvlite, nej samo zatok, ka se je tau zgodilo s himno države, v steri živem. Če bi se tau zgodilo s sterokoli himno na svejti, bi me ranč tak sram bilau. Sram me je bilau zavolo nekulturnoga obnašanja, zavolo nepoštüvanja simbola druge države. V tistom trenutki sam nej bila ponosna na tau, ka sam Slovenka, če rejsan se je nekulturno obnašala samo prgiška lidi. Obadva kulturna svetka sta povezana s himnami rosaga. Den madžarske kulture je 22. januar, den, gda je pesnik Ferenc Kölcsey leta 1823 do- končo pesem, stera je kasneje gratala himna Madžarske, 8. februar, slovenski kulturni praznik, je den smrti najvekšoga slovenskoga pesnika Franceta Prešerna. On je leta 1844 napiso pesem Zdravljico, stera je gratala himna samostojne Slovenije. Prausni lidge dostakrat mislimo, ka je kultura samo visoka kultura, literatura, glasba, slikarstvo, gledališče... Ne pomislimo na tau, ka je kultura vse tau, ka smo mi, ka je kaulek nas. Vsakdanešnja kultura smo mi sami. Kak se obnašamo na cesti, v družbi, na delovnom mesti, kak poštüvlemo starejše, naravo. Gnesden je vse vekši razmak (eltérés) med t. i. visoko kulturo pa vsakdanešnjo kulturo. Nastajajo stvaritve visike kvalitete, masovne medije nas pa zasipajo z nikanej vrejdnimi filmi, serijami, med sterimi se prausni lidge težko znajdemo, težko najdemo prave vrednote. Živemo ovak, živemo bole brž, nejmamo časa (ali si ga pa ne najdemo) eden za drugoga. Samo ena pelda! Gda sam ešče deklična bila, sam si nej mogla zmisliti, ka bi išla po vesi, pa če bi koga srečala, bi se ma nej poklonila. Starejšim smo se poklanjali 'Hvalen bojdijezuš Kristuš', menje starim 'Baug daj', dapa ka bi se nej poklonili, tau smo si ranč misliti nej smeli. Gnesden se buma zgodi, ka se po naši vasaj mlajšom starejši naprej poklaunijo, ka bi ovak tak mimo nji šli, kak če bi je sploj nej bilau. Tak se vidi, ka je tau malenkost, dapa dajte valati, ka nej. Gnes se ti ne poklonijo, zranja ti ne dajo prejk mesto na busi, potistim te gorsünejo, gnauk pa leko z nji gratajo tisti »navijači«, steri füčkajo, gda se špila himna kakšoga drugoga rosaga. Vsakdanešnja kultura je zatau, ka bi tau nej dopistila. Na tau tö pomislite, če pridete na programe ob kulturnem prazniki. Kulturni praznik za mlajše organizira Državna slovenska samouprava in de 6. februara v Slovenskom domi v Monoštri. Mladino pa starejše pa čaka Slovenska zveza 15. februara na predstavitev pesmarice Füčkaj, füčkaj, fantiček moj in zbirke Andovske prpovejsti. Marijana Sukič 2 Publicistične novosti med Slovenci na avstrijskem Štajerskem SIGNAL BI LAHKO POSTAL KOLEDAR Slovenci v zvezni deželi Štajerski so primer, kako zelo različna je (lahko) politika do manjšin v eni, srednje veliki evropski državi kot je Avstrija. Po še zmeraj mednarodno veljavnem dokumentu, avstrijski državni pogodbi iz leta 1955, ki je Avstriji prinesla status samostojne in nevtralne države, imajo enake pravice Slovenci na Koroškem in Štajerskem in Hrvati na Gradiščanskem. Tako je zapisano v prvem odstavku sedmega člena ADP. V vsakdanjem življenju pa so med tremi manjšinami, ki so v državni pogodbi, zelo velike razlike, tolikšne, da položaj teh manjšin v doglednem času, denimo nekaj desetletij, ne bo izenačen. Čeprav tako koroški Slovenci kot gradiščanski Hrvati zvezno in deželne vlade pa tudi matične države sproti in nenehno opozarjajo na še zmeraj neuresničene obveznosti iz državne pogodbe, je daleč daleč najslabši položaj Slovencev, ki živijo v zvezni deželi Štajerski, po številu največ v vaseh ob avstrijski Radgoni/Bad Radkersburgu. Kaj bistveno se položaj štajerskih Slovencev ne bo hitro spreminjal po članstvu Slovenije v Evropski uniji, oblikovale se bodo primernejše okoliščine, da slovensko govoreči prebivalci na avstrijskem Štajerskem postanejo manjšina. Ob omenjeni državni pogodbi, ki izenačuje štajerske Slovence s Slovenci na Koroškem, kaže omeniti pomembno politično spremembo na Dunaju, in sicer je urad zveznega kanclerja prvič povabil štajerske Slovence v skupni manjšinski sosvet s koroškimi Slovenci. V formalnem smislu to pomeni - tako predvideni član soseveta in predsednik Kulturnega društva člen 7 Branko Lenart - politično priznanje štajerskih Slovencev. Bodi dovolj o načelni, čeravno zelo resni problematiki štajerskih Slovencev. Za vzpodbudo je vse, kar se dogaja v Kulturnem domu -Pavlovi hiši v Potmi, za kar vzorno skrbita Suzane Weitlaner in Mihael Petrovič, njima v pomoč je vse bolj tudi mladi koroški Slovenec Robert Muscherlin. Tokrat o dveh, najnovejših knjižnih izdajah, in sicer stalni publikaciji Signal in Znanstveni zbirki Pavlove hiše, drugi knjigi. Signal poznamo že več let. Izhaja enkrat letno s tematiko, povezano s štajerskimi Slovenci in tudi drugimi vsebinami z obmejnega prostora Avstrije in Slovenije. Z najnovejšo številko je Signal spremenil zunanji, videz, predvsem pa pristop do vsebine oziroma sporočilnosti. Vse do letos je ob Signalu tudi pisalo Dvojezično je boljše, objavljeni teksti niso bili dvojezični, ampak v jeziku avtorja s krajšim povzetkom v drugem jeziku: če je bil pisec nemško govoreč, je prispevek napisal v svojem jeziku, povzetek pa je bil v slovenskem jeziku in obratno. Po novem, zagotavlja urednik Mihael Petrovič, bo Signal dosledno dvojezičen. To naj bi bila, je zapisano v spremni besedi, želja bralcev. Signal ima 114 strani večjega formata, kar pomeni, da je v njem dovolj člankov za publikacijo, kot je Porabski Slovenki koledar. Ideja, ki sem jo podpisani ponudil, se je uredniku Signala zdela dobra, če jo bo sprejel, pa bomo videli še letos. Vsebina zadnjega Signala je pestra in celo izzivalna, za kar je v uvodnem eseju poskrbel Marjan Pungartnik, publicist iz Maribora, ki je razmišljanje naslovil Manjšine kot talci. Piše: „Problematika manjšin ima več strani, lahko bi rekel, da ima več ostrih robov, na katerih se jeziki brusijo ali porežejo. ” Obsežen je tekst o Apačah (v Sloveniji) - Nekoč in danes in tako do konca Signala. Posebej izstopa zapis Večer na Sladki Gori, v katerem Georg Frena opisuje nekaj let skupnega življenja z zelo znanim avstrijskim pesnikom Aloisom Hergouthom, ki je štiri desetletja živel na slovenski strani, v majhni koči na Sladki Gori. Zelo zgovorne so tudi fotografije z razstave, ki je v Pavlovi hiši, prikazujejo pa dogajanje na avstrijski strani med slovensko osamosvojitveno vojno leta 1991. Razstava v javnosti manj znanih fotografij je zbudila tolikšno pozornost, da je niso zaprli po enem mesecu, ampak bo odprta še ves februar. Zgodovinar mlajše generacije mag. Heimo Halbrainer je leta 1998 napisal v nemškem jeziku knjigo Po sledeh protestantov, Judov, Romov in Slovencev v Radgoni in okolici. Zdaj je knjiga, v Znanstveni zbirki Pavlove hiše, izšla v slovenskem prevodu in „ponuja velikemu krogu bralcev zgodovino z velikimi historičnimi dejstvi in z velikim številom podob z zornega kota od spodaj. Naprimeru mesta Bad Radkersburg in njegove okolice prikazuje pisec zgodovino manjšin, ki je delno pozabljena ali potlačena, torej tisti del kompletne slike, ki šele odkrije celotno zgodovino,” ocenjuje Mihael Petrovič in dodaja: „da je bil pričujoči vodič o manjšinah v zadnjih štirih letih posredovan več kot 2 tisoč zainteresiranim. Veliko povpraševanje iz Asvtrije, Slovenije, držav sosed in celo z one strani oceana nam je dalo pobudo za drugo izdajo brošure.” Zaradi zanimanja so natisnili knjižico tudi v angleškem jeziku. In zdaj kratko „pojasnilo” za nekoliko daljši uvod v pričujoči zapis. Štajerski Slovenci so ena redkih manjšin v Evropi, ki nimajo ne radijskih ne televizijskih oddaj pa tudi časopisa ne premorejo, kot koroški Slovenci ali gradiščanski Hrvati. Podobne so tudi primerjave v šolstvu, dvojezičnih topografskih in drugih napisih, slovenščino v javni in uradni rabi in na ostalih področjih. Tudi zato nekateri strokovnjaki uporabljajo za štajerske Slovence termin „tiha manjšina.” eR István Hiller v Lendavi in Ljubljani Madžarski minister za nacionalno kulturno dediščino Istvan Hiller se je pred kratkim mudil na dvodnevnem obisku v Sloveniji. V Lendavi si je najprej ogledal kulturni dom, ki ga gradijo že od leta 1995. „Jaz raje gledam v prihodnost kot v preteklost, vem sicer, kaj se je dogajalo, pa tudi, da se dela že nekaj tednov nadaljujejo. Kmalu bo prišla pomlad, nato poletje in upajmo, da bo do takrat ta objekt tudi dokončan. Iskreno upam, da bomo 20. avgusta, ko je madžarski nacionalni praznik in hkrati praznik občine Lendava, lahko tu skupaj praznovali. ” Tako je na vprašanje, kaj meni o počasnosti gradnje kulturnega doma, v katerega je bila do zdaj vložena že milijarda in 400 milijonov tolarjev, povedal minister Hiller. Od 400 milijonov tolarjev, ki so potrebni za dokončanje objekta, bo 100 milijonov preko Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti zagotovila madžarska država. V lendavskem Kulturnem domu (z leve) veleposlanik R Madžarske v Ljubljani Gabor Bági, minister István Hiller, župan občine Lendava Anton Balažek in predsednik madžarske samoupravne skupnosti György Tomka. Drugi dan obiska sta se slovenska ministrica za kulturo Andreja Rihter in madžarski minister za nacionalno kulturno dediščino Istvan Hiller, ki je bil prvič na uradnem obisku v Sloveniji, v Ljubljani dotaknila medvladnega programa sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti za obdobje 2000-2003, ki je potekel konec minulega leta, a ostaja v veljavi še šest mesecev. Sogovornika sta bila enotna, da je sodelovanje med državama dobro razvito ter da ga želita negovati in razvijati tudi po 1. maju, ko bosta Slovenija in Madžarska vstopili v EU. Po pogovorih je minister izročil madžarsko nagrado Pro Cultura Hungarica Jožetu Hradilu za dosežke na področju prevajanja. Hvala vrtci Murska Sobota Istina, ka so Svetki že daleč, dapa tak mislimo, ka je baukše sledkar kak nigdar. 16. decembra je prišla v naš vrtec vzgojiteljica Helena iz Murske Sobote. Mlajši so bili veseli, zatok ka smo se pripravlali na »Božič« v našom vrtci. Helena je etak začnila gučati mlajšom: »Ko sam se peljala prejk granjce, sam srečala Božička. Pito me je, kam idem.« »Vej pa na Gorenji Senik v vrtec,« sam mu pravla. »Dobro, ka sam te srečal, mam darila za vrtec, za mlajše. Tö njim odnesi!« je pravo Božiček. Helena je vzela darila iz velke torbe: božično jelko iz papirja, lejpe knjige in kekse. Mlajši so trno pridno delali, da bi kem prva leko pogledali knjige Zajček Vili in koštavali kekse. Okinčali so krispan z bejlimi in zlatimi zvejzdami, pobarvali karto za stariše. Po tistim so vsakši den vzeli knjige izpod krispana in je obračali, gledali. Lepau se zahvalimo Otroškomi vrtci Murska Sobota za darila, ravnatelji in vzgojiteljicam želimo vse dobro. Delavci in mlajši vrtca Gorenji Senik Porabje, 29. januarja 2004 3 Črni zlat Porabja Prejšnji keden, gda sam se v Števanovci pri üti tapelo, sam vido, ka se obadvej ore kadita. Stano sam z autonom pa sam pito enega starejšoga možaka. »Zaka se na üti obadvej ore kadita?« »Pa ne vejš, ka so že minauli trej krali?« »Pa ka te, če so minauli trej krali,« »pravim, »orej se zato ešče nej trbej kaditi.« »Kak prvin, zdaj tö na trej kralovo začnejo olau (bučno olje) delati, če etak bola razmejš,« so prajli pa so goraseli nabiciklin. Nika se še sto pitati, dapa možak so se tak odpelali, ka so ranč znak nej poglednili. »Dobro, Zdaj že razmejm, če bi s tejm začnili, te bi že na začetki razmo,« si mislim. Če sam že gnauk tau tö zvedo, ka gda začnejo olau delati, te Zdaj poglednam, kak ga delajo. Že audalič se je čülo kričanje vö iz künje. »Telko ji djeste kak Rusov,« si mislim pa dvera vöodprem. Pa skur sam nej zavado. Iz Ritkarovec Vajnini pa Trejberni so olau vküp delali. Vse vküp ji je sedem bilau, zato je taša velka rajža bila. Pri stenej v žakli pa puno goščic bilau. • Čidne so te vnaudje goščice? »Tau, ka tü vidiš, so vse naše,« se smejejo Vajnin Miška. • S tauga telko olaja dobite, ka deset lejt ga neponüceta. »Tau se nika ne boj! Če bi divjačina dopistila, te bi ešče več meli, zato ka je tikvino olje sploj zdravo pa dobro tö. Mi ga sploj radi mamo. Zdaj so že barbejrge tö gora prišli, ka dosta betegov leko vrači z tejm olajom.« • Goščice ste lüpali ali ste taše posadili, stere nej trbej lüpati? Golice mate? »Mi taše mamo, stere nej trbej lüpati, brez lüpinja so naše. Stera lüpati trbej, s tistimi je več dela. Mi smo je samo posišili pa so že kreda tö. Tak smo vpamet vzeli, ka te goščice, stere nejmajo lupinje, bola gausti olau davajo pa vejn baukšoga tö.« • Kak trbej goščice sišiti? »Gda človek goščice siši, te najbole na tau trbej skrb meti, nej ka bi je zežgo. Zato, ka če je zažge, tiste te že menje olja dajo. Najbaukše, če venej na sonci posenejo pa lejpe zelene ostanejo.« • Kelko olaja dajo goščice? »Tri kile goščic eden liter.« • Nika sploj dosta vas je prišlo, nej? »Dvej družine smo Zdaj vküp. Vse vküp skur stau kil goščic mamo. S telšimi goščicami zato delo tö djeste. Istino, ka Zdaj je že vse na mašine napravleno. Letos je že mejsanje tö na mašin, ka je nej mala pomauč. Ka na rokau trbej delati, tau je praženje.« • Leko kaj zapravi človek, gda tikvino olje dela? »Leko zapravi, zato pa sploj skrb trbej meti. Tü v Števanovci je mojster Karel Bedi. On tau vse pela. On povej, ka trbej delati. Tau tö nej vseedno, kak dugo človek praži goščice. Dočas ka bejli špar dé gor, dočas je ešče dobro, dapa gda že spar taminé, te že brž dola trbej vzeti posaudo z ognja zato, ka te že olau tagori. Če Karel Bedi na vse dobro skrb ma, te edna kila goščic štiri decina olaja tö vöda.« • Kak je bilau te, gda ste vse z rokauv delali? »Te smo zato tö naprajli pa smo dobro naprajli. Ranč tak je te trbelo skrb meti kak Zdaj. Te je sploj važno bilau, naj se goščice, gda so se že spražile, ne raz(h)ladijo vö. Zato ka če so bole vrauče bile, te je več olaja leko vöpotežo iz nji. Če pravico povejmo, te je zato bola težko bilau kak zdaj, gda vse na mašine mamo.« • Karel Bedi, meni so tak prajli, ka ste vi mojster tauma, kak trbej tikvino olje delati. Ta bi prajli nam na kratko kak se tau dela? »Važno je, ka naj goščice zelene baudejo pasüje, zato ka te dajo vö najbaukši pa največ olaja. Ge je sploj zažgejo, gda je sišijo, te menje olaja dajo. Najprvin goščice dolasemelemo. Putejm mejsimo. Tau Zdaj že tö mašin dela. Tau je prvin žensko delo bilau. Gda so se vküpsemlete goščice omejsile, te je na ognji pražimo. Putejm je dejemo na prešo. Prvin so z rokauv prešah, dapa Zdaj že tau tö na mašin mamo naprajto.« • Mašin potejži telko kak štirge moški? »Ka potejži telko? Ešče več! Kauli 180 barov potejži. Gda je preša cejli olau vösprešala, te pogačo vövzememo pa tisto posaudo, stera tak vögleda kak eden lüknjasti pistjer, znauva nalajemo pa se vse začne znauva.« • Ka dela lüstvo s pogači? »Edni je vküpsemelejo pa sončevno olje vlajejo gora. Eden den tak stoji potistim je pa znauva vösprešajo. Dapa tau je več zato nej tašo, kak tisto ka prvin vösprešajo. Tau je že drügi klas olau.« • Vidim, zato lačni pa žedni ne ostaneta - pravim znama Vajninoma Miškam. »Na tau smo zato skrb meli. V korbla smo prinesli s seuv malo piti pa djesti tö. Nej zaman pravijo, ka sto je nej djedec pa pivec, tisti je nej delavec.« Rad bi ešče austo med tejmi karažnimi lüdami, samo časa sam nej emo več. Dapa za edno vöro, gda sam Že v Varaši bijo, so mi ešče zato napamet prišli. Najbola tisto, gda so mepitali, če si ne vzemem dola kaput. Te sam ešče nej vedo, ka zaka so me tau pitali. Kasneje sam že vedo, gda me je vsakši spitavo, kakšno sago mam. K. Holec Pri pražanji trno trbej skrb meti. V kanto teče črni zlat Porabja. Kvadrilaterala Srečanje predsednikov vlad Na Brdu pri Kranju je v petek, 30. januarja 2004, potekalo srečanje predsednikov vlad in visokih predstavnikov držav Kvadrilaterale - Hrvaške, Madžarske, Italije in Slovenije. Republika Slovenija je v letu 2003 predsedovala Kvadrilaterali in je enoletno predsedovanje na tokratnem vrhu predala Madžarski. V času slovenskega predsedovanja je bilo uresničenih več zamisli za sodelovanje na področjih notranjih zadev, obrambe, prometa, kulture, regionalnega razvoja, gospodarskega sodelovanja, zaposlovanja, informacijske družbe in varovanja okolja. Politični namen in osnova povezovanja v Kvadrilateralo je aktivna podpora članic pri vstopanju v evroatlantske integracije. Hkrati predstavlja pobuda mesto za posvetovanja in oblikovanje skupnih stališč do dogajanj v geografski regiji, v katero sodijo članice. Kvadrilaterala se je v osmih letih delovanja (od leta 1996 do 2000 še kot Trilaterala) utrdila kot oblika meddržavnega regionalnega sodelovanja, ki je postala prepoznavna oblika povezovanja tudi v širšem evropskem prostoru. Glavna tema tokratnega vrha na Brdu pri Kranju je bila razprava o trenutnih političnih razmerah v širši regiji jugovzhodne Evrope in možni prihodnji vlogi Kvadrilaterale v luči širitve Evropske unije in zveze NATO, saj bosta letos Madžarska in Slovenija postali članici EU, Slovenija pa še tudi članica Severnoatlantske zveze. Porabje, 29. januarja 2004 4 OD SLOVENIJE... Slovenija in Latvija bi radi tesneje sodelovali Slovenija in Latvija imata izvrstne odnose, obe državi pa se zavzemata za izboljšanje gospodarskega sodelovanja, sta bila po pogovorih v Ljubljani povedala zunanji minister Dimitrij Rupel in latvijska zunanja ministrica Sandra Kalniete. Slednja se je mudila na uradnem obisku v Sloveniji, razen z ministrom Ruplom pa se je sestala tudi s premierom Antonom Ropom, ki naj bi z gospodarsko delegacijo kmalu obiskal Latvijo. Državi delita stališče, da se mora medvladna konferenca končati čimprej, nasprotujeta pa tudi Evropi dveh hitrosti. Latvijska zunanja ministrica se je s slovenskimi sogovorniki, poleg Rupla in Ropa jo je sprejel tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor, sestala pa se je tudi s predsednikom republike Janezom Drnovškom, razen o evropskih temah, pogovarjala tudi o odnosih med EU in Rusijo, razmerah v Belorusiji in Gruziji, kar Slovenijo zanima predvsem v luči predsedovanja Organizaciji za varnost in Sodelovanje v Evropi v letu 2005, in položaju v Iraku. Enotna revija za Slovence v zamejstvu in po svetu Komisija državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi predsednik komisije Franc Pukšič, se je pred dnevi seznanila s problemi izdajateljev pri izdajanju revij, namenjenih Slovencem v zamejstvu in po svetu. Komisija je Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu predlagala, da pripravi ustrezne rešitve glede izdajanja revij za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki naj temeljijo na analizi sedanjega stanja in ob sodelovanju s sedanjimi izdajatelji in organizacijami civilne družbe, ki izdajajo revije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot je pojasnila nova direktorica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Jadranka Šturm Kocjan, je urad že storil prve korake, pripravljen je tudi koncept nove revije, kmalu pa naj bi tudi objavili ustrezen javni razpis. Menila je, da bi morali revije, ki sedaj izhajajo, združiti in nadgraditi. Napovedala je, da naj bi javni razpis objavili v mesecu dni, nova revija pa naj bi izšla 1. maja letos. Benka Pulko »Vse je mogauče, če se ške« »Bodi to, kar hočeš biti, sicer naj to, kar si, umre, ker nisi nič«. Tau je ena miseu gospauda, ka je živo že dosta dosta lejt nazaj pa se njemi pravi William Shakespeare. In tou miseu je za uvod svoje knjige vöodabrala ženska, štera se je pet pa pau lejt z motorom vozila po svejti, po 75 rosagaj na sedmij celinaj pa je te zavolo toga štirikrat prišla v eno knjigo, ka se ji pravi Guinessova knjiga rekordov. Sama pa je o svojoj pauti napisala tüdi eno velko knjigo z naslovom Po Zemlji okoli Sonca, v šteroj je na 220 stranaj 385 lejpi kejpov pa dosta dosta toga zanimivoga najdete o tom, ka je na pauti doživela. Benko Pulko so pred nekaj dnevi bralci novin Jana razglasili tüdi za Slovenko leta 2003. Samo, pojmo po vrsti. Ste že gda senjali, ka bi doma vse tanjali pa bi šli nekam, ta daleč? Priznajte, ka ste. Samo ka je te pri tej senjaj ostalo. Pri Ptujčanki, štera žive v Ljubljani, pa je nej bilou tak. Gda je 7. januara 1997 gledala v plafaun svojoga stanovanja, si je tak brodila, ka se bliža njeni 30. rojstni den pa ka bi ona neka spremenila v svojom žitki. Odlaučila se je, ka de šla na paut okoli svejta, nej sama, liki z motorom. Povejdano, napravleno! Do 19. junija, gda je s fligarom pa s svojim »Rdečim pojbom«, kak je krstila svoj motor, BMW F650, v Ameriko odletejla, jo je ške dosta dela čakalo. Mogla je sponzore najti, takše lidi pa firme, ka so podprle njeno »nauro« idejo, ka de se dvej lejti po svejti vozila pa tüdi motor se je bilou potrejbno navčiti voziti. In tak, gda je mejla 635 (!?!) kilometrov na števci, je zapistila malo deželo na sončni strani Alp. Že v Ameriki, na začetki poti, je gor prišla, ka je svejt vekši, kak je mislila, pauleg toga pa jo je vsigdar nekaj »zbantivalo«. Na Floridi se je zalübila v padalstvo (ejtő-ernyőzés) pa je neka časa ostala tam, ka se navčila z lüfta skakati. Kesnej, v Južni Ameriki se je šla potaplat (búvárkodni) pa vse drüge norosti je delala. Ena od njij bi se skoron nej preveč do- bro skončala. Dobila je povabilo, ka naj pride na svetovni kongres popotnikov in avanturistov. »V okviri toga kongresa smo šli jahat, s konjami nosit. Eden Talijan, ka je künje posojo, me je pito, če sam ge že kaj prlej jahala, pa sam pravla, ka sam, zatau so mi dali najbole divjoga konja, pa je nej bilou dobro. Konji so se nekan slabo počütili, ge sam mejla slab občutek in ške gnes sam čemerna, ka sam nej toga občutka poslüšala. Tisti den sam se tüdi ges slabo počütila, vö sam metala, lagvo mi je bilou, pa sam vseeno šla. Te pa sta se dva konja zaplela, začnila sta noreti po tlakovanoj pauti. Kaubojski kolapoš šteroga so mi dali, čiglij sam ges prosila za čelado, za ši- šak, je samo odneslo z moje glave, mene pa tüdi s konja. Te se samo še spomnim krvi pa toga, ka sam se tü pa tam zbidila. V paniki so me začali vlačiti se pa ta. Spomnim se, ka sam se začnila drejti, naj me pistijo pri meri. Gda sam prišla k sebi, gda sam se za malo več minut zbidila, sam jim naročila, naj poskrbijo za rešilca (mentő) pa so pravli ka za takše nesreče nemajo rešilca. Te sam čisto znorejla. Krvavela sam kak pujcek, ka ga zabadajo, pa prajla: Bejžte pa ne pridite nazaj, dokejč ne pridete nazaj z rešilcom. Pika. Prišli so nazaj paprajli, ka so najšli rešilca, samo ka nema bencina, če bi ges prej plačala bencin«. Tau je tüdi napravila, plačala je bencin pa se dala odpelati v najdragšo bolnico v Varaši Quito, gde je vala baugi po nekaj dnevaj pa začütila roke pa noge, pa malo zatem je že pa sejdla na svojom motori pa se odpelala nauvim dogodivščinam na paut. Njenoga rdečega pojba sam že omejnila. Da pa te pojep, tüdi njen najvekši padaš na pauti, je grato celou njeni mauž. »V Pakistani so lidge prajli: »Joj, bejla ženska, ka ške sama titi v arabski svejt, tau se nede dobro skončalo. Arabci do mislili, ka iščeš moža«. Nej nej, ge že mam moža s sebov, sam jim prajla, oni pa nazaj, ka se te moram rejsan oženiti. Šla sam pa si za devet dolarov küpila prstan in si ga dala na rokau. Gda sam prišla na parkirišče, sam motauri zapopejvala poročno koračnico, pa je bilou. Moram povedati, ka je fajn mauž, nigdar mi prauti ne guči, pa se nika ne buni; če se mi njegov glas ne vidi, ga dojvgasnem, pa je. Pauleg toga ne nosi srakic, nika negej, tü pa tam njemi trbej samo bencin dati, pa je.« Dosta vsega se je zgaudilo v 2000 dnej, ka jih je preživela od Severne do Južne Amerike, celou na Antarktiko k pingvinam je šla poglednit, te pa v Avstralijo, Azijo, Afriko, pa nazaj prejk domanje Evrope (dva dni je bila tüdi na Vogrskom), se je s svojim maužom 10. decembra 2002 na Ptuj nazaj pripelala. Ka si je te brodila, gda je zadnje kilometre do Slovenka leta 2003 Porabje, 29. januarja 2004 5 nadaljevanje s strani 4 dauma se vozila, tak kak slovenski pregovor pravi: »Ljubo doma, kdor ga ima,« ali pa kaj drügoga? »Ges sam se na toj pauti nigdar nej počütila brez douma, dom je tam, gde je srce in meni je bilou lepo vseposedi. Po drügoj strani pa je nindrik nej lepše kak na Ptuji. Inači je bilou, bole toplo, čiglij je bilo 10 stopinj minusa. Grad na brejgi se mi je tak vido, kak če bi malo zraso v tisti lejtaj, ka me nej bilou. Bojala sam se malo, ka gda pridem domou, ka mo tujinec, nej mi je bilou jasno, ka vse se je zgodilo v telki lejtaj, znala pa sam, ka se je dosta stvari spremenilo. Samo gda sam srečala carinika, prvoga Slovenije straj odišo, inači je bilou, lidge so me pozdravlali, mi mahali, sunce je sijalo, tak kak če bi ga što naraučo za mene.« In što se je bole spremejno, Benka Pulko ali Slovenija? »Mislim, ka sam se ges spremenila, Slovenija ške bole, prijatelji, sorodniki, domači pa so ostali takši, kakši so bili. Pametni ostanejo doma in počakajo, ka mi norci knjige napišemo pa kakša predavanja napravimo pa čüjejo, kak smo se mi meli na cesti, samo ka njim nej trbej prdišati tistoga, kak je smrdelo pakakje bolelo pa kak je bilou včasih tüdi nej lüšno, pa je bilou mokro...« Žitek, ka je biu zapakirani v škatlaj, je pomalek trbelo spraviti v red. »Gda sam bila na pauti, se mi je zdelo, ka se je dosta godilo, samo ka je zdaj več »psihološkega presinga«, doma je nej, bi pa ne bi. Na pauti je bilou dosta odvisno od mene, kama bi šla, lejvo ali desno, pod oblak, pod sunce, gnes bi, gnes ne bi; doma toga večnega, vse je splanirano, vse bi moglo biti napravleno že včeraj, v zamüdi sam, gda se zaranka ob 4.00 vržem s postele.« Se spitavlete, ka je te doma naša popotnica delala? Malo po tistom, kak je prišla, se je spravila k pisanji svoje knjige, štera je konec lanskoga leta na knjižnom senji v Ljubljani dobila tüdi lejva (oroszlán), nej živoga, liki nagrado, ka se njoj pravi Veliki krilati lev: »Gda so mi prinesli prvo knjigo, te se mi je tak vidlo, kak če bi mi prinesli dejte. Vej pa tau je moje dejte, ka sva ga naprajla z mojim maužom na pauti okoli sveta; knjigo sam delala 10 mejsecov, ka je neka več kak med lidmi (smej). Za mene je tau nej nekša klasična knjiga, za mene je tau spomenik potovanji, šteroga želejm razdeliti z lidmi. Misli, ka si je tau potovanje zaslüžilo, ka ostane zabeleženo, ka se ga lidge spomnijo, ka leko povem lidam, za koj je šlo. Kejpi pokažejo, kak sam svejt vidla, kak sam ga doživela, pa sam napisala. Tau je nej klasični potopis, tau je odgovarjanje na pitanje, kak ena ženska na enom motori premaga en svejt: Mislim, ka je bole ena vzpodbuda v pisani rejči, vsem tistim, šteri sedijo doma pa se taužijo nad svojim žitkom. Mislim, ka je rdeča nit te knjige, nej paut okauli sveta, liki rek, ka je vsemogoče, vse se da, če se ške, samo energijo trbej zbrati, odlaučiti se, vse vküp dobro zamejsiti, te pa vödržati.« Od 11. januara, gda je Slovenka leta gratala, ma Benka Pulko ške menje časa. Skoron vsakši večer jo najdete v drügom slovenskom kraji, gde na multimedijskij predstavitvaj ali pa na literanij večeraj deli svojo paut s tistimi, ka jo škejo poslüšati 36 lejt stara diplomirana biologinja, medicinska sestra in maserka pa tüdi pravi, ka preveč ne premišlavle o prihodnosti (no, ja, fajn bi bilou, ka bi izdala ške knjigo v angleškom geziki), zatou ka uživa v žitki gnes pa tü. »Napauti sam se navčila, ka če preveč premišlavleš o tom, ka te čaka, ka je tau zapravlanje časa, zatau ka človek obrača, baug pa obrne.« Silva Eöry ...mislimo lüdje večkrat, sploj pa te, gda je lepi cajt, sunce sije, ftiči pa po zraki slobaudno lejčejo. Nišče njim ne more zapovedati kama, kak daleč. Etakšoga ipa pa ne mislimo na tau, ka pride zima pa ftiči, steri ne odidejo v Afriko, dosta trpijo za volo velkoga mraza. Preživeti, tau je tejm malim stvarcam najvekša briga. Ešče v staroj leti je bilau - vsi znamo - ka je trdi mraz nastano. Eden den predpodnevom sam stala v toploj sobi pa sam gledala tavö na okno. Vidim, ka na ednoj djablani sploj dosta vrablov sedi pa čivka. Pa tak po ednom po ednom se doj z djablani pistijo, tak kak če bi doj spadnili. So že na zemlej, v mojom dvauri pa si tam iščejo gesti. Z malimi klüni si vöprberejo kakšo zmrznjeno travo, kakšo semen, ka je v ogradci ostalo. Pa najdejo kakše zrnje, ka njim ge tüj pa tam malo ta sipavlam. Tak mislim, ka nisterni ftiči za toga volo leko preživejo zimau. Tau tü dobro vejm, ka dosta pa dosta lüdi geste, steri za toga volo držijo ftičnice (madáretető), da bi te male stvari ranili. Kak sam je gledala, mi je stau pa stau misli po glavi ojdlo. Najoprvin mi je tau prišlo na pamet, ka buma ftiči si ne morejo naprajti lejpe svetke. Oni samo na tau pazijo, naj preživejo. Nagon (ösztön) je eden, steri njé tüj pa tam rejši od smrti. Zaman je božič ali silvesterovo ali ranč nauvo leto, tau oni ne doživejo tak kak največ lüdi, v toplom hiši pri dobroj hrani. Napamet mi je prišo eden mali del predgovora, šteroga je novinarka Marija Treiber, ki je z Dolenjoga Senika doma, napisala v knjigi Dolenji Senik: »Na Dolnjem Seniku je bil velki mraz. Oča je prinesel domov v žepu liščka, ki je padel z električne žice.« Pa napamet mi pride, s kakšim velkim trüdom, gorranijo ftiči svoje male. Kak je varujejo, kak se brigajo za njij. Kak oni pazijo na sebe. Občütlivi so na vsakšo malo larmo, na vsakšo malo gibanje. V tistom trenutki se vzemejo, zdignejo pa so že daleč. Na misli mi je prišlo, ka lüdje - nistarni - kak smo nesmiljeni. Nega kedna ali mejseca, ka bi nej čüli, ka na tauj ali na tistoj meji zgrabijo gaunare, ki morjene ftiče šfercajo prejk meje za dober hasek. Škrjančke pa druge lejpe nedužne ftiče. Zdaj bi leko stoj tak pravo, ka se ge za zamanjske vrable žaurgam, na tau pa ne mislim, ka dosta, dosta srmaški lüdi tü nej melo svetkov. Pa za tau samo vlado krivo držimo. Če pa nam iz svojega kaj tü trbej dati drugoma, te smo že nej tak obzirni, dobri do drugoga človeka. Vsakši je potrejben na taum svejti. Ftič ranč tak kak človek. Nej je našo delo odebrau, na smrt osoditi toga ali tistega. Tau narava (természet) obredi. Vören človek tak pravi, ka je prej tau Božja vola. Na konci mojoga premišlavanja sam stejla staupiti od okna, depa v taum trenutki so tau napemet vzeli moji vrabli pa so se nagnauk odnesli nazaj na djablan. Šanalivala sam je, ka sam je zmršila. Vej pa pod njinom perdji tü srce bije. Irena Barber Tudi socialisti so se odločili Stranka socialistov se je prejšnji teden odločila o tem, kdo bo vodil njihovo listo na evropskih parlamentarnih volitvah. Na prvo mesto so nominirali predsednika stranke in zunanjega ministra Lasla Kovacsa, na drugem mestu je bivši premier Gyula Horn, na tretjem pa Katalin Levai, ministrica brez listnice. Stranka bo svojo popolno listo objavila po svojem kongresu 12. marca. Pavlov večer 24. januarja so sombotelsko Slovensko društvo Avgust Pavel, Slovenska samouprava in Katedra za slovenski jezik in književnost organizirali Pavlov večer. Tokrat je prvič imel nastop ženski pevski zbor Društva Avgust Pavel. Za tem so gostje z Univerze v Mariboru predstavili knjigi: Avgust Pavel ter Družbenogeografska in narodnostna problematika slovenske manjšine v Porabju na Madžarskem. Tečaj slovenskega jezika Katedra za slovenski jezik in književnost na Visoki šoli Daniel Berzsenyi organizira 60-urni tečaj slovenskega jezika za začetnike. Cena tečaja in učbenika je 40.000,-Ft (za odrasle) in 20.000,-Ft (za dijake). Tečaj bo ob četrtkih, od 16. ure do 19.15 (Berzsenyijev trg 2. III/324). Začne se 5. februarja 2004 in bo trajal do začetka maja. Članom Slovenskega društva Avgust Pavel bo sombotelska Slovenska samouprava vrnila stroške tečaja in izpita, če naredijo jezikovni izpit iz slovenščine in predložijo spričevalo. Slovenski ples v Somboteli Slovenski ples v Somboteli bo 7. februara v obedovalnici Visoke šole (ul. Esze Tamás). Na bali de igro ansambel ATLANTA iz Prekmurja. Berite Porabje tüdi na spletni strani www.porabje.com Porabje, 29. januarja 2004 6 Naši mladi gasilci velko srce majo... ...pravi Jože Vogrinčič, poveljnik gasilskoga društva Gorenji Senik. Če poglednemo po naši vasnicaj društva prostovoljni (önkéntes) gasilcov, tak čütimo, da se je nika začnilo. Pred drugo svetovno bojno so po naši vasnicaj gasilci velki rekt meli. Tak, kak gnes majo v Avstriji ali v sosednoj Slovenija Znam - 33 lejt sam mejla takšo slüžbo - da so v prešnjom režimi gasilci pri nas samo po imeni bili društvo, po imeni samostojni. Na gnes se je tau vse preobernaulo. Gnes njim nišče ne zapovejda, samo strokovno se morajo držati k zakonom, ovak so pa samostojni. Od dela in načrtov sam spitavala mladoga, 35 lejt staroga, poveljnika društva gasilcov na Gorenjom Seniki. • Ka ti misliš, baukše je, če je edno društvo samostojno ali je te baukše, če ma drugi komendirajo, povejo, kama, kak, gde, gda pa tak tadala? »Po ednom tali je baukše, če se za edno »ekipo«, kak smo mi, brigajo. Te si nam nej trbej premišlavati, s koj, kak pa ka naj bi opravlali. Po drügom tali je pa tau nej vreda bilau. Gasilci so več deset lejt svoj rekt zgübili, samo na papiri so bili društvo. Na gnes je tau že ovak. Društvo se mora samau brigati za vse, da bi svojo funkcijo leko opravlalo.« • Ti si mladi človek pa že šesto leto vodiš gorenjeseniške gasilce. Kak si tak mladi leko dosegno tau funkcijo? Kak so te sprejeli starejši gasilci? »Ge sam od 11. lejta starosti mau gasilec. Do konca osnovne šole sam bio pionirski gasilec. Potistem sam pa postano mladinski gasilec. V vesi smo meli etakše ekipe. Gda sam pa sodake vözaslüžo, sam postano odrasli gasilec. Starejši gasilci so tak pomaleg »odišli«. Pred šestimi lejtami je mrau - leko povejmo mladi - poveljnik Feri Sulič tü. Po tistem so me pa ranč tej starejši gasilci prosili da bi postano poveljnik. Tau je za mene velka čest bila, pa kak ge rad mam tau delo, sam se z veseljom podau za poveljnika. Na gnes sam že več kak 24 lejt gasilec pa 6 lejt poveljnik.« • Tak vidim, ka sploj mlado ekipo nas. Kak si tau leko dosegno? Kakši so pa tej mladi? Pa ka na tau pravijo vaši starejši člani? »Gda sam poveljnik grato, sam vido, ka se moramo pomladiti, s tejm vred, ka starejše gasilce nigdar ne smejmo povržti. Etak smo od lejta do lejta vcuj spravlali mlade, na gnes je nas 20 gasilcov, štirge so starejši, drugi so vsi mladi, tak poprejk do 30 lejt stari. Kakši so tej mladi? Ponosen sam na nji, pa z merom leko povejm, ka so oni s srca gasilci. Tau znamenüje, ka če nas zovejo, prosijo za pomauč, mi smo tam, pomagamo.« • Kak tau misliš? Pomaga- te, če kaj gori ali je kakša druga nesreča?Ali pa misliš na kaj drugoga tü? »Vse tau, ka ste povedali, depa meli smo druge akcije tü. Povejmo, letos je velka süča bila, tak ka na brgaj nej bilau vode, nej pitne pa nej nikše nej. Mi smo tej lüdam ponüjali, ka če bi stoj nüco vodau za polejvanje, njim z bzekancov napunimo posaude.« • Odiš na kakše strokovne tečaje? Ti je tau na pomoč pri tvojom deli? »Odim pa tam dosta vse čüjem pa se navčim, ka po tistem prejk dam svojim gasilcom. Zvün strokovnoga znanja se mi je sploj vidlo tau, gda je eden strokovnjak etak pravo: Gasilci! Nigdar ne pozabite, da se leko živlenjsko delo pa trüd človeka v petnajsti minutaj vniči. Velka je odgovornost gasilcov«. • Pod tvojom vodstvi ste meli kakšo ostro delo, gda ste za istino mogli braniti vrejdnosti? »Meli smo. V ednom mesti pa nejsmo mogli obraniti zatok, ka je na Janošovom brejgi, gde je ogenj nastano, nej bilau vode, mi pa nejmamo takšoga autona, gde bi leko vodau pripelala v ednom drügom mesti smo pa obranili ram, gde so se drva vužgala pa bi vse zgorelo, če bi mi nej pri cajti prišli.« • Zdaj, ka praviš, ka nejmate takšoga autona, gde bi le- ko vodau tü pelali k ognji, kak ste pa z opremov? Kakša je razlika med vami pa povejmo med avstrijskimi ali slovenskimi gasilci? »Če gledamo, kak je tüj na Vogrskom, te se ne smejmo taužiti. Mamo svetašnjo uniformo, cejlak nauvo, mamo za vaje obleke, mamo dobro motorno bzekanco, brizgalno. Ka pa gasilci majo v Sloveniji pa v Austriji, tam se mi ne moremo vcuj dejvati. 20-30 lejt smo za njimi. Mi z veseljem nücamo njigve stara, depa eške dobre gasilske autone, stere smo za dar dobili od nji. Oni pa že majo najmodernejšo tehniko.« • Od toga mi napamet pride, da gnes že v našom ro- sagi tü majo nauvi sistem vaj. Depa eške žive stari sistem tü. Po šterom sistemi vi vadite, odite na tekmovanja? »Mi samo stari sistem nücamo. Tak čütim, da se ta ekipa več ne poda za nauvoga. Liki nej ka bi tak mislo stoj, ka smo nej mislili naprej. V šauli smo vküp pozvali takše šolare, šteri bi radi bili gasilci. Radi bi meli 9 takši šaularov. Presenetilo me je, ka se je več kak 20 šaularov zglasilo. Za nji mo Zdaj začnili eden tečaj, oni do se včili te nauvi sistem - CTIF - pa do oni po lejtaj že obvladali tau moderno prakso.« • Na začetki najinega pogovora sva že gučala od toga, ka so gnauksvejta po naši vasnicaj gasilci velki rekt meli. Ka ti misliš, gnes ste že s toga kaj nazajprinesli? Ka znamenüje na gnes v ednoj vesi tau drüštvo? »Ge tak čütim, da vse več znamenüjemo svojoj vesi. Pomagamo pri vsakšoj prireditvi, ka v vesi kakše organizacije majo, sami mamo svoje programe. Večkrat oranizejramo kakše predstave, gde pokažemo, kak smo pripravleni. S šaulov mamo dobre stike, ranč letos planiramo, da znauva začnemo svetiti den ftičov pa dreves, ka je nekoč po šaulaj tak lepau bilau. Vsefale tekmovanja mo organizejrali v lasej, v naravi, pa tekmovanje za küjanje dobroga gulaža.« • Ka pa stiki z drugimi drüštvi? »Že več lejt mamo s sausednimi slovenskimi drüštvi stike. Z društvom iz Martinja, Grada, Trdkove. Odimo na prireditve pa se včimo eden od drugoga, sploj pa mi od njij. S sausadnimi vasnicami v Porabji - Dolenji Senik, Sakalauvci - tü držimo stike, mamo skupne prireditve.« • Vsi dobro znamo, da edna organizacija ne more gnes- den brez pejnaz biti. Sto vas pomaga, kak si vi sami pomagate, sto so vaši glavni sponzori? »Gnesden se edno drüštvo samau mora pobrigati za pejnaze, nišče nika ne ponüdi. Vodstvo drüštva na gnes ma »vözozidano« paut za tau, da leko pridemo do pejnez, do sponzorov. Za tau dosta trbej delali, natečaje trbej pisati, dobre stike trbej meri z različnimi organizacijami. Na gnes nas pomaga Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev na Madžarskem, Slovenska samouprava Gorenji Senik, Lokalna samouprava Gorenji Senik pa Mákos BT Gorenji Senik. Če smo pa v stejski, te buma sami (tü v žepko segnemo. Povejmo, obleko za vaje si je vsakši sam küpo zatok, ka smo njim povedali, ka na tau Zdaj nejmamo pejnaz. Zavalo bi se vsakšomi, steri nam pomaga pa tistim tö, steri so nam dali 1 % svoje porcije (davka).« • Tak vejm, ka ti v vesi ešče nas druge funkcije tü. »Zvün toga, ka sam gasilec sam član lokalne samouprave in sam dugoletni član gorenjeseničke folklorne skupine. Veselijo me vse te funkcije, za nji volo šürše Vidim, gledam na svejt, več fele dela leko opravlam za ves, za lüdi. Če je človek mladi, ma svojo slüžbo pa svojo držino, je buma nej léko vsepovsedik opraviti tisto, za koj si se vzeo. Tau je samo tak mogauče, če za človekom stodji dobra držina, na vsakšo pomauč kreda žena. Najbole sam pa ponosen na mlade gasilce, tak delajo, ka ji je lani direktor Uprave za reševanje Železne županije (Vas Megyei Katasztrófavédelmi Igazgatóság) odlikovau. Buma si edna etakša mala ekipa tau žmetno spravi. Ponosen sam na tau tü, da je predsednik drüštva Martin Ropoš, žüpan vesi, našoj zastali boter je pa Jože Hirnök, predsednik Slovenske zveze.« Poslovila sam se od mladoga gasilca pa od njegve držine, od dva njegviva sina. Na- pameti mi je odlo, ka ta onadva za par lejt gvüšno tö gasilca. Lejpa pelda je pred njima. Irena Barber Jože Vogrinčič Senički gasilci večkrat notpokažejo vesi kak so pripravleni. Porabje, 29. januarja 2004 7 Zimske počitnice Zimske počitnice so se začele 19. decembra, v petek. Ta dan sem zbolel, tri dni sem imel vročino in me je bolelo grlo. Moral sem ležati. V tem času sem gledal televizijo in tudi spal. Ko sem ozdravel, sem pomagal staršem pri domačem delu, potem sem šel k starim staršem in sem gledal televizijo. Na sveti dan, 24. decembra, popoldne sva s sestro okrasila jelko. Zvečer je prišel čas za obdarovanje. Dobil sem pulover, hlače, rokavice, torbo in denar. Nisem pozabil na sestro in na svoje starše, njim sem podaril darila. Mamici sem podaril kavo in skodelice, očetu pulover in pijačo, sestri knjige in milo. Oče in mamica sta šla k starim staršem zvečer, potem smo gledali televizijo. Sestra in mamica sta šli k maši, pri nas je bila polnočna maša ob desetih zvečer. 25. decembra sem šel k maši. Po maši smo želeli blažene božične svetke znancem, potem smo šli v gostilno na sok. Popoldne smo zopet bili pri starih starših, podarili smo jim majhna darila. Naslednji dan smo bili doma. Med dvema praznikoma, smo lupili bučno seme, domača dela »obredili« in smo počivali. Prišlo je Silvestrovo. Doma smo počakali novo leto. Ko je prišla polnoč, smo pili šampanjec in smo jedli hrenovke. Srečno novo leto smo želeli drug drugemu. Potem smo še gledali televizijo in poslušali muziko. V počitnicah sva z očetom bila v Monoštru, gledala sva nogomet. Na koncu počitnic sem se učil, pomagal sem tudi staršem pri delu. Prišel je 5. januar in se je začela šola. Počitnice so hitro minile, že čakam pomladanske počitnice. Prazniki so bili zelo prisrčni, samo sneg sem pogrešal. S snegom bi bile zimske počitnice in zimsko veselje še lepše. Gabor Holec Gimnazija Monošter Naša družina se je začela že pred prazniki pridno pripravljati. Najprej smo naredili adventni venec in smo vsako nedeljo prižgali eno svečo. Tudi hišo smo okrasih z malimi okraski. Prve dni počitnic sva s sestro pomagali pospravljati hišo. Približeval se je najlepši praznik, božič. Jaz in oče sva šla v gozd in sva izbrala najlepšo jelko. Z mamico sva skuhali božične jedi. Pekli smo ribe in puro. Naredili smo tudi božično pecivo. Prišel je 24. december, takrat slavimo rojstvo Jezusa Kristusa. Po dopoldanskem pripravljanju smo kosili, potem smo krasili jelko, katera je bila letos zelo lepa. Potem smo pod njo sklali darila. Vsak je bil vesel darila, ki ga je dobil. Dobila sem pulover, knjige, denar, sladkarije in parfum. Ob božiču sta prišla botra in boter z družino. Veliko smo se pogovarjali in smejali. Praznovali smo skupaj. 31. decembra smo se poslavljali od starega leta. Jaz sem šla s prijatelji na zabavo. 1. januarja smo praznovali novo leto. Prazniki, tudi počitnice so na žalost hitro potekli. Zopet se je začela šola. Erika Dončec Gimnazija Monošter Na najlepši družinski praznik, na božič, smo se že pripravljali 4 tedne prej. Najprej smo naredili adventni venec in smo vsako nedeljo prižgali eno svečo. Kupovali smo darila, okrase, v hiši smo pospravljali. Tudi sestra je prišla domov za praznike. Ona je pomagala mamici v kuhinji. Oče in jaz sva delala zunaj. Vozila sva drva, pospravljala dvorišče. Oče je prinesel smreko. Sorodnikom in znancem sva s sestro pisala voščilnice. Na dan svetega večera popoldne smo okrasili božično drevo. Pod jelko smo položili darila. Vsak se jih je zelo veselil. Naslednji dan so prišli sorodniki. Ti dnevi so zelo pomembni zame. Vsak dan sem dolgo spal. Veliko sem počival, se igral na računalniku, pogovarjal sem se s sestro. Zal, bil sem tudi bolan, imel sem visoko vročino, bolelo me je grlo Dva dni sem ležal. Na Silvestrovo sem gledal televizijo. Himno smo poslušali skupaj ob polnoči in smo nazdravili s šampanjcem. Pišemo novo leto in zdaj smo že v šoli. Prihaja polletje, moram se mnogo učiti. Deneš Pint Gimnazija Monošter Božič Vsako leto pride čas božiča. Takrat se vsak človek pripravlja na praznike. Na Gornjem Seniku pred božičem obnovijo stare običaje. Fantje hodijo v vasi od hiše do hiše, kot »betlehemeške«. Imajo različne obleke, na glavi pa imajo kučme. Prejšnjo leto so hodih 22. decembra. Tudi pri nas so bili. Vstopih so v hišo in so pozdravih, potem so peli pesem Z neba je prišo. Pokazali so jaslice in so prosili dar za Jezusa, zato ker nima obleke in čevljev. Mi smo pomagali z denarjem, ponudili smo jim sok in pecivo. Zahvalili so se in za slovo zopet peli. Učenci osnovne šole so tudi v cerkvi nastopih ob polnočnici. Pred mašo je bila pastirska igra. Otroci so zaigrali, kako se je narodil Jezus. Meni je bilo zelo všeč. To je zelo lepo, da otroci še danes ohranjajo stare šege, običaje. Beata Bajzek Gimnazija Monošter Na sveti večer gre vsa družina k polnočnici. Letos je bila ob devetih. Že tretje leto imamo novega duhovnika, Ferenca Merklija. Na vsak praznik pripravi nekaj zanimivega. Letos smo po polnočnici lahko gledali božično igro. Zbral je otroke v vasi in skupaj so se pripravljali na predstavo. Zaigrali so, kako sta Marija in Jožef iskala prostor, kjer Marija lahko rodi svojega otroka Jezusa. In našla sta samo mrzel hlev. Ko pa se je Jezus rodil, sta ga položila v jasli v slamo. Potem so prišli trije kralji, ker so slišali, da se je Rešenik rodil. Prinesli so tudi darila: zlato, kadilo in miro. Tudi pastirji so obiskovali novega kralja. Igralci so tudi peli in bili zelo spretni. Imeli so kostime, kakršni so bili v tistem času. Zelo mi je bila všeč igra. Mislim, da je zelo lepo, da duhovnik združi otroke in jih lepo vzgaja. Lilla Fasching Gimnazija Monošter Mlašeči guči pri Malom potoki Mala ves se zača tam, gde nut v njou priteče Mali potok. Že od negda so se tam špilali mali lidge iz Male vesi Na, tam so se lejta pa lejta špilali mlajši iz Male vesi. Eške gnesden je tak. Té Mali potok, vse tiste drejve kouli njega, raki in ribe v njem so čüle čüda mlašečoga pogučavanja in tou eške itak poslüšajo. Sto je bole čeden Bila je zima kak vsikša poštena zima Snega je bilou do kolen, šunke pa klobasi so se sišile na podi in mlajši so se s smučami ali pa po riti spiščavali po brgej vse do potoka. V roke ji je zeblo, dapa tou ji je nika nej moutilo. Zimsko veseldje, kak zimsko veseldje. Gda so šli nazaj gor v brejg, so se veselo zgučavali, doli pri potoki pa smedjali. - Trno dobro je bilou gnes, dapa zdaj moram domou, - se je kadilo iz rdeči lic maloga Ferina. -Demo eške gnouk gor na brejg, se doj spistimo, pa po tistom mo vsi vküper šli domou, - je mejla volou Rožika. - Ne smejm več biti venej. V cerkvi je že zvaun vdaro peto vöro, že je skur kmica. Moram domou, ka de se mama korila z meuv, - si je Feri že dejvo smuče na rame, Rožika pa je nej popistila. - Sto bi pravo, ka takši stra maš, pa se tak mame bodjiš? Drugo je Feriji nej trbelo povedati, kak tou, ka ma kakši stra. Tak nagnouk sta se z Rožiko vküper zgrabila. Na, nejsta se začala biti, tou nej. Vküper sta se zgrabila z rečami, tak ka so drugi mlajši samo gledali. Un je najprva njoj pravo, ka je noura ženska, una je njemi talala zabite moške, un njoj kokouši, una njemi bike, un njoj zaostanjeno držino, ona njemi cejlo takšo zaostanjeno žlato. Po tistom njoj je Feri pravo, ka nigdar nede čedna, Rožika pa njemi, ka un sploj ne vej, ka rejč čeden znamenüje. Drugi mlajši so se že začali smejati, samo pojbič Boris je nej najbole paumno, ka se godi. Od Borisa mama je že mlada odišla iz krajine, se tam v Lublani oženila in tak se je Boris nej mogo navčiti njene domanje rejči. Nika malo ga je navčo dejdek, k steromi je zdaj prišo za eden keden, dapa vse je nej razmo. - Ge sam med vami vsejmi najbole čeden!- je že kričo Feri. - Ge sam eške bole čedna od vsej tvoji domanji, - se je eške bole zdrla Rožika. Zdaj se je zglaso Boris iz Lublane. Neje mogo strpeti, ka bi nej povedo, ka njemi je bilou na srcej. -Ne vejm, kakše leko korita, steri je bole lejpi? Vej se pa vej, ka so ženske nači lejpe kak pa moški, - je stoupo med njiva. Francek pa Rožika sta vcejlak tiüma gratala. Drugi so tö samo z debelim gledali. Nikak so nej mogli razmeti, ka njim tumači té Boris, ka vsikši telko časa es k njim pride. - Vej sta se pa od toga korila, steri je lepši, nej?-je že gor prišo, ka je nika nej vredi povedo. - Šla sta se, steri je bole čeden, nej pa lepši, - njemi je tumačo Robi, najmenjši med njimi. - Vej pa tou gučim. Po slovenski pomejni čeden gnako kak lejpi, - je po profesorski povedo Boris. Vsi nagnouk so v smej počili, samo Boris nej. Feri pa Rožika sta brž pozabila na svajo, Boris pa je doma dejdeka pito, naj njemi vöovadi od tej svaje. - Rejsan, ka je čeden gnako kak lejpi. Je pa istina tö, ka je čeden gnako kak pameten, - njemi je rastumačo dejdek - Čeden je tisti, ka lejpe pamet ma v glavej, - je Boris drugi den pripovejdo pri potoki in vsi. so prajli, ka istino ma. Miki Roš Porabje, 29. januarja 2004 Porabski krispani v Mosonmagyaróvári Od Porabja do Mosonmagyaróvára vsi dobro poznamo na Seniki rojenoga, v Mosonmagyaróvári živečoga Lacina Brašiča, steri že od ustanovitve Državne slovenske samouprave aktivno dela za Slovence, od leta 2002 je pa predsednik Slovenske manjšinske samouprave v Mosonmagyaróvári. Dosta lidi ga pa pozna zatok, ka njim pomaga pripravlali lejpe božične svetke že petnajset lejt s tejm, ka od eni lidaj dola küpi boriče, drügi lidam ponöjvla dostafela lejpi boričov, nisternim pa s tejm delom da slöjž. Kašno delo je pa za tejm, dočas boričke z mezev pridejo na plac, leko zvejmo od samoga Lacina. „Ge sam se z boriči začno spravlati pred petnajstimi lejti, gda sam ginau delo v špitalaj, padare sam vozo. Padarge so vedli, ka sam ge iz Porabja valaum, dosta- krat so lejs prišli kipüvat pa so vidli, kašni lejpi, zdravi boričke rastejo pri nas doma. Najprvim so me oni prosili, potistim vse več žensk, stere delajo v špitalaj, naj njim spravim krispane na svetke. Furt več pa več lidi je zvedlo tau pa sam te najprvim küpo en tovonjak pa tak furt tadale, na vekše. Gnesden pa že gorpoküpim šest kamionov boričov. Ge sam tü pauvam boriče. Od Krmedina do Gorenjoga Senika vse z boriči posajene mezeve poznam, vejm, Sto, kašne boriče ma. Dosta Odim domau, etak mam priliko za tau. Tau že tö dobro Znam, Sto ka leko prosi za svoj pauv pa ge ka leko dam za tisto. Tak nikdar vö ne zrejžem boriče, ka bi se naprej nej dojpogaudo z gazdov pa ka vözrejžam, tisto vsikdar odpelam, če gor plačam te tö. Ge tau preveč pazim, naj ge ovo leto pa za tri lejta tü leko tanazaj dem. Zatok, ka se ge s tem spravlam tau je moj Žitek. Špot ge nikdar ne naredim, dapa ge tö neškem, ka bi meni naredli špot. Boriče vörezati vsakšo leto začnem kaulek 10. decembra. Vsakši borič ge sam vrejžam vö s svojo žagov, štirge delavci pa vövlačijo, vküp kladejo, naklajajo. Tau pa zatok, ka če ge gnauk nut v tau delo milijone dejem, te škem nazaj dobiti tö.” • Tau smo že zvedli, ka si pošten küpec, kak pa baug tržiš? „Tisto je trno karažno delo. Mam dvajsti dobri delavcov, s sterimi v pet-šest mejstaj odavamo. V eni mesti morajo biti 2-3 delavci, ka boriče trbej vküp vezati, nut djati v vrečko, meriti, odavati. Pa geste eden, šteri küplene boriče šenki vozi domau v varaši. Zdaj smo tö ponüjali osem fajta boričov pa vsakši fajta z zemlauv vred tö. Zdaj sam vönajšo, ka z zemlauv vred na pausado dam. Pet gezero prosili gda ga odnese pa če mi ga po svetkaj nazaj prinese, ma tri gezero nazaj dam. Tašnoga ipa se vsikšifela, prausti, gospočki, čedni, bola špajsni lidge obrnejo pri nas. Pa vsikši bi Sto vsebola fal küpiti. Na, vej pa ge pistim. Borič malo gor zdignem, malo ga više pa ovak postavim, pa je včasin püščeno 20 centinov. Mi se naleki poglijemo.” • Ti rad maš red pa čistaučo. Kak pa maš vred postavlene tista mesta, gde odavate boriče, vej pa s tejm tü leko privlečete küpce. „Ja, tam je vsigdar vöposvejčano gé, ka če stoj vnoči ma cajt pridti, tisti naj tö dobi krispan. Pri nas v paunauči tö leko küpi krispan, vnoči vodnek gé tam en človek. Furt velka mesta mamo, tak en hektar. Deske damo naredti pa kauli postavlemo boriče, gde je vsikši leko kaulik obrača, vse doj pogledne, vcejlak vidi. Če bi emo samo tak vküp zlüčene, bi en kamion nej odau.” Za Lacina je najvekšo veselje gda se po svetkaj sreča s svojimi küpci pa ga trno valijo, ka njim je lejpe, friške boriče odau, ka eške nika brojca doj ne kipi. Klara Fodor Laci Brašič vsakši borič sam vözožaga. Njegvi »delavci« pred kamionom. Prt s slovenskim napisom Slovenci v Somboteli so 13. decembra 2003 v cerkvi svetoga Martina svetili božič. Pred dvojezično mašo in koncertom Cerkvenega mešanega pevskega zbora Franceta Cigana iz Črenšovcev je predsednica v imenu Slovenske samouprave podarila prt; za Marijin oltar cerkvi svetoga Martina. Na prti so klinčeci (nageljni) in napis „Hvalite gospoda vsi narodi”. Prt je blagoslovil črenšovski župnik Ivan Krajnc. Prt bo na oltarju, gda de v cerkvi slovenska meša, štera do slüžili slovenskom prauškarom ali Slovencom v Somboteli. M.K. Eške gnauk o Budimpešti V naši prejšnji novinaj smo pisali o tom, ka so monoštrske ljudske pevke mele božični koncert v Budimpešti. Peštarge so nam poslali kejpe, steri so pa na žalost trno zamidili. Nejso oni krivi bili, liki pošta, ka je pismo skurok dva kedna »blaudilo«. Zatok naknadno objavlamo sliko s prireditve v Budimpešti. Na njej so Marija Rituper, mentorica skupine, Jože Karba, podpresednik, pa Feri Kranjec, predsednik slovenske samouprave 18. okrožja v Budimpešti. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77, tel.: 94/380-767 e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062. Tisk: SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.