Gospodarske stvari.
Eno uro pri pogozdovanju Krasa.
Občine Famle in Gorice ste prepustile državi okoli 20 oralov obsežnega prostora za pogozdenje. Ta prostor se nahaja pod zaradi silne burje znanim Gaberkom. Obdan je s kamnitim Vi^ metrom visokim zidom, katerega so na državne stroške napravile dotične občine. En del zida bil je uže poprej postavljen od južne železnice, da varuje železnični tir pred silovito burjo.
Tla tega prostora so skalnata, peščena in zelo plitva — pravi Kras. Po nekaterih krajih se čisto nič zemlje ne najde. Prst je črna in lahka, toraj jo burja lahko vzdiguje in odnaša. Lansko leto se je ta svet pod vodstvom c. k. okrajnega logarja gosp. P. z borom vspešno nasadil; letos se je samo posajalo.
Zanimivo je gledati okoli 100 delavcev in delavk, kako se vsaki pri svojem delu urno giblje. Gosp. P. je tej četi z vidnim veseljem zapovedoval. Opazilo se je, da so delavci in poveljnik uže stari znanci, vendar so se strogo po njegovem povelju ravnali in dobro delali.
En oddelek možkih kopal je jame, zopet drugi zemljo. Vsaka ženska imela je majhno cajnico, kjer so bile sadike, koreninice s prstjo pokrite. Posamezne sadike jemale so iz cajnic, posipale nekaj prsti v jamice, potem prijemale z levo roko sadike in jih postavljale sredi jamic, z desno roko posipale prst na koreninice. Ko so sadike v jamicah trdno stale, pa z obema rokama močno prst na koreninice pritiskale. Konečno pobrale vso šaro in je okoli sadik polagale. Na isto stran, od katere piha burja, postavljali so se debeli kamenji.
Otroci prinašali so prst in sadike, sploh, ženskam stregli. Sadike so bile v zemlji, zraven njih velik škaf vode, pomešane s črno zemljo. Tja so se pomakale koreninice sadik, predno so se sadile. Poprej jih je pa še zbral en delavec in suhe odstranil.
Delavci so plačani od države, in sicer dobi odra-ščeni možki pa pridni delavec 60 do 70 kr., ženske 40 do 50 kr., otroci po 30 do 40 kr. na dan.
Kakor sem rekel, se je nasadba, izvršena 1. 1882., prav dobro obnesla. Lepo je videti, Kako se pusti Kras spet z drevjem zarašča. Zmirom sem z glavo zmajeval in dejal, da na tako burji izpostavljenem in skalnatem prostoru, kakčr je ta svet, mora vsako delo brezvspešno
____    138    ____
ostati; zdaj sodim drugače in sem prepričan, da se bode Kras pogozdil, ako ga bodo pogozdovali vestni in praktični gozdarji!