GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 2000 2 S 352(497.4 Ivančna GoncS: >■ m ■■■■■i umi t/0 2000010: '_£j■lOc&la&u rj^jržtrita tucfrfl&ftct Csoflctct 'Številka4 letnike april-maj 2000 LaMaS RAČUNALNIŠKI INŽENIRING do o Cesta II. grupe odredov 17.12951vančna Gorica TEL: 061/769-040, GSMI: 041/661-972 FAX: 061/769-045, GSM2: 041/612-923 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente,... Programi za podjetja in sam.podjetnike,... ... za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE jTVANČNA GORICA ISKRENO ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN OBČANKAM. ŽUPAN OBČINE IVANČNA GORICA. OBČINSKI SVET OBČINE IN UREDNIŠTVO KlASJA POČITNICE, DOPUST, MORJE... Čistilne akcije SO očitno uspele, zatajila je le komunala pri odvozu. Oh, ha te, žena, pa ne bom pozabil! Te misli se nam bodo največkrat utrinjalc v prihodnjih tednih in mesecih. Tudi prednamci so v tem času razmišljali tako, vendar so si dopust na morju lahko privoščili le bogatejši. Šaljiva razglednica z dopustniško tematiko je še iz rajnke Avstrije. (LS) Gradnja odseka avtoceste Višnja Gora - Bič se bliža zaključku. Živci šoferjev, ki vozijo skozi Ivanino Gorico pa so prav tako že blizu konca. POŠTA SLOVENIJE ________ _ '100' SLOVENIJA "K)0 ' ■ i. ...... . i|n Priznanja in nagrade Občine Ivančna Gorica za leto 2000 prejmejo: • Zlati grb Občine dobi Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, enota Gimnazija • Nagrado Josipa Jurčiča prejmejo: - Društvo podeželskih žena Ivančna Gorica - Gasilsko društvo Višnja Gora - Moški pevski zbor iz Ambrusa Vsem nagrajencem čestitamo! PROGRAM PRIREDITEV OR OBČINSKEM PHAZNIKU: 27. maj 2000: • ob 18.30 koncert Godbe Stična na ploščadi pred Ljubljansko banko v Ivančni Gorici • ob 2().(K) slavnostna seja ob občinskem prazniku v obnovljenem Kulturnem domu v Ambrusu 28. maj 2000: • ob 11 .00 start kajakašev po reki Krki (pri mostu na Krki) • ob 11.20 svečani podpis »Pisma o nameri« s katerim želimo spodbuditi večjo skrb in soodgovornost varovanja reke Krke na odru pred trgovino Tabor-Vele na Krki • ob 12.(K) otvoritev razstave akademskega slikarja Franceta Slane, umetniških fotografij g. Ubalda Trnkoczvja ter domače obrti (Družbeni center na Krki) OLIMPIC SPORT Trgovina za šport in prosti čas Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje pon - pet: 9.00 -19.00 ure sob: 8.00-13.00 ure tel: (01)787 23 36 BESEDE UREDNIŠTVA Spoštovani bralci Klasja! Zopet Klasje prinaša v vaše domove nekaj novic in nekaj že preverjenih dejstev, a za to, da bo "narod naš dokaze hranil", je dobro, da so zapisana tudi ta. Predvsem se boste vi in naši zanamci lahko čudili slikam z gorami smeti sredi pomladno vznesenih vasi. Akcija odvažanja kosovnih odpadkov je bila ta mesec namreč v polnem zamahu, čeprav bi spričo količine smeti, ki so se nabirale dve leti, morali izvajalci akcije biti bolje pripravljeni in usklajeni. Lahko zaključimo, da je s smetmi res velik križ. Želimo vam, da bi jih imeli odslej čim manj in da bi tudi Klasje z užitkom prebrali, preden ga zaženete v smeti. Izvedeli boste namreč večino tega. kar vas zanima, o gradnji ceste pa mogoče v naslednji številki. Pošljete lahko tudi svoja razmišljanja o tej temi. Pa ne prevroče se imejte. 120000103,4 STRAN Iz Jernejeve malhe Pred nami je mnogo prireditev, ki jih bodo organizirala domača društva in prireditveni odbori. Veliko jih je že tradicionalnih in nanje pridejo udeleženci in obiskovalci z osebnimi in dnigimi prevoznimi sredstvi. Organizatorje največkrat postavljen pred veliko dilemo, kje parkirati jeklene konjičke, še posebno takrat, ko jo zagode vreme in zmanjka prostora na pripravljenih površinah. V večini primerov domačini razumejo težavo organizatorjev in obiskovalcev ter skušajo pomanjkljivost v organizaciji odpraviti : razumevanjočo gostoljubnostjo. Nikogar med nami ni, ki ne bi kdaj pa kdaj izkoristil tuje površine za parkiranje. Številni udeleženci prvomajskega praznovanja na Gradišču, kjer se zanesenjaki trudijo za oživitev družabnega življenja, si bodo letošnjo prireditev še posebej zapomnili. Organizatorje je presenetil velik obisk, zato so bili vozniki prisiljeni parkirati avtomobile ob cestah, dvoriščih in drugje že od Mekinj naprej. Lahko si predstavljamo razpoloženje voznikov, ko so sredi noči na razmočeni zemlji menjavali kolesa, ki jim jih je onesposobil delilec pravice, skrit v noči. Vsak je obžaloval svojo odločitev v misli, da bi bilo lepše praznovali drugje, mogoče na ravno taki prireditvi, le v bolj sprejemljivem okolju. Teh obiskovalcev v naš kraj zlepa ne bo več. Tisti, ki so zaščitili svoje interese in delček svoje lastnine na tak pritlehen način, naj si ogledajo javne prireditve v krajih naše občine, kjer se zbere veliko število ljudi, pa najsibo to na pevskem taboru v Šentvidu, igrah na prostem na Muljavi, srečanju mladih v Stični, na nogometni tekmi v Ivančni Gorici, pohodu iz Višnje Gore na Muljavo, srečanju na Lučarjevem Kalu, motokrosu pod Kalom, srečanju čolnarjev ter ribičev vzdolž reke Krke in še in še. Lastnina ima svojo vrednost in prednost, še večja prednost pri človeku pa je moralna vrednota. V lokalni skupnosti moramo dvigniti pogled preko lastnega plota. Ozki interesi naj se omejujejo v poštenih dogovorih v korist skupnosti, vendar ne v škodo posameznika, ki naj se ne izkazuje samo v materialnih, temveč tudi drugih človeških vrednotah. Stiska prašičereja spet polni medije. Problem se kaže že leta in leta, vendar nas približevanje normam Evrope postavlja pred dejstvo, da je res nujno sanirati neustrezne ekološke onesnaževalce. Farma sama gotovo ne bo zmogla velikega vložka v sanacijo, zato je naloga države, da se izjasni, ali želi podpirati tak način proizvodnje. Če bo odgovor negativen, naj zagotovi sprejemljivo rešitev. Delovna mesta v občini veliko pomenijo, zato je treba občutljiv problem še kako pretehtati. Večja povzročena škoda v primerjavi s prihodkom narekuje čm scenarij za vsakogar. Optimistični scenarij se utegne uresničiti z ustreznejšim prometom in ostalo infrastrukturo, povezano z našim odsekom avtoceste Višnja Gora -Bič. Še nekaj časa se bomo dušili v prahu in bomo udeleženci cestnih zastojev. Več besed je namenjenih neustreznemu pristopu, pa vendar stvari niso tako preproste in jih je treba z zaupanjem prepustiti strokovnjakom, ki morajo upoštevati tudi konkretne pripombe in želje nas, tukaj živečih občanov. Prvi mesec v letu brez črke r nas bo razveselil. Pomladno brstenje in živahna rast na naših vrtovih, njivah in vinogradih napoveduje ob našem stalnem delu in primernih vremenskih pogojih dobro letino. Lepo se imejte. Župan Jernej Zadnji vikend pred veliko nočjo je bil pri županu Jerneju Lampretu na zasebnem obisku župan pobratene občine Hirschaid g. Andreas Schund s soprogo. Na cvetno nedeljo smo po sv. maši v Stični takole nazdravili prijateljskemu sodelovanju. Gospod opat je oba župana s soprogama povabil na kosilo v stiski samostan. SLIKE NEKEGA NEOMADEZEVANEGA IN LEPEGA SVETA V Hirschaidu odprta razstava o samostanu iz slovenske pobratene občine DODATNI ZASLUŽEK Zanimanje za fotografiranje mu je že v njegovi mladosti vzbudil njegov oče, pismonoša, ki mu je fotografiranje po naročilu pomenilo dodatni vir zaslužka. Kot gimnazijec si je lahko kupil prvi preprost fotoaparat in si nabiral prve tovrstne izkušnje. Kot članu fotokluba semeniščnikov iz Ljubljane so mu bile na voljo boljše kamere in svetovalci, tako da sc je kmalu lahko udeleževal fotografskih razstav na univerzi. V samostanu je potem razvil posebno ljubezen do pokrajinskih in razpoloženjskih posnetkov. Finančna podpora gospoda opata dr. Antona Nadraha je razstavi Stična skozi dan in leto omogočila, da je bila lahko predstavljena prvič že v letu 1994 v samostanski galeriji. Nato je leta 1996 sledila razstava v Duhovnem centru v Tinjah na Koroškem in leta 1998 v kulturnem centru Korotan na Dunaju. V svojem nagovoru je pater Branko Petauer omenjal današnjega človeka, ki kot moderen turist fotografira vsepovsod in vse, kar mu pride pred objektiv. "Človek ima občutek, da želijo svoje življenje umetno podaljšati". Te naravnanosti pa on ne odobrava - on fotografira predvsem svet Stvarnika, ki je ustvarjen nco-madeževan in lep, a ga človek izkorišča in onesnažuje. S svojimi fotografijami želi izraziti predvsem ljubezen do samostana, v katerem noben dan ni dolgočasen, temveč pester in zanimiv. Župan Hirschaida, gospod Andreas Schlund, je izrazil upanje, da je ta razstava že začetek neke širše kulturne izmenjave. Razstava bo odprta do 7. maja v uradnih urah občinske hiše. Pri odprtju razstave z leve: župan Schlund, rektor v pokoju Patzell in pater Petauer. HIRSCHAID. Z odprtjem razstave slik Stična skozi dan in leto v mestni hiši doživlja pobratenje Hirschaida s slovensko Ivančno Gorico svoje nadaljevanje. To je tudi začetek kulturne izmenjave med obema občinama. Pred petnajstimi leti je bilo v samostanu Stična ustanovljeno privatno združenje prijateljev, ki Cistcrcijanc tudi gmotno podpira. Iz te zveze ja nastalo v letu 1991 tudi pobratenje med občinama. Ti razstava predstavlja začetek partnerstva kot višek povezanosti obeh občin s poudarkom na izmenjavi kulturnega udejstvovanja. Slovenska pesem stiškega kvarteta je povzdignila slovesnost, ko je župan Hirschaida, gospod Andreas Schlund, v veliki dvorani mestne hšc lahko pozdravil mnogo imenitnih osebnosti, najprej pa gospoda župana Jerneja Lamprcta in direktorja občinske uprave gospoda Vinka Blatnika. Tema večera je bila razstava iupan Lampret, tretji župan Holzmann, fotografij patra Branka Petauerja, subpriorja v samostanu Stična z naslovom "Stična skozi dan in leto". Na tridesetih čudovito ubranih velikih posnetkih so obiskovalci lahko doživeli cistercijansko opatijo v Sloveniji, kakršna sc kaže v vseh letnih časih. Gospod Hubert Patzelt, direktor gimnazije v pokoju, ki je gonilo partnerstva med občinama, je patra Branka Petauerja opisal kot skrbnega patra gostitelja, ki sc zelo trudi za prijateljstvo med občinama Ivančna Gorica in Hirschaid. Pater Branko Petauer je leta 1990 kot novomašnik imel ponovitev nove maše v Hirschaidu in Ebrachu, ki je materina hiša samostana Stična. Leta 1993 je nadomeščal gospoda župnika v času dopusta v župniji Sv. Vida in v jeseni lanskega leta nadomeščal gospoda opata pri dokončnih pogovorih o pobratenju med občinama. STIČNA IMA NOVOIZVOLJENI SVET KS 4. maja po vseh pravilih izpeljali ežilo 40,43 % Po kar nekaj, strokovno bi rekli temu proceduralnih zapletih, so v nedeljo predčasne volitve v svet krajevne skupnosti Stična. Udeležba ni bila najboljša, kar pa je bilo tudi pričakovati. V štirih volilnih enotah se je volitev j ude volilnih upravičencev. Rezultati volitev v svet KS: VOLILNA ENOTA 1 - Stična 1. Franc HAUPTMAN 2. Nada HAUPTMAN 3. Stanko JANEŽIČ udeležba 37,8% VOLILNA ENOTA 2 - Vir pri Stični 1. Marija KOŠČAK 2. Jože STRMOLE 3. Stanislav OKORN udeležba 36,5 % 134 glasov 105 glasov 90 glasov 68 glasov 67 glasov 64 glasov VOLILNA ENOTA 3 - Gabrje 1. Milan CEGLAR 2. Milena KUHELJ udeležba 56,9% VOLILNA ENOTA 1. Janez SKUBIC udeležba 73,9% Mala Dobrava 33 glasov 19 glasov 15 glasov Ustanovitelj Časopisa KLASJE jc Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 7878-384, 7878-385, 7877-697. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved, pomočnica glavnega in odgovornega urednika (kultura). Vesna Kralj, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Simon Brcgar (šport), Milena Vrhovcc (kmetijstvo), Danijela 1'irman (Uradni vest-nik). Oblika: Andrej Vcrbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. STRAN LIVARJEVA AKCIJA ZA CISTO OKOLJE OB PRAZNIKU DNEVA ZEMLJE Črnomelj - V podjetju IMP Livar d.ti. so 6. aprila pripravili svojevrstno akcijo za čisto okolje. Organizirali so odstranjevanje odpadkov, ki so bili shranjeni v 72 sodih po 200 litrov in ki so sc nahajali v stavbi Zavarovalnice TiNa na Liču, v neposredni bližini Livarjcvega obrata v Črnomlju. Analiza Kemijskega inštituta iz Ljubjanc, ki sojo opravili v začetku januarja 2000, je pokazala, da je v 21 sodih shranjeno odpadno olje, v drugih pa so odpadne emulzije. Inštitut je ob tem dal tudi mnenje, da so odpadna olja primerna za sežig na ustrezni scžigahii napravi, medtem ko so oljne emulzije primerne za uničenje na čistilni napravi za odpadne vode. V skladu s tem je IMP Livar naročil odvoz odpadkov pri podjetju KEMIS iz Radomelj, ki je odpadne tekočine odpeljalo v avstrijske in belgijske energetske objekte, registrirane za uničenje posebnih odpadkov. Po ocenah strokovnjakov so ti odpadki nastali kot stranski produkt livarske proizvodnje ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let, torej v času pred prihodom podjetja IMP LivarvBelt. Vprašanje sc poraja kar samo: zakaj IMP Livar odstranjuje odpadke, ki niso njegovi? Skrb za varovanje okolja in ohranjanje njegove kakovosti je že vrsto let eden od glavnih strateških ciljev podjetja IMP Livar. Konkretneje -cilj podjetja je, da ob certifikatu ISO 9001, ki ga že ima, pridobi tudi okoljski certifikat ISO 14001. V podjetju pričakujejo prvo presojo že konec letošnjega leta. ISO 14001 je mednarodni standard, ki določa zahteve za sistem ravnanja z okoljem. Nanaša se na tiste okoljske vidike, ki jih organizacija lahko obvladuje in na katere lahko vpliva. Verodostojnost in kredibilnost sistema ekološkega upravljanja in varovanja okolja preverjajo zunanji, neodvisni in akreditirani presojevalci. Akcija odstranjevanja sodov z nezavarovane lokacije Lič Črnomelj je nadaljevanje aktivnosti podjetja na področju varstva okolja, ki so že bile izpeljane: sanacija brusilnicc in čistilnice, postavitev filtra na kupolni peči, urejanje deponije za livarske peske ipd. Čeprav sodi z odpadnimi tekočinami niso bili nikoli last IMP Livarja, so jih nekateri še do pred nedavnim povezovali s tem podjetjem. Natolcevanja so presegla vsako mejo dobrega okusa in resničnosti. IMP Livar je zato na podlagi informacij, ki so bile objavljene sredi januarja v enem od slovenskih medijev, zahteval policijsko preiskavo, saj v nobenem smislu ni bil povezan z očitanimi dejanji. Avtor članka je namreč zapisal, da je bilo pozno ponoči iz Ivančne Gorice na območje IMP Livarja v Črnomlju pripeljanih nekaj več kot 60 sodov. Sode so po avtorjevih navedbah uskladiščili v prostorih nekdanje livarne Lič, eden od sosedov pa si je zapisal registrsko številko tovornjaka. Zadeva je bila predana v obravnavo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Novem mestu. Zgodba se je nadaljevala v februarju, ko je predstavnik Organizacijskega odbora za zaprtje livarne v Črnomlju IMP Livar prijavil institucijam za varovanje okolja, češ da podjetje odvaža sode z lokacije Lič v Čudno selo. Inšpektor za okolje z Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor iz Novega mesta je že naslednji dan po prejeti prijavi pregledal teren in omenjene trditve v celoti zavrnil. Prav tako je republiški zdravstveni inšpektor nekaj dni zatem ugotovil, da sc v kotanjo, kjer je nameščen neprepustni tampon, odlaga izključno livarski pesek, ki je prešel termično obdelavo - kar je povsem v skladu s predpisi in izdanimi dovoljenji. Ob ogledu lokacije Lič Črnomelj, kjer je bilo shranjenih 72 sodov z odpadki - produkt starega Belta - pa je republiški zdravstveni inšpektor opozoril, da so sodi dostopni vsakomur in da obstaja možnost namerne poškodbe ali odtujitve. Zato je priporočil primerno zavarovanje sodov ali prestavitev v drug nadzorovan prostor. Rešitev se je ponujala kar sama. IMP Livar se je v skladu s svojo poslovno filozofijo odločil za varovanje okolja in za odpravo nevarnosti ekološke katastrofe. AKTIVNOSTI ŽUPANSTVA od 20. marca do 20. aprila 2000 20. marec 2000 Razgovor s predstavniki Rašice (Šentvid) - predstavljena je bila problematika dejavnosti firme in presežnih delavcev. 21. marec 2000 Razgovor z Zavodom za zaposlovanje, enota Grosuplje - javna dela in vključevanje brezposlenih. 22. marec 2000 17. seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. 25. marca 2000 Razgovor z direktorjem projekta AC Višnja Gora - Bič g. Zličcrjem -obravnavani so bili najbolj pereči problemi, ki spremljajo gradnjo in bivalne pogoje ob njej. 31. marec 2000 Razgovor s kmetijsko inšpektorico in g. Stritofom glede neurejene gradbene mehanizacije na kmetijskem zemljišču. Razgovor s predstavnikom firme Galus - ponudnikom nakupa starega šolskega objekta v Višnji Gori. 3. april 2000 V gasilskem društvu Hudo je bila javna predstavitev projekta Ureditev Višnjice - udeležili so se ga predstavniki Hidrotehnika iz Ljubljane, projektant, krajani in predstavniki KS Ivančna Gorica in Občine Ivančna Gorica. Seja Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje, 4. april 2000 Obisk in razgovor predstavnikov Službe za lokalno samoupravo RS in Županstva Občine Ivančna Gorica. Namen obiska je bil, vzpostaviti tes- nejši kontakt med omenjeno službo in občino (občinami). 5. april 2000 Terenski ogled ceste Rdeči Kal in razreševanje odprtih problemov z lastniki zemljišč. 6. april 2000 Ogled železniških prehodov - obisk pristojne komisije in ugotovitve o možnosti ukinitve nekaterih nezavarovanih prehodov z železniško progo. 7., 8. in 9. april 2000 Obisk predstavnikov Županstva, Cistercijanskega samostana, Gasilske zveze in Stiškega kvarteta v Občini Hirschaid - Nemčija. Otvoritev razstave: Stična v letnih časih, delovni pogovori s predstavniki Občine Hirschaid in njihove Gasilske zveze. 11. april 2000 Ogled črnih odlagališč - strokovna služba občine in predstavnik Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica (Ogled lokacij: KS Metnaj. K S Ivančna Gorica, K S Višnja Gora). Ogled bivališča gc. Pepe Sadar v KS Metnaj. Ogled je bil opravljen z namenom, da se omenjeno lastnico opuščene kmetije vključi v domsko oskrbo oz. uredijo njene bivalne in življenjske razmere. 12. april 2000 Seja Občinske volilne komisije -priprave na volitve v organe v KS Stična. Seja Komisije za prekategorizacijo kmetijskih zemljišč - obravnava vlog in priprava predlogov. 13. april 2000 Razgovor s predstavniki Ljubljanskega potniškega prometa - predstavljena je bila problematika nerentabilnih prog v krajevnem prometu. 14. april 2000 Sestanek organizacijskega odbora ob 50-letnici Gimnazije Stična v šolskem centru Ivančna Gorica. Razgovor z investitorji AC Višnja Gora - Bič - urejanje poljskih poti oz. dohodov na zemljišče. 17. april 2000 Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo -izbor izvajalca del za agromelioracije, obravnavan jc bil javni razpis za ureditev pašnikov ter ostala problematika. Razgovor s predstavniki lekarne Ljubljana - obravnavana je bila prostorska problematika in možne rešitve. Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu je opravil terenski ogled najbolj nevarnih točk prehodov in cest, kjer so udeleženci učenci in dijaki, ter pripravil predlog potrebnih rešitev in aktivnosti. 18. april 2000 Vaja s področja zaščite in reševanja v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora. Vaje so se udeležili predstavniki Županstva in člani Občinskega štaba za civilno zaščito Ivančna Gorica. 19. april 2000 Sestanek z nosilci akcije zbiranja kosovnih odpadkov. Razgovora so se udeležili predstavniki KS, društev, organizacij, zvez, komunalnega podjetja Grosuplje in strokovne službe županstva. Seja Občinske volilne komisije -volitve v organe KS Stična, priprava potrebnih obrazcev. OD FUSARJA DO OBRTNIKA PEKA PECIVA Vprašanje: Po tridesetih letih sem na delovnem mestu tajnice v firmi postala tehnološki višek, zato sem razmišljala, kakšno dejavnost bi opravljala, da bi se lahko preživljala in da bi tudi z veseljem delala. Ugotovila sem, da bi bila lahko to peka peciva za nekaj kavarn ali tajnic. Na tem področju sem dobila vedno vedno veliko pohval m tO je bil ludi sicer moj hobi. Toda zame nedosegljiv cilj je pridobitev ustreznih dovoljenj od inšpekcijskih služb - sprememba namembnosti prostorov, projekt za opremo, preureditev in pridobitev vseh mogočih dovoljenj. Postopki so popolnoma enaki za tiste, ki odpirajo velik gostinski lokal, kava bar ali pa želijo speči samo nekaj kolučev dnevno. Tako sem zaenkrat odstopila od svoje ideje, ker se mi zadeva finančno verjetno ne hi izšla. Če imate pa morda vi kakšno informacijo oziroma poznale postopek, po katerem bi lažje prišla do željenega cilja, bi vam bila zelo hvaležna. Odgovor: Dejavnost, ki jo želite opravljati kot s.p., spada pod "dejavnost slaščičarn"; zahtevana izobrazba je slaščičar, slaščičar konditor, pek, živilski tehnik...", zahtevajo tri leta delovnih izkušenj in v bližnji prihodnosti tudi mojstrski izpit. Še vedno pa vam ostane, možnost, moram vam to omeniti, čeprav se marsikdaj ne izide, da zaposlite osebo z ustrezno izobrazbo. Žal pa je vse, kot ste se že pozanimali, kar ste napisali v zvezi s postopkom pridobitve vseh mogočih dovoljenj (lokacijsko, gradbeno, ustrezna oprema...), res, Vse skupaj je tudi zelo drago, tudi z ozirom na zaslužek, ki bi se vam obetal. Pravzaprav ne poznam nikogar, ki bi imel dejavnost "izdelovanje svežega peciva in slaščic", "izdelovanje trajnih slaščic in kolačev" ter "izdelovanje sladkega in slanega trajnega peciva" registrirano kot glavno de javnost. Torej, uradno ni poti, ki bi obšla predpisano zakonodajo. Recimo, da boste svoje izdelke prodajali preko registriranega posrednika, ki bo od vas zahteval opravljen izpit iz higienskega minimuma, določeno provizijo in nenazadnje anonimnost. Pripravila: J. Božič MOJSTRSKI IZPITI IN MOJSTRSKI NAZIVI V zadnjem času sc je ponovno pričelo veliko govoriti in poizvedovati o mojstrih oziroma mojstrskih izpitih. Prav gotovo se še marsikdo spomni leta 1963, ko je takratna oblast ukinila mojstrske izpite in mojster ni mogel postati nihče več . Nekateri so odšli po mojstrski naziv v tujino, nekaterim pa bo ta možnost dana šele letošnje leto. Leta 1994 sprejeti Obrtni zakon je ponovno vzpostavil vajeniški sistem ki mu rečemo dual-ni sistem poklicnega izobraževanja, nato pomočniške izpite in mojstrske izpite kot podlago za pridobitev mojstrskega naziva. Zakaj mojstrski izpit? Z reformo šolskega sistema in sprejemom Zakona o strokovnem in poklicnem izobraževanju so mojstrski izpiti uvrščeni v šolski sistem, kar pomeni, da se z opravljenim mojstrskim izpitom pridobi srednja strokovna izobrazba (po starem V. stopnja) in z dodatnimi pogoj i omogoči nadaljevanje šolanja na višjih in visokih strokovnih šolah. Po določilih Obrtnega zakona potrebuje mojstrski izpit vsakdo, ki želi opravljati katero izmed obrtnih dejavnosti s tako imenovane liste A. Pri tem jc treba poudariti, da ni pomembno, ali ima izpit lastnik obrata ali njegov zaposleni, pomembno jc le, da ga ima nekdo v delavnici. Do sedaj to ni veljalo, takoj ko bodo mojstrski izpiti stekli, pa ga bo moral imeti vsakdo, ki bo želel na novo opravljati katero izmed obrtnih dejavnosti iz liste A. In še nekaj je pri tem zelo pomembno: obrtnikom, ki že opravljajo obrtno dejavnost z liste A, mojstrskega izpita ne bo treba opravljati, lahko pa ga bodo opravljali, če bodo to želeli in bodo izpolnjevali pogoje iz obrtnega zakona. Kaj izpit? omogoča mojstrski Kdor bo opravil mojstrski izpit, bo izpolnil pogoje za vodenje obrtnega obrata in lahko bo uporabljal naziv "mojster". Mojstrski izpit je državni izpit in v državah z razvito obrtjo je to častni naziv, ki nekaj pomeni. Istočasno bodo v obratovalnici, ki bo predhodno verificirana, tudi izobraževali vajenci. Kdaj na prve mojstrske izpite? Po Pravilniku o mojstrskih izpitih, ki določa pogoje, način in postopek opravljanja mojstrskega izpita je mogoče pričakovati razpis za prve mojstrske izpite 6 mesecev po njegovi uveljavitvi (R. list RS št. 4/00). torej najpozneje do 28. julija 2000, in sicer za vse tiste mojstrske nazive, za katere so bili na dan uveljavitve pravilnika izpitni katalogi že sprejeti na Strokovnem svetu RS za poklicno strokovno izobraževanje. To so: avtokleparski mojster, mojster avtomehanik, mojster za usnjeno galanterijo, mojster za usnjena oblačila, frizerski mojster, mojster kozmetične nege, mojster elektron-ik, mojster strojne mehanizacije, mojster očesni optik, mojster šivilja krojač, mizarski mojster, tesarski mojster, zidarski mojster, tesarski mojster, in mesarski mojster. Za katere nazive se še pripravlja dokumentacija, kakšna bo predvidena cena mojstrskih izpitov, kako je s pripravami na same izpite, kaj se z izpiti ugotavlja, kako je sestavljen posamezni mojstrski izpit itd. pa v naslednji številki Klasja. Majda Može STRAN EKSKURZIJA NA VIPAVSKO Lahko bi rekli, da je bil 29. marec tih deževen dan, seveda, če bi samo deževalo. Ampak je lilo kot za stavo prav na dan, ki smo si ga članice DPŽ Ivančna Gorica izbrale za ogled Vipavske doline in njenih številnih zanimivosti. Že pogled na Nanos, ki je imel kapo potisnjeno prav na nos, nam je povedal, da bomo imele slabo vreme. Najprej smo se odpravile na ogled Goč. Tu nas je sprejela vodička turistične agencije Ajdika. Goče so staro naselje s čudovito cerkvijo. Staro jedro je strnjeno pozidano. Naselje je pod spomeniškim varstvom. Na eni izmed kmetij, ki so ob vinski cesti, smo imele priložnost poizkusiti izvrsten pršut in domačo kapljico. Pot nas je potem vodila naprej po vinski cesti v vas Slape, kjer smo bile v največji zasebni vinski kleti na Vipavskem deležne tople besede in imele priložnost degustirati pet vrst vin. Gospodinja nam je postregla z domačim kravjim sirom izvrstne kakovosti. Vino tržijo pod svojo blagovno znamko Malik. V najhujšem nalivu smo si ogledale Vipavo z izvirom reke Vipave in se sprehodile do stare dobro ohranjene hiše povprečne vipavske družine, ki so jo spremenili v muzej kmečkega orodja, pohištva in opreme. Zelo zanimivo in vredno ogleda. V Vipavskem Križu nas je sprejel dobrodušen upokojeni kapucinar, ki se je tukaj rodil, vse življenje pa je deloval v misijonih. Sedaj na starost pa se je zopet vrnil v Vipavski Križ. Razlagal nam je zgodovino ter nam pokazal ogromno knjižnico neprecenljive vrednosti. V Vipavskem Križu je živci tudi znani baročni pisec Janez Svctokriški. Dan smo prijetno zaključile z ogledom turistične kmetije Arkade pri družini Cigoj v Artičah. Med drugimi priznanji, ki jih ima ta kmetija, so dobili tudi priznanje za ohranjeno arhitekturo na turistični kmetiji v letu 1997 in priznanje za najizvirnejše trženje na kmetiji v letu 1998. Prijetno družinsko vzdušje nas je kar potegnilo medse in ob dobrem kosilu, ki ga pri tej hiši kuha mož, smo pozabile na mraz in dež. Na kmetiji Cigojevih imajo več hektarjev vinogradov, v katerih pridelujejo vrhunska vina, okoli 50 prašičev in večje število goveje živine. Vso zelenjavo za potrebe kmečkega turizma pridelajo sami. Imajo lastno klavnico in tudi ogromno problemov z raznimi inšpekcijami. Da bi zadostili vsem predpisom, so hleve preselili na lokacijo izven vasi. Obložene z dobro kapljico za naše domače in prijatelje, smo se proti večeru zadovoljne vrnile domov. Mari Erjavec Predsednica DPŽ Ivančna Gorica DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE KALČEK IVANČNA GORI CA, GROSUPLJE, DOBREPOL- JE DPM Kalčck smo uradno ustanovili maja 1999. Že prej smo aktivno sodelovali na raznih tekmovanjih in prireditvah, toda pod imenom Mladi zadružniki Ivančna Gorica. Lani pa smo se odločili, da društvo uradno ustanovimo, saj smo že 60-članski zborček mladih nadebudnih glav. Kalčck združuje mlade naslednike kmetij in vse ostale mlade, ki čutijo, da pripadajo podeželju in gričevnati dolenjski pokrajini. Predvsem poudarjamo pomen druženja in PRAVILNIK ZA TEKMOVANJE V KOŠNJI S KOSO i. Tekmovalec kosi na parceli, ki mu jo določi žreb. Parcela je velika 3 x 8 m. Kosa mora biti normalne velikosti, vendar rezilo ne sme biti daljše od 90 cm. kar pomeni, da kosijo v II. Tekmovalci kosijo "v skončnik" obe smeri. III. Starta se z dvignjeno koso na znak predsednika komisije. IV. Tekmovalec konča košnjo ob številki parcele z dvignjeno koso. V. Kosca ocenjuje tričlanska komisija. Ocenjujeta se čas in kvaliteta, in sicer: a. najhitrejši kosec v svoji kategoriji (merjenje časa na desetinko sekunde natančno) dobi število točk, ki je enako številu udeležencev v njegovi kategoriji (npr. pri udeležbi 40 tekmovalcev dobi najhitrejši 40 točk, zadnji pa 1 točko). b. komisija ocenjuje tudi kvaliteto košnje, in sicer: - poravnava l - 5 točk - enakost rezi 1 - 5 točk - čistost rezi 1 - 5 točk Po kvaliteti lahko dobi kosec v svoji kategoriji največ 15 in najmanj 3 točke. Točke časa in kvalitete se seštejejo. Tisti, ki jih zbere največ, je zmagovalec v svoji kategoriji. VI. Tekmuje se v naslednjih kategorijah: a. moški do 40 let moški od 40 do 60 let moški nad 60 let b. ženske do 50 let ženske nad 50 let VII. Tekmuje se lahko posamezno in ekipno, člani so vnaprej določeni. Ekipa šteje tri člane. VIII. Organizator si pridržuje pravico do spremembe pravilnika za košnjo. Letos že sedmo občinska tekmovanje koscev na Lučarjevem Kalu PRIČAKUJEJO REKORDNO UDELEŽBO Letos bodo 4. junija na Lučarjevem Kalu tekmovali kosci in gospodinje. Sekači se bodo za najboljšega v občini pomerili jeseni. Organizatorji, člani turističnega društva GRČA, so se za to odločili zaradi vse večjega zanimanja za tekmovanje z motorno žago. Program prireditve postaja tako preobsežen. Z osamosvojitvijo tekmovanja sekačev pa se bo tudi povečalo število tekmovalnih disciplin in s tem bo to postalo zanimivejše. Treba je priznati, da so Lučarci kar dobri organizatorji. Vasica, ki šteje le nekaj več kot dvajset hiš, zmore, brez kake posebne tuje pomoči, dobro pripraviti tekmovanje za več kot sto koscev. Sami pa pravijo, da če ne bi sodelovali praktično vsi vaščani, od najstarejših do otrok, tega prav gotovo ne bi zmogli. Na prvih tekmovanjih, ko so kosili predvsem domačini, so vse skupaj jemali bolj kot zabavo. Rezultat sploh ni bil najbolj pomemben. Ko pa seje število tekmovalcev začelo povečevati in so le ti prihajali iz različnih vasi, je bil vse bolj pomemben natančen rezultat, da se ve, kje so boljši kosci. Temu je morala slediti tudi organizacija in predvsem natančnejše merjenje rezultatov. Pa tudi pravila tekmovanja je bilo treba objaviti v pisni obliki. Tudi tokrat so objavljena. Letos organizatorji pričakujejo rekorden obisk, še posebej, ker bodo zaradi ugodnega vremena, svoje seno vsi že pospravili. Prav zato prosijo tekmovalce in ekipe, da se prijavijo že prej pisno, na naslov TD GRČA Lučarjev Kal, ali po telefonu na številke: 776-106, 776-010 ali 776-015. Zadnji rok za prijavo pa je v nedeljo, 4.6. 2000. Štartnina za tekmovalce v košnji je 1.000 tolarjev. Isto velja tudi za tekmovanje gospodinj. Več informacij lahko gospodinje dobijo pri Mari Erjavec v Gorenji vasi, tel. 776-136. Naj ponovimo: 7. občinsko tekmovanje koscev in 2. občinsko tekmovanje gospodinj bo v nedeljo, 4. junija, z začetkom ob 13. uri, na Lučarjevem Kalu povezovanja, ki sta poleg izobraževanja osnovni načeli našega delovanja. Res se shajamo mladi iz treh občin: Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje, toda to nas še bolj povezuje, smo prijatelji in zato si tudi pomagamo, kadar je to najbolj potrebno. Lahko se pohvalimo, da smo pripravili, s pomočjo naše svetovalne službe seveda, regijsko tekmovanje oračev. Dekleta smo napekla nekaj peciva, fantje so poskrbeli za pijačo in tako je bilo vse pripravljeno za tekmovanje. Gledalci so uživali v dobrem oranju, ob tem pa se še malo posladkali in tako smo bili vsi izredno zadovoljni. K razpoloženju je seveda pripomoglo tudi lepo sončno vreme. Kalčki smo se udeležili že kar nekaj kmečkih iger, tudi državnih. Res ne dosegamo vidnejših rezultatov, se pa zato zabavamo in spoznavamo sovrstnike iz Slovenije. Naš moto je: važno je sodelovati, ne zmagati! Toda ne gre nas podcenjevati: smo nov, svež, mlad Kalčck, ki še ves diši po jutranji rosi. Smo kalčck močne, zdrave in odporne rastline, ki se ne ustraši niti naravnih ujm niti slane. Zato konkurenca, pozor: Prihajamo... Seveda pa smo najbolj veseli takrat, ko naša mentorica, ga. Irma Lckan, in predsednik Franci Omahen predlagata kakšno ekskurzijo. Povedati moramo, da se veliko potepamo. Bili smo v Nemčiji, Italiji in Švici. V tujino gremo za več dni, ponavadi od tri do pet. Če pa se odločimo za enodnevno ekskurzijo, se popeljemo po naši lepi deželi na sončni strani Alp. Na vsaki ekskurziji zelo uživamo in se tudi veliko novega naučimo. Vsako leto se tudi udeležimo kviza Mladi in kmetijstvo, smučarskega tekmovanja na Bledu, skratka, smo povsod, kjer se kaj dogaja. Zanimivo je, da smo pravi Dolenjci, pa vendar spadamo v Ljubljansko regijo. Srečujemo se redno vsak mesec. Imamo krajše sestanke, nato pa večer popestrimo z igranjem harmonike in petjem, kot se za prave Dolenjce spodobi. Smo polni pozitivne energije in komaj čakamo naslednjih srečanj in tekmovanj podeželske mladine. Kmalu nasvidenje! Anica Onuihcn STRAN PRVE VOLITVE V KMETIJSKO GOZDARSKO ZBORNICO SO ZA NAMI V SVET ZBORNICE IZVOLJEN V LJUBLJANSKI REGIJI TUDI OBČAN - KMETOVALEC IZ NAŠE OBČINE - CVETO ZUPANČIČ Z VRHA NAD VIŠNJO GORO V nedeljo, 9. aprila, so bile po celi Sloveniji prve volitve v svet Kmctijsko-gozdarske zbornice. Volitev se je udeležilo nekaj več kot 44.000 članov oz. dobra četrtina vseh volilnih upravičencev. V volilni enoti Ljubljana, kamor spada tudi področje naše občine, se je za štiri mesta v svet zbornice potegovalo osem list. Največji uspeh je doživela kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, ki je bila sestavljena iz slovenskih zadružnikov, članov Zadružne zveze Slovenije. Kmečka lista je v slovenskem merilu dobila kar 24 mandatov od 52 v svetu zbornice. Tudi v ljubljanski enoti je absolutno zmagala in dobila kar dva mandata. Prvi s te liste je bil izvoljen naš občan - kmetovalec Cveto Zupančič z Vrha nad Višnjo Goro. Po trinajst mandatov v svet zbornice pa sta iz druge volilne skupine izvolili direktno Zadružna zveza in Gospodarska zbornica Slovenije. Skupaj je v svet zbornice tako izvoljenih 78 članov. Edinemu izvoljenemu predstavniku iz naše občine Cvetu Zupančiču želimo uspešno delo v svetu zbornice in jekleno voljo, ko se bo skupaj z ostalimi svetniki boril za dobro našega kmeta oz. kmetijstva nasploh. Milena Vrhovec ČLANI KMETIJSKE ZADRUGE STIČNA SO IMELI REDNI OBČNI ZBOR LETOS VOLILNO LETO OB IZVOLITVI V SVET KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE SE ZAHVALJUJEM VSEM VOLIVCEM , KI SO ODDALI SVOJ GLAS ZA KMEČKO LISTO. TRUDIL SE BOM, DA BOM USPEŠNO ZASTOPAL STANOVSKE INTERESE. Cveto Zupančič OBVESTILO Kmete in druge upravičence do finančnih podpor obveščamo, da je izšla : UREDBA O UVEDBI FINANČNIH INTERVENCIJ ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PROIZVODNJE HRANE ZA LETO 2000 (Uradni list RS z dne 28. marca 2000) UPRAVIČENCI in ROK ZA UVEIJAVLJANJE ZAHTEVKOV: Kmetijska gospodarstva ter druge fizične in pravne osebe, ki do 30. maja oddajo " Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu" z zahtevkom za posamezne namene ter zahtevana dokazila. OBRAZCI: dobite jih lahko na M KG P oziroma pri Kmetijski svetovalni službi in KZ Stična, predvidoma po 20. aprilu 2000. Do takrat: /. PRIPRAVITE GEODETSKE PODATKE ( kopije katastrskih načrtov, posestne liste, najemne pogodbe... ) o kmetijskih zemljiščih na kmetijskem gospodarstvu 2. SPLOŠNE PODATKE O KMETIJSKEM GOSPODARSTVU nosilec kmet. gospodarstva - ni pogoj lastništvo.družinski člani kmetije, rejne živali itd. 3. V KOPIJE KATASTRSKIH NAČRTOV NATANČNO VRIŠITE KMETIJSKE POVRŠINE Z VSEMI POIJŠČINAMI (žita, koruza, travinje) Pomoč in inštruktažo za izpolnjevanje obrazcev bo nudila Kmetijska svetovalna služba; obrazce in zahtevke vlagate sami ali pa pooblastile kmetijsko organizacijo za vlaganje. Vse ostale informacije o tem, za katere namene se vlagajo zahtevki, in o višini le-teh, bodo na voljo v sredstvih javnega obveščanja (Klasje, TV, radio Kmečki glas) ter na Kmetijski svetovalni službi, Ul. II. grupe odr. 17, 1295 Ivančna Gorica, tel. 769 - 310, 769 - 315. ( Darja Janežič, ing. kmet. in Darka Zupane Puš, ing. agr.) Ivančna Gorica 5. apr. 2000 Kmetijska svetovalna služba Ivančna Gorica V nedeljo, 2. aprila, so se v Gasilskem domu Šentvid zbrali člani stiske zadruge na rednem občnem zboru. Nekaj več kot sto prisotnih zadružnikov je obravnavalo in potrdilo zaključni račun za leto 1999. Zadruga je poslovala pozitivno, kar štejemo za uspešno. Prav tako so člani potrdili zaključni račun Hranilno-kreditne službe iz Ivančnc Gorice, ki dela v sklopu kmetijske zadruge. Zaradi novega Zakona o bančništvu smo na občnem zboru obravnavali tudi problematiko hranilno-kreditnih služb in sprejeli sklep, da se naša HKS v bodoče v skladu z zakonom pripoji Zvezi hranilno-kreditnih služb iz Ljubljane, katere članica je že sedaj. V Ivančni Gorici pa bo ostala še izpostava oz. delovna enota, ki bo nudila finančne usluge našim kmetovalcem in ostalim občanom. Na občnem zboru smo med drugim obravnavali tudi poročila predsednika zadruge, predsednika nadzornega odbora in direktorja ter revizijsko poročilo o poslovanju zadruge za leto 1998, ki gaje podala revizorka, mag. Tičarjeva. Zadružniki so se seznanili tudi s številnimi novostmi, ki jih prinaša EU in kmetijska zakonodaja. Ker je leto 2000 volilno za organe zadruge, smo na tajnih volitvah izvolili predsednika in podpredsednika zadruge ter upravni in nadzorni odbor. Za predsednika zadruge je bil ponovno izvoljen CVETO ZUPANČIČ z Vrha nad Višnjo Goro, za podpredsednika FRANC SKUBIC iz Gabrja, za člane UO pa: Marko Kastelic. Jože Perko, Janez Zurga, Anton Pekolj, Anton Nose, Jože Dremelj in Slavka Podržaj. Za podpredsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Jože Anžlovar iz Velikih Češnjic, za njegovega namestnika Jože Golf iz Čagošč, za člane pa Milena Kastelic, Miha Zaje in Ignac Medved. Vsem novoizvoljenim iskreno čestitamo in želimo uspešno, strpno in dobro delo pri nadaljnjem razvoju zadruge. M. V FINANČNE SPODBUDE ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA V LETU 2000 Za kmetijsko gospodarstvo lahko uveljavlja finančne intervencije nosilec kmetijskega gospodarstva, ki ga določijo člani kmetije, ki tam prebivajo in delajo. Vlogo za pridobitev finančnih vzpodbud sestavljajo: - osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu - obrazci za zahtevke za posamezne namene ter ustrezna dokazila. Vlaga se za naslednje namene: 1. NEPOSREDNA PLAČILA NA POVRŠINO ZA DOLOČENE POLJŠČINE ( ZA VSA OBMOČJA ) - pšenica, rž, ajda, pira - koruza za zrnje, silažna koruza, ječmen, oves, proso - semenski krompir (pridelava v jedrih ) 54.000,00 SIT / ha 27.000,00 SIT / ha 15().(K)0,(K)SIT/ha 2. NEPOSREDNA PLAČILA NA POVRŠINO ZA OBMOČJA Z OMEJENIMI DEJAVNIKI ZA KMETIJSTVO - gorsko-višinsko in strme kmetije - 16.000,00 SIT /ha ( za njive, travnike in pašnike ) - gričevnato hribovito, kraško - 11.000,00 SIT/ha ( za njive, travnike in pašnike ) Nižinskim kmetijam ne pripada neposredno plačilo na površino. 3. ZA KRAVE DOJILJE - 18.000,00 SIT 4. ZA PLEM. KOBILE - 18.000,00 SIT 5. ZA DROBNICO - 2.500,00 SIT (STALEŽ NAJMANJ 10 ŽIVALI) OSNOVNEMU OBRAZCU O KMETIJSKEM GOSPODARSTVU se priloži tudi potrdilo kontrolorja mleka o staležu krav dojilj, drobnice in plemenskih kobil. Popolno vlogo je treba poslati na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najkasneje do 30. maja 2000. Vlagatelj je lahko vsak upravičenec sam, lahko pa pooblasti tudi KZ Stična. Obrazce dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe ali v KZ Stična. Vse delovne dni v maju bomo na voljo za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, seveda pa morate podatke o zemljiščih pripraviti samit na mapni kopiji je treba označiti vse parcele kmetije in dodatno označiti poljščine, za katere se uveljavlja podpora). Kmetijska svetovalna služba Darja Janežič, kmet. ing. Vse kmetovalce obveščamo, da je objavljen (Kmečki glas, 26.4.2000, Ur.list RS z dne 24.3.2000) JAVNI RAZPIS za dodeljevanje sredstev, namenjenih financiranju razvojnih programov na kmetijah in prestrukturiranju kmetijstva. Predmet razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev in ugodnih posojil za posamezne namene. Nameni dodeljevanja sredstev: A. Financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Al. Financiranje strukturnih sprememb na kmetijah - investicije s področja gradnje in obnove hlevov, nakupi hlevske opreme - investicije s področja gradnje in obnove objektov za skladiščenje, dodelavo in predelavo kmetijskih pridelkov - investicije na področju gradnje in obnove objektov za usposobitev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah B2. Financiranje izvedbe modernizacije kmetij - investicije v vrtnarski pridelavi - investicije v postavitev zaščitnih mrež proti toči za zavarovanje v sadovnjakih, na vrtninah, v drevesnicah - nakup kmetijskih zemljišč - nakup specialne mehanizacije E. Financiranje posebnih projektov v kmetijstvu E2. Financiranje programa "sanacije kmetij" E3. Enkratna sanacijska pomoč Roki za prijavo so: - za namen Al in A2 do 30.6.2000 - za namen E3 do zadnjega delovnega dne v tekočem letu do 31.12.2000. Za podrobnejše informacije se obrnite na Kmetijsko svetovalno službo osebno ali po telefonu 769-310 ali 769-315. Kmetijska svetovalna služba Darja Janežič, kmet. ing. STRAN II. SREČANJE SENTVIDOV SLOVENIJE Minilo je leto dni od prvega srečanja Šentvidov Slovenije, ki je bilo v Šentvidu pri Grobelnem. I etos smo se srečali 15. aprila v Šentvidu pri Lukovici. Glavni pokrovitelj je bila občina Lukovica, srečanje pa je pripravilo Kulturno društvo MEPZ Šentviški Zvon. Ob 14. uri sta tudi naša dva zbora prispela v Šentvid pri Lukovici, kjer so nas pričakali zelo slavnostno, z narodnimi nošami in godbo. Pozdravili so nas predstavniki občine, društva in kraja. Po krajšem uvodu smo si najprej ogledali cerkev Sv. Vida, kjer nam je g. župnik povedal nekaj besed o njeni zgodovini in nam zaželel dobrodošlico. Nato smo se odpravili na Brdo pri Lukovici. Pozdravili so nas učenci tamkajšnje osnovne šole. Razdelili smo se v več skupin in vsaka je imela vodiče, ki so jo popeljali naokrog, ji pokazali znamenitosti kraja in posedali njegovo zgodovino. Predstavili so nam Janka Kersnika -njegovo življenje in dela. pokazali so nam tudi razstavo v njihovi šoli. Škoda le, da je prirediteljem nagajalo vreme, saj so imeli pripravljenih še veliko stvari, ki pa si jih zaradi dežja nismo mogli ogledati. Po končanih ogledih smo se odpravili v športno dvorano RCU Lukovica, kjer je zvečer potekala II. revija pevskih zborov Šentvidov Slovenije. Nastopilo je osem zborov, in sicer dva ženska, dva moška in štirje mešani. Vsi skupaj so za konec uradnega dela programa zapeli še tri pesmi, med katerimi je bila seveda tudi pesem Pa sc sliš, ki je postala himna Šentvidov. Celodnevno dogajanje je posneto na video kaseti, večerna revija zborov Šentvidov Slovenije pa jc strnjena na zgoščenki. Po končanem uradnem delu programa, jc bilo družabno srečanje, na katerem smo obujali spomine na prejšnje srečanje, izmenjali izkušnje pretekle sezone in delali načrte za v bodoče, saj bi radi poglobili sodelovanje tudi na drugih področjih, ne samo na pevskem. Predsedniki društev, predstavniki občin in predstavniki Šentvidov (žal z nami ni utegnil iti nihče z občine, pa tudi iz kraja ne) so takoj po uradnem delu sedli skupaj za mizo, sc pogovorili o preteklem delu in pripravili načrte za prihodnost (pisno sta za prihodnje leto najavila svojo udeležbo tudi zbora iz Šentvidov na Koroškem) in določili vrstni red srečanj v prihodnje. Naslednje leto je gostitelj srečanja naš Šentvid pri Stični, leta 2002 Šentvid nad Ljubljano, leta 2003 pa Šentvid pri Planini. Srečanje je bilo prijetno in vsi upamo, da se bo druženje nadaljevalo še veliko let. N.Ć. POVABILO NA VESLAŠKI PRAZNIK NA KRKI V nedeljo, 28. maja 2000 bo potekal tradicionalni čolnarski spust po reki Krki, ki ga organizira kajak-kanu sekcija ŠD Krka. Start bo kot vedno pri mostu v vasi Krka ob 11.00 uri, cilj pa v popoldanskih urah v Žužemberku. Tej športno-rekreativni prireditvi želimo dati letos še poseben pomen, zato smo poleg samega spusta pripravili še vrsto spremljajočih dejavnosti in prireditev, na katere ste obiskovalci vljudno vabljeni v čim večjem številu. Program prireditev: od 9.00 dalje: prihod udeležencev spusta ob 10.20: koncert godbe na pihala iz Stične ob 10.50: protestna opomina zoper onesnaževanje reke Krke ob 10.55: pozdrav župana občine Ivančna Gorica g. Jerneja Lampreta ob 11.00: START KAJAKAŠEV PO KRKI, nadaljevanje koncerta godbe na pihala iz Stične, pozdrav župana, g. Jerneja Lampreta, ki bo namenjen županom nekaterih občin, podpisnikom pisma na temo "Stanje, možnosti ter programska usmeritev za ohranitev in izboljšanje stanja reke Krke in vodnih virov". SVEČANI PODPIS PISMA O NAMERI ZAČETKA SANACIJE KRKE ob 12.00: OTVORITEV RAZSTAVE slik akademskega slikarja g. Franceta Slane, umetniških fotografij g. Ubalda Trnkoczvja ter domače obrti, OGLED KRŠKE JAME IN IZVIRA KRKE, OGLED BIO-ČISTILNE NAPRAVE ZA GREZNICE NA KRKI V primeru slabega vremena bo koncert godbe in podpisovanje pisma o nameri v družbenem centru na Krki. Udeležence spusta in ostale obiskovalce še enkrat vljudno vabimo na zanimivo prireditev. Organizacijski odbor Izredna akcija odvzema krvi je bila 5. aprila letos v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Udeležilo se je je 171 zvestih krvodajalcev. Vsem iskrena hvala. Istočasno vas obveščamo, da bo redni odvzem krvi na istem mestu, in sicer, 29. novembra letos. Vljudno vabljeni. Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica Ob svetovnem dnevu voda IZ BIOGREZNIC - ČISTA VODA! Naši predstavniki - strokovnjaki, ki vodijo pogajanja za sprejem Slovenije v Evropsko skupnost, napovedujejo, da bo najtrši oreh poglavje kmetijstva in ekologije. Ob svetovnem dnevu voda tudi nas tare vprašanje, ali bodo imele naše bodoče generacije dovolj kakovostne vode za življenje. Ob odnosu kot ga imamo do vode danes, in če ga v prihodnje radikalno ne spremenimo, je odgovor povsem jasen: NE! Ni potrebno iskati podatkov o merjenju kakovosti naših voda, saj nam že primer najdaljše slovenske reke Krke dovolj jasno pokaže sliko stanja. Reka je žc pri izviru onesnažena ter sodi v II., pri izlivu v Savo pa celo v IV. kakovostni razred. Če želimo tako stanje izboljšati ali ga vsaj ohraniti, potem bodo potrebni dolgoročni sanacijski projekti, čas in denar. Ustavimo se pri naslovu članka. Iz bio greznic - čista voda. V roke smo slučajno dobili poročilo Meritve in analize iztoka iz čistilne naprave biofluid EVV6 DN na lokaciji Krka. Omenjeno poročilo je opravil Kemijski inštitut - laboratorij za kemijo, biologijo in tehnologijo voda iz Ljubljane pod vodstvom prof. dr. Milenka Roša. Meritve in analize so pokazale, da so vsi parametri, ki jih predpisuje naša zakonodaja za iztok iz komunalnih bioloških čistilnih naprav, takšni, da se lahko iztok iz čistilne naprave spušča v vodotok. Zaradi prezahtevnih podatkov analize in meritev, ki ne bi nič bolj ovrednotili vrednosti, praktičnosti in koristnosti čistilne naprave, smo nekaj praktičnih vprašanj zastavili kar lastniku omenjene bio-čistilne naprave Janezu Vodenšku. Zanimalo nas je predvsem naslednje: komu je namenjena bio-čistilna naprava, kako deluje, gradbena izvedba, poraba elektrike in končna okvirna cena. Biološka čistilna naprava BIOFLUID je namenjena čiščenju odpadnih voda iz stanovanjskih hiš, stanovanj, socialnih ustanov, kam- pov, hotelov, sosesk in podobno. V funkcionalnem pogledu deluje naprava kot kombinacija vrtljivega potopnega telesa z gojiščem mikroorganizmov. Napravo lahko uporabljamo tudi za čiščenje ali dodatno čiščenje drugih biološko razgradljivih voda. Čistilna naprava je izdelana iz konstrukcijskih plošč in stenskih elementov iz lahkega polipropilena. Tehnološke ločilne stene delijo napravo na usedalni prostor, bioreaktorski prostor in prostor za dodatno čiščenje. Bioreaktor predstavlja življenjski prostor mikroorganizmov, ki ima v zgornjem delu os z biodiski in pogonsko enoto. BIOFLUID ima predvideno napravo za recirkulacijo - črpalnico in pretočni žlebič. Iz take bio-čistilne naprave priteče iz greznice 96 % očiščena voda. Letna poraba elektrike za enostanovanjsko hišo (cca 6 oseb) je cca 4.50(1 do 6.000 tolarjev. In cena naprave? Ni tako poceni, ko gre za eno hišo. Giblje se okoli 1.200.000 do 1.3(10.000 tolarjev. Čistilna naprava za več hišnih enot je bistveno cenejša. Kaj naj rečemo k tej perspektivni napravi, ki bo v prihodnje zamenjala gradnjo klasičnih greznic, še posebno, če bo, in o tem smo tudi prepričani, cena bio-čistilnih naprav vse nižja. Svoje pa bodo k Stimulaciji prispevali ugodni kreditni pogoji in končno stimulacija države. Prav gotovo vas ta članek še ne bo prepričal o vaši odločitvi pri gradnji nove hiše ali ob rekonstrukciji zastarele in dotrajane greznice. Vseeno pa bo uspeh žc, čc boste začeli razmišljati o bio-grezniei in nam pritrdili, da je to pot do vode, ki je postala spet voda. Lastnik nove bio-čistilne naprave g. Janez Vodenšek, 1301 Krka n.h., vam jc pripravljen predstaviti greznico ali pa vam odgovoriti na vprašanja na tel.: 031-523-230. RK. STRAN KAKO SMO V NEMČIJI VLIVALI SLOVENSKE ZVONOVE Konec marca se jc skupina stiskih fara nov udeležila vlivanja novih zvonov za stisko baziliko. Za izvajalca je bila izbrana zelo znana livarna Perncr iz mesta Passau na Bavarskem, ki je znana v širšem nemškem in evropskem prostoru, saj sega družinska tradicija v drugo polovico 17. stoletja, ko so začetniki livarskega podjetja vlivali zvonove za v tridesetletni vojni porušene cerkve po Češkem, Moravskcm in južni Nemčiji. Družina je delovala na Češkem, nazadnje v Čeških Budjejovicah. Ko je kmalu po koncu vojne Evropo razdelila "železna zavesa", se je družina Perncr umaknila čez Donavo na nemško stran. Danes dela in živi v Passauu že tretja generacija Pcrnerjcv. Ob prihodu nas je sprejel lastnik in vodja podjetja Rudolf Perncr. Njegovo livarsko podjetje je pravzaprav obrtniška delavnica v najžlaht-nejšem pomenu besede. Ko človek vstopi v livarno, se mu zazdi, da seje znašel v srednjem veku. V njej ni nobenih modernih strojev ali priprav, tudi v kovačiji jc vsak kem-belj obdelan in skovan ročno. Središče livarne predstavlja velika opečnata talilna peč, iz katere po tleh vodijo kanali iz opek, po katerih teče talina do v zemljo vkopanih modelov za zvonove. Če delavci ne bi nosili zaščitnih čelad, vizirjev in azbestnih plaščev, bi skorajda pozabili, da smo žc na pragu tretjega tisočletja. Vlivanje zvonov je zahtevno in odgovorno delo. Vsak od njih je pravzaprav unikatna stvaritev. Še posebej sta važni zvočnost in melodična usklajenost zvonov. Zato vlivajo zvonove, ki bodo viseli v istem zvoniku, vedno skupaj, ker le tako lahko dosežejo najvišjo stopnjo usklajenosti. Družinske poklicne izkušnje, znanje in ljubosumno varovane skrivnosti sc kot dragocena dediščina prenašajo od očeta na sina in ustvarjajo sloves podjetja. BODI GOSPODAR SVOJE VOLJE IN HLAPEC SVOJE VESTI je napis v livarni, ki usmerja delo vsakega od sodelujočih. Vlivanje zvonov jc namreč izredno težko in odgovorno delo. Vsaka najmanjša napaka ali malomarnost sc lahko kasneje bridko maščuje. Če zvon nima želenega zvena, če litina ni bila primerno pripravljena, če ni imela prave temperature, če ima zvon celo razpoko, je bilo vse delo zaman. V livarni jc treba izračunati debelino in izrisati obliko ter izdelati šablono, na podlagi katere bodo zvon vlili. Zvonar najprej iz opek zgradi t.i. jedro, ki ga ročno prekrije z več plastmi gline, v kateri so tudi primesi, ki so družinska skrivnost. Jedro se nahaja v več metrov globoki jami, izkopani v tleh livarne. V sredini je je razžarjeno oglje, ki jedro počasi Na jedro prilepijo iz čebeljega voska izgotovljene napise oziroma reliefe (na vsakem zvonu so namreč pogosto napisi oz. podobe ali okraski). Tc izdela najprej umetnik, nato pa jih v livarni vtisnejo v vosek in nanesejo na t.i. jedro. Nanos iz voska obdajo z več plastmi gline. Ta del se imenuje "nepravi" zvon. Nato začnejo ponovno nanašati glinene plasti, ki tvorijo "plašč" zvona in na katerega notranjo stran sc bo odtisnil negativ okraskov in napisov iz voska. Med sušenjem se namreč vosek stali. Ko je model zvona osušen, je mogoče "plašč" dvigniti, odstraniti plasti gline, ki so tvorile "nepravi" zvon, in nato spet povezniti "plašč" na jedro. Med njim in "plaščem" je na ta način nastal votel prostor, kamor bo stekla talina. Model zvona trdno zakopljejo v zemljo in tako je vse pripravljeno za vlivanje. VLIVANJE ZVONOV IZ BRONA JE TEŽAŠKO, VENDAR LEPO DELO Zlitina se pripravlja v talilni peči, kjer talijo najprej baker (78 %), ki mu kasneje dodajo cink (22 %). Na eni strani peči jc odprtina za kurjenje, skozi katero mečejo ogromna smrekova polena, ki izgorevajo kar v litini, saj se smrekovina spreminja v čisti ogljik. Na drugi strani je odprtina, skozi katero nadzorujejo taljenje (temperatura mora doseči 1200 stopinj) in mešajo taljeno maso z dolgimi smrekovimi rantami. Vsako kovinsko mešalno orodje bi se namreč zaradi visoke temperature talilo in spremenilo strukturo litine. Vmes od časa do časa dodajajo oglje in pobirajo žlindro, ki se nabira na površju ob odprtini. Tik pred koncem dodajo zlitini še kositer, ki daje kasnejšim zvonovom lepši zven. Pri tem zadnjem odločilnem dejanju pred vlivanjem vedno sodeluje sam Rudolf Perner, ki edini pozna vse družinske skrivnosti vlivanja. Sam meša talino in daje delavcem zadnja navodila. Tik pred vlivanjem se vsak od delavcev postavi na določeno mesto in skupaj z mojstrom Pernerjem zmolijo oče-naš s prošnjo, da bi se vlivanje posrečilo. Pri tej molitvi sodeluje ponavadi tudi naročnik. Tokrat je opat dr. Anton Nadrah skupaj s predstavniki samostanske družine in prisotnimi farani opravil blagoslovitveni obred. Ko s posebnim dolgim orodjem predrejo izhod iz talilne peči. bruhne staljena masa kot lava po zanjo zgrajenih opečnatih kanalčkih, ki vodijo proti zvonovom, zakopanim v zemljo. Vlivanje poteka v popolnem miru in tišini. Mojster Perner polglasno ukazuje, kajti to delo zahteva zbranost, natančnost in hitro reagiranje. Talina ne sme teči ne prepočasi ne prehitro, ne sme biti vrtincev ne ostankov žlindre, vsaka malenkost je lahko usodna. Ko so napolnjeni vsi modeli, spustijo še ostanke taline iz peči. Uporabili jih bodo pri naslednjem vlivanju. Zvonovi pa se bodo počasi ohlajali nekaj tednov. Ko jih bodo odkopali, bodo odstranili plašč in jih očistili. Potem pridejo na vrsto "zvonoslovci", ki zvonove pregledajo glede na njihovo zvočnost in uglašenost. Šele ko oni povedo svoje mnenje, jih naročnik prevzame. V Stično bodo zvonovi prišli konec maja. O dogajanju takrat pa kasneje. M. A. Fleko KALCKI V DEŽELI REFOŠKA Tokrat smo se Kalčki podali na ekskurzijo po Primorski. Na pot smo odšli v soboto, 15. 4. 2000, ob 7. uri zjutraj. Avtobus je odpeljal iz Ivančne Gorice ter ustavil še pri Motelu v Grosupljem. Tako je bila naša druščina popolna. Žc zjutraj smo bili vsi polni energije, ekskurzijo smo začeli s petjem. Pot do slovenske obale nam je zelo hitro minila. Naša prva postaja jc bila Bernardin. Tam nas je čakal lokalni vodič. Najprej smo se vkrcali na ladjo in si ogledali naš košček obale z morske strani. Lepa sončna sobota jc pripomogla k dobremu razpoloženju. Uživali smo! Z ladje smo sc izkrcali v Piranu. Tam smo si ogledali akvarij in mesto Piran. Naš šofer Janez nas je že čakal z avtobusom in nas odpeljal do sečovcljskih solin. Ko smo se sprehajali po solinah, so se nam že začeli oglašati želodci. Odšli smo na tipično istrsko kosilo. Po dobri hrani pa se prileze še dobra pijača. Tako smo bili že v Vinakopcr. Ogledali smo si kleti, videli veliko najrazličnejših sodov, med drugim tudi enega največjih v Evropi, drži namreč 41.427 litrov, se pravi, da bi dobrih 56 let lahko iz njega spili vsak dan dva litra. Mislim, da tudi za nas Dolenjce to nekaj pomeni, a ne? Na koncu pa smo seveda še degustirali vina. Ugotovili smo, da imamo kar nekaj zelo dobrih vin. Vas je zamikalo, da se nam naslednjič pridružite? Mi vas bomo veseli, še več, pričakujemo vas! Pridite, skupaj nam bo lepše. Kalčki vas lepo pozdravljamo! ANICA OMAHEN NA KRKI 191 LET BREZ TELOVADNICE Mrzlo dvorano v Družbenem centru na Krki je razprava o novi šoli na Zboru krajanov ogrela brez radiatorjev. "Nova šola v dolini Krke" je že nekaj let predvidena v programskih listinah Občine Ivančna Gorica. Zato so svetniki iz KS Ambrus in Zagradec (Krka ga nima) na občinskem svetu dosegli, da je v delovnem programu predvidena določitev lokacije za novo šolo. Vse tri KS so začele z dogovori in izmenjavo mnenj z željo, da bi dosegli soglasje za lokacijo šole. Vsem KS je pri tem jasno, da nimajo zakonske moči, odločati o prostoru za novo šolo, ker ima pri tem ključno besedo stroka in občina, da pa v primeru soglasja lahko veliko prispevajo za umiritev določenih napetosti in pri tem pomagajo občini, da bo nova šola čim prej dobila ime kraja. Zbor krajanov na Krki je bil zelo dobro pripravljen. Uvodni del k točki, še posebno cnourna strokovna predstavitev celovitega razvojnega šolskega programa v občini s posebnim poudarkom na problematiko šolstva v dolini Krke in možnosti za gradnjo pet- ali devetletke, ki jo je pripravila revnateljica osnovne šole Marinka Piškur, je omogočila visoko raven razprave in sprejem vrste pobud, predlogov, zahtevkov in zaključkov. Naivno bi bilo pričakovati, da bodo krajani na zboru krajanov mirni in da ne bo vročih besed. Ugotovljeno je bilo, da jc podružnična šola stara IVI let, z vidnimi razpokami nosilnih sten, potresno nepredvidljiva, z znaki radona, vlažna, brez telovadnice in skrajno nefunkcionalna. V tako šolo starši s strahom pošiljajo otroke, ven- dar trenutno drugega izhoda ni. Vse to jc bilo ugotovljeno že leta 1062, ko so šolske oblasti ob izdatni materilani pomoči in s prostovoljnim delom krajanov zgradile novo osnovno šolo na Krki. Zaradi zmanjšanja števila šoloobveznih otrok (predmetni pouk v centralni šoli Stična) je občina zgrajeni objekt dala v upravljanje podjetju Kroj iz Škofje Loke, ki je še danes v objektu z drugimi najemniki. Absurdno pri vsem tem pa je, da je leta 1987 občina Grosuplje sklenila pogodbo s Krojem, ki je kasneje uveljavljal ta namenski šolski objekt kot svojo lastnino brez plačila kakršnekoli odškodnine. Zato je bila ob vsem tem najbolj odmevna razprava matere treh otrok, ki je prosila Zbor, naj uskladi mnenja za gradnjo petletne šole na Krki, ki ima največ možnosti glede na številne nejasnosti gradnje devetletke. Devctletka je ločen problem, ki ga mora razrešiti stroka glede na krajevne pogoje, demografske pokazatelje ter prometno oddaljenost lokacije KS Ambrus, Zagradec, Krka. KS Krka ima za petletno šolo rezervirano dovolj veliko zemljišče, ki bi ga dala brezplačno na voljo. S prodajo stare šole in učiteljske zgradbe in s simboličnim prispevkom iz lamo prispevka ter začasno uporabo dvorane v DC za pouk telesne vzgoje, pa bi bila gradnja ne le bistveno cenejša, temveč bi lahko kaj kmalu našla mesto v finančnem načrtu občine. To pa zahteva nekaj volje in skupni dogovor zainteresiranih. 8 STRAN KI3SJG - z juga Nesnaga iz Suhe krajine! Prizori so bodli v oči in srce. Toda velika čistilna akcija domačink in domačinov je ublažila boleče poglede ekološko osveščenih kmetov in kmetic. Tako složne akcije (v celostni podobi KS)v novejšem času ne pomnimo! Tiha želja velike večine krajanov se je končno uresničila. Pomanjkanje vsega, tudi volje in organizacijskih sposobnosti, je bilo tisto, kar je dolga leta in desetletja tiščalo ljudi, vendar si nihče ni upal odkrito priznati: to sem bil jaz, to smo mi ... naravi povrniti za njeno nenehno DAROVANJE! Izsledki in analiza mi polagajo ne jezik besede, ki se zlijejo v ugotovitev - pobrano iz znane fraze: "smeti pod lastno posteljo!" Ne poznam drugačne razlage za te besede, kot to, da smo bili vsi skupaj takšni packi, tako malomarni, da si niti vrtov in bližnje okolice nismo znali ohraniti čiste, kaj šele nekaj sto korakov okrog našega življenjskega okoliša. Cinizem, ki ga je moč razbrati iz vsebine je samo še cinizem. Ob pobiranju napol razkrajajočih se in rjavečih produktov nekdanji slavnih dni, so se tu pa tam našli tudi manj slavni termini: izrazi. Vendar bi v nadaljevanju raje govoril o tem, kar se je v veliko zadovoljstvo prej omenjenih krajanov in domačink zgodilo. Tudi to, da je bila akcija uvertura v poglobljene duhovne priprave, za dogodek, ki bo (je) potekal v Ambrusu. Mehanizacija, ki je bila na razpolago, celo delovni stroj, avtovleka, traktorji, vitli ... izkazujejo gorečo željo po odstranitvi ovir, ki so bremenile našo MATER NARAVO. "Skrb" naših onesnaževalcev je bila celo tako velika, da so "zgodovinske primerke" parkirali na zelo odmaknjena in težko dostopna skalnata pobočja in v doline -da jih nobeno človeško oko ne bi videlo! Vendar (kljub mukam) - nasprotniki takega početja smo bili vztrajnejši! Izkazala so se vsa društa in organizacije, ki delujejo v KS Ambrus (KS AMBRUS, PGD AMBRUS, LD SUHA KRAJINA.ŠD AMBRUS), zato je KS Ambrus prispevala za najnujnejše gašenje - gašenje grl. Poleg vsega tega je tudi podjetje Mobitel d.d. poskušalo opogumiti ljudi naj se udeležijo ekološke akcije. Vzpodbuda je bila v obliki praktičnih daril (majica ali kapa) z mobitelovim razpoznavnim napisom. Zelo kratek povzetek količin, ki so se nagrmadile po naših gozdovih pove še tako velikemu laiku, da je bilo v naravi kaotično stanje. Komunalno podjetje Grosuplje mije posredovalo podatek, da ena povprečno velika avtomobilska školjka zavzame 4.8 m3 prostornine. Torej pet kubikov. V naši KS je bilo Velika usluga predvsem samim sebi in šele nato naravi V Ljubljano vsa nesnaga s kmetov med 80 in 85 školjk in njihovih ostankov . Že samo tega je bilo za okrog 400 m3.okrog 400 m3. Če še malo primerjam, je bilo ostalih odpadkov v podobnem obsegu. Kako se bo Suha krajina razbremenila - pa saj se bo kar dvignila! Lahko bi zapisali tudi malo drugače: "Nekdanji končni izdelki se v velikem obsegu vračajo v (izvorno) urbano središče". Zato je tudi razumljivo, da na Komunali niso predvideli tako visoke "naklade produkcijskega materiala" z Juga. Upiranje "civilov" subkulturnikom proti njihovemu onesnaževanju (očitno) nima nikakršnega učinka. Kar smo sedaj počistili, bo - na žalost (glede na izkušnje) že čez nekaj (dni) tednov vsaj na nekaterih mestih ponovno bodlo v oči in srce ekološko osveščenih civilov. Upam, da bomo tudi za to zbrali dovolj srčnosti in se temu enkrat za vselej uprli!! Na koncu pa želim kot predstavnik KS Ambrus, izreči prisrčno zahvalo vsem udeležencem čistilne akcije, pa tudi tistim, ki se je letos niste uspeli udeležiti, ker sem prepričan, da bom ravno vas naslednje leto videl v prvih vrstah. Menim, da smo s svojim dejanjem naredili kratkoročno korist sebi, dolgoročno pa otrokom, ker je zgled tisto, kar naši otroci danes od nas pričakujejo. Jože Hrovat Naš odnos do narave KJER SE OSEL VALJA, DLAKO PUSTI (ljudski pregovor) Zgodnji pomladanski dnevi so kot nalašč, da si zaželimo potepanja po gozdu, naravni oazi miru, kjer v primerjavi s hrupom v svojem bivanjskem okolju najdemo prvi balzam za dušo in telo. Ko drevesa in druge rastline v gozdu začnejo zeleneti, tudi ljudje, ki znajo opazovati naravo, začutijo novo moč, ki jih obdaja z optimizmom. Tu sc nenehno nekaj dogaja, še zlasti v krošnjah dreves, ki so v teh dneh po zimskem mirovanju ponovno zaživele. Visoko nad njimi že veselo krožijo ptice in si pazljivo izbirajo kraj domovanja za nova živcljanja, ki bodo čez nekaj tednov pokukala iz skrbno spletenih gnezd. Ker so konec meseca decembra tudi lovci končali s "pogoni", se plahe srne bolj brezskrbno sprehajajo med drevesi in nekatere s svojimi belimi zadki že vidno naznanjajo materinstvo. Kot gozdar se vsak dan srečujem z gozdom. Vedno znova dobivam občutek, da me napolnjuje z močjo, ki bi jo lahko imenoval tudi življenjska energija. Nikoli je ne bom zaznal v celoti, vem pa, da obvladuje vso naravo in jo vodi v prebujanje. Tudi ljudje smo vključeni v ta življenjski krog prebujenja in odmiranja. In kakšen je naš odnos do gozda in okolja? Čeprav je na videz številnim občanom in občankam varovanje krajinskih gozdov in narave pomembno življenjsko poslanstvo in ga ovekovečujejo z lepo zvenečimi besedami, se vendarle z njim nekateri le spogledujejo. Sodeč po divjih odlagališčih, na katerih najdemo vse, kar naša ljuba domovina premore in ne sodi v gozd, lahko ugotavljamo, da smo v tem primeru na zelo pritlehni stopnji osveščenosti in kulture. Ko sem nedavno po gozdu štel ta odlagališča, jih je bilo toliko, da me je postalo strah. Ne bom našteval, kaj vse ljudje puščajo v gozdu. Če pomislim samo na embalažo, ki se po ugotovitvah strokovnjakov tudi v sto letih ne razgradi, ali na tisto avtomobilsko z akumulatorji in odpadnim oljem ter škodljivimi snovmi, ki odtekajo v naše vode, postanem resnično zaskrbljen, da bo naš gozd postal smetišče in voda ne bo le oporečna, temveč sc bomo zastrupljali z njo. Mnogo bomo morali vsi skupaj še postoriti na tem področju, če bomo hoteli v Evropo. Nič slabega bi ne bilo, ko bi se načrtno in celostno vključile v ckošolo kot način življenja vse osnovne in srednje šole pri nas. To je mednarodni projekt, katerega cilj je človek, osveščen o varstvu narave in okolja. Lani je bilo v Sloveniji vključenih v ta projekt 60 šol. Pri izvedbi pa sodelujejo poleg učencev in učiteljev tudi vodstva šol, starši, predstavniki lokalnih skupnosti in društva. Nekatere šole so bile nagrajene s tovrstnimi mednarodnimi zastavami. Kdor ne vidi napak v življenju, ne vidi rešitev. Če nanje ne bomo opozarjali, jih tudi nikoli rešili ne bomo. Lahko bi tudi rekli: Kdor z gozdom ne trpi, naj se z njim ne krepi. Začeti pa moramo seveda pri vzgoji samega sebe. Pregovor pravi: "Kjer se osel valja, tudi pusti svojo dlako!" Jože Prime mMl ' .....t Kot vsi v tem koncu občine so tudi Zagradčani vzeli očiščevalno akcijo zelo resno. To priča tudi velik kup zbranih odpadkov. Prav gotovo najbolj pridni očiščevalni delavci so bili v krajevni skupnosti Krka, vsaj po zbranih odpadkih sodeč. Škoda, ker z akcije nismo dobili izvirnega poročila. KRKA IN NJENO TRŽENJE Slika št. 2. Na Krki sredi ceste vso lepoto svojih oblin razkazovali smo, na cilju v Zagradcu ob vsej nesnagi iz Krke lezli smo. Zelo "primeren" kraj za promoviranje lepot zagraškega okoliša in njegovih lepot. Že res, da jim ni ravno v ponos to, da je okrog kontejnerjev vsak" dan razmetano (radovedni sosed kontrolira soseda). Čc pa ni sosed - le kdo bi bil potem? Hej, kaj pa, če bi to bilo nagradno vprašanje!? Samo kaj potem dati za nagrado? Hojla, jo žc imam - nagrado: pri subkulturnikih bi izžrebali iz kupa en tak velik kooos ...(?) za glavno nagrado v primeru pravilnega odgovora. Tudi to zapisal Jože Horvat DIVJA ODLAGALIŠČA Res nc vemo, kako ima lahko voznik traktorja Urssus iz Stične tako brezčutno srce, da je 2. maja letos ob 19,55. pripeljal in odložil smeti kar na vodovarovano območje v zapuščenem peskokopu , v kraju Potok pri Stični. Pa bo spet, tako kot vsako leto, žc skorajda stara pesem. Člani regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica vsako leto na novo čistijo naravno okolje, zaradi neosveščenih občanov. Žal pa onesnaževalec okolja zaradi ohlapne zakonodaje najpogosteje ostane nekaznovan. RDEG-lvančna Gorica ekološka patrola Zamudo pri odvozu odpadkov so s pridom izkoristili ludi Romi iz Kužljevca. S kupov po vsej občini so marljivo zbirali uporabne stvari, posebno kovine. Ogromen kup starega železa in drugih kovin je Miha ocenil na 6000 DEM. STRAN Čistilne akcije in odvoz odpadkov Joj, kam bi del4 I, kjer si vzel! Odslužil vam je pralni stroj, hladilnik ali pa skrinja. Še bi lahko naštevali majhne, malo večje in velike gospodinjske aparate, ki ste jih morali zamenjati. Vsako leto jih je več. Gospodinjstva se tudi na deželi posodabljajo. Žal pa imajo vsi ti pripomočki omejeno življenjsko dobo. Kam z njimi, kojih ne potrebujete več? V mestih so se že kmalu zavedli težav meščanov in odpadke za davkoplačevalki denar začeli odvažati na deponije. Na podeželju pa so si odgovorni dolgo zatiskali oči, ker pač nihče ni posebej sitnaril. Lastniki so odslužene stvari enostavno odvažali v gozdove. Jih bo žc zemlja "požrla"! Posledic takega "požiranja" se ni nihče zavedal. Še danes so taki, ki na onesnaženje podtalnice nočejo pomisliti. No, pa so se tudi v naši občini pred leti zavedli nevarnosti onesnaževanja zemlje in podtalnice. Resnici na ljubo, šele takrat, ko so strokovnjaki ugotovili, da so naše vode onesnažene že na izvirih. Takrat, pred leti, smo v večini krajev na očiščevalni akcijah očistili dvorišča in gozdove vseh mogočih in nemogočih odpadkov. Ekološka zavest večine prebivalcev seje tako dvignila, da jc bilo kar veselje pohajkovati po nekaterih gozdovih, saj so v njih kraljevale le srne, borovnice in gobe, pa včasih kak medved. Pa je prišlo obdobje več kot dveh let, ko kosovnih odpadkov iz. različnih razlogov ni nihče organizirano odvažal. Menda zaradi neurejene deponije, se je slišalo. Čudno, sedaj jih odvaža Dinos na svoje deponije. Zakaj in kdo tega ni mogel organizirati že prej? Ljudje so čakali leto in več. Potem pa so nekateri zopet ubrali star način odstranjevanja odpadkov: v gozd, seveda. In vzgoja sc je morala začeti znova. Novica leta v Klasju o odvozu gospodinjskih kosovnih odpadkov jc v občanih zopet prebudila že uspavano ekološko zavest. Na sestanku komunalcev, občinarjev, predsednikov krajevnih skupnosti, lovcev, ribičev in ekologov so enoglasno zahtevali tudi odvoz ostankov starih avtomobilov, vsaj še letos. Lastniki so namreč svoje dotrajano vozilo dolžni sami odpeljati na primerno odlagališče ali pa odvoz plačati. Županstvo seje tokrat, če smo prav razumeli, zadnjikrat odločilo, pokriti stroške odvoza starih avtomobilov. In po vaseh so se v teh dneh nabrali ogromni kupi v glavnem starih avtomobilov. Urnik odvoza odpadkov, ki so ga sestavili na komunali, je tako padel v vodo. Sestavljen je bil le za kosovne odpadke gospodinjstev. Za zamude pri odvozu ne moremo kriviti nikogar. Da bodo le vse odpeljali! Zanimivo pri vsem tem pa jc, da se odsluženi stroji in avtomobili vračajo tja, od koder so prišli. V mesto. Se bolje bi bilo, če bi se v tovarne. Moralo se bo zgoditi tudi to. Upamo samo, da na naslednji odvoz ne bomo čakali zopet dve leti. Nič manj ne bo občino veljal odvoz vsaki dve leti kot dvakrat na leto. Mar ni preprosto? Dvesto tovornjakov po dveh letih ali petdeset tovornjakov vsako leto dvakrat. Samo bolj čisto okolje bomo imeli. Andrej Agnič Delavci Dinosa, kijih je najela Komunalno podjetje za odvoz kosovnih odpadkov na svojo deponijo, niso bili pripravljeni na tako velike količine odpadkov. Po načrtu naj bi v enem dnevu odpeljali odpadke iz dveh krajevnih skupnosti. Pa seje zgodilo, da v dveh dneh še enega kupa v Ambnisu niso počistili. Na Luearjevem Kuhi so se na akcijo zbiranja odpadkov dobro pripravili, lako da je pri čiščenju gozdov sodelovala večina vaščanov. Ugotavljali so, da je bila večina odpadkov "uvoženih" od drugje. Skupno so počistili ludi marsikatero dvorišče. Največ je bilo odsluženih avtomobilov. Za sodelujoče so člani turističnega društva GRČA pripravili piknik in prvomajsko kresovanje. V skladu > 319 Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS. »t 80/99) objavljamo SEZNAM URADNIH OSEB UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE, KI SO POOBLAŠČENE ZA VODENJE DEJANJ V UPRAVNEM POSTOPKU PRED IZDAJO ODLOČBE v skladu s 30 Členom Zakona o splošnem upravnem postopku OIIOFI F V. NAČ F L NIČA UPRAVNF F NOTI ' II >!>l I rK ZA OBČO UPRAVO DRUOE UPRAVNE HALOGE IN SKUPNE ZADEVE _ ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE IMF IN PR1IMFK DELAVCA NEVENKA DOLGAN DREMELJ MEDVED OLGA garvas mira perme slavica andrej struna MARIJA VIDRIH MARIJA" JANUČAR MARUSKA sever ZA OKOLJE marija VRHOVEC mirjana ANŽLOVAR METKA LUKAM IRENA PONDRK MARIJA PLANINA andreja sporn ZVONKA GABRIJEL marjeta stfpfc jožica dembskv JULIJA PAJK ERIKA RADI PODOBNIK ANDREJ VIVOD milivoj URSiČ VIDIC ALOJZIJA MENCIN SILVA OBSEG POOBLASTILA za vse upravne zadeve s področja dela upravnf enote sprejemanje vlog občanov sprejem In odprema postnih pošiljk odsotnosti Dremali Medved Olge pa tjdi sprejemanje vlojj občanov vojni invalidi In veterani ter žrtve vojnega nasilja hramba statutov sindikalni! organizacij področje orožja in eksplozivnih snovi, javnih shodov in javnih prireditev ter jevnega rede in s področja društev osebna In državljanake etenje potne lietlne In tujci področje matičnih zadev odsotnosti Maruske Sever: osebne Izkaznice In regleter prebivalstva odsotnosti Andrejs Strune področje orožja In sksplozivnih snovi, javnih shodov in javnih prireditev ter javnega rede in s področje druetev registracija motornih vozli vozniška dovoljenja oeebna In državljanake etenja. potne listine in tujci oeebne izkaznice In register prebivslstve matične zadeve oaebne Izkaznice in register preblvaletva matične zadeve odsotnosti Marije Vidrlh tudi: oeebna in državljanska stanja potne listine In tujci. natične zedeve registracija motornih vozli vozniška dovoljenja registracija motornih vozil vozniška dovoljenje^ registracija motornih vozil vozniška dovoljenja kmetljetvo. denacionalizacija kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih goepoderetev in zeeebnlh podjetij in denecionallzaclja etanovenjsklh hIS. stanovanj. poslovnih elavb. poelovnih proetorov lr, stavbnih zemljišč kmetljetvo, denacionalizacije kmetijskih zemljleč. gozdov, kmetijskih goepodaratev In issbnih podjetij_____ i- ITialiJ B tVO denacionalizecija kmetijakih zemljleč, gozdov, kmetljekih goepoderetev in »bnlh podjetij_ kr„objet,o gospodarske dejavnosti ekonomski odnosi in razvoj ponudbe za prodajo kmeujekeeja zemljieča oziroma gozda lokacljeke gradbena, enotne dovoljenja ze grednjo, uporabna dovoljenje, priglaeitev del in vodnogoepoderaka eogleaja. denecionalizacije stanovanjskih his. stanovanj. poelovnih etavb. poelovnih prostorov in stavbnih rernijis'. lokacljeke gradbene, enotr • dovoljenja ra (jradiijo "' uporabna oovoi(ei.(* tur priglasitve del lokacijska gradbena enotne dovoljenja n grednjo In uporebne dovoljenja ter priglasitve del lokacljeke gradbena, enotne dovoljenja za gradnjo in uporabna dovoljenja, priglasitve del ter vodnogospodarska soglasja_ lokacijska, gradbena, enotna dovoljenja za gradnjo In uporabna „dovojjenja, priglaaitve del ter vodnoooepodarska soglaeia Neven k a rje-iger, univ del BnSV NAČELNICA <0«%, UPRAVNE ENf*/rF GROSUPLJE V skladu s 319. Členom Zakona o aploanem upravnem postopku (Uradni list KS. si 60/99) objavljamo SEZNAM URADNIH OSEB UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE, KI SO POOBLAŠČENE ZA VODENJE DEJANJ V UPRAVNEM POSTOPKU PRED IZDAJO ODLOČBE v skladu s 30 Članom Zakona o splošnem upravnem postopku na KRAJEVNEM URADU IVANČNA GORICA ODDELEK IME IN PRIIMEK DELAVCA OBSEG POOBLASTILA ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE Krajevni urad Ivančna goric« SONJA MARAVIC v 6a»u njene odsotnosti ps: MARIJA VRHOVEC, MAR USKA SEVER »It MARIJA VIDRIH • matične zadeve Neveri k a Do\Qmr\ unrv d>pl prav NAČELNICA UPRAVNE ENOjVrt UH OS UHLJE J9% V skladu s 319 Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni liat RS. *t 80/99) objavljamo SEZNAM URADNIH OSEB UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE, KI SO POOBLAŠČENE ZA VODENJE DEJANJ V UPRAVNEM POSTOPKU PRED IZDAJO ODLOČBE v skladu s 30 Členom Zakona o splošnem upravnem postopku na KRAJEVNEM URADU DOBRE POLJE ODDELEK IME IN PRIIMEK DELAVCA OBSEG POOBLASTILA ODDEI FK 7A UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE Krajevni urad Dobre polje MARIJA JANUCAP v času njene odsotnost P" MARIJA VRHOVEC ali MARUSKA SEVER • matične zadeve Never*e Uu\gmn umv dipl ptmv J^/T^i~^ NAČELNICA /vvN« ,o\ UPRAVNE BNT/l^ &ROSUPUE \gjo»u^^X V skladu s 310. členom Zakona o sploftnem upravnem postopku (Uradni list RS, st SO/90) objavljamo SEZNAM URADNIH OSEB UPRAVNF FNOTF flRORIIPI .1F KI Rf) POOBLAŠČENE ZA ODLOČANJE O UPRAVNIH STVAREH v skladu z 28 Členom Zakon« o splošnem upravnem postopku ODDELEK NAČELNICA UPRAVNE ENOTE IMr IN PRIIMEK DELAVCA OBSFC* POOBLASTILA NEVENKA DOL GAN /A VSE UPRAVNF ZADEVE S PODROČJA DELA UPRAVNE ENOTE ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE ANDREJ STRUNA • Izdajanje orožnih listin, - potnih listin, • dovoljenj za bivanja tujca • prometnih dovoljenj In • vozniških dovoljenj. MARIJA VIDRIH • Izdajanje osebnih Izkaznic za tujce v odsotnosti Andreja Strune pa tudi ■ Izdajanje potnih IletJn MARIJA JANUCAR • Izdajanja prometnih dovoljenj in - '.lasiairii., vdJ/msklh dovoljenj MARUSKA SEVER pooblastilo valj« v času odsotnosti Marija Vidrih - izdajanje osebnih Izkaznic za tujce MIRJANA ANŽLOVAR ■ izdajanje prometnih dovoljenj in - izdajanje vozniških dovoljenj METKA LUKAN • Izdajanje prometnih dovoljenj In • izdajanje vozniških dovoljenj IRENA PONDRK • izdajanje prometnih dovoljenj In • Izdajanja vozni* ki h dovoljenj ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO MARIJA PLANINA • izdajanje odločb s področja kmetijstva, • denacionalizacije kmetljekih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev in zasebnih podjetij In • denacionalizacija atanovanjsklh his, stanovanj. poslovnih etavb, poslovnih prostorov In stavbnih zemljišč JOŽICA DEMBSKV ■ prenehanja delovnega razmerja pri zasebnih delodajalcih ter • izdajanja delovnih knjižic ter vpis sprememb v delovne knjižice, e registracija pogodb o zapoatltvi pri zasebnih delodajalcih ter JULIJA PAJK pooblastilo valja v odsotnosti referentke Jožice Dembskv • prenehanja delovnega razmerja pri zasebnih delodajalcih ter • izdajanje delovnih knjižic ter vpis sprememb v delovne knjižice. • registracija pogodb o zaposlitvi pri zasebnih delodajalcih ter ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR SILVA MENCIN • registracije najemnih pogodb po 41. Členu stanovanjskega zakona. Navanha Dolga NA? UPRAVNF "i ■' dipt prav NAGL-J-NICA FNfjMtt 'jf'O'Ji i K" jI 10 STRAN KRATKE KULTURNE (pripravlja Ksenija M.) RAZSTAVA 2000 LET KRŠČANSTVA NA SLOVENSKEM Verski muzej v stiškem samostanu si je dodobra utrdil ugled v slovenskem prostoru tudi s svojimi razstavami. Izvedeli smo, da zopet pripravljajo imenitno razstavo, ki bo nared verjetno po poletnih počitnicah. Njen naslov se glasi 2000 let krščanstva na Slovenskem. Veliko dela bo do takrat tudi v stiski restavratorski delavnici, nam je zaupala priznana restavratorka Darja Srebnik. KD DOBREPOLJE - PREJ V ISTI OBČINI, SEDAJ LJUBI GOSTJE Z dobrepoljsko občino smo si včasih delili skupno, grosupeljsko občino. Odkar ni več tako, stare znance vseeno radi sprejmemo, ko nam pridejo v goste. Tako je bilo v stiski dvorani 5. maja, ko smo toplo sprejeli gledališko igro Navaden človek skupine Scena iz KD Dobrepolje. Igralci so nam popestrili večer z obilico smeha, zabave in zanimivih spletk. Druženje je bilo prijetno. DRZNE IN LEPI - RAZRED Gledališka skupina Drzne in lepi iz Stične uspešno gostuje z igro letošnje sezone Arzenik in stare čipke. Na gostovanju pri sosedih v Grosupljjem seje po igri večja skupina gledalcev živahno in navdušeno pomenkovala o uprizoritvi, igralcih in režiserju. Nič zavidljivo so ugotovili, da so le-ti razred zase. KRATKOHLAČNIKI V KOČEVJU Otroška gledališka skupina iz Zagradca, Kratkohlačniki, ki se je na občinski reviji uvrstila na medobčinsko revijo, je že potovala v Kočevje, kjer je le-ta potekala. Na oceno še čakajo, sicer pa so se imeli lepo in so dali vse od sebe. KULTURA DRUŽENJA NA GRADIŠČU O kresovanju na Gradišču veste že vse, saj je večina od vas preživela prijetno nočno druženje ob kresu prav tam. Po poznavalskih ocenah je planinsko točko ta večer obiskalo 4000 ljudi, rekordi pa so padli tudi na drugih področjih. Verjetno jih večino že poznate, ne veste pa, da so fantje naslednji dan pospravljali smeti od sedme ure zjutraj do treh popoldan. AMBRUS NA ODRU V Ambrusu se vztrajno pripravljajo na premiero gledališke igre Mama je umrla dvakrat, medtem ko se drugod gledališka sezona že zaključuje. Vzrok za njihovo zamudo je v tem, da še vedno nimajo odra v dvorani. Pa se je te dni vendarle premaknilo na bolje. Oder je v gradnji, režiser Robert Bradač in njegovi igralci se že veselijo igre na njem. Upajo na premiero ob koncu maja. URŠA KOŽELJ IN JANA VRANIC NAGRAJENI Uprava za obrambo Ljubljana je lani ob koncu leta objavila natečaj za literarne in likovne izdelke na temo Potres in ga posredovala šolam in vrtcem na območju svoje regije. Urša Koželj iz OŠ Stična je prejela nagrado za spis, Jana Vranic iz OŠ Šentvid pa za svoj likovni izdelek. Sodelovalo je 38 osnovnih šol in 15 vrtcev. KOROŠKI PRIJATELJI SO NAS OČARALI (ob gostovanju SPD Bilka iz Bilčovsa) Igralci z avstrijske Koroške SPD Bilka iz Bilčovsa na gostovanju v Stični. Konec aprila so na povabilo stiske igralske skupine Drzne in lepi prišli med nas igralci slovenskega prosvetnega društva Bilka iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem. Prijateljske vezi so nastale po posredovanju Toneta Cilcnška z Vira pri Stični, ki je v študentskih letih zahajal na avstrijsko Koroško in ostal koroškim Slovencem vsa leta zvest in dober prijatelj. Občinstvu so se gostje predstavili s komedijo Gugalnik srbskega avtorja Novaka - Novaka v prevodu oz. priredbi Dušana Tomšeta. Ob gladko tekočem dogajanju na odru in ob sproščeni, naravni igri smo se gledalci lahko nasmejali zgodam in nezgodam mladega sodobnega zakonskega para. Hitrico, sanje o uspešnosti in mnoge stresne situacije sodobnega življenja pač vsi poznamo. Avtor nam je le podržal ogledalo, v katerem se je vsaj na trenutke vsakdo od nas lahko prepoznal. BILKA SE PREDSTAVI V pogovoru z go. Kristo Krušič iz vasi Čahorče blizu Kotmare vasi smo izvedeli, da jim igranje in petje v okviru SPD Bilka pomeni priliko za druženje med sorodniki in prijatelji. Njihova odrasla igralska skupina je zrasla iz mladinske. Igrajo namreč, odkar pomnijo. Druženje v Bilki jim je dobrodošla priložnost za ohranjanje slovenske kulturne in jezikovne identitete v avstrijskem prostoru. Odrasli pripravijo predstavo le vsaki dve leti, saj imajo vsak svoje delo in družinske obveznosti. Gospa Krušičeva je po poklicu delovna ter-apevtka; v skupini pa so še kmetje, mizar, prodajalka, avtomehanik, bodoča učiteljica... Sceno so pripravili sami. Kot smo že omenili, je namreč eden od skupine po poklicu mizar. Odrska postavitev je bila prijetna, okusna in funkcionalna. Režiserka Bernarda Gašperšič je "uvožena" z Jesenic. Pri njih jc pripravila že devet predstav. Tudi sicer so deležni pomoči matične domovine, saj se vsako leto udeležujejo gledališkega seminarja v Fiesi, ki ga prireja Slovenija za zamejske Slovence. SPD Bilka letos praznuje 90-letni-co ustanovitve. V društvu delujejo odrasla in mladinska igralska skupina ter mešani in moški pevski zbor. Vse njihove projekte financira deloma občina Bilčovs, deloma zvezna vlada na Dunaju in slovenske krovne organizacije. Skupina gostuje po avstrijskem Koroškem (načrtujejo gostovanja v Pliberku, Borovljah, Kotmari vasi, Šentjanžu), junija gredo med zamejske Slovence v Trst, prišli so k nam v Stično, pevski zbor pa je povabljen v Podčetrtek (in upam, da tudi na srečanje pevskih zborov v Šentvid pri Stični). Vsako jesen pripravijo vrsto glasbenih prireditev Bilčovska jesen, kjer sc srečujejo razne glasbene skupine, ki so mladim bližje. Najraje igrajo v dvorani domače gostilne Pri Miklavžu. Kadar je ta premajhna, pa se zatečejo v avlo domače osnovne šole. Vedno jih domače občinstvo radovedno in hvaležno sprejema. KOROŠKI PRIJATELJI SO NAS OČARALI Pa ne morda samo zaradi igre, ki je bila vsekakor dobra, pač pa zaradi njihove preproste in prisrčne ljubezni do maternega slovenskega jezika, ki v okolju, v katerem žive, ni vedno prijazno sprejet. Očarali so nas, ker svojo drugačnost negujejo in so nanjo ponosni. Ker to svojo drugačnost tudi pogumno živijo in z njo bogatijo ne le sebe, temveč tudi okolje, kjer živijo in delajo. Ob tem jim lahko zaželimo le vse najboljše v prihodnosti. Upamo, da sc bodo naše medsebojne prijateljske vezi le šc utrjevale in razvijale. Tako bomo lahko bogatili drug drugega. In se drug od drugega tudi kaj naučili. Na primer ljubezni in spoštovanja do maternega jezika in kulture. Evropa jutrišnjega dne naj bi bila Evropa mnogih jezikov in kultur. Ta mnogokulturnost predstavlja neizmerno bogastvo stare celine. Tega se morda najbolj zavedajo manjšine in mali narodi, zato so za Evropo neprecenljiv zaklad. Tudi zato smo bili naših rojakov z onstran meje veseli. M.A. Ficko KNJIGA, KI PRINAŠA SONCE Malo je knjig, v katerih avtorju uspe tako neposredno, zabavno, pronicljivo in razumljivo opisati življenjski utrip upokojencev, kot je to uspelo upokojencu Danielu Artičku. V knjigi s pomenljivim naslovom Nak, nimam časa! spodbuja svoje stanovske kolege, naj se veselijo vsakega dne, ki jim je podarjen. Predlaga jim, naj opustijo slabo voljo, nerganje, pritoževanje in občutek odrinjenosti ter izkoristijo priložnosti, ki se jim ponujajo za kakovostno preživljanje časa. Z upokojitvijo se namreč svet ne podre, ampak dobi le drugačno podobo. Vse je odvisno od človekove naravnanosti. Še več. V tem obdobju se lahko človek posveti stvarem, za katere mu jc prej zmanjkovalo časa. Kdor hoče resnično izkoristiti čas, ki mu šc ostaja, si ga bo tudi vzel. Nak, nimam časa! bo rekel vsemu, kar mu jemlje voljo do življenja, in zagrabil vse dobro, kar sc mu ponuja. Še je sonce za upokojence, le predati sc mu morajo. Avtor spodbuja druženje upoko- jencev, medsebojno pomoč in sodelovanje ter razvijanje zavesti o njihovih skupnih interesih. Ugotavlja, da imajo "sivci", kot jih imenuje, več možnosti za uveljavljanje svojih interesov, kot si mislijo. Zase bi lahko storili več, če bi le izrazili vsaj delček svoje potencialne gospodarske, politične in družbene moči. Aktualno zasnovana knjiga zajema celo paleto tem iz upokojenskega življenja. Vsak upokojenec lahko v njej najde sebe. Vendar ni namenjena zgolj njim, ampak tudi bralcem, ki jih pokoj še čaka. Prebuja upokojence in hkrati prispeva k večjemu razumevanju med upokojenci in mlajšimi generacijami. V poglavju, kjer sc ukvarja s številom "sivcev", se avtor opira na zanesljive statistične podatke, kar daje dodatno verodostojnost njegovemu pisanju. Piko na i že sicer razgibanemu branju postavljajo sočni grafiti na upokojenske teme. Pripoved jc obarvana s humorjem, ki sprošča, sočen in berljiv jezik pa skrbi, da sc bralci kratkočasijo tudi takrat, ko naletijo na t. i. resne teme. Pisec se v petnajstih poglavjih loteva vsakodnevnega upokojenskega utripa. Odgovarja na izgovore o pomanjkanju časa in sc loteva mozaika sive ekonomije. Dotakne se osamljenosti in možnosti za njeno premostitev. Sprašuje se, ali so upokojenci res največji državni problem, kot bi jih nekateri radi prikazali. Mnogi mislijo, da sc je treba s starostjo odpovedati izkazovanju ljubezni, Artiček pa je prepričan, da imajo prav "penzionisti" največ časa za ljubljene osebe. Enako velja za praznovanje, zlasti ko se srečajo stari prijatelji. Na svoj račun pridejo vsi, ki jih zanima, kako naj na starost ravnajo z denarjem. Avtor ne more mimo priljubljenega konjička "sivcev" - obiskovanja zdravnikov -ustavi pa se tudi pri zadnjem dejanju - odhodu. Knjigo je izdala založba Debora, kjer jo lahko tudi naročite. Cena z 10-odstotnim popustom znaša 2.450 tolarjev. Boštjan Grošelj STRAN 11 REVIJA PEVSKIH ZBOROV V prejšnji številki Klasja smo pisali o sezoni občinskih revij. Sodelujoče na gledaliških, folklornih in pevskih revijah smo povprašali o njihovem odnosu do revij, njihovih pripravah nanje, o selektorjih, ocenah, pripombah itd. Tu so odgovori nekaj udeleženk območne revije otroških pevskih skupin. Iz naše občine so sodelovale Majda Adamič s skupino Vrtca Marjetica, Jasmina Zupančič iz OŠ Višnja Gora, Marta Okom iz OŠ Stična, Marta Steklasa iz OŠ Šentvid in Tanja Tomažič iz Glasbene šole Grosuplje - enota Ivančna Gorica. Revija je potekala v OŠ Ferdo Vesel v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ivančna Gorica. (KM) KRATKE KULTURNE ZBOROVODKINJA MAJDA ADAMIČ - VVZ Ivančna Gorica Z otroki iz vrtca Marjetica se udeležujem občinskih pevskih revij od leta 1997. Revija meni in otrokom pomeni dodatno motivacijo za vaje. Misel na nastop da otrokom namreč občutek odgovornosti in hkrati občutek, da delajo nekaj lepega. Včasih sem otrokom hotela vcepiti tudi nekaj tekmovalnega duha, vendar smo vsi skupaj ugotovili, da jc najpomembneje to, da pojejo z občutkom in srcem, kar prinese večje zadovoljstvo kot vse nagrade in pohvale. Mogoče smo sc tudi zaradi tega uvrstili na medobčinsko revijo. Menim, da so bili tudi drugi zbori izvrstni, organizacija pa brez pripomb. ZBOROVODKINJA MARTA OKORN - OS Stična Na letošnji območni reviji otroških pevskih zborov sem sodelovala petič. Pouk na podružnični šoli v Stični se izvaja šesto leto. Ko sc je pred petimi leti število otrok povečalo in smo imeli na šoli tri oddelke, je začel delovati tudi otroški pevski zbor. Z veliko volje in veselja smo začeli vaditi in uspešno nastopati v kraju, na šolskih prireditvah in revijah pevskih zborov. Ko pa smo na šoli pričeli s poukom tudi v popoldanskem času, so se pojavile organizacijske težave glede časovne izvedbe vaj. Vaje imamo enkrat tedensko in žc na začetku šolskega leta se vestno pripravljamo na nastope, ki so predvideni. Udeležba na nastopih pa ni edini cilj, ki ga želimo doseči. Želimo si predvsem veselja pri delu in druženja s prijatelji. Vsem skupaj nam to daje zadovoljstvo pri delu. Revija, ki jc potekala na OŠ v Šentvidu, je bila zelo dobro pripravljena. Menim, daje tu najprimernejši prostor v naši okolici za izvedbo te vrste prireditev, saj je število nastopajočih zelo veliko. Tu ima vsak zbor prostor, da se pred nastopom in po njem primerno uredi. Ker smo bili letos na vrsti proti koncu programa, smo si ogledali večino zborov, ki so nastopali pred nami. Za vsakega pevca je to tudi bogata izkušnja, ki mu omogoča lastno doživljanje in oblikovanje vrednot glasbenega doživljanja. S svojim nastopom smo bili zelo zadovoljni, čeprav se letos nismo ZBOROVODKINJA JASMINA ZUPANČIČ - OŠ Višnja Gora Otroški pevski zbor podružnične šole Višnja Gora vodim že drugo leto. Tako kot lani smo se tudi letos udeležili revije otroških pevskih zborov. Na revijo smo sc veliko pripravljali. Učenci vaje in priprave na nastope zelo redno obiskujejo. Veselijo se vseh nastopov. Z odprtjem nove šole v Višnji Gori v letošnjem šolskem letu pa smo učitelji in učenci dobili več možnosti za uspešno delo. Nastope pevskih zborov, ki so se udeležili letošnje revije v Šentvidu pri Stični smo si ogledali in se ob njih učili. Zahvaljujemo se Robertu Kohku za spremljavo na klavirju. LETNO GLEDALIŠČE NA MULJAVI 23. junij 2000, ob 21.00 - premiera: Josip Jurčič: KLOŠTRSKI ŽOLNIR • Dramatizacija in režija: DANICA KASTELIC • Izvedba: KD Josip Jurčič Muljava Ponovitve: 24. junij , 30. junij in 1. , 7. in 8. julij 2000, ob 21.00 EXTEMPORE - Muljava 2000 II. ustvarjalno srečanje slovenskih slikarjev Extempore Muljava 2000 bo 26. in 27. maja 2000 na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Vabljeni na odprtje razstave v soboto, 27. maja 2000, ob 19. uri v galerijo Kresnička na Muljavi. uvrstili na medobmočno revijo. Zadovoljni smo, da s svojim petjem ohranjamo slovensko kulturo in vzgajamo mlade generacije pevcev, ki svoje dosežke pokažejo tudi drugim. In revija pevskih zborov je prava priložnost za to. UJETIH VIŠNJANOV TOŽBA Ze je leto naokrog, kar gradite cesto Bič, ni še konca nam nadlog, drugega pa ni tu nič: naše mesto jc zemljišče hrupa, praha zbirališče za prevoze SCT, ljubi DA RS, tako ne gre! Tovornjaki, težki stroji, sem in tja vsak hip oboji, ta podre ti kolov pet in ograja gre v nered, oni v mejo te potiska in drvi kot nora Liska, kozel Lisec v Višnji Gori ves preplašen gleda doli: Dolge izpred desetih let postavili ste kar na led: proti hrupu ni ograje, v cesti same so kotanje, Višnjica je plitva, plitva, za poplave prava pril'ka. Ni obvoza po sredini, ki promet bi nam uredil, dolg je star že desetletje, to je res že staro petje. Le zakaj smo za Dolenjko dali naše rodne are in hektare, oh, še mi bi nagajali! Mihaela Zaje NOVA LIKOVNA RAZSTAVA V KNJIŽNICI V IVANČNI GORICI Mala bo v knjižnici v Ivančni Gorici na ogled nova likovna razstava. Občudovali boste lahko likovno ustvarjalnost Jelke Roječ. Predstavili vam jo bomo v naslednji številki Klasja. 70 LET ANTONA ZALETELJA Člani Stiškega kvarteta so nam zaupali, da bo njihov član Anton Zalctelj kmalu praznoval svoj 70. rojstni dan. Sicer neumornemu stiškemu pevcu, pa tudi igralcu, kronistu in dobitniku Jurčičevega priznanja želimo vse najboljše, veliko zdravja, mnogo let in - mogoče pridemo na torto. SONJA ŠTEPEC DO KLAVIRSKE MEDALJE Sonja Štcpec iz Stične je dobitnica 2. nagrade na letošnjem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Italiji, v Pietra di Ligue, v kategoriji A do 9. leta starosti. Do absolutne zmage jo je ločilo le devet točk. Uspeh je dosegla pod mentorstvom mag. Lorenc Mihclač. HARMONIKARJI V ZAGRADCU V Osnovni šoli Zagradec je potekal začetni tečaj igranja na diatonično harmoniko, ki ga je vodil profesor glasbe in odličen poznavalec in ljubitelj fraj-tonarice, gospod Zoran Lupine, za organizacijo pa sem poskrbel Brane Jankovec. Tečaj, ki je potekal od decembra 99 do maja 2000, je obiskovalo deset učencev, ki so ob zaključku prejeli priznanja in kaseto mentorja Zorana Lupinca. Končal seje ob vsesplošnem zadovoljstvu udeležencev, zato srno sc dogovorili, da se jeseni prične tudi nadaljevalni tečaj, na katerega ste vabljeni vsi, ki si želite izpopolniti svoje igranje na diatonično harmoniko. Vsi udeleženci se ob tej priložnosti zahvaljujemo ravnateljici gc. Marinki Piškur in g. Cirilu Mišmašu za šolske prostore, ki so nam jih prijazno odstopili. Hrane Jankovec Zaljubljenca v podzemni železnici Gledališka skupina Srednje šole Josipa Jurčiča je v letošnjem šolskem letu pod mentorstvom prof. Vesne Celarc pripravila moderno delo francoskega avtorja Tardieuxa Zaljubljenca v podzemni železnici. Gre za primer modernega gledališča absurda. Mladim igralcem je uspelo prikazati sodobno velemestno življenje, v katerem nihče nima časa za sočloveka, saj ga zaposlujejo le lastne skrbi in problemi. Medčloveško nerazumevanje in odtujenost silita posameznika v sanjski svet, kamor se rešuje pred pritiski okolja. Samo zaljubljencema končno uspe premagati odtujenost in najti pot drug do druge- Dijaki so predstavo odigrali iznajdljivo in z mladostno zagnanostjo. Ker so vsi (dijaki in profesorji) zaposleni z rednim šolskim delom, jim gre za trud še toliko večje priznanje. Ana L'icko ŠVIG za mlade željne šviganja Z letošnjim letom smo bogatejši za klub študentov in dijakov z imenom ŠVIG, ki združuje mlade občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Namen tega kluba je, da bi se študenti in dijaki spoznali med seboj, se podali na kakšen izlet ali potovanje, vzpodbudil pa naj bi tudi športne dejavnosti. Svojim članom ŠVIG obljublja še razne popuste in omogoča izpeljavo zanimivih projektov, ki so sc morda komu že porodili v glavi, pa jim sam ni kos. Najpomembnejše je to, da ni treba plačati članarine, kar pomeni veliko zabave in ugodnosti brez stroškov. Vsi, ki bi se radi včlanili v ŠVIG, morajo izpolniti prijavnico, ki jo lahko dobijo pri Urošu Zupančiču (Grintovcc 28, Višnja Gora; 041/877 277; u.z(tt>siol.net), zraven pa priložiti še potrdilo o šolanju. Klub študentov in dijakov ŠVIG 12 STRAN TRINAJSTI IN ŠTIRINAJSTI MAREC 2000 V KULTURNEM DOMU GROSUPLJE LAHKO IMENUJEMO PRAVI OTROŠKI GLEDALIŠKI MARATON UHU I TAKŠNI IN DRUGAČNI, Zajčki - WZ Kekec Grosuplje. Produkcija jc velika, navdušenje tudi. Najbrž je to pravi čas, da začnemo razmišljati tudi o boljši kvaliteti predstav in bolj odločni podpori šol tej dejavnosti: več načrtnih ogledov predstav in več izobraževanja za mlade igralce in njihove mentorje. Kot selektorica sem si do 28. marca 2000 ogledala kar pet območnih srečanj otroških gledaliških, lutkovnih in mladinskih skupin v Kočevju, Cerknici, Ljubljani in okolici (Rakitna), Ljubnem in Grosupljem. Vsega skupaj torej kar dcvctintridcsct predstav. Od tega je krepak delež odmerjen za našo bili prijetna osvežitev, povabljeni tudi naslednje leto. Mladi igralci, naj povem da jih jc bilo vseh skupaj 235, pa so bili letos še posebno radovedni. Hoteli so povratno informacijo o njihovi igri na odru kar takoj. Upam, da zato, ker si želijo biti naslednje leto samo še boljši. Teksti so bili letos raznovrstni - od čiste pravljice do glasbene pravljice k hladni odtujenosti današnjega časa, ki vodi v drogo in kriminal. Najpopularnejša je bila igra Vike Grobovšek z naslovom Kaj se skriva za velikim trebuhom, ki smo jo videli PR4 VUICA O POMLADI - gledališka skupina Ostrzek OŠ Ponikve. Območno izpostavo Ivančna Gorica, saj se je na srečanje prijavilo kar štirinajst skupin, med temi le ena lutkovna in dve mladinski. Torej je stanje dobro, zanimanje za gledališče veliko. Menim le, da bi morale šole malo bolj podpreti mentorice pri njihovem delu in izobraževanju (ogledati si čim več predstav z igralci vred, se udeležiti različnih delavnic in s tem izboljšati izbor otroških dramskih tekstov). Vse to pomaga in dobro vpliva na rojstvo izvirne ideje, ki varno pripelje do gledališke predstave. Do njene prepričljivosti, vzne-mirljivosti, sproščenosti in seveda dobre igre. Skupin jc vsako leto več, letos kar tri več kot lani. Med igro je veliko manj zadreg. To pomeni tudi bolj tekočo predstavo in boljšo seznanjenost z vsebino. Pohvaliti moram mentorje, ki otroke za igro navdušijo, in kljub vsem okoliščinam (izmenski pouk, vozni red prevozov šolarjev, vedno premalo denarja, usklajevanje z ostalimi dejavnostmi...) stvari pripeljejo do konca. Lepo pozdravljam tiste, ki so se prvič predstavili. Ker so uprizorjeno kar trikrat. Gledališče za razliko od drugih umetnosti v sebi združuje besedo, gib, sceno in kostume ter glasbo. Te komponente združiti v estetsko in jasno podobo, je kar zapleteno. Posebej pa otroci potrebujejo čisto opredelitev prostora in vsebine, seveda še bolj natančno kot malo starejši. Potem so prepričljivi in igra je bolj sproščena. Zato je dobro, da sta mentorici vsaj dve, saj ena sama težko zmore usklajevati delo z otroki - igro in obenem še tehnično stran predstave. Seveda pa se pri skupinah, ki so iz višje stopnje in o življenju že drugače razmišljajo, zahteva več in drugače. Če igrajo zahtevnejši tekst, je tu že pomembnejša dramaturgija; probleme, ki jih le-ta obravnava, jc tako treba temeljito obdelati. In spet se mentorju odpira nov način dela z mladimi igralci. Predstava mora funkcionirati kot živ organizem: z začetkom, jasno opredeljenim vrhom in končnim razpletom. Pogovoriti se je treba, kako mlade igralec pripeljati na samosvoj način do tega. Brez te jasnosti se lahko na odru zgodi samo kaos, zatikanje pri tekstu, slab ritem predstave pa šc kaj. Sicer pa velja tudi pravilo, da se učitelj od učenca kaj nauči, seveda če ga pravilno usmerja. Torej odprite mladim igralcem vrata svobode, dopustite jim skok v svet domišljije, ki jim jc kot radovednim bitjem že v naravi. In če sami zahtevajo šc več, naj bi jim dali šc več. Na medobmočnem srečanju v Kočevju, kjer sc bo predstavilo enajst skupin, nas bodo zastopale tri skupine: Zajčki VVZ Kekec Grosuplje s predstavo Guida Gcnechtcna: Uhlji takšni in drugačni, (mentorica Slavae VVcchtcrsbach), gledališka skupina Ostržek OS Ponikve s predstavo Mateja Rodeta Pravljica o pomladi (mentorici Mateja Hočevar in Martina Prhaj) in otroška gledališka skupina Kratkohlačniki KD Zagradec s predstavo Vike Grobovšek Kaj sc skriva za velikim trebuhom (mentorica Katja Šuštar). Skupino OŠ Šmarje-Sap To ni pravljica - priredba po Dragi Potočnjak (mentorica Bctka Jamnik) pa bom zaradi vsebine igre predlagala v ogled selektorju za Festival gledaliških vizij. Vsem skupinam še veliko nastopov in polnih dvoran. Saj jc reakcija publike nekakšen motor za igralca. In naj tisti, ki delajo gledališče, ne pozabijo na njegovo magičnost. Saj predstave in teksti vedno ostajajo, uprizoritve in zasedbe pa sc menjajo. Mentorice in mladi igralci imajo težko nalogo, da pokažejo umetniški potencial teksta pa tudi svojo igralsko moč, energijo in odnos do sveta. Boljši bodo, več bo publika zahtevala od njih. In bolj zahtevna publika zna razločevati dobro od slabega. Zal jc v času populizma, ki ga zdaj živimo, publika vse manj zahtevna. In otroško gledališče ima v tem pogledu važno nalogo, daj jc skorajda prvo, ki začenja vzgajati mlado publiko. Le pogumno v atmosfere novih, še boljših predstav! Simona Zore Ramovš za Sklad R Slovenije za LKD OI Ivančna Gorica MEDVEDKI NA SEMNJU -Medvedki - VVZ Kekec Grosuplje DAN EVROPE NA MULJAVI V galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji na Muljavi smo v četrtek, ll. maja 2000, počastili Dan Evrope z delovnim srečanjem mladih likovnih ustvarjalcev in odprtjem razstave. Organizator dogodka Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti OI Ivančna Gorica je k sodelovanju povabil nad 30 učencev iz osnovnih šol občin Dobrcpolje, Grosuplje in Ivančne Gorice ter Srednje šole Ivančna Gorica. Mladi so ustvarjali in sc istočasno seznanjali s slovenskim vključevanjem v EU. Ustvarjalno srečanje sta strokovno vodila akademski kipar Boris Prokofjcv in prof. Sandi Zalar. Razstavljena dela si oglejte v galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji na Muljavi od 11. do 27. maja 2000. Razstava je vključena v akcijo ZPMS - Zveza Družin - "Za družine brezplačno". Tatjana Lamprel CESTA NI IGRIŠČE Bližajo sc brezskrbni počitniški dnevi, ko bodo naši najmlajši varno igrišče poleg vrtca zamenjali za igrišča poleg svojih domov. Po vrtovih in tudi po bližnjem cestišču se bodo hoteli peljati s kolesom. Da bi bili čim bolj varni na cesti in da cesta ne bi bila igrišče za naše otroke, so vzgojiteljice vrtca Čebelica iz Šentvida pri Stični pripravile projekt Otrok v prometu. Otroci iz skupine Metuljev so sc pod vodstvom vzgojiteljice Marinke Koščak in pomočnice vzgojiteljice Tatjane Volkar sprehajali po bližnji okolici in ob prebujajoči se naravi spoznavali prometne znake in prometna sredstva ter sc učili lepega vedenja na cesti. V svojo skupino so povabili gospoda policista, ki so ga nekateri otroci s strahom pričakovali, vendar pa so kmalu ugotovili, daje prijazen gospod, ki pomaga otrokom in odraslim, kadar imajo težave, kaznuje pa jih le takrat, kadar jc to potrebno. Povabil jih jc, naj si ogledajo policijsko postajo v Grosupljem. Otroci so njegovo vabilo z veseljem sprejeli in sc z vlakom odpeljali na obisk. Vožnja je bila zanimiva, saj so se nekateri prvič peljali z vlakom, na njem pa so srečali tudi sprevodnika, ki jih jc spremljal vso pot. Na policijski postaji so se seznanili z delom policista in pravim policijskim vozilom. Domov so se odpeljali z avtobusom. Ker v bližnji okolici niso mogli videti vseh prometnih sredstev, so obiskali tudi knjižnico, kjer so si ogledali knjige o letalskem in vodnem prometu. Nato so se razdelili po skupinah in s pomočjo gospe Marinke in Tatjane izdelovali plakate, iz papirja pa so izdelali prometna sredstva in prometne znake. Svoje znanje so nato preizkusili v prometnem kvizu, ki smo ga spremljali tudi starši. Poleg tega so nam predstavili tudi nekaj deklamacij, prepoznavali so različne oblike predmetov, znali ločiti so barve med seboj, klasificirali vozila itd. V kvizu so bili zelo uspešni, zato jih je na koncu čakala tudi nagrada Zavarovalnice Triglav. Otroci, starši in vzgojiteljici se zahvaljujemo Zavarovalnici Triglav in Policijski postaji Grosuplje za gostoljubje in sodelovanje. M.P Mlinček KLIP, KLOP melje, melje pesmi, ki delajo mlade pevce... VVZ Vrtec iz Ivančne Gorice je v izvedbi pevsko instrumentalne skupine MARJETICE iz vrtca Marjetica Ivančna Gorica, 18. maja predstavil glasbeno pravljico avtorice mag. Mire Voglar z naslovom KLIP, KLOP. Prijetna ustvaritev malih MARJETIC je bila posvečena Anici Čcrnejevi ob 100-letnici njenega rojstva. Anice Čcrncjeva seje rodila v Čadramu pri Slovenskih kon-jicah. Bila je učiteljica in pisala je pesmi in pedagoške članke. Uveljavila seje kot najvidnejša slovenska pesnica. Na pobudo in željo vzgojiteljice Majde Adamič po nečem novem, posebnem, se jc ponovno odzvala mag. Mira Voglar, ki ji je ugodila z novo pravljico. K nastanku nove pravljice pa je pripomogla prav Anica Čcrncjeva s kopico svojih pesmic, ki jih je ustvarila za najmlajše duše. w STRAN 13 MATURANTSKI PLES 2000 V torek, 9. maja 2000, so letošnji maturantje Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice imeli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma svoj maturantski ples. Kot vedno je prireditev potekala v svečanem, pa vendar zelo prisrčnem vzdušju. Predstavilo se nam je sedem razredov, in sicer dva gimnazijska, trije ekonomski in dva razreda trgovcev. Skupaj približno 200 dijakov, ki se bodo letos spoprijeli z maturo ali zaključnim izpitom. V programu, ki je letos potekal po scenariju Nine in v režiji Matije Milčinskcga, so levji delež nosili dijaki sami, ki so pripravili zelo kvaliteten in človeško topel program. ZAVEZNIŠTVO JE PRERASLO V PRIJATELJSTVO To so poudarili dijaki v svojem nagovoru profesorjem in obema ravnateljicama, prof. Mileni Vrenčur in prof. Mariji Strnad. Tako oceno odnosov med dijaki in pedagoškimi delavci si šola gotovo zasluži. Kar je na tej šoli, vsej prostorski stiski navkljub, vedno očitno, je dejstvo, da imajo tako profesorji kot vodstveni delavci do dijakov in staršev zelo oseben in človeški odnos. Na premnogih šolah v Sloveniji takih odnosov ni. Poleg znanja ti mladi ljudje visoko cenijo tudi vrednote, ki nam lepšajo življenje: dobroto, prijateljstvo, medsebojno pomoč, razumevanje... Ker so te vrednote v šoli lahko tudi živeli in doživljali, so si postali med seboj prijatelji in ne brezobzirni tekmeci, med njimi in profesorji pa so se stkale vezi prijateljstva in ne zamer ali celo sovraštva. VPETIM V LJUBEZEN IN HREPENENJE NAM JE BILO DAROVANO DRAGOCENO ŽIVLJENJE, ČUTIMO VAŠO LJUBEZEN, DRAGI STARŠI! Tako so se svojim staršem zahvalili letošnji maturantje. Včasih, ko toliko mladih ljudi obupuje, ko se jim ne zdi vredno živeti, ko iščejo neštete nadomestke za izgubljeni svet topline in človeške bližine, je tako izražena zahvala staršem dokaz, da toplo družinsko okolje je in ostaja zibelka človekove sreče. Nenazadnje je tako izražena zahvala tudi dokaz velike osebne zrelosti in življenjske globine. Za oboje pa ima zasluge gotovo tudi šola, ki pri svojem vzgojnem delu skuša vrednote, ki so jih dijaki prinesli iz domačega okolja, dopolnjevati in ne razgrajevati. RAZREDI SE PREDSTAVIJO Po uvodnem delu prireditve je sledila izredno domiselno zasnovana predstavitev maturantov. Na oder so prihajali posamezno. Ko so prečkali oder, občinstvo ni vedelo, ali bi občudovalo visokorasla dekleta in postavne fante v svečanih oblekah ali njihove vsakokratne dvojnike na velikem videoekranu. Vsakdo se je namreč predstavil ludi s posnetkom i/, svojega "najnežnejšega" obdobja. Bilo je prisrčno in zabavno. Bilo je tudi optimistično. Pajkove mreže, ki so na odru simbolizirale zapletenost človeškega življenja, so maturanti ovesili z vrtnicami, simbolom mladosti in življenjske sile. Zaplesala je tudi baletka. Nevsiljivo nam je bilo povedano, da mladost in žlahtna lepota premagujeta življenjske ovire. Kratki predstavitveni programi posameznih razredov so bili veseli, domiselni, iznajdljivi, zabavni, na trenutke tudi resni in celo poetični. Razen nepotrebnega spodrsljaja, ko je razred gimnazijskih maturantov, morda v želji, da bi bil čim bolj izviren, uporabil krščansko molitev Očenaša in litanij za humoren efekt, kar pa je delovalo prej preživeto kot humorno. HANDEL IN FRANCOSKI ŠANSON so nam krajšali čas, medtem ko so se maturanti pripravljali na slovesno četvorko. Za medigro so sc oglasile znamenite orgle Gallusove dvorane, na katerih igrajo vrhunski umetniki. Handlovo skladbo za orgle in trobento sta uspešno izvedla dijaka gimnazije pod mentorstvom prof. Jevnikarja. Sledila je pevsko-glasbe-na skupina, ki je zaigrala in zapela v originalu venček francoskih šansonov. Njihov mentor je bil prof. Ficko. GAUDEAMUS IN ČETVORKA sta zaključila slovesnost. Z obema se naši mladi ljudje navezujejo na preteklost. Vsaj v lepih spominih na lastno maturo šc kdaj odplešejo ples naših prababic in odpojejo maturantsko himno v starinskem jeziku, ki ga nihče več ne govori. Tudi to je delček skupne evropske kulture. Na maturantskem plesu je bila M. A. Ficko miin §eSeti brat štirim Soritek: IMs OM/77B-OOJ 01/787-80»! (Iranka- 0*1/851-113 dragor: 0*1/310-117 Krčmar d.o.o.. Slična 27.1205 Iuančna Gorica nudimo: - domače jedi Iz kruSne peči, - divjačino: medved, jelen... - kozliček, zajec - krike postrvi V poletni vročini slrcžcmo ludl na prijetno urejenem vrtu pod starim podom V kletnih prostorih, pa vam BrezooSka Jama nudi možnosti za sprostitev In prijeten zaključek draženja. Sprejemamo naročila za razne slovesnosti In obletnice (poroke, kisli, obhajila, rojstni dnevi, obletnice mature Itd.) _ , A>,„ Ob ponedeljkih zaprto! €tl: 061/778-062 ZAMENJAVA OSEBNIH IZKAZNIC V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 75/97, je bil objavljen Zakon o osebni izkaznici, ki določa, da je za izdajo osebne izkaznice pristojna upravna enota, na območju katere ima občan stalno prebivališče. V izjemnih primerih, to je, ko državljan iz objektivnih razlogov še nima urejenega stalnega prebivališča, zakon dopušča možnost izdaje osebne izkaznice tudi na podlagi začasnega prebivališča. Pri sprejemanju zakona zakonodajalec ni sledil dosedanji ureditvi, ki je temeljila na predpostavki, da je osebna izkaznica obvezen dokument - nova osebna izkaznica to ni. To pomeni, da lahko vsak polnoletni državljan svobodno odloča, katero javno listino, opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (osebno izkaznico, potni list, maloobmejno prepustnico, vozniško dovoljenje), bo imel in uporabljal pri izvrševanju svojih temeljnih pravic in obveznosti. Nova osebna izkaznica služi kot učinkovito sredstvo za dokazovanje istovetnosti državljanstva, za prehajanje državne meje (sosednjih držav) in nastopanje v pravnem prometu. Skratka, gre za to, da je to neobvezen dokument, za katerega se državljani odločajo sami; velja deset let, za mladoletne osebe pet let in eno leto za osebe z začasnim prebivališčem, ki v času izdaje osebne izkaznice še nimajo urejene prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. V prehodnih končnih določbah zakona je določeno, da se stare osebne izkaznice, izdane na obrazcih RS, lahko uporabljajo do 20. decembra 2000 (tri leta po uveljavitvi zakona). To informacijo dajemo predvsem za tiste občane, ki morda nameravajo zamenjati staro osebno izkaznico v zakonsko določenem roku. Vloga za izdajo osebne izkaznice se za vse, ki imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Grosuplje, odda osebno pri Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska cesta 2, soba št. 115, v času uradnih ur. K vlogi je treba priložiti: fotografijo velikosti 3.5 x 4.5 cm v črno-beli ali barvni tehniki. Fotografija ne sme biti izdelana z napravo za samopostrežno fotografiranje, fotografijo, ki ne ustreza pogojem, uradna oseba vrne imetniku in mu v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku določi rok, v katerem mora predložiti ustrezno fotografijo. Ob oddaji vloge je treba predložiti staro osebno izkaznico ali izpisek iz rojstne matične knjige. Državljan, ki je dopolnil osemnajst let, odda vlogo osebno, za državljana, mlajšega od osemnajstih let, in za tistega, ki ni poslovno sposoben, pa vlogo odda zakoniti zastopnik. Zaradi ugotavljanja identitete mora biti v tem primeru prisoten tudi bodoči imetnik osebne izkaznice. Cena osebne izkaznice skupaj s takso z veljavnostjo enega leta je 2.275, z veljavnostjo petih let 2.650 in z veljavnostjo desetih let 3.400 tolarjev. OBVESTILO Občane obveščamo, da je bil sprejet Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki je začel veljati 31. 3. 2000 in določa rok za vložitev zahtevkov za status žrtve vojnega nasilja - to je 6-mesečni rok, ki se izteče 30. 9. 2000. Novost, ki jo jc prinesla zadnja novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja, določa, da se šteje za žrtev vojnega nasilja tudi otrok, katerega eden od staršev je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali je bil ubit kot talet, in tudi oseba, ki jc pobegnila pred izgonom na isto okupacijsko ozemlje. Zadnji rok za vložitev zahteve po noveli zakona se izteče 30. 9. 2000 in velja samo za otroke, katerih roditelj je izgubil življenje v času druge svetovne vojne, sc pravi od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945, in osebe, ki so pred izgonom okupatorja pobegnile na isto okupacijsko ozemlje. Dodatne informacije lahko dobile pri Slavici Pcrme na Upravni enoti Grosuplje osebno ali po telefonu 764-311. Če želite, vam lahko obrazec - vlogo pošljemo tudi po pošti. Nevenka Dolgan, univ. dipl prav. Načelnica upravne enote Grosuplje OBVESTILO Nove telefonske številke Upravne enote Grosuplje, ki so v uporabi od 1. 4. 2000 dalje: UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE CENTRALA TELEFAKS TAJNIŠTVO NAČELNICE VODJA ODDELKA ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE VODJA ODDELKA ZA KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO VODJA ODDELKA ZA OKOLJE IN PROSTOR nova področna koda 01 (sedaj 061) 786-43-11 786-22-85 786-31-06 786-16-26 786-30-29 786-13-60 Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav. Načelnica upravne enote Grosuplje \ 1 4 STRAN JAVNI WZ VRTEC IVANCNA GORICA C. 2. grupe odredov 17,1295 IVANČNA GORICA razpisuje prosta delovna mesta VZGOJITELJICE s polnim delovnim časom, z ustrezno izobrazbo, za določen čas ( do 31. 8. 2001). POMOČNICE VZGOJITELJICE S polnim delovnim časom, z ustrezno izobrazbo, za nedoločen čas. POMOČNICE VZGOJITELJICE s polnim delovnim časom, z ustrezno izobrazbo, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Začetek dela je 1. 9. 2000-05-18 Kandidatke morajo izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidatke bomo obvestili o izboru v zakonitem roku. OBVESTILO UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE obvešča občane, da si lahko njeno predstavitev ogledajo na globalnem omrežju Internet z naslovom: http://www.sigov.si/uegros/. Stran je pravilno in ustrezno vidna pri pregledovanju strani z Internet Explorcrjem 4 ali višjim. Pripominjamo, da si na spletni strani med drugim lahko ogledate in izpišete tudi obrazce vlog, in sicer od meseca maja dalje. Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav. Načelnica upravne enote Grosuplje GLASBENA SOLA GROSUPLJE PARTIZANSKA 5 1290 GROSUPLJE ENOTA IVANČNA GORICA TELEFON: 061/764-304, 764-606 OBVESTILO OBVEŠČAMO VSE OBČANE, DA BO REDNI VPIS V GLASBENO ŠOLO ZA ŠOLSKO LETO 2000/2001 V SOBOTO, 3. JUNIJA 2000, OD 10. DO 13. URE V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA IVANČNA GORICA GROSUPLJE g i m ¥ m m VELIKA AKCI1SKA PRODAJA!!! "S 061/ 762 200 KOSILNICE VSEH VRST CEVI ZA ZALIVANJE GORSKA IN DRUGA KOLESA VRTNE SEDEŽNE GARNITURE KOMPRESORJI 25, 50, 150 L... RAZPRODAJA OKRASNIH IGLAVCEV - 50% ODPRTO: 7.00 - 19.00. ob sobotah 7.00 - 13.00 STALN0NAZAL0GLP0UG0 AVT0PLAŠČI, (SAVA EFFECTA, BARUM), PLAŠČI ZA TRAKTORJE, MEHANIZACIJO, KLINASTA JERMENA... Vsem investitorjem, ki imajo vloženo vlogo za izdajo upravnega dovoljenja za gradnjo, posredujemo naslednje OBVESTILO 1. Vse informacije o pomanjkljivosti vlog pred izdajo upravnega dovoljenja za gradnjo posredujemo izključno v pisni obliki z dopisi. 2. Vloge rešujemo po vrstnem redu prispetja vlog. 3. Za vse pomanjkljivosti v projektni dokumentaciji odgovarja izključno projektna organizacija. Investitor je v tem primeru dolžan pomanjkljivo projektno dokumentacijo vrniti projektni organizaciji, ki jo je izdelala, v popravek ali dopolnitev. Hvala za razumevanje. Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav. Načelnica upravne enote Grosuplje VABILO ZA VODICA PO SLOVENSKEM VERSKEM MUZEJU V STIČNI Katarina, Marta, .lože. Mik, Manca, Franci, Urban, Marta, Jana, Matej, Lucija, Renata, Jana, Jože, Marko in Gregor poznajo delo vodiča po sle enskem verskem muzeju v Samostanu Stična. Če tudi vas veseli, da bi obiskovalce muzeja popeljali skozi preteklost in jih seznanili z lepotami domačega kraja, vas prisrčno vabimo, da sc oglasite v slovenskem verskem muzeju v Cistcrcijanskcm samostanu Stična med 9. in 15. uro ali po telefonu 061/777-100 (Jana Cvetko, Marko Okom, mag. Nataša Polajnar Frelih). Delo je honorirano. .lana Cvetko, dir. SVM V spomin na prve pobile talce, so tudi letos, ob Dnevu upora proti okupatorju, pri spomeniku v Radohovi vasi, pripravili spominsko slovesnost. V bogatem kulturnem programu so z recitacijami in glasbenimi točkami sodelovali učenci šole Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični. Zapeli so šentviški pevci. Slavnostni govornik je bil župan občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret. Številni navzoči, posebno še nekdanji borci so dokazali, da spomin na upor proti okupatorju še ni pozabljen. zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje jjrosuplje, d.O.O. Taborska ul. 13 1290 Grosuplje POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - Zagotavljanje varnega nakupa, prodaje in oddaje nepremičnin - Celovita ponudha nepremičnin za nakup, prodaje in najem - Sklepanje kupoprodajnih pogodi) in zemljiškoknjižni prepis - Cenitev nepremičnin - Pomoč pri pridobivanju dokumentacije za gradbeno dovoljenje - Projektiramo stanovanjske, poslovne in gospodarske objekte telefon: (01) 786-30-78 786-05-42 786-05-43 gsm: (041)683-532 županova jama (taborska) pri grosupljem vas vabi na ogled čudovitega podzemnega sveta vsako soboto, nedeljo in praznik ob 15 uri Tel.: 01/786-13-23 Gsm: 041/407-705 STRAN 15 NEKAJ ZANIMIVIH PRISPEVKOV IZ VIŠNJAMA - časopisa KS Višnja Gora Likovno druženje VIŠNJA GORA 2000 Pomlad se je malce pred velikonočnimi prazniki že lepo naselila v Višnjo Goro. Našli smo jo povsod: v krošnjah dreves, med razpokami starega zidu, ptičjem čebljanju in nasmehih Višnjanov. Čas je bil kot naročen za obisk mladih likovnih ustvarjalcev slovenskih zavodov. Povabili smo vse, odzvali pa so se tisti, ki so pri nas že bili. V Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora smo 20. aprila gostili več kot trideset mladih ustvarjalcev in njihovih mentorjev. Udeleženci so bili iz zavodov v Logatcu, Smledniku, Preddvoru, Ljubljani in Planini. Povabili smo tudi predstavnice Osnovne šole Višnja Gora, ki so tudi pripomogle k dobremu vzdušju udeležencev, K dobremu vzdušju so prispevali tudi obiskovalci likovne delavnice VIZ Višnja Gora, ki so prevzeli vodenje vrstnikov in predstavitev likovno zanimivih krajev našega mesta. Mladostnikom smo ponudili možnost izbiranja med tremi različnimi delavnicami: oblikovanjem siporexa, oblikovanjem velikonočnih jajc ali slikanje na prostem. Za to zadnjo možnost so se odločili vsi, saj jih je čakal dan kot pripravljen za posedanje in slikanje višnjegorske arhitekture in pokrajine. Tehnike so bile različne: izbirali so lahko med pastelnimi, akrilnimi, tempera in oljnimi barvami, ogljem in svinčnikom. Motivi so bili različnih: zvonik Sv. Ane, hiše mestnega jedra, kapelica, muc pred vrati, drevo, Valvasorjev vodnjak... Ustvarjalci so se dela lotili resno in zavzeto, kar je vse mentorje prijetno presenetilo. Tudi kasnejša razstava je dokazala kvaliteto nastalih likovnih del. Likovno druženje smo organizirali z namenom, da se med seboj spoznajo likovni talenti slovenskih zavodov in mentorji. Ustvarjalna klima in prijateljsko sodelovanje ves čas prireditve je pripomoglo k načrtovanju novih druženj in motivaciji naših učencev za nadaljnje ustvarjalno udejstvovanje. Mislim, da so bili zadovoljni prav vsi: organizatorji, mentorji, mladostniki, ki se bodo doma lahko pohvalili tudi s priznanji, ki so jih prejeli. Melita GARVAS Jurčičeva pot na slikah in v besedi Pohod po Jurčičevi poti je postal že skoraj podoben romarski poti. Vsako leto je pohodnikov več in na letošnjem - sedmem pohodu se je zbralo približno tri tisoč ljudi iz vseh koncev Slovenije. Lepo število ljudi, čeprav vremenska napoved ni bila obetavna. Vendar je vreme v glavnem bilo lepo vse do prihoda na cilj. Poskrbljeno je bilo za vse - radovedne in zahtevne. Manjkalo ni tudi pohval na račun organizatorjev - vse od starta do cilja. Na predvečer pohoda je bil tudi letos dobro obiskan kulturni večer na Čandkovi domačiji. Odprta je bila razstava slik akademskega slikarja Veljka Tomana s tematiko "Z Jurčičeve poti". Motivi s slik so prepoznavni vsakomur, ki je šel po tej poti od Višnje Gore do Muljave. Slikar Veljko Toman je že drugič razstavljal v našem kraju. Odprtje razstave je bilo obogateno s kulturnim programom, v katerem so sodelovali novomeški pesnik Smiljen Trobiš s svojimi liričnimi pesmimi, ki sta jih poleg njega prijetno interpretirali Janja Omahen in Lucija Vozel. Za glasbeno spremljavo pa je poskrbel mladi glasbenik Matej Škof iz Novega Mesta. Kulturni večer je zanimivo vodil Rudi Škof, ki je prijetno kramljal z nastopajočimi. Polna galerija in preddverje zadovoljnih poslušalcev, ki so na koncu okusili izvrstno pecivo naših vedno gostoljubnih gospodinj, sta dokaz, da je prireditev uspela in bila za vse prijetna. Razstavo so si naslednji dan ogledali mnogi pohodniki. Anica PETRIČ LETOS V VIŠNJI GORI SE NAJMANJ PET KULTURNIH PRIREDITEV Po dveh letih in pol smo imeli člani Kulturnega društva "Janez Cigler" 30. marca občni zbor. Poročilo o delu v prejšnjih letih nam je dalo vedeti, da je bilo v tem času precej kulturnih prireditev, ča pa bi delovali bolj povezano, bi jih bilo lahko še več. Na občnem zboru smo razrešili stari izvršni odbor in izvolili novega, ki je vso svojo resnost pokazal že na prvem sestanku. Takrat smo sestavili okvirni program prireditev, ki jih nameravamo izpeljati v letošnjem letu. Še ta mesec se nam obetata dva kulturna dogodka. Gledališka skupina, ki jo vodi Melita Garvas, bo premierno uprizorila parodijo na znano Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija. Na Čandkovi domačiji se bo s pesniško zbirko predstavil Talal Hadi, istočasno s to predstavitvijo pa si bomo lahko ogledali še na filmski trak posnet portret slikarke Jožice Škof. Konec julija bo v Višnji Gori že tretji Anin sejem, septembra pa nameravamo s posebno prireditvijo obuditi stare običaje. Že zdaj upamo, da nam bo takrat uspelo k sodelovanju pritegniti čimveč krajanov in vaščanov okoliških vasi, pa tudi druga društva, ki delujejo pri nas. Decembra bomo s posebno prireditvijo počastili 200. obletnico rojstva Franceta Prešerna. S tem se bomo na nek način oddolžili za neizpeljano proslavo ob kulturnem prazniku, ki je letos zaradi bolezni nastopajočih in organizatorjev odpadla. Poleg teh prireditev se bomo trudili, da bi na naš oder ali morda kar na prosto povabili še kakšno gledališko ali glasbeno skupino od drugod, toda tega zaradi nedorečenosti nismo mogli uvrstiti v letošnji načrt. Ena od pomembnejših nalog v letošnjem letu bo tudi težnja po obnovi odra v gasilskem domu, kar je že nekajletna želja našega društva. za Kulturno društvo Višnja Gora predsednica Janja Omahen ZA LEPŠE OKOLJE Tekmovanje v urejenosti domačij, poslovnih prostorov in okolice se je že nekoliko ukoreninilo v zavesti mnogih krajanov. Lepo je biti imenovan ob zaključku akcije, da je ravno tvoja hiša najbolj urejena. S tem naredimo nekaj za lastno zadovoljstvo in hkrati prispevamo k lepšemu videzu v širšem smislu. Tako je odbor Turističnega društva sklenil, da ponovno objavi natečaj in s tem vzpodbudi vse, ki jim urejenost okolja nekaj pomeni. ZATO: Turistično društvo Višnja Gora razpisuje 3.natečaj pod geslom MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA za najbolj urejeno in prijazno gostišče, vzgojno izobraževalno ustanovo: šola, zavod, vrtec, za najbolj urejeno trgovino, železniško postajo, avtobusno postajališče, najbolj urejeno hišo, kmetijo, vas in ulico. Ocenjevala bo komisija TD Višnja Gora in si 2-3 krat ogledala urejenost na območju društva. Pri ocenjevanju bo upoštevala: splošni izgled neposredne okolice, raznolikost zasaditve, skladnost in vabljivost, ohranjanje kulturne dediščine. Razglasitev rezultatov natečaja bo na prireditvi v novembru. 16 STRAN kolesarski vzpon na vrh ROKOMETNI TURNIR V PRAGI Kolesarsko društvo Grosuplje organizira v sodelovanju s Turistično kmetijo Habjan in pod pokroviteljstvom Zlatarstva Gros prireditev, ki se je začela 5. maja 2000 in bo potekala do 19. septembra 2000, ko se bo s skupnim vzponom in slavnostno podelitvijo priznanj zaključila. Cilj akcije je, kar največkrat v tem obdobju premagati progo, katere potek je opisan v nadaljevanju. Vzpona se lahko udeleži vsakdo, ne glede na starost, spol in članstvo v kolesarskem društvu. Pomembna je le želja in sposobnost, premagati klanec. Vzpone boste vpisovali v "Knjigo vzponov", ki bo na razpolago pri osebju lokala Habjan. Vaš prvi vpis vam bo hkrati določil startno številko, pod katero se boste vpisovali vsakič, ko boste vzpon opravili. Vaš vpis v knjigo Pooblaščenec v lokalu vam bo s podpisom potrdil, da ste bili tam. V dneh, ko bo knjiga nedosegljiva, vam bo na voljo nabiralnik, v katerega boste oddali izpolnjeni oštevilčeni listič, na katerega boste vpisali datum in uro vzpona, in seveda osebne podatke oziroma štartno številko, pod katero se akcije udeležujete. Dnevno se vam prizna en vzpon na Vrh. Opis proge: Vzpon začnete pri železniški postaji Višnja Gora v smeri proti Ivančni Gorici. V križišču zavijete levo, preko zavarovanega železniškega prehoda, in se spustite v podvoz pod avtocesto. Po izhodu se pričnete vzpenjati proti cerkvi svetega Tilna in mimo nje skozi naselje Žabjek proti Vrhu in l.eskovcu. Ko zapustite Višnjo Goro, nadaljujete vzpenjanje skozi gozd. Po dveh kilometrih prijetne sence ga zapustite in odpre se vam lep pogled na dolino z okoliškimi hribi. Prikažejo se vam prve hiše vasi Vrh nad Višnjo Goro. Pot nadaljujete do vasi in skozi njo, desno po prednostni cesti proti Lcskovcu, in na koncu vasi, pri turistični kmetiji Habjan, dosežete cilj. Dolžina proge je približno štiri kilometre in spada v srednjo težavnostno stopnjo. Nagrade: Z desetimi priznanimi vzponi si boste prislužili bronasto odličje. Naslednjih deset vzponov vas bo posrebrilo. Trideset uspešnih podvigov pa bo nagrajenih z zlatom. Na zaključni prireditvi 9. septembra letos bomo nagradili tudi najstarejšega in najmlajšega kolesarja, ki bo premagal strmino. Pokal kolesarskega društva Grosuplje bo prejel udeleženec, ki bo največkrat opravil zadano nalogo. Dodatne informacije o prireditvi dobite na telefonu 041 449-252, g. Malnar, ali na turistični kmetiji Habjan, telefon 061 778-757. Želimo vam prijetno in predvsem varno vožnjo. Andrej Jerman ČLANSKA EKIPA RK SVIS nadaljuje s serijo uspehov. V zadnjem kolu rednega dela prvenstva je doma premagala Koper z rezultatom 29 : 22. S to zmago je SVIŠ v 12-članski ligi osvojil tretje mesto, za Sežano, Koprom in pred Mokerccm. Vse te ekipe so se uvrstile v končnico. V polfinalu končnice se bodo pomerili Koper : SVIŠ in Sežana : Mokerc. V dvobojih na dve zmagi ima prednost morebitne tretje tekme ekipa, ki je bila višje uvrščena v rednem delu prvenstva. Prva tekma se je igrala 29. 4. in SVIŠ je uspel presenetiti v Kopru in zmagati 28 : 27. Pred drugo tekmo, ki bo doma 6. 5., tako vodi z 1 : 0. Rokometaši so tako ponovili uspeh iz zadnjih dveh sezon, ko se jim je prav tako uspelo uvrstiti v končnico. Že trenutni rezultat pa dokazuje kvaliteto ekipe, ki je v vrhu lige že nekaj let. Mlajše selekcije pa uspeh članov še dopolnjujejo. Pred zaključkom redakcije smo prejeli še rezultate druge in tretje tekme. 2. tekma RK SVIŠ : Koper 33 : 36 (po podaljšku) 3. tekma Koper : RK SVIŠ 28 : 20 Žal se igra samo na dve dobljeni tekmi tako da so se igralci SVIŠ-a poslovili od uvrstitve v finale. Pa drugo leto več sreče. Kadetska ekipa v Pragi Tudi letos je rokometni klub SVIŠ sodeloval na turnirju v Pragi. Tekmovanje, ki je bilo za nas že četrto po vrsti, je potekalo od 20. do 24. aprila. Na turnirju je nastopila kadetska ekipa (letnik 1983). Skupno je letos sodelovalo okoli .310 ekip iz dvajsetih držav Evrope in Afrike. Tekmovanja so potekala v štirih moških in štirih ženskih kategorijah (letniki 1981, 83, 85 in 87). Rezultati: Prvi dan HK Aranas (Švedska): SVIŠ 8: 18 PSV Tegel Berlin (Nemčija) : SVIŠ 14 14 Drugi dan Koge Bugt (Danska) : SVIŠ 14 9 Strakonice (Češka): SVIŠ 17 11 Tretji dan Robertsau (Francija): SVIŠ 16 12 Bohemians Praga (Češka) : SVIŠ 17 11 V naši konkurencije lako nastopilo 54 ekip iz 14 držav, ki so bile porazdeljene v osem prcdtekmoval-nih skupin. Ekipa je v svoji skupini osvojila 5. mesto. Naši mladi igralci so se vseeno zelo dobro odrezali. Ekipa je bila v povprečju za dve leti mlajša od nasprotnikov. V prvih tekmah tega sicer ni bilo opaziti kajti z dobrim tehničnim znanjem so igralci nadoknadili razliko v telesni moči. Kasneje pa je prav to odločilo, da nismo bili še uspešnejši, saj je mladim igralcem zmanjkalo moči v tekmah s starejšimi vrstniki. V Pragi so igrali: Mitja Pevc (vratar), Jure Ceglar (14 zadetkov), Jože Petek (34), Gregor Tadina (11), Matej Medved (2), Luka Strnad (S). Franci Markovič (2), Tomaž Todorovski, Gašper Mamilovič, Matevž Potokar, Aleš Bregar in Borut Dimic. Trener ekipe je Milan Strnad, vodja pa Marjan Potokar. Zahvaljujemo se Marku in Ncvenki Mamilovič, ki sta z zbiranjem sponzorjev omogočila, da je bila pot v Prago cenejša. Za RK SVIŠ Marjan Potokar IVANSKI STRELCI USPEŠNI Z državnim prvenstvom v streljanju z zračnim orožjem, ki se je odvijalo 15. in 16. aprila v Lendavi, je bila zaključena strelska sezona 1999/2000 v disciplini zračno orožje. Na tem prestižnem tekmovanju so uspešno nastopili tudi mladi strelci SD Sonja Vesel iz Ivančnc Gorice. Mlajši dečki so v postavi Ludvik Koščak, Robert Klemcnčič in Blaž Gorjanc zasedli šestnajsto mesto med 28. ekipami. V regijski ligi pa naši tekmovalci niso imeli konkurence. Ekipno so dečki zmagali pred Olimpijo iz Ljubljane in Grosupljem, pri deklicah pa je premočno zmagala Špela Koščak, s 96 krogi naskoka pred drugouvrščeno Aleksandro Adamič iz Grosuplja. Svojo zbirko odličij je Spela povečala še z medaljo za zmago na medregijskem tekmovanju. Tudi člani so zelo uspešno nastopili v regijski ligi. V disciplini "serijska zračna puška" so ekipno osvojili drugo mesto, med posamezniki pa je Jože Gorjanc zmagal z najboljšim povprečjem doseženih zadetkov. V disciplini "standardna zračna puška" je bila naša ekipa tretja, najboljši posameznik pa je bil Matjaž Stcklačič s četrtim mestom. V isti disciplini je ekipa članov nastopila tudi v 3. ligi in osvojila četrto mesto. Z malo več športne sreče (manjkala je ena zmaga) pa bi se zavihteli celo na prvo mesto in si odprli pot v 2. ligo. Strelska sezona 1999/2000 pa še ni končana. Nadaljujejo se pozivna tekmovanja v disciplini "vojaška in mal-okalibrska puška." V obeh disciplinah se SD Sonje Vesel nadeja odličnih rezultatov, ki bodo samo potrdili že uveljavljeno kvaliteto ivanških strelcev. M. D. v Šolske športne vesti STRELSTVO Začenjamo z odličnim dosežkom mladih strelcev SD Sonje Vesel iz Ivančnc Gorice, ki so nastopili na prvenstvu osnovnih šol ljubljanske regije. Tekmovalci iz omenjenega društva so zastopali OŠ Stična in zanjo v kategoriji "pionirjev" dosegli odlično 2. mesto med 14 ekipami. Ekipo pionirjev OŠ Stična so sestavljali : Ludvik Koščak ml., ki je med 48 posamezniki dosegel odlično 2. mesto, Blaž Gorjanc, ki je osvojil tudi odlično 4. mesto, dobro pa se je odrezal še Robert Klemenčič z 12. mestom. Med pionirkami OŠ Stična ni imela ekipe, je pa zato imela odlično posameznico Špelo Koščak, ki je med 20 strelkami dosegla prav tako odlično 3. mesto. ODBOJKA Najprej se opravičujem za napako v prejšnji številki Klasja, ko sem objavil, da so st. dečki OŠ Stična na področnem prvenstvu v Brezovici osvojili 4. mesto. V resnici so osvojili 3. mesto. Nastopili so: Luka Strnad, Dario Biščan, Tomaž Todorovski, Sašo Vozel, Miha Pušljar, Gašper Mamilovič, Rok Zavrl, Luka Sadar, Alen Ugarak, Matej Hribar in Aleksander Polak. Ekipo je vodil Silvo Podobnik, učitelj športne vzgoje. Na medobčinskem prvenstvu za mlajše deklice, ki je bilo v Šentvidu pri Stični, so nastopile 4 ekipe. Po vnaprej določenih polfinalnih parih so se pomerili med seboj : OŠ Šentvid : OŠ Brinje Grosuplje 0 : 2 in OŠ Šmarje : OŠ Stična 2 : 1. V tekmi za 3. mesto je ekipa OŠ Šentvid premagala OŠ Stična z 2 : 1, v finalu pa OŠ Brinje Grosuplje : OŠ Šmarje 2 : 1. Odbojkarsko prvensto pa so imeli tudi mlajši dečki. Najprej je bilo v Ivančni Gorici občinsko prvenstvo, na katerem so suvereno zmagali učenci OŠ Stična iz Ivančnc Gorice, drugi so bili učenci OŠ Šentvid pri Stični, tretji pa učenci OŠ Stična Višnja Gora. Kmalu zatem je bilo v Šmarju še medobčinsko prvenstvo, na katerem sta nastopili prvouvrščeni ekipi i/ naše občine in prvak grosupeljske občine, OŠ Šmarje-Sap. Rezultati : OŠ Šentvid : OŠ Šmarje 0 : 2, OŠ Stična Iv. Gorica : OŠ Šmarje 2 : 1 in OŠ Stična : OŠ Šentvid 2 : 0 (upoštevan je bil rezultat z občinskega prvenstva). Medobčinski prvaki so tako postali mlajši dečki OŠ Stična Iv. Gorica, drugi so bili učenci OŠ Šmarje-Sap, tretji pa učenci OŠ F. Vesela iz. Šentvida pri Stični. Za OŠ Stična Ivančna Gorica so nastopili: Gašper Mamilovič, Aleksander Polak, Luka Sadar, Alen Ugarak. Maks Bregar, Andrej Škerlak, Borut Verbič, Primož Šekoranja, Izidor Bregar, Anže Sadar, Franci Kadunc, Mitja Kavšek, Aleksander Marinovič, Nermin Mnšeljič, Marko Miklavčič, Žiga Štrubelj, Aleš Osvald in Blaž Sinjur. Vodil jih je Silvo Podobnik, učitelj šp. vzg. Ekipa seje s tem dosežkom uvrstila na področno prvenstvo, ki bo v začetku maja v Iv. Gorici. Simon Bregar STRAN 17 KRKA SE V IGRI ZA KONČNO ZMAGO Za nami je spomladanski del medobčinske 1. lige v namiznem tenisu, ki se je udeležujejo tudi 3 ekipe iz naše občine : KGG Krka, Muljava in Mekinje Optika Erjavec. Po prvem delu so ekipe uvrščene na 3., 5. in 7. Mesto; ekipa KGG Krka pa lahko z odličnimi igrami v jesenskem delu tudi še ponovi lansko zmago v ligi. Ekipa z Muljave se tudi dobro drži, kar pa ne preseneča, saj župan .Jernej Lampret še naprej pridno maha z loparjem. Rezultati naših ekip od 3. do 7. kroga in trenutna lestvica pred jesenskim delom : Mekinje Op. Erjavec : Muljava 4 : 6 KGG Krka : Šmarje veterani 7 : 3 Mekinje Op. Erjavec : KGG Krka 2 : 8 Muljava : SD Kompolje 7 : 3 Mekinje Op. Erjavec : ŠD Grosuplje 10:0 KGG Krka : Muljava 8 : 2 Mekinje Op. Erjavec : Šmarje mladi 4 : 6 Muljava : Dobrepolje 0 : 10 KGG Krka : ŠD Grosuplje 9 : 1 ŠD Kompolje : Mekinje Op. Erjavec 6 : 4 Šmarje mladi : KGG Krka 6 : 4 Muljava : ŠD Grosuplje 10:0 SPOMIN NA PRIPRAVE IN POTEK PRVIH AVTO-MOTO DIRK PO DRUGI SVETOVNI VOJNI V NAŠI OBČINI Lestvica pred jesenskim delom : tekem zmag remi porazov točk razlika v nizih 1. Dobrepolje 7 7 0 0 14 55 : 15 2. Šmarje mladi 7 6 0 1 12 47 : 23 3. KGG Krka 7 5 0 2 10 44 : 26 4. Šmarje veterani 7 4 0 3 8 46 : 24 5. Muljava 7 3 0 4 6 27 : 43 6. Šl) Kompolje 7 2 0 5 4 28 : 42 7. Mekinje Op. Er 7 1 0 6 2 28 : 42 8. ŠD Grosuplje 7 0 0 7 0 5:65 Simon Bregar PO PRIČAKOVANJU -MIZARSTVO TOMAŽIČ V začetku aprila seje končal spomladanski del občinske lige v košarki - trojke. V letošnji "okrnjeni" konkurenci je po pričakovanju zasedla prvo mesto ekipa Mizarstva Tomažič, druga pa je, tudi po pričakovanju, ekipa Slcmenic. Rezultati zadnjih dveh krogov : Slemenice : FS Sonja 21:13 X-TEAM : ŠŠD Josipa Jurčiča 13 : 21 Mizarstvo Tomažič : Slemenice 21 : 16 FS Sonja : ŠŠD Josipa Jurčiča 14:21 X-TEAM : Mizarstvo Tomažič 19 : 21 ŠŠD J. Jurčiča : Mizarstvo Tomažič 17 : 21 Slemenice : X-TEAM 21 : 10 Mizarstvo Tomažič : FS Sonja 21 : 15 ŠŠD J. Jurčiča : Slemenice 11:21 FS Sonja : X-TEAM 20:21 Vrstni reci po spomladanskem delu : 1. Mizarstvo Tomažič 12 točk 2. Slemenice 10 točk 3. ŠŠD Josipa Jurčiča 4 točke 4. Frizerski salon Sonja 2 točki 5. X-TEAM 2 točki Simon Bregar KRATKE ŠPORTNE VESTI Članska ekipa NK Ivančna Gorica v naše zadovoljstvo uspešno nadaljuje nastope v drugi slovenski ligi. Po porazu na domačem igrišču v 22. krogu, ko so izgubili z drugouvrščenim Taborom iz Sežane z 1 : 2, so v naslednjih dveh krogih zabeležili dve pomembni zmagi z ekipama Esotech Šmartno s 3 : 1 in Zagorjem s 5 : 2. S tema dvema zmagama so se utrdili v sredini lestvice. V 25. krogu ( 7. maj ) igrajo doma s predzadnjim na lestvici - ekipo Črenšovcev. Odigran je bil prvi krog občinske lige v malem nogometu. Letos nastopa rekordno šlevilo ekip - 16, večjih presenečenj pa v 1. krogu ni bilo. Rezultati : KS Temenica : Dixi 0:3 ( b.b.); Marof: Mladost Astlak 2 : 8; Dixi 2 : Dob 4 : 3; Viridin Hram : Snop bar 1 : 2; Antonač : KMN 2. liga 3:1; Prince pub : Klanček Šentvid 2 : 2; Bife pri Mat. & In. Angro : Klub Casucci 3 : 2; OM V Istrabenz in B. Topler: Mizarstvo Trunkelj Krka 3 : 5. Simon Bregar Avlo FIAT 1100 ob katerem sloni Prežarjev Polde, in Franc Katar s funličem na kolenih, obkrožena s skupino deklic, sedaj verjetno že mamic, če ne celo babic. V letu 1947 na novo ustanovljena avtošola v Ivančni Gorici (pozneje AMD Šentvid pri Stični) je spomladi naslednjega leta zaključevala program prve generacije tečajnikov. Ko so se Ic-li pripravljali za šoferski izpit, sc jc vodstvo šole odločilo, da v organizaciji Avtošole pripravi avto-moto dirke z ocenjevanjem spretnosti vožnje, in tO po čim slabših cestah, da bi bila tako prikazana uspešnost voznika in vzdržljivost vozila. Po daljšem pogovoru in tehtanju različnih predlogov je bilo sklenjeno, da bi bila za takšno tekmovanje najbolj primerna proga I startom v Ivančni Gorici, mimo Gorenje vasi. Oslice, Mivc, čez Vrhe, prek Polževega, Kriške vasi. Višnje Gore in s ciljem v Ivančni Gorici. Tako smo bili v začetku aprila 1948 določeni štirje člani avtošole: Martin Pctrič, Janko Erjavec (fotograf), Leopold Obcrstar (Prežarjev Polde z Muljave) in Franc Kalar, da si ogledamo izbrano traso. Na dogovorjeni dan je bila lepa sončna nedelja. Vožnja z avtomobilom znamke FIAT 1100, ki smo si ga izposodili pri Kmečki zadrugi Ivančna Gorica, je bila v lepem pomladanskem dnevu nadvse prijetna, čeprav smo sc vozili po prašni makadamski cesti. Po predvideni trasi smo dospeli do vasi Mivce, kjer pa smo bili nemalo presenečeni, saj so vašcani z začudenjem spremljali naš prihod, I nas vseeno nadvse prijazno sprejeli. V znak dobrodošlice so nam ponudili dober domač jabolčnik in žganje. Po kratkem pogovoru smo izvedeli za vzrok njihovega začudenja. Med njimi jc namreč veljalo nekakšno prepričanje, da kdor pride v Mivce, pa ni iz njihove vasi, je gotovo zgrešil pol, torej sc jc izgubil. Še bolj kot naš prihod pa jih je presenetil namen našega obiska, da pravzaprav pregledujemo predvideno traso tekmovalne proge. Prijazno so nam svetovali, naj si izberemo drugo smer, ker iz Mivc na Vrhe do takrat šc ni uspelo pripeljati nobenemu avtomobilu. Edini, ki so poizkušali, so bili leta 1943 med ofenzivo nemški vojaki. Kljub svoji tehniki in večkratnim poizkusom so sc morali vrniti. Dober nasvet domačinov pa ni spremenil naše odločitve. Poslovili smo se od prijaznih gostiteljev in nadaljevali našo ekspedicijo, češ saj jc tod obstajala glavna povezava z Muljave proti Vrhcm, po kateri naj bi hodil celo Josip Jurčič v šolo v višnjo Goro. Pot se je resda nadaljevala do bližnjega gozda, toda avto je že po kakšnih štiristo metrih vožnje obtičal v blatu. Ko smo izčrpali vse moči in znanje, pridobljeno v dolgoletnih izkušnjah ob vožnjah po slabih cestah, nam ni preostalo nič drugega, kot da smo odšli nazaj v vas prosit za pomoč. Ob tej priliki je nastala tudi fotografija Janka Erjavca, ki prikazuje na kolovozni poti obtičani avtomobil. Nanj sc je naslonil utrujeni Prežarjev Polde / Muljave, sam pa sem si na koleno posadil fantiča, ki jc z nekaj deklicami zvedavo spremljal naše brezupne poizkuse, da se nekako sami izvlečemo iz nastalega položaja. Morda se bo kateri izmed njih šc spomnil za tisti čas in kraj precej nenavadnega dogodka in se celo prepoznal. Rešila nas je šele izdatna pomoč nekaj krepkih parov rok tistih, katerih nasvet smo malo prej tako zlahka preslišali. Kot končna ugotovitev nastale situacije je padla odločitev o spremembi načrtovane trase, ki naj bi po novem potekala prek Muljave, Krke. Prestranega, naprej na Vrhe ter nato po predvideni smeri do Ivančne Gorice. S tem jc bila tudi dokončno določena celotna proga za izvedbo tekmovanja. Z dovoljenjem Odseka za notranje zadeve okraja Grosuplje je bila odobrena izvedba "avtomobilistično motociklis-ličnc tekme" s startom pred Titovim, sedaj Kulturnim domom v Ivančni Gorici, dne 18. 4. 1948 ob 9. uri. ('eprav je bilo tisti čas še zelo malo motornih vozil, se je dirke udeležilo šest voznikov avtomobilov in osem motoristov z motornimi kolesi različnih delovnih prostornin motorjev. Vsi tekmovalci so uspešno opravili preizkušnjo, toda le Vinko Kos z avtomobilom chevrolct v predvidenem času in brez kazenskih točk. Po končanem tekmovanju in podelitvi priznanj in pohval se jc prireditev nadaljevala s prvo šofersko veselico. Iranc Kalar POLICIJSKA KRONIKA JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje jc aprila 200(1 na območju občine Ivančna Gorica obravnavala 14 kršitev zoper javni red in mir. Od tega jih je bilo 8 v zasebnih Stanovanjih, 6 pa na javnem kraju. Pri omenjenih kršitvah gre predvsem za družinske spore, ko jc velikokrat prisoten alkohol in nasilje, pogoslo se prepirajo tudi sosedje, veliko kršitev je v gostinskih lokalih in pred njimi, saj so vinjeni gosli preglasni oz. se med seboj prepirajo. Zoper vse kršitelje ukrepamo. Će drugače ni mogoče vzpostavili javnega reda in miru, kršitelja tudi pridržimo. Ukrepamo tudi zoper lastnike gostinskih lokalov, ki ne upoštevajo obratovalnega časa. Enako se zgodi (istim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnikom. Ker je bilo do konca aprila kar nekaj prostih dni, je bilo tudi več kršilev. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 33 različnih kaznivih dejanj na celotnem območju občine Ivančna Gorica. Najpogosteje gre za tatvine, vlome in poškodovanje tujih stvari. Še vedno vlamljajo v osebne avtomobile, in to predvsem v okolici železniške postaje in v neposredni bližini gostinskih lokalov, na neosvetljenih parkiriščih in v avtomobile slabšega kakovostnega razreda. Pogosto pripomorejo k temu lastniki sami, saj puščajo avtomobile odklenjene, v njih pa vrednejše stvari na vidnih mestih. Vlomilci kradejo predvsem stvari, ki jih potem lahko prodajo, ali pa kar denar. Zato predlagamo voznikom, naj svoja vozila parkirajo na vidnih in osvetljenih mestih in kdaj sami pogledajo, kaj se dogaja z njimi. Pogoste so tudi tatvine goriva iz delovnih strojev na avtocestni trasi, pa tudi orodja. Storilca, ki je kradel gorivo iz delovnega stroja, smo odkrili. Kradel ga je svojemu delodajalcu. Na širšem območju Zagradca smo obravnavali več vlomov v vikende. Pokradeno je bilo vse, kar je prišlo pod roke. S pomočjo občanov smo omenjene storilce izsledili. Prosimo občane, da o kaznivih dejanjih in prometnih nesrečah poročajo na tt Grosuplje, številka 13. Z dobrim sodelovanjem bomo dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, s tem pa tudi varnost občanov. PROMETNA VARNOST Obravnavali smo tudi ogled 21 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Šc vedno se največ prometnih nesreč naredi zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitve hitrosti. Takoj za tem je najpogostejši vzrok nesreč stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Najpogosteje se dogajajo nesreče kot gredo občani na delo in z dela. Pogoste so tudi nesreče na parkirnih prostorih Največ prometnih nesreč se pripeli na hitri cesti H/l ter regionalni cesti Ivančna Gorica - Žužemberk. Na omenjenih cestah zato tudi najpogosteje izvajajmo tudi nadzor tako nad hitrostjo kot ostalimi kršitvami. Prav lako jc PPP Ljubljana v aprilu na hitri cesti H/l opravila ogled kraja prometne nesreče s smrtnim izidom pri kraju Podsmrcka. kjer sta dve osebi izgu- bili življenje. Vzrok nesreči jc bila neprilagojena hitrost. Na omenjeni cesti je do konca aprila letos v prometnih nesrečah umrlo že 9 oseb, medlem ko jih je bilo večje šlevilo hudo telesno poškodovanih Policijska postaja Grosuplje vsak dan poostreno nadzoruje cestni promet na celotnem območju občine. Posebej smo pozorni na hitrost, ne zanemarjamo pa tudi ostalih kršitev. Vse voznike opominjamo, da je v prometu že večje šlevilo koles z motorjem in motornih koles, katerih vozniki so tudi otroci in starejši ljudje, ki so na cesti nekoliko bolj nepredvidljivi. Vsi vozniki koles z motorjem in motornih vozil, pa tudi potniki, morajo med vožnjo imeti homologirano zaščitno čelado. V tem času sc bodo na cesti oziroma v prometu pogosteje pojavljali vozniki traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije, ki so v cestnem prometu nekoliko počasnejši in manj vidni. Maja bo policijska ostaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z radarjem v sodelovanju s PPP Ljubljana na celotnem območju občine Ivančna Gorica, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče, oz. tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s ces-tnoprometnimi predpisi in prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na potek prometa, 'lako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. (Srosiipljc 18 STRAN Na polju, polju širnem lam sloji samoten božji liram. Svetilka zlata v njem gori, gori vse dni in vse noči. (Anion Aškerc) ZAHVALA V (SO. letu starosti nas jc za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica FRANČIŠKA MARTINA ROVANŠEK po domače Bučarjeva mama iz Velikega Kala Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in ostalim sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, tolažbo ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Zupančiču in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, župniku g. Koželju za obred, pevcem za lepo zapete pesmi ter Pcrparjcvim za pogrebne storitve. Vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni in osudu je tišina, ki močno boli. Utihnil je tvoj glas, nežni glas. Obstalo je srce, a tu ostali so sledovi tvojih pridnih rok. Odšla si tja. kjer ni solza, kjer rti trpljenja ne gorja. V domu našem je praznina, i srcih naših bolečina. ZAHVALA V 45. letu starosti je nenadoma zaspala v večno življenje draga žena, mami, babi, teta in sestra OLGA ŽNIDARŠIČ z Brega 4 pri Zagradcu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste je v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter počastili njen spomin, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Hvala župniku g. Vinku Dragošu za lep pogrebni obred. Hvala Robiju Kohku in pevskemu zboru Zagradec za tako lepo zapete pesmi, Slavku Blatniku za poslovilne besede in pogrebnemu zavodu Perpar. Vsi njeni ZAHVALA V 87. letu starosti nas jc tiho zapustila naša tetka MARIJA GOLE, rojena Fortuna iz Gabrovke 7 pri Zagradcu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom pokojne, vaščanom Gabrovke in Kitnega Vrha za izrečena sožalja, cvetje, sveče in prispevke za mašo. Se posebej hvala pogrebcem iz Gabrovke, Slavku Blatniku za nagovor ob odprtem grobu, pevskemu zboru in organ-istu ter župniku g. Vinku Bratošu. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Bolečina ne izgine, spomin v srcu ne zbledi, vse je žalostno in tiho odkar te, mama, več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame v v ANICE ZUPANČIČ iz Starega trga pri Višnji Gori sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se ZD Ivančna Gorica, dr. Davorinu Kastelicu, sestri Ivici Bahorič ter patronažni službi. Lepa hvala župniku Jožetu Kastelicu in župniku mag. Simonu Onušiču za obiske, posredovanje zakramentov in lep pogrebni obred. I Ivala cerkvenemu pevskemu zboru za čudovito petje pri sveti maši, prav tako stiškim pevcem in g. Pavlu Grozniku za poslovnilne besede, pa tudi družini Perpar in cvetličarni Cvet market iz Ivančnc Gorice. Prisrčna hvala sosedom za pokop in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo gc. Justini Zupančič, Erjavčevim in Menartovim. Vsi njeni Višnja Gora, Ljubljana, Chicago Dragi oče, ni te več. (hlšcl si tiho, brez besed, a spomin na TE vedno z nami bo živel. ZAHVALA . \\ V 72. letu starosti nas je zapustil dobri oče, stari ata in tast FRANC PEČJAK st. iz Šentvida pri Stični Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in dobre namene. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem podjetja Universal, Peskokop in Sprcitz.er. Posebno zahvalo pa izrekamo gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem ter družinama Perpar in Matjaš. Sinova Vrane in Slane, z družinama ZAHVALA Nenadoma je odšel od nas mož, oče in dedek JOŽE KUTNAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče, za darovane svete maše in darove za cerkev. Hvala g. župniku Simonu Onušiču za cerkveni obred. Hvala cerkvenim pevcem za lepe pesmi. Zahvala lovski družini Višnja Gora, ki gaje spremljala na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pa predsedniku lovske družine g. Vindišarju za izbrane besede v poslovilnem govoru. Hvala tudi ostalim lovskim družinam. Vsi njegovi Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni reč tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ne moremo verjeti, da sc med nas ne bo več vrnil naš 71 letni mož, oče, brat in dedi SLAVKO SEVER po domače MAJERJEV Slavko iz Artižc vasi 8, Šentvid pri Stični. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, nam izrazili sožalje, ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili številno cvetje in sveče, darovali za dober namen ter sočustvovali z nami v najtežji trenutkih. Hvala tudi Zdravstvenemu osebju za nego doma Ivančna Gorica, osebju Centra za intenzivno nego Infekcijske bolnice Ljubljana, gospe Mariji Zakula za opravljene molitve, gospe Lojzi za ganljiv govor, pevcem na zapete pesmi, gospodu župniku za cerkveni obred, gospodu Zupancu za zaigrane žalostinke in Tišino in pogrebnemu zavodu Perpar. ŽAR IN VEDRINA NJEGOVEGA DUHA BOSTA Z NAMI ŽIVELA V NAŠIH SRCIH. Žalujoči vsi njegovi Trd boj z boleznijo smo bojevali, ga izgubili, zato smo žalostni vsi, ki smo te ljubili. (Janez Rus) ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi naše ljube ženc, mamice, hčerke in sestre MARIJE RUS iz Zgornje Drage sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste jo med njeno boleznijo obiskovali in ji vlivali upanje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste nam ob njeni smrti izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedi Olgi in svakinji Mojci za nesebično pomoč, kolektivom in športnima društvoma. Iskrena zahvala kolektivu OŠ Stična s podružnicami, njenemu vodstvu in gospe ravnateljici Marinki Piškur za vso pomoč, čustveno podporo in organizacijo zadnjega slovesa od naše Marije. Hvala vsem nastopajočim iz vi.šnjcgorske šole, učencem, govornikom, pevcem, trobentaču in vsem, ki so skrbeli in nam pomagali, da je bil obred nepozaben in poln tolažbe. Njeni: mož Janez, hčerki Petra in Kalja, ata Lojze, sestri Slavka in Urška ter brat Marko CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.500 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000, polovica strani 60.200, četrtina strani 30.600, osmina strani 23.100, šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa jc cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo še v januarju 2000. V cene ni vračunano oblikovanje in 19% prometni davek P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačale ob naivčilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. STRAN 19 SIVA STRAN 1/SJ1/O I_ ■ /.9 OcS-/.i? O 7--- -1 _I Marija Sadar iz Valične vasi j Marijo Sadarjevo sem našel v Domu starejših občanov v Grosuplju. Precej, ko sem jo ugledal, se mi je zdela znana. Sledilo je nekaj vprašujOČih pogledov in vprašanj, pa sva ugotovila, da sva se že srečala. To je bilo na enem od mojih številnih popotovanj skozi ta predel naše občine. Po tem spoznanju je postala Marija bolj zaupljiva in mi povedala veliko zanimivega iz svojega dolgega življenja. Valična vas je njeno selišče že od rojstva. Začelo se je 13. januarja 1909 v hiši, ki se ji je po domače reklo Pri Škace-tovih. Samo dva otroka so imeli pri hiši: Marijo in njenega brata Janeza. To je bil redek primer v tistih časih. Vendar bomo hitro razumeli, zakaj sc je to primerilo. Oče Janez so šli kmalu po rojstvu obeh otrok v Ameriko. Tja SO jih pognali veliki dolgovi pri hiši. Zadolženost so povzročile številne dote, ki so jih delili otrokom prejšnjega rodu, in slabe letine. Oče so v Ameriki trdo delali in privarčevali nekaj denarjev. Že so se pripravljali na vrnitev, pa je v Evropi vzplamtela 1. svetovna vojska. Ta jc podaljšala očetovo Ameriko za celih deset let. Ko so oče po končani vojskini vihri končno le prišli domov, jih otroka seveda nista poznala. Še žena, Marijina mati, sprva ni zaupala prikazni, ki je sredi noči potrkala na okno. Oče se namreč celih deset let niso oglasili in doma so verjeli, da niso več med živimi. V času očetovega amerikanstva sta morala otroka skupaj z materjo zares trdo delati in nadvse varčno živeti, da so obstali. Še posebej je bilo hudo, ko so težave še pomnožila huda vojskina leta. Marija je štiri leta hodila v zagraško šolo, vendar je zaradi obilice domačega dela veliko izostajala od pouka. Po očetovi vrnitvi se je življenje obrnilo na bolje. A kaj ko vse lepo tako hitro mine. Ana je v nekaj letih dozorela v dekle in se omožila. Vzela jc vaščana Vcrlinovcga Jožeta in ves krog seje spet zavrtel. Jože je bil po naravi dober človek, a ni mogel dosti pomagati. Pri hiši je bilo dvanajst otrok. Ko so vsakemu "odrnjtali" nekaj malega dote, je bila hiša suha kot cerkvena miš. Vendar bi si počasi le opomogli, če ne bi prišla vmes nesrečna druga svetovna vojska. Ta je pustila med ljudmi še globlje rane kot prva. V času "partizanije" so ti kraji neizrečno veliko trpeli, še posebej ob koncu tega hudega časa, ko jc bilo ob življenje toliko mladih ljudi. Med temi je bil tudi Marijin edini brat Janez. Marija in Jože sta imela pet otrok. Sin je že umrl, štiri hčere pa šc živijo s svojimi družinami. Mož ji je kmalu po vojski umrl. Tako sc jc morala več desetletij ob pomoči otrok sama prebijati na domačiji. Vztrajala jc do konca svojih telesnih moči. Ko je predlani odhajala v dom počitka, je v hlevu šc vedno stalo dvoje živinčet. Marija, vajena trdega življenja, je v novem zatočišču zadovoljna. Dobro vc, da ji prijazno osebje doma ne more vrniti mladosti in povsem nadomestiti domačega ognjišča. Čuti pa njihovo skrb za lajšanje tegob, ki jih prinašajo pozna leta. Te skrbi je Marija šc posebej potrebna, odkar so ji predlani amputirali nogo. Veliko olajšanje ji pomenijo tudi obiski njenih hčera in vseh njenih domačih. Televizije ne gleda. Nekaj zaradi oči, nekaj pa zaradi programa, ki je močno drugačen od življenja, ki ga jc živela. Tudi bere bolj malo. V veliko srečo pa si šteje, da jc v sobi našla dve prijateljici: desno od nje leži Jožefa, levo pa njena soimenjakinja Marija. Veliko si pripovedujejo iz svojega dolgega življenja, vmes malo potarnajo, pa jim je lažje. Upam, da je tudi pomenck z menoj prinesel delček tega olajšanja in nekaj vedrine. Nasvidcnjc, draga Marija, in za čestitke ob devetdesetem rojstnem dnevu tudi šc ni prepozno. Se bomo šc srečali, če bog da. Leopold Sever TEKMOVANJE MLADIH KEMIKOV Triindvajset osnovnošolcev iz naše občine je 5. maja v Zagorju tekmovalo za Srebrna Prcglova priznanja. Bera teh je bila zelo velika. Polovica vseh naših tekmovalcev pa sc je uvrstila v nov krog tekmovanja Za Zlata Prcglova priznanja. To bo 27. maja v Ljubljani. Čestitamo k tako lepemu uspehu in držimo pesti še za naprej. LS ZE ČETRTI VENCLJEV POHOD Dolga kolona pohodnikov jc na letošnji velikonočni ponedeljek že četrtič krenila iz Šentvida proti Krcmenjaku. Pohodna pot se je vila po doleh in bregeh mimo Temenice. Debelega hriba, Primskovega in Vinjega vrha. Že tako lepi pokrajini so dali dodaten čar še cvetoči vrtovi hribovskih vasi in čudovito spomladansko vreme. Prireditev je bila v aranžmaju znane podjetniške družine Vencelj iz Ivančne Gorice in Šentvida. Seveda bomo sedaj nestrpno pričakovali naslednji "venceljmarš" v letu 2001. Čeprav je bilo ob poti obilo prigrizka in oblizka, zlasti tistega od žlahtne trte, se pohodnik LS ob njegovi znani ješenosti ni mogel upreti vonjavam, ki tO prihajale iz kotla z golažem, zato je kar s kruhom preizkusil jed. TEKMOVANJE IZ ETNOLOGIJE GRE NEZADRŽNO NAPREJ Danes imamo na sliki malo trši oreh. Vendar sem prepričan, da ga boste nekateri lahko štrli in tako kandidirali za božično nagrado. Vsem dopisnikom iz etnološkega kotička se lepo zahvaljujem za dosedanje sodelovanje. Najbolj pridni so bralci iz šentviškega konca. LS MALO HECA MORA BIT Sem kar slutil, da bo enkrat nafte zmanjkalo! Zakaj tako misliš'.' Lej, v Ivančni so eno črpalko že podrli. MALI OGLASI Q Lindstrom Delavko z znanjem šiviljstva zaposlimo v pralnici perila. Delovno mesto jc v Ivančni Gorici, začetek dela jc 1. julija 2000. Pisne prijave z življenjepisom sprejemamo do 2. junija 2000 na naslov: Lindstrom, d.o.o.. Koprska 94, Ljubljana. Iščemo stanovanje ali prazno kmečko hišo, ki bi jo lastnik odstopil v najem ali prodal. Ponudbe pošljite na uredništvo Klasja. ŽULJ V CESTNEM PROMETU Tokratni žulj ni povezan z gradnjo avtoceste in kaosom skozi Ivančno Gorico; gre namreč za razdejanje, ki je ostalo potem, ko so delavci železniškega gospodarstva obnovili tramove na železniški progi ob postaji Šentvid pri Stični; tam, kjer cesta prečka železnico, so jame iz dneva v dan večje, pesek ni več pesek, ampak so tam že veliko kamni, in ko se ti odkotalijo, nastane globoka luknja. Še malo, pa bo treba dati avto na ramo in iti peš čez prehod. Železničarjem sporočam; če nekaj razkoplješ, je zelo lepo, če tudi vrneš v prvotno stanje. Olga 20 STRAN N + ~HciU pč zemlji "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sem nase ... STRAN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN UUDJE NARAVA IN N + KAKO JE UČITELJ LEOPOLD URO "FENTAL" Nekoč je živel učitelj Leopold. Po pravici povedano, živi še sedaj, samo malo manj. Ta Leopold je v mladih letih zelo rad hodil na morje. Tudi z učenci jo je v času izletov rad mahnil tja. Tudi tisto poletje so odšli proti jugu. Do Reke z vlakom, od tam pa peš do prve divje plaže. Tiste čase učenci s starši niso kaj dosti hodili letovat, zato je večina otrok tedaj prvič videla veliko lužo. Obstali so na obrežju in skoraj strahoma občudovali veliko vodno prostranstvo. O, učitelj Leopold pa ne. Ta se je v vodi počutil, kot bi se razvil iz ikre, in lep čas je zdržal pod vodo. Malo proč, za skalo, si je nataknil kopalke in se nameril naravnost v vodo. Učenci so ga opazili in začeli vpiti kot obsedeni: "Ura, ura, ura!" Učitelju Leopoldu seje dobro zdelo, da ga učenci občudujejo in vzpodbujajo s hura, zato se je še posebej potrudil. Napravil je še nekaj korakov nazaj, za daljši zalet, in se v elegantnem loku pognal v morje. Dolgo časa ga ni bilo na površje. Ko se je končno le prikazal že čisto blizu otrok, so le-ti še vedno vpili in kazali na uro "Madonca, zakaj me pa niste prej opozorili", se je jezil Leopold. "Saj smo vpili, pa niste imeli nič "hmerk", so odvrnili otroci. Tako je učitelj Leopold prišel ob svojo prvo uro, ki si jo je bil kupil za prvo plačo. Razjedla jo je morska voda. Nič hudega, sedaj bi bila že tako ali tako zanič. LS XXVII. REKORD NAJVEČJI PLEN IZ PODZEMLJA Jože Petan iz Velikih Pee pri Šentvidu na svoji plantaži prideluje jagode in jabolka. Obe kulturi mu imenitno uspevata in dajeta nadvse okusne sadeže. Uspeh pa bi bil še večji, če ne bi hudo nagajal voluhar. Ta podzemni prebivalec se najraje loteva korenin mladih jablan in naredi veliko škode. Strupov se Jože izogiblje, če je le mogoče, ker želi pridelovati zdravo hrano, zalo se voluharja loteva s pastmi. Ondan sta bila z vnukinjo Karin spet na antivoluharskem pohodu, seveda s pištolami za pasom. Odkrila sta nenavadno uglajeno luknjo in nastavila pištolo. Samo nekaj korakov sta napravila proč, že je počilo in ob napravi je obležal velik glodalec. Tehtnica mu je namerila dobrih 150 gramov. kar je za tc živali rekordna teža. Koliko okusnih plodov, slastnega jabolčnega soka in dišečega jabolčnega kisa bi odžrla takale mrcina in njeno potomstvo, si sploh ne moremo misliti. ^^^^ \ m Vnukinja Karin z rekordnim voluharjem. Hišni kuža Miki je v ugodnem trenutku ugrabil plen in se potem hvalil naokoli, da je to njegovo delo. Seveda nas ni prepričal. Imamo trdne dokaze in vse črno na belem, da stu tO naredila dedek Jože in vnukinja Karin. Zato jim Kredo vse Čestitke rekord in dobre želje za rune lovske podvige. Kuža Miki na j se pa kar sam izkaže, če je kuj v dlaki. V KRŠKI JAMI O tej votlini sem v mladih letih veliko slišal in si 0 njej ustvaril strašljivo podobo. Tudi bral sem o njej v Jurčičevih spisih. V tretjem razredu ljudske šole pa sem jo videl tako, kot je v resnici. Vanjo nas je peljal višnjegors-ki učitelj Turnher. Šli smo mimo grajskih zidov, čez Vrhe in se po strmini spustili do jame. Spotoma smo si na bližnji kmetiji sprosili nekaj otepov ječmenove slame in iz njih naredili baklje. To je bila vsa naša svečava v jami. Še danes v domišljiji vidim pošastne sence naših teles, ki so v soju goreče slame padale na kamnite jamske stene, tu in tam obdane s kap- niki in sigo. Naenkrat pa je gospod Turnher glasno z.aklical:"Vsi ven, preden vam pogori vsa slama. Najbolj vedoželjni smo malo zastali in sc naenkrat znašli v popolni temi. Od tam smo sc potem s težavo pritipali iz. luknje. Tistikrat sem prvič globlje začutil temo, katere sem pozneje v življenju toliko skusil. Iz zapiskov slepega Radivoja Miklavčiča - I tujskega Na sliki: \ Motiv iz Krške jame MASI KCEIVO V Rimski vodovodi in kopališča (Se nekaj sledov rimskega vodnarstva pri nas) V zadnjih treh nadaljevanjih smo lahko prebrali, kako so Rimjani skrbeli za vodo, in videli sledove teh prizadevanj tudi na naših predelih. LloPou> 5fv£« Ob zaključku tega poglavja navajam šc nekaj dokazil 0 sorazmerno visokem standardu naših prednamcev v antiki. Ob gradnji in ob kasnejših dograjevanjih stiškega samostana so vzidali prenekateri kamniti izdelek iz rimske dobe in jih na ta način rešili pred zanesljivim propadom. Nekaj teh ostalin je bilo ob restavratorskih posegih odkritih, nekaj pa jih gotovo še čaka odkritja. V vogal samostanske "perične hiše" so nekoč vgradili kamen, ki močno spominja na rimska vodna korita. Rimskemu klesarju je očitno kamen pri obdelavi nekoliko počil, zato ga je zavrgel. Več stoletij pozneje so ga vgradili v samostansko poslopje - morda zato, da bi bil v njem zidni oltarček. Pozneje nekomu ta odprtina ni bila všeč, pa jo je dal zazidati. Iz malih rimskih vodovodov je ponavadi voda drobno curljala, zato so rabili večje kadi, da se je voda v njih zbirala, laka kamnita kad je na dvorišču Božidarja Hrovata iz Šentvidu. Prvotno se je najbrž nahajala v kakem rimskem domusu. Povsem zanesljivo pa njenega izvora ne moremo dognati. Podobna kamnita kad je tudi v Zagradcu. Lončene cevi rimskih vodovodov so bile znotraj večinoma zaščitena z zelenim emajlom. Podoben lošč še danes uporabljajo naši Ribničani. Tale cev je ostanek rimskega vodovoda iz Višnje Gore. Na njej ni žigu izdelovalca, kar pomeni, da je bila verjetno izdelana na črno. Če bi izdelovalce še živel, bi ga naša davkarija zanesljivo odkrila, ker je pustil razločne prstne odtise v emajlu. L.S.