Gfreinerjevi zvezki s predpisi. (Poročal J. Okorn v učiteljski skupščini v dan 2. julija 1884. 1. pri Sv. Petru.) Metodično ravnanje pri pouku v lepopisji je neogibno potrebno. Marsikateri učitelj misli, da je Bog ve kaj staknil, če je osupnil svoje učence zdaj s to, zdaj z ono lepopisno novotarijo. Tako ravnanje pa zelo ovira pravi uspeh pri pouku in nastavlja mnogo neprilik, ako se učitelji zamenjavajo in ako se roditelji, oziroma otroci, preselujejo v drugi kraj. Zamenjanje učiteljev iz ene šole v drugo prinese tudi otroku izpremembo v pisnih potezah in tako ovira, da bi si učenci svoje rokopise utrdili. Izvrstna kaligrafa Mann in Muhlbauer obsojata to početje v knjigi Bder Schreibunterricht" z naslednjiini besedami: aEs ist auf allen Unterrichtsstufcn fiir jcden Buchstaben nur eine eiuzige uud zwar stets dieselbe Form zu lehren. Formenwechsel und Doppelformen, als den Unterrichtserfolgen nachtheilig, sind auszuschliessen". Ta znana resnica nas mora pripeljati do koristnega prepričanja, da se vsi učitelji poprimemo enakih oblik pismen, kar se da lehko doseči, ako se vzprejmo pisraena Greiner-jevih zvezkov. 1. Zakaj naj odobrimo ravno jjisinena ali črke Greiner-jevih zvezkov? 2. Se li njih metoda zadostno potrjuje ? Ime Greiner-jevo je, kar se tiče lepopisja, že po vsi Avstriji jako znano. Njega zvezki s predpisi se nahajajo v neraškem, češkem, ogerskem, hrvatskem, srbskem, poljskem in slovenskem jeziku. Ta razširjenost gotovo ni brez pomena. Zvezkov je v celoti za nemški jezik 12, za slovenski pa 10 vkup. Potem nam podaje še jeden zvezek, ki nas uči delati številke. Te pisanke nam predočujejo in razlagajo tista izvrstDa načela, katera je sprožilo prvo učiteljsko društvo »Volksschule" na Dunaji — glede na pouk v pisanji. — V metodni, zaporedni razvrstitvi so pismena in njih poteze v najenostavnejših in najnaravnejših oblikah. Naslednja oblika razvija se iz prejšnje. Oziraje se na določbe učnega reda je pisava v teh zvezkih točno izpeljana. Slavni c. k. deželni šolski svet v Ljubljani je to sam pripoznal, ker on je naročil Greiner-ju, da naj izda zvezke se slovenskimi predpisi. Zdaj presodimo, kje da ima Greiner-jeva učna pot svoje težišče. Lepopisje brez analize, razlaganja, primerjevanja, kazanja na estetične oblike ni dosta vredno. Ako učenec nima v duhu pred svojimi očmi slike pismen in je popolnoma ne ogleda; ako ni učencu strogo znano, pravi pedagog Kehr, iz katerih prvin je pisme (črka): potem manjka vsakemu pisalnemu pouku naravna podloga. Kakor to vsak učitelj vd že iz pedagogike, tako tudi marsikoga skušnja učf, da nam kaže raba šolske table dokaj nepriličnosti. Tabla in svetloba v šoli niste vselej takošni, da bi učitelj mogel dotične oblike lepo pisati učencem v posnemanje. Besede, na tabli pisane, so nekaterim preoddaljene, da bi jih zamogli dobro viditi. — S predpisavanjem na šolski tabli tudi ni moči skrbeti za večji ali manji razvoj posameznega učenca, in to še tem manj, ker učenci ne obiskujejo šole vsi redno. Ne samo to, ozirati se moramo tudi na lepoto oblik. Nek pedagog pravi: »Das mustergiltige Vorbild im Schreibunterrichte ist der wichtigste Factor in der Technik des Schreibens". Vsak učitelj pa ne zna pisati lepo in posnemanja vredno. Vse te in enake neprilike je popolnoma odpravil Greiner se svojimi zvezki. V teh pisankah ima vsak učenec tiskane vzglede v posnemo pred sabo; te tiskane vzglede bode vsak posnemal v njih velikosti, in — vsak jih ima pred sabo tako, da jih vsi enako razsvetljene vidijo. S tablo se učenec tudi okoristi; zdaj ima še več koristi od nje, nego prej, ker na prosti tabli učitelj lehko kaže razne pogreške, razvoj in zvezo potez. Ob enem pa naj bode vsak učenec sam svoj nadzornik, tako, da učiteljevo nadzorovanje ni tako vrlo potrebno in to je na šolah, kjer je učitelj z oddelki preobložen, velicega pomena. Povzamemo li vse koristi, ki jih dosežemo z Greiner-jevim učnim pripomočkom, tako vidimo iz vsega, da te pisanke učitelju in učencu zdatno olajšujejo pouk v pisanji, da zlasti šolam, napolnjene z oddelki, izvrstno koristne. Zvezki niso dragi, ker vsak velja dva krajcarja, torej toliko, kolikor vsak drug gladek brez napisanih predpisov. Kar pa tem pisankam daje toliko vrednost in jih stori neprecenljive, je pač to, da se učenci iz njih navadijo pisati enakolične poteze in da se pouk razvija brez ovire. Ker je okrajnira učiteljskim skupščinam nalog, prizadevati si do potrebne skladnosti v notranji uredbi učilništva po okraji, predlagam, da se Greiner-jeve pisanke uvedejo v vse šole tega okraja. (Vzprejme se.)