1 šolski časopis OS Ivanjkovci ŠTEVILKA 3 Spoštovani! Iz vsebine Različni pogledi na šolo, na znanje in poučevanje in na delovanje šole so tisti, ki v šolah organizirajo načine pridobivanja in preverjanja znanja in načine vzpostavljanja odnosov. Skozi dolgoletne utrjene, včasih že rutinske prakse, učenci pridobivajo ut si izoblikujejo znanje, oblikuje pa se tudi njihov odnos do znanja, utrjujejo se načini pridobivanja in izkazovanja znanja, iz tega črpajo pristop in odnos do problemov, pristop do iskanja sebe v najširšem pomenu in do vzpostavljanja odnosov v njem in do njega. Ob vse večjem poudarjanju vseživljenjskega učenja, kompetenc za timsko delo, za rabo tehnologij, uporabnosti znanj za reševanje problemov m za prevzemanje konstruktivnih vlog v družbi, ne v smislu poznavanja podatkov, mnenj, razlag, konceptov, ampak v smislu postopkov, strategij in procesov, oziroma uporabnost znanja v kasnejšem življenju in v vedno novih situacijah. Učenci se ne morejo v šoli naučiti vsega, kar bodo potrebovali kasneje v življenju, temveč morajo usvojiti pogoje za učinkovito učenje. Ta del zajema predvsem znati usmerjali lastne učne strategije, se učiti individualno ali v skupinah, reševati težave in odsevati lastno napredovanje. Prepričljive učinke pa lahko pričakujemo šele, ko spremembe in razvojna naravnanost zajema vse vpletene v šoli, učence, učitelje in starše. Razvojna naravnanost je lahko tudi dobra alternativa uvajanju reform od zgoraj navzdol znotraj šole. Eden glavnih ciljev tega koncepta je profesionalni rast učiteljev v kontekstu spreminjanja kulture šole v kolegialno delovno okolje in učečo se skupnost. Razvoj takšne skupnosti daje večjo možnost za individualno rast, kot če vsak skrbi sam zase. Učenci in učitelji v razvojno naravnani skupnosti v medsebojnem sodelovanju in izmenjavah ozaveščajo svoje občutke o sebi kot človeku in profesionalcu, se učijo sodelovati v različnih interakcijskih procesih, razumejo skupno dinamiko in analizirajo lastno delovanje. Značilno za kolegialno skupnost je vzpostavljanje klime zaupanja m podpore ter medsebojne izmenjave mnenj, idej izkušenj, razvijanje odprtega kritičnega odnosa do svojega profesionalnega dela in uvrstitev sebe kot nenehnega učenca. Učeča šola, organizacija ali družba je torej tista, ki svoje delo načrtno usmerja, ki spreminjanje vidi kol zagotovilo napredka in ne kot breme. KULTURA NAS DRUŽI 2 DOMAČA OBRT 3 MED, VOSEK IN TESTO 4 GLINA SLEDI ROKAM 5 KORUZNO LIČKANJE 6 VSAKA JE UNIKATNA 7 KLOPOTCI 8 DEKLE DELAJ PUŠELJC 9 JESEN 10 BOGASTVO JESENI 11 KOLIKOR LESOV 12 VSE DIŠI 13 VONJ PECIVA 14 Ml SMO LAČNI 15 ZANIMIVOSTI 16 Bralke, bralci! Jesenski veter je začel pihljati, raznobarvno listje odpada z dreves in šolski zvonec nas znova kliče. Spet je minilo leto in spet smo z Vami s tretjo številko šolskega časopisa Palma. Uživajte ob prebiranju naših člankov. V novem letu pa Vam želimo drobnih pozornosti, prijaznih besed in nasmeha na Vaših obrazih. Nastja in Jasmina Ravnateljica: Nada Pignar, prof. Kultura nas druži OD ARKTIKE DO EKVATORJA, OD JUŽNE AMERIKE DO AZIJE OTROCI VSEGA SVETA POČNEJO PODOBNE STVARI. RADI SE ŽOGAJO IN IGRAJO SKRIVALNICE, RADI HODIJO V ŠOLO. BOJIJO SE VOJNE IN Sl ŽELIJO MIRU. SKRBI JIH ZA OKOLJE IN MENIJO, DA GA ODRASLI UNIČUJEJO. VELIKO IMAMO SKUPNEGA DRUG Z DRUGIM - Z OTROKI IZ NAJRAZLIČNEJŠIH KONCEV SVETA - OD MAJHNIH VASI DO VELEMEST, OD MRZLIH, ZASNEŽENIH DEŽEL DO VLAŽNIH IN VROČIH TROPSKIH KRAJEV. Kultura je tista, ki nas druži. Kultura je način življenja, je umetnost, religija, politika, odnos do drugih kultur, način predstavljanja. 0 posameznem narodu in njegovi kulturi veliko izvemo že ob prebiranju pravljic, poslušanju glasbe ter spoznavanju načina oblačenja. Pravljice zrcalijo mnogo ljudskih modrosti, glasba razkriva temperament, ob pogledu na posameznikovo obleko pa v hipu lahko razberemo, kakšne so podnebne razmere. Tudi na naši šoli smo si zaželeli potovanja po našem planetu, zato smo pripravili javno prireditev, kjer smo vse obiskovalce popeljali v tuje in domače dežele. Dežele, v katere srno potovali ARKTIKA: Potovali smo na Arktiko, kjer temperatura pade tudi na minus 77,8 stopinj celzija. Ste vedeli, da tam svojo pot začenja božiček? PERU: Utrip življenja še danes obiskovalci začutijo ob živopisanih verskih sprevodih ob glasbeni spremljavi piščali in bobnov. AVSTRALIJA: Ste vedeli, da v Avstraliji velja prepričanje, da bodo ženske, ki gledajo v Luno, rodile dvojčka? JAPONSKA: Japonci še vedno živijo v lesenih hišicah, se ukvarjajo z obli Kovanj e m keramike in urejanjem cvetja. INDIJA: Indijski pregovor o vzgoji otrok uči, da če bi z udarci kogar koli spametovali, bi bili bivoli najpametnejši. TANZANIJA: Dežela, v kateri v miru in sožitju, čeprav v revščini, živi 120 različnih plemen, pa nobeno ne teži k prevladi, je dober vzgled za vse narode. EGIPT: Arabski pregovor pravi, da kdor hoče nekaj narediti, bo našel pot, kdor noče ničesar narediti, bo našel izgovor. SLOVENIJA: Potovali smo tudi po naši deželi. Včasih je bila naša majhnost ovira pri prepoznavnosti v svetu, sedaj pa vedno bolj postajamo izrazit delček svetovnega mozaika. Močno imamo razvite domače in umetnostne obrti, ki so pomembna sestavina naše dediščine. Domača obrt Danes predstavlja domača obrt celo vrsto opravil in predmetov, ki jih izdelujejo ljudje na svojih domovih ali v domačih delavnicah za lastno rabo ali prodajo. Značilne so različne obrti: slamnikarstvo, tkalstvo, predilstvo, sirarstvo, pekarstvo, svečarstvo, medičarstvo, lončarstvo, pletičarstvo,... Človek je dejaven v sodelovanju z naravo in tako izpod njihovih rok nastajajo umetnine, ki so pogoj za ohranjanje identitete posameznih krajev, dežel in okolij. Roka in volja sta tisti, ki nas povezujeta z dediščino. Vsi, ki se z obrtmi še vedno ukvarjajo, pa potrebujejo za svoje delo veliko potrpežljivosti in ljubezni. DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI SO' POMEMBNE SESTAVINE NAŠE DEDIŠČINE, POMAGAJO NAM OHRANJATI BOGATO TRADICIJO. Vse bolj napreduje tehnološki razvoj, kar močno vpliva na razsežnosti naših vsakdanjikov in praznikov. Seveda je razvoj nekaj pozitivnega za vsak narod, saj pomeni napredek. Prinaša pa tudi negativne pojave, dejanja, vplive in spoznanja. Trikotnik sožitja med človekom, kulturo in okoljem je tako pogosto porušen. Vsekakor pa nas dediščina opominja na vrednote, ki morajo sooblikovati kakovost našega življenja. RAZSTAVE IN PRIREDITVE NUDIJO DANES NAJBOLJŠI PREGLED NA PESTRO MNOŽICO RAZLIČNIH PREDMETOV DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI. Ivanjkovci • Ustvarjalne delavnice in javna prireditev Domača obrt in mladi V petek so na OŠ Ivanjkovci potekale ustvarjalne delavnice in prireditev pod imenom Domača obrt Učenci so seta dan dodobra seznanili z različno domačo obrtjo, ki je bila nekoč doma v njihovih krajih. Kot je v uvodu prijetne prireditve, ki je zaključila delavnice, povedala ravnateljica Nada Pignar, je bila domača obrt nekoč pomemben steber v gospodarstvu tega okolja. Z industrializacijo in množično produkcijo dobrin je veliko obrti propadlo, ker ni bilo več potrebe po njihovih izdelkih ali so njihove izdelke nadomestili tovarniško narejeni proizvodi. Nekatere so na novo odkrili kot obliko turističnih spominkov, vse bolj pa se zavedamo tudi, da je to del kulturne dediščine, ki jo je vredno ohraniti zanamcem. Učenci so od poldneva izdelovali v trinajstih različnih delavnicah, ki so jih vodili zunanji sodelavci šole, različne izdelke domače obrti in društva. Pobližje so spoznali, kako so živeli njihovi predni- ki. Otroci so se nekoč igrali z doma narejenimi igračami iz rastlin in drugih naravnih materialov in to so poizkusili tudi učenci OŠ Ivanjkovci. Pokazali so jim. kako so nekoč pletli košare, izdelovali izdelke iz gline, kako so nastajali sodi in klopotci. Zelo zanimiva je bila zeliščarska delavnica, kjer so se učenci spoznali z najpogostejšimi zelišči in za katere težave so jih starejši uporabljali, ko še ni bilo običajno za vsako težavo oditi v lekarno in kupiti pripravljeno zdravilo. Nekoč pozimi tudi ni bilo mogoče ku- Dekleta so se pri Izdelavi rož Iz papirja zelo zabavale, dobra volja jih ni zapustila niti na razstavi. piti rož z Nizozemske, zato so se za vse slovesne priložnosti morali znajti in narediti rože iz papirja ali ličja. Tisti bolj kuharsko spretni so sodelovali v pekarskih delavnicah, kjer so spoznali skrivnost peke sadnega kruha, različne pletenice in druge oblike iz krušnega testa, ki so bile v teh krajih običajne. Spoznali so tudi tradicijo lectarstva in po lastni zamisli okrasili leetova srca. V delavnicah pa so nastali tudi zelo lepi aranžmaji iz jesenskih plodov, ki so krasili prireditveni prostor. Nastale izdelke so nato razstavili pred šolo, učenci pa so spretnosti in skrivnosti posameznih obrti, ki so jih spoznali v delavnicah, radi prenesli na obiskovalce, ki so si ogledali razstavo in spremljajočo prireditev. vk/ Članek iz časopisa Štajerski tednik Tudi na naši šoli smo hoteli obuditi spomine na obrti, ki so značilne za naše kraje, zato smo v šolo povabili zunanje mentorje, ki so nam pri vsem tem pomagali. Za vso pomoč smo jim bili hvaležni in veseli, da so se odzvali našemu povabilu. Učenci in učitelji smo delali v trinajstih ustvarjalnih delavnicah, kjer smo se srečali z različnimi obrtmi. Ko smo izdelke izdelali in oblikovali, smo pred šolo pripravili razstavo. Za vse, ki so želeli videti naše delo, pa smo tudi pripravili prireditev, kjer smo jih popeljali skozi domače obrti, jim prikazali veliko plesov in zapeli mnogo lepih ljudskih pesmic. Med, vosek in testo Lectarstvo Delavnice... delavnice... MED,VOSEK IN TESTO SO DOBRINE, KI SO POVEZANE S ČLOVEKOVIM NARAVNIM OKOLJEM. V VSAKDANJEM IN PRAZNIČNEM ŽIVLJENJU IMAJO VELIK POMEN. Lectarji izdelujejo živobarvne okrašene izdelke, ki jih imenujemo lect. Izdelujejo različno darilno in spominsko pecivo. Najznačilnejša so srca zdrobnim ogledalcem in z ljubezenskimi mislimi. Dekleta so ta srca podarjale svojim fantom in jim na glas prebirale verze, saj je fantom že takrat branje povzročalo precej preglavic. Svecarstvo Sveča rji predelujejo vosek in izdelujejo dekorativno okrašene sveče za različne priložnosti. Nastali izdelki iz delavnice Učenke 7. in 8. razreda so v delavnicah izdelovale lectova srca. Z delom so bile zadovoljne, kljub temu da je bilo delo kar težko in zahtevno. Vesele so bile, da bodo srca same izdelale in jih okrasile po svojem okusu. Intervju... intervju... Pri izdelovanju lectovih src jim je pomagala gospa Vlasta Šoštarič. Gospa Vlasta od kod prihajate? Prihajam iz Murske Sobote. Koliko let se že s tem ukvarjate? S izdelovanjem različnih izdelkov se ukvarjam že 11 let. Kdo vasje tega naučil in navdušil za delo? S tem se je ukvarjal moj dedek. Vedno sem ga opazovala in se tudi sama navdušila za to delo. Veseli me, ker lahko izražam svojo voljo in ker je vsak izdelek nekaj posebnega, saj nikoli ne naredim dveh popolnoma enakih. Glina sledi rokam in volji Lončarstvo Lončarstvo sodi med najstarejše obrti. Razvijalo se je predvsem v središčih, ki so povezana z nahajališči gline. Po drugi svetovni vojni se je število lončarjev občutno zmanjšalo, vendar je ta rokodelska dejavnost še vedno razvejana in razmeroma obsežna. V zadnjih letih se z lončarstvom ukvarja tudi več mladih ljudi, ki poskušajo razvijati tudi sodobne oblike in tehnologije lončarstva in unikatne keramike. Delavnice... delavnice... Z oblikovanjem gline so se ukvarjali učenci 3. razreda. Pri oblikovanju sta pomagala gospa Nina in gospod Sašo Žuman. Z lončarstvom se ukvarjajo že kar nekaj let, dela pa so se naučili od starih staršev. Oblikovanje iz gline Oblikovanje na lončarskem vretenu Komentar... komentar... Timotej Novak: »S tem delom sem zadovoljen, ker je zelo zanimivo. Pričakujem, da sem danes nekaj novega naučil in da bom ustvarjalno oblikoval.« Špela Zotlen »Uživala sem, ko smo delali in oblikovali že Ivice.« Karmen Bogša: »Všeč mi je bilo, ko sem delala na vretenu.« Miha Prijol: »Zanimiveje bilo izdelovanje prašička, kač, mišk in mačk.« Klavdija Kos: »Miške sem delala. Uživala sem, ko smo pogledali še ostale delavnice in izdelke, ki sojih izdelali.« Sara Šac: »Najbolj mi je bilo zanimivo oblikovanje že Ivi c in delo na vretenu.« Tina Karba: »Tudi jaz sem najbolj uživala, ko smo delali na vretenu.« Monika Petek: »Izdelovala sem muce, želvice, lončke.« GLINAJE NAJPRIMERNEJŠA ZA OBLIKOVANJE IN USTVARJANJE NOVIH OBLIK. VENDAR GLINA NI DOVOLJ, POTREBUJEMO ŠE VOLJO, ROKE IN DOMIŠLJIJO. IN Z VSEMI IZDELKI, KI PRIDEJO IZPOD ROK, BOGATIMO NAŠ VSAKDAN. ŠTEVILKA 3 Koruzno ličkanje -ustvarjanje ob druženju OD DRUGIH NARODOV SMO PREVZELI MNOGO KULTUR. MED PREVZETIMI JE TUDI KORUZA. VSAKO'NOVOST SMO ZNALI PRILAGODITI SVOJIM POTREBAM IN NAČINU ŽIVLJENJA. PORABILI SMO KORUZO OD ZRNJA DO LIČKANJA. ZRNJE V MLIN, LIČKANJE V ROKE. S PRSTI ŠE DANES OBLIKUJEMO MOJSTRSKE IZDELKE. Izdelki iz ličja Iz koruznega ličkanja nastajajo cekarji, torbice, copati, predpražniki, peharji, okrasni cvetlični lončki, stojala za vinske steklenice in za namizne začimbe. Vsi izdelki so iz ličja, doma pridelane, stare sorte koruze, in so popolnoma naravni. Izdelki so uporabni, namenjeni vsakemu, ki ceni domačo obrt. Nekateri izdelki se uporabljajo kot dekorativni predmeti. Izdelani so z veliko potrpežljivostjo, vloženega truda in z ljubeznijo. Vsak izdelek je unikaten in zato še toliko bolj izviren. Delavnice... delavnice... Intervju... intervju... V delavnici so sodelovali učenci 5. razreda. Pri delu jim je pomagala mentorica gospa Marija Pongračič. Kaj vse izdelujete iz ličja? Iz ličja pletem košare, kite, rože. Kako dolgo že to počnete? To počnem že od malih nog. Kdo vas je za to delo navdušil? Tega sem se naučila od mame in sedaj v tem delu uživam, saj se ob njem sprostim in puščam domišljiji svojo pot. Komentar... komentar... Učenci smo imeli v šoli delavnice na temo »DOMAČA OBRT«. Delali smo v različnih skupinah. Jaz sem bila v skupini, kjer smo pletli iz ličja. Pletli smo venčke. Pri delu nam je pomagala gospa Marija, ki se s tem ukvarja že nekaj časa. Potek izdelave nam je lepo nazorno prikazala. Morali smo biti natančni. To delo mi je bilo zelo všeč, saj sem tudi sama spletla venček, ki sem ga lahko odnesla domov. Upam, da bomo takšne delavnice imeli še večkrat. Teja Kosi, 5. razred Sodeloval sem v delavnici, kjer smo pletli venčke iz ličja. Gospa nam je pokazala, kako se pletejo, vendar sem imel veliko težav, saj mi nikakor ni uspelo ličja povezati v venček. Na srečo je v razred prišla ravnateljica in mi ga pomagala splesti. Obljubil sem ji, da ko se bom naučil plesti, bom ga jaz spletel njej. Vsaka je unikatna Košare in metle Pletarstvo Pletarstvo sodi med najstarejše obrti na Slovenskem. Uporabljajo različne vrste šibja, trstiko in oblanje. Včasih uporabijo tudi ličkanje in žitno slamo. Najpogosteje so med pletarskimi gradivi zastopani leska, vrba, kostanj, smreka, od drugih rastlin pa resje, trsje, srobot in različne vrste trav. Pletarsko znanje prenašajo tudi v šolske programe, saj učencem s tem želijo privzgojiti čut za estetiko, vztrajnost in sistematičnost. Tudi slama žita so lahko gradivo za pletarje. Pletejo pletene posode, peharje, štručnice, košare, košare. Nekateri iz slame pletejo tudi lestence. Delavnice... delavnice... V delavnicah, kjerso pletli košare in metle, so sodelovali fantje 6. in 7. razreda. Komentar... komentar... Lenka se šeta . metla pometa Fantje smo izdelovali metle iz brezovih vej. Metle sploh ni bilo težko narediti. Radi bi imeli še več takšnih dni, kjer bi v različnih delavnicah izdelovali različne izdelke. Bilo je v redu. NI LEPŠEGA TRENUTKA, KO OB POTOKU ALI OB ROBU SONČNE GOZDNEJASE NAREŽEMO ŠIBJA IN S SRCEM IN SPRETNIMI ROKAMI PREPLETAMO IN PREPLETAMO TER GA SPREMINJAMO V ČUDOVITE IZDELKE. POVRHU VSEGA PAJE TO DELO, KI ČLOVEKA POMIRJA. Ob bistrem potoku raste vrba V naši delavnici smo izdelovali oziroma pletli košare, klopotce, sončke in metle. Gospoda, Anton Pongračič in Alojz Mavrič, ki sta nam pri delu pomagala, sta nam izdelovanje zelo dobro prikazala in nas navdušila, da smo tudi sami poskusili. Košare smo pletli iz pintovca. Imeli smo se zelo lepo. Fantje, 7. razred Intervju... intervju... Učenca NinaŽupaniča, kijesodelovalv delavnici, kjerso izdelovali košare, smo povprašali, kako seje ta dan počutil. Kaj vse si izdeloval? Izdelovat sem košare, sončke in klopotce. Kaj ti je bilo pri delu najbolj všeč? Predvsem rezanje šib in pletenje. Si se česa naučil? Da, gospod nam je zelo dobro prikazal, kako se pletejo košare. Boš še kdaj poskusil plesti? Bom, ker je zelo zanimivo in zabavno. Klopotci, ki v j utru j esenskem poj o Klopotec Delavnice... delavnice... i i PRAVIJO, DAJE KLOPOTEC PRVI ZNANILEC JESENI. KO GA ZASLIŠIŠ, VEDI, DAJE JESEN PRED VRATI. Klopotec je kot mlinček, ki v jesenskih jutrih poje soncu, da lepše sije in grozdje zori. Klopotce postavljamo od Aninega, 26. 7., do velikih maš, 15. 8. Tako kot čas postavljanja, je pomemben tudi čas, ko se klopotci podirajo. Klopotce je treba sneti po trgatvi, najkasneje pa do 11. novembra. Pa ste vedeli, da gospodarja, ki pozabi sneti klopotec, lahko presenetijo vaški fantje, ki ponoči klopotec dobesedno ukradejo, na drogu pa pustijo sporočilo, kakšna je odkupnina, da klopotec dobi nazaj? V delavnicah so izdelovali majhne klopotce. Učenci 4. razreda so bili nad delom navdušeni, saj jih je za delo motiviral gospod Dominik Pongračič, ki se s tem ukvarja že 20 let. Je samouk, posnemal pa je starejše ljudi. Ko ustvarjam sam ... ... Kliče, ropoče, povedati hoče. Daje na znanje, začenja se branje. Grozdje je zrelo, ga trgat hitimo. Vsi smo veseli, ker delo je mimo. Domen Školiber, 4. razred ... Zlato jutro v soncu se blešči, tam v daljavi klopotec klip klap govori. Odgovora pa od nikoder ni, le ptice vse preplaši. Alena Hasaj, 4. razred Klopotec Klopotec v goricah na stebru stoji, veselo prepeva in ptiče podi, proti vetru se obrača, saj to je njegova gonjača. Ko vetra več ni, žalosten onemi. Klopotec poje klipa klop, grozd že dober je za pod zob, škorci si ga zelo želijo, a kaj, ko klopotca se bojijo. Klopotec poje klipa klop, trgače vabi v svoj okrog, sladek mošt že v sode teče, kmet imetje dosti sreče. Klopotec poje klipa klop, toda potreben ni več tod, na podstrešje on gre spat, da drugo leto spet bo šel igrat. Dekle, dekle delaj pušeljc Cvet, ki ne ovene Naglavni venec in šopek za nevesto, označevalni šopki za ženina, nevesto, priči in svata, obhajilni ali birmanski okras, naborniški šopki in venci, ki spremljajo pokojnika na zadnji poti, so najznačilnejši izdelki iz povoščenega papirja. Ob cerkvenih praznikih so z njimi krasili nabožne kipe, cerkve in kapelice. Za izdelovanje potrebujejo veliko mero potrpežljivosti in domišljije. Ste vedeli, da vsak cvet nekaj simbolizira? Cvet gl@idi@le - m@č zn@č©j@; m@dm hi@icint@ - zvestob©; lilij® - nežnost; bršljom - prijateljstvo; vrtnic® - ljubezen in srečo; vijolic® - skromnost. Delavnice... delavnice... V delavnicah sta s spretnimi prsti pomagali gospa Katica Ivanuša in gospa Mežika Zlatnik. Z njima so učenci naredili kratek intervju. Intervju ... intervju ... Kaj vse izdelujete iz papirja? Izdelujeva rože in svečke. Kakšen papir uporabljate? Uporabljava predvsem krep papir. Kako izdelate cvet? Najprej si iz papirja izreževa trakove in cvetne liste. S škarjami liste zavijeva v cvet, ki ga spodaj ovijeva v drobno žico in ta služi za pecelj. Pecelj ovijeva v zelen krep papir in dodava še nekaj zelenih listov. Kaj priporočate mladim deklicam? Svetujeva jim, naj se učijo in izdelujejo rožice, saj jih lahko podarimo ali z njimi okrasimo stanovanje. Potrebujejo le domišljijo, ljubezen in spretno roko. Komentar... komen tar... Izdelovale smo različne rože iz papirja. Na začetku je bilo izdelovanje precej težko, nato je bilo vedno lažje. Vesele smo bile, da smo se veliko SRCE IZ CVETJA SPLETAM IN SREČO Tl ŽELIM. TVOJ DOM Tl VEDNO POLEPŠAM IN TE RAZVESELIM. novega naučile. Pri izdelovanju smo pozabile na vse skrbi in še živce pomiriš. Želimo si še več takšnih dni. Pa tudi mentorici sta nas zabavali z zgodbami iz svojim mladih let. Deklice, 6. razred Roze iz papirja Rože so lepa stvar, pa čeprav so iz papirja. Roža je res lepi dar, sploh če jo narediš sam. Pa prišla je teta Neža, prste urno je sklenila in obračala in vila ter rože delati učila. Smo poskušali še mi. Barve smo izbrali, šopek vrtnic naredili, nageljčke, marjetke v vazo dali in jih na razstavi pokazali. Rdeča barva vrtnice meni je najljubša.Tako sem se potrudila in šopek vrtnic naredila. Cvetje smo izdelali, se zabavali in peli. Ker smo bili veseli, smo v časopis prispeli. Urška Vočanec, 6. razred Jesen je v vseh barvah zažarela Jesen SHRAMBE SO POLNE, POLJA POBRANA, VEJ V SADOVNJAKU NIČ NE TEŽI, ROŽE NA VRTU POBRALAJE SLANA. PTIČKI SELIVCI NAJUGSO ODŠLI. (M.SEDLAK) V vseh barvah zažari jesen, drevesa so škrlatna, ko hladen veter veje. Jesensko listje hiti, raja in se vrti v zraku in radovedni otroci ga lovijo. Veliko dni je še toplih. Na poljih in travnikih pa je že mirno, kajti noči postajajo vse bolj mrzle in žuželke se skrijejo. Dozorijo hruške, lešniki, kostanj, žir, želod, orehi. Ptice nabirajo šipkove plodove, bezgove jagode, robidnice in številne druge sadeže. Iz gozdnih tal poženejo gobe. V jeseni dozori grozdje. Delavnice... delavnice... Učenke 9. razreda so sodelovale v delavnicah, kjer so izdelovali jesenske aranžmaje. Pri delu sta jim pomagali gospa Ida Obran ter gospa Jerica Korpar. Komentar... komentar... V petek, 27. oktobra 2006, smo imeli v šoli tehnični dan na temo »DOMAČE OBRTI.« Deklice 9. a razreda tersošolec Mitja smo sodelovali vjesenski delavnici, kjer smo izdelovali jesenske elegantne aranžmaje. Pri izdelavi aranžmajev smo uporabili domišljijo in znanje. Najprej smo si priskrbeli naravni material iz okolice šole. Nekaj materiala smo si učenci prinesli od doma, nekaj pa sta ga prinesli mentorici, ki sta nam pomagali pri izdelavi aranžmajev. Med delom smo tudi poslušali mirno glasbo, ki nam je pričarala jesensko umetniško vzdušje. Pri delu smo se veliko smejali, saj smo naenkrat na učiteljičini glavi opazili jesensko obarvan list. Med delom je prišel v razred tudi kamerman, ki je posnel naše delo. Skoraj bi stopil v škaf vode, njegov komentar pa je bil, da je mislil, da bo stopil v ribnik. In spet smo se na vsa usta smejali. Bilo je res zabavno, pri delu smo uživali. Končne izdelke smo razstavili pred šolo, kjer ste si jih lahko ogledali vsi, ki ste obiskalo našo prireditev po zaključku delavnic. Učenke 9. razreda in Mitja Jesen pon uja Bogastvo jeseni JESENJE PRIŠLA, NASULA BOGATIH PLODOV IN SEDAJ SE ODPRAVLJA K POČITKU. V naših krajih ugotavljamo, da so jesenski plodovi veliko naravno bogastvo, pa ne samo zaradi svoje prehranske vrednosti, ampak tudi zaradi lepote. Lahko so pomemben del urejenosti in okrasitve domačij, vasi, poti in celotne pokrajine. Naravni materiali so tako izvirni prav zaradi svoje naravnosti in lepote. Tudi naši najmlajši, učenci 1. in 2. razreda, so se poigrali s plodovi in iz njih izdelovali igrače in druge najrazličnejše okraske. Uporabljali so obarvano jesensko listje, buče, orehe, kostanj, želod, žir, buče, ... Delavnice... delavnice... Učenci 1. razreda so izdelovali verižice. Pri delu so uporabljali plodove in različna semena. Učenci so povedali, da je bilo delo zelo zanimivo, ker so izdelovali verižice. Hkrati pa so dejali, da bodo preizkusili svoje ročne spretnosti. Pri delu so uživali in se zabavali. Ko so bile verižice pripravljene, so jih odnesli pred šolo na razstavo. Izdelovanje verižic iz plodov Učenci 2. razreda so se prav tako poigrali zjesenskimi plodovi in izdelovali različne igrače. Pri delu so jim pomagale gospa Nada Prapotnik, gospa Žalika Kukec ter gospa Anica Puklavec. Pokazale so jim, kako se izdelujejo igrače. Pri tem so uporabile naravne materiale. Same to počnejo že od otroštva, saj so jih izdelovale na paši. Učile so se od sošolcev, prijateljev, veliko stvari pa so tudi same poizkušale. Komentar... komentar... Matej Kocjan, Luka Puklavec: »Uporabljali smo orehe, leskove veje in raznovrstne trave. Izdelovali smo igrače in bilo nam je lepo.« Ana Vidovič: »Delali smo »vuge«. To so igrače iz lesa in orehov.« Lea Težak: »Najraje sem delala »vuge«, ker je bilo lahko in zanimivo.« Hana Rakuša: »Izdelovali smo »vuge« in stolčke. Učiteljice so bile prijazne, ker so pokazale, kako izdelujejo igrače. Imeli smo se lepo.« Kolikor lesov, toliko življenj LES JE USTVARJALNO GRADIVO, ZNAČILNO ZA VSA OBMOČJA SLOVENIJE. VSAKA NJEGOVA VRSTA JE POSEBNA ŽIVLJENJSKA ZGODBA. LES IMA SVOJE ŽIVLJENJE, HKRATI JE SOPOTNIK IN SOOBLIKOVALEC ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ. TO SREČANJE DVEH ŽIVLJENJ PAJE PONAZORITEV POGOVORA MED ČLOVEKOM IN NARAVO... Sodarstvo Pripomočki sodarja Vsak ima svojevrsten odnos do lesa. Pozitiven odnos do lesa se je pri človeku oblikoval dolga leta in spodbudil številne spretnosti in znanja ter nastanek rokodelskih dejavnosti, pri katerih se les uporablja kot ustvarjalno gradivo. Izdelujejo različne predmete. Sodarstvo je eno od obrti, kjer uporabljajo naravno gradivo, različne vrste lesa. Je samostojna ali dopolnilna hišna obrt za izdelovanje lesenih sodov, kadi, čebrov, pinj, pladnjev, brent, korcev za vodo in druge lesene embalažne posode. Delavnice... delavnice... 10 let v vinski kleti in potem še 25 let na Ptuju. Sedaj sem v penziji. Komentar... komentar... Pri delu smo uživali, saj nam je gospod veliko stvari o sodarstvu razložil in predstavil. Zraven je prinesel manjše sode in drugo leseno posodo, ki se uporablja za vino in grozdje. Ker smo fantje, nas to delo zanima in veseli. Fantje, 8. razred kntervju ... intervju ... Pri delu jim je pomagal gospod Jože Petek iz Podgorcev. Kaj boste danes učencem v delavnicah predstavili? Učencem bom nekaj povedal o sodarstvu, nekaj pa bomo tudi sami poskusili narediti. Koliko let se ukvarjate s to obrtjo? S tem se ukvarjam 46 let. Kje ste se tega naučili? Najprej sem tri leta bil vajenec na Ptuju, 2 leti sem delal v Mariboru, Vse diši po zeliščih RASTI, RASTI ROŽMARIN, DAŠI PUŠELJC NAREDIM. Zeliščarstvo Zdravljenje z zelišči temelji na starih ustnih izročilih in izkušnjah ter je bilo tesno povezano z nadnaravnim, magičnim in skrivnostnim. Že tisočletja so po trgovskih poteh med Evropo, Indijo in preostalo Azijo prenašali številne rastline in začimbe. Na podeželju so predvsem ženske za domače potrebe nabirale rastline za zdravljenje najrazličnejših bolezni in tudi skritih ljubezni. Za nabiranje in sušenje ni bilo posebnih priprav ali posod. Ste vedeli, da je v Prekmurju krščanski praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgust, znan kot blagoslov zelišč? Na ta dan nesejo k blagoslovu šop vrtnih in poljskih rož. Delavnice... delavnice... V delavnici so sodelovali učenci 5. razreda. Zelišča jim je predstavila gospa Irena Lenič, ki prihaja iz ekološke kmetije in zelišča nabira že kar nekaj let. Predstavila jim je žajbelj, meliso, materino dušico, posušene cvetove, sivko,... Učenci so pri delu uživali, vsa zelišča so lahko videli, saj so bila v lepih steklenih kozarcih. Tehnični dan 27. oktobra smo imeli v šoli tehnični dan. Razdelili smo se v različne skupine. Jaz sem bila zeliščarka. Gospa Irena nam je pokazala različna zelišča. Povedala je, da prihaja iz manjše kmetije, kjer pridelujejo bio hrano. Sama se že 15 let ukvarja z zeliščarstvom. Predstavila nam je meto, žajbelj, ajdo, suhe krhlje. Povedala nam je, kako se naredijo zdravilne kreme in zakaj jih lahko uporabimo. Na koncu nam je podarila lepo stekleničko z zelišči in v mrzli zimi si bomo v razredu skuhali čaj. Skupaj smo pripravili razstavo. Njenega obiska smo bili zelo veseli. Orhideja Orhideja na oknu cveti in se veseli. Če sonce preveč posije, se užalosti. Če pa prideš ti in jo zaliješ, se takoj spet razveseli. Eva Ivanuša, 5. razred —1 | • >Z VZ I X/ Zelišča v košari Izdelki iz testa Pisano bogastvo kruha Vonj svežega peciva, ki se širi in nas kliče V RANEM JUTRU VSE ZADIŠI PO SVEŽEM KRUHU. ŠE POSEBEJ, ČE JE IZ KRUŠNE PEČI NAŠE BABICE. Iz različnim mok dobimo različne vrste kruha. Moka je najpomembnejša surovina za peko kruha. Ločimo pšenične, ržene in mešane kruhe ter kruhe posebnih vrst. V vseh kruhih je nekaj pšenične moke. Ste vedeli, da beli kruh vsebuje manj mineralnih snovi, vitaminov in prehranskih vlaknin kot polnozrnati kruh? Recepti... recepti... MLEČNI KRUH V skledo zdrobimo kvas in mu dodamo žlico sladkorja in žlico moke. Prilijemo pol decilitra mlačnega mleka in pustimo vzhajati 15 minut. V ponvi stopimo maslo, ga ohladimo in dodamo sladkor, rumenjak sol in limonino lupino. Vse skupaj damo v skledo in zgnetemo v gladko testo. Pustimo vzhajati 30 minut, še enkrat pregnetemo in položimo na pekač. Pustimo stati 20 minut, nato testo premažemo z jajcem in pečemo eno uro. Pa dober tek! Delavnice... delavnice... V delavnicah, kjer so pekli pletenice, so sodelovali fantje 9. razreda. Pri delu jim je pomagal gospod Stanko Voriha iz srednje živilske šole v Mariboru. S tem se ukvarja že 16 let, dela pa se je naučil v šoli in v pekarni. Prišli pa so tudi dijaki srednje živilske šole, ki so fantom pomagali, da jim je delo šlo lažje od rok. Pekli so pletenice, kruh, pecivo, makovke. Učenci so pri delu uživali, saj so se z dobrotami, ki so si jih sami pripravili, na koncu tudi posladkali. Veliko novega so se naučili. Komentar... komentar... Na tehniškem dnevu je bilo zanimivo, ker smo se naučili oblikovati testo za peko različnih krušnih izdelkov. Predstavili so nam tudi srednjo živilsko šolo v Mariboru in nas povabili, da se jim tudi kdo izmed nas pridruži. Na koncu smo vse dobrote poizkusili. Bile so odlične. Vonj se je širil po vsej šoli, zato smo nekaj krušnih izdelkov narezali in jih v pletenih košaricah ponudili vsem, ki so nas obiskali na naši zaključni prireditvi pred šolo. Fantje, 9. razred. Mi smo lačni, lačni, e e • VSAKDO UŽIVA V DOBRO PRIPRAVLJENI HRANI. V Ivanjkovcih smo imeli šolo, nismo pa imeli svoje kuhinje. Hrano smo vozili iz druge šole. Vsi učenci in zaposleni smo imeli veliko željo, da dobimo svojo kuhinjo. Želja se nam je uresničila meseca septembra. Imamo novo kuhinjo, kjer vse omamno diši in vabi k malici ter h kosilu. NOVA KUHINJA NAŠA KUHINJA Kuhinja se že blešči, vse lepo iz nje diši. V loncu se kuha juha, ki dišeče oblake puha. Vsaka juha se v naši kuhinji najlepše skuha. Tudi meso in krompir naši kuharji najlepše naredijo, da se učenci lahko redijo. Zdaj smo srečni vsi, saj hrana vedno nam diši. Lara Polak, 7. razred Vsi smo se že dolgo veselili, da bi novo šolsko kuhinjo dobili. Nekaj dni zatem, ko spet se je oglasil šolski zvonec, je iz kuhinje zadišalo tako, da smo mislili, da nas konec bo. Komaj smo čakali, da bi malicali. Ko smo se k malici napotili, novo kuharico smo opazili. Malica odlična je bila in naše lačne želodčke nasitila. Iz naše kuhinje sedaj iz dneva v dan omamno diši, saj tudi kosilo pripravljajo naši kuharji. Ko se želodček oglasi, dober tek vam naš kuhar zaželi. Niko Veber, 5. razred šolski časopis ŠTEVILKA 3 1 Se sprašujete od kod ime Palma Fran Ksaver Meško je naš rojak in ima častno mesto med slovenskimi besednimi umetniki. S svojo življenjsko potjo, s svojo ljubeznijo do vsega dobrega in resničnega ter lepega, s svojim ponižnim in zvestim služenjem, s svojimi deli, s svojo lepo slovensko besedo bo ta mož utrjeval korenine našega narodnega drevesa in njegovo vsestransko rast tudi v prihodnosti. Ljubil je našo deželo, čudovito kakor iz lepih sanj, ljubil vitke topole - »PALME« jim pravi ljudstvo ... Predelava pravljice Sneguljčice Živela je Sneguljčica in še hudobna mačeha. Sneguljčica je bila žalostna, ker ji je umrla mamica. Je mačeha imela dve hudobni hčerki, ki sta se ji smejali in po svetu Sneguljčico poslali. Pa je od doma šla, bridko je jokala. Prišla je do hišice, kjer sedem palčkov je živelo. Vsi so jo imeli radi, le mačeha ji ni dala miru. Ogledalo čarobno je vprašala, ali je najlepša. A ji ogledalo odgovori in trikrat potrdi, da najlepša je Sneguljčica. Mačeha jezna se na pot odpravi, da Sneguljčici pripravi: glavniček strupen in jabolko rdeče, s katerim pa Sneguljčica ni imela sreče. V grlu zataknil se je košček rdeč, Sneguljčice na svetu ni bilo več. So palčki jokali in žalovali, v stekleni krsti na vrh gore jo dali. Je princ prišel in jo poljubil, samo da ne bi je izgubil. V trenutku košček iz ust ji je skočil, princ bi seveda takoj se poročil. Tako se je tudi zgodilo in vse se je do jutra veselilo. Da mačeha najlepša ni, ogledalo ji je reklo, od zavisti je letelo po zraku le še steklo. Natalija Hodžar, 7. razred Šolski časopis... šolski časopis ... šolski časopis ... Nekateri strokovni članki so črpani iz knjige Janeza Bogataja, Mojstrovine Slovenije. Pri časopisu so sodelovale: Nastja Kokot, Jasmina Bezjak, Sandra Šac, Gabriela Žibrat, Anja Vajda, Simona Kocjan, Nuša Rajh, Katja Špiclin Kodelič. Fotografije: Sandra Šac, Vito Markovič. Zbrali in uredili: Brigita Fridl, Mojca Grula Oblikovanje in prelom: Aleš Pučnik Organizacijski vodja: ravnateljica Nada Pignar Tiskanje šolskega časopisa nam je omogočila Založba Rokus Klett, d. o. o. Naklada: 250 izvodov Zanimivosti... i Srečanje s pisateljico in režiserko Špelo Kuclar. Aktivne jesenske počitnice - Flura, prosti čas (igranje badmintona). S Prenova kuhinje. Novo opremljena družboslovna učilnica. || Javne prireditve: ii| 'J Kultura nas druži, Dobrodelni koncert 9. razreda, Domače obrti. Čkjm