St. 94 Poitnu ilifssa Izdaja, LzvzemSI pondeljek, vsak dari Asiškega St. 20, L nadstropje. DoplsiV pisma se ne sprejemajo, rokopi i se Štefan Godina. — Lastnik tiskarna znaja za mesec L 7. —,3 mesece L 19.50, £ m li mM V Trstu, v fetrtak 20. aprila 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVll ulica sv. FrančiSka 7-4uištvu. Nefrankirana / odgovorni - 'v LJU± naročnina L 60.— Za Inozemstvo mesečno 4 Ure več. — Telefon uredniSt.« mi U|M«.« §t 11-67. DINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink- — Oglasi se raču-iajo * flrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osartnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglast po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas! naročnina In reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-FrančiSka Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Reševanje Trsta Nazadovanje tržaškega mesta po vojni je} nami Italije padel za celih 1,316.223 kvin- očitno. Mrtvilo in zastoj, ki sta zgrabila | talov. za vrat trgovino in obrt našega mesta, sta j To je slika na podlagi suhih številk. Ako popolnoma izpremcnila splošno sliko, ki jo primerjamo celokupne številke s številka-je to nekdaj cvetoče jadransko pristanišče mi, ki so veljale pred vojno, pridemo do za-nudilo na zunaj domačemu in tujemu gle- j ključka, da Trst sicer še živi, toda le v mi-dalcu. Tistega za vsako razvito pristani- niaturi. Njegova fotografija se bolj in bolj ščc značilnega vrvenja in mrgolenja ni več. krči in postaja čezdalje manjša. Ako bo šlo Izginilo je tudi bučanje in ropotanje, ki se tako naprej, je popodn pogin neizogiben, je odmevalo iz brezštevilnih nikdar mirujo-, Na drugem mestu današnjega lista nagla-čih delavnic vseh vrst in ki je nekdaj oglu- ;šamo, da Trst ne sme plačati svoje odrešujoče pozdravljalo posetnike Trsta že iz gitve s svojo gospodarsko smrtjo. Nagla-daljave. Nastala je značilna tišina, ki dela gamo tudi in smo že ponovno naglašali po-neprijeten vtis in vpliva tudi na splošno trebo izrednih ukrepov v korist Trsta (svo razpoloženje prebivalstva. bodna luka). Toda taktika, ki jo ubirajo vo- Kjer je tišina, tam je tudi praznina in j žitelji gibanja za gospodarsko obnovitev prva je le posledica druge. In res zadene- Trsta, je po vsaki logiki popolnoma zgre-mo, ako pogledamo malo globlje pod plašč j šen2L številke, ki jih navaja zadnje poro-irrtvila, skoraj povsod na pusto praznino, j trgovske zbornice, vsebujejo v tem ozi-P-ed nedavnim časom so povzdignili tr- ru resen opomin. Iz teh številk je razvidno, žaški hotelirji glas svojega obupa, ker so -da ga je velika množina vzetega iz prome- pristanišča. Dokler se bo bcbnalo, da ta. Kaj to pomeni za splošni gospodarski ima Trgt y prvi ^ nai0g0| da širi moč prospeh vseh drugih slojev, m treba se le nad drugimi deželami, da mora biti razlagat:. izhodišče za italijanizacijo Slovanov, Nem- odklonila italijanske predloge glede ustanovitve nevtralne zone okou Zadra in od-stopitve enega pomola luke Baroi Reki Noto gledališč« r Belgradu BELGRAĐ, 18. Kakor nam poročajo iz Belgrada, bo zgradba tamkajšnjega narodnega gledališča v kratkem dovršena in primerno opremljena, tako da se bo povodom kraljeve poroke mogla vršiti v krasnem novem poslopju prva predstava. Sedaj je dokončana centralna kurjava, ki ne bo samo centralna kurilnica, ampak tudi centralna hladilnica. Pozimi bo ogrevala hladen zrak, poleti pa bo hladila neznosno gorki zrak. To je za Belgrad velika novost. Frandia Ministrski svet. — Sklep vlade z o žiro m na rusko - nemško pogodbo odvisen od stališča zaveznikov. — Rusko - nemška pogodba t nasprotju z versaillesko? PARIZ, 19. V vnanjem ministrstvu se je vršil ministrski svet, ki je trajal 1 uro in tri četrt. Izdalo se ni nobeno uradno poročilo. Ministrski predsednik Poincare je Konferenca v Genovi ZavazniSka spomenica Nemilii — Izjave ruskih in nemških delegatov To je splošna slika, ki jo dobi že na po- | cey ^ c $e ko dokler se ne bo reklo, dlagi zunanjih vtisov tudi najpovršnejsi da Trst šteno trgovati in živeti, do opazovalec. Ako Pa vzamemo za podlago tcdaj Trst ng bo začel rešcvati pri pra-presojanja položaja Trsta statistične po- vem koncu. Take nacionalistične otročari-datke, moramo žahbog priznati, da postaja ,. se m(yrda dajo poraJbiti med štirimi zido-slika še strašnejša. Iz podatkov, ki jih vse- v- y razgovoTU s kakim nacionalističnim buje zadnje poročilo trgovsKe zbornice, je mnistrCfTlf toaa govoriti v takem tonu pred razvidno, da je promet v lanskem letu v evr0psk0 javnostjo je že več kot smešno, primeru z 1. 1920. padel za 2,137.413 kvin-;Ta taktika «ekspanzionističnega naciona-talov, tako da je znašal ie 28,930.854 kvm- Hzmas> je predvsem velika nacionalistična talov. To pomeni, da smo se povrnili tja, laž jrŽ3iš^0 domače prebivalstvo tega no-kjer smo bili v L 1919, t. j. v prvem letu če temvcč ^cče leiati in živeti, kakor smo po končani vojm. Celokupni trgovski pro- ravrokar rekli. Drugič pa je nacionalistični met ni dosegel v 1 1921. niti polovice pro- ^ škodU Trstu žc da sedaj zclo veliko. meta tz 1. 1913., ki je znašal 61,472.746j Mnogo trgovine med Italijo na eni ter Av-k vin talov. strijo, Jugoslavijo in Čehoslovaško na dru- Na splošno sla nazadovala uvoz m ' gi strani je šlo že do sedaj mimo Trsta. Tr-voz. Le glede izvoza po morju se opaža sq ge obračali direktno v Milan, Be- neznaten napredek. Medtem ko je slo jz netkc it± tcr SQ se Xrs{a namenoma izogi_ • Trsta po morju L 1920. le 2,908.459 kvinta- bali Iz tega sledi< da igra veliko. vlogo tudi lov, je doseglo tozadevno število v lanr-kem priljubljenost pristanišča. In tudi v bodo-letu 3,523;286_kyintalov. Napredek za čnosti bo ta moment velike važnosti, po- ♦ l?ke rtem -sebno če pomislimo, da bi znal postati tudi i gka pogodba direkten atentat na versail-trgovskjh stikov Hamburg prosta luka, tako da bi polo- j lesko pogodbo, katere vsaj dva člena se ilCGCm. 1 udi iz- Tt-cio rvc4o1 ic^t tnrli rvrv mnrehitni iived- 1 ,, ^ določbami rUS- nitve rusko - nemškega dogovora. Obvestil je ministre o brzojavkah, ki jih je z ozirom na ta predmet izmenjal z Bartboujem, in izjavil, da so se že sporočila navodila načelniku francoske delegacije% na genovski konferenci. Ministrski svet JeTbil enodušno mnenja, da je treba, preden se stori kak definitivni sklep, počakati na zaključke sestanka zavezniških vlasti, ki se je vršil v Genovi. Do tedaj lahko ugovarja Barthou v smislu navodil Poincareja. Popoldne bo v stalni zvezi z načelnikom vlade. Šele tedaj, ko bo imel ministrski predsednik vse informacije iz Genove, bo lahko storil sporazumno s svojimi kolegi sklep in poslal v Genovo Barthoufu definitivna navodila. Bržčas se bo zvečer vršila izredna seja ministrskega sveta, da predloži odgovor, ki bo odgovarjal zadržanju zaveznikov v Genovi. Uradni francoski krogi smatrajo podpis rusko-nemške pogodbe za manever, čigar uspeh se že sedaj zdi da je dvomljiv. Nasprotno namenom zastopnikov iz Berlina in Moskve bo imela sklenitev rečene pogodbe neposredno za posledico, da se utrdi blok, ki ga tvorijo zavezniki in države Malega sporazuma. Podpis te pogodbe tudi priča, da so bili dvomi francoske vlade o lojalnosti nemške in ruske vlade opravičeni. Na drugi strani rusko - nemški dogovor očitno nasprotuje v Cannesu sklenjenim klavzulam, ki so se države udelež-nice na rfenovski konferenci vštevši Nemčijo in Rusijo vsaj na tihem obvezale da " jih bodo spoštovale. Obenem je rusko-nem- okro£lih 600.000 kvintalov na račun obnavljajočih se med Trstom in bližnjim vzhodom, ludi izr žaj Xrsla ostal tudi ^ morebitni uved-|zdita da sta v nasprotju z voz v stare pokrajme ltalije ,e napredoval, w svobodne ]uke. j ko - nemškega dogovora. PARIZ, 19. Poincare še ni prejel informacij o sklepih zaveznišikh delegacij v Genovi. Barthou mu je poročal brzojavno o zadržanju Francozov v Genovi. Poincare mu je odgovoril, da popolnoma soglaša, ter dostavil, da je rusko - nemška pogodba nesprejemljiva, ker nasprotuje načelom iz Cannesa in versailleski pogodbi, zlasti kar se tiče njenega 260. in dosledno tudi 236. člena. 260. člen namreč določa: Nemčija mora odstopiti reparacijski komisiji vse pravice in interese nemških državljanov, pri čemer so prihajali predvsem v poštev i i t • t les, premog in pivo. Uvoz po morju v naše To ic tista velika takitčna napaka trza-pnVanišče pa je občutno" nazadoval (za ških odločujočih krogov napram zunanje-kak'h 500.000 kvintalov). Med uvažajetči- svetu. Toda tudi napram julijskim po-mi državami stojijo na prvem mestu Zedi- krajinam samim so se ti krogi postavili na njene države, dasi so občutno nazadovale, stališče. Za nje obstoja le vprašanje potem pride Anglija, ki je napredovala, svobodne luke. Druga vprašanja jih ne za-dalje bližnji vzhod, ki je prekosil staro! njnajo. Ne samo da jih ne zanimajo, tem-Italijo, katera je bila v 1. 1920. na tretjem, i več s» se postavili tržaški kapitalistični a je lansko leto padla na četrto m-sto. krc£i naravnost proti nekaterim veleva-Najzanimivejše pa so številke, ki se na-Unim zahtevam ostalih delov dežels. Tako nasprotujejo ti krogi ohranitvi naših avtonomij, ki imajo veliko gospodarsko, važnost. Vprašanje vojne odškodnine, vinska kriza našajo na promet po železnici, ker prihaja pri tem predvsem v poštev naravno zaledje našega mesta: Jugoslavija. Avstrija, Cehrslovaška in Nemčija. Avstrija je bila izludi lani na prvem mestu (3,756.519 q), toda v primeri z 1. 1920. je njen promet nazadoval za ogromnih 1,614.207 kvintalov, med katerimi pada na izvoz preko Trsta celih 1,475.510 kvintalov. Na drugem me-j omeien dcl- Za rešitev julijsKega vprašanja stu stoji Jugoslavija z 1.960.207 kvintalov, so potrebni dalekosežni ukrepi, za rešitev kar pomeni, da je napredovala za 362.275 Trsta Pa Sllne žrtvc- Vlada se bo odlocda kvintalov. Čehoslovaška je ostala približno zanje le tedaj, ako jih bo vsa dežela enotam, kjer je bila 1. 1920. (994.549 q). Pri tem dušno zahtevala, kar bo seveda nemogo-je treba naglasiti, da sta premeta Jugosla-Sče< dc>kler fcodo xodil\ tržaški kapitalisti rie in Čehoslovaške preko Trsta aktivna, j svoi° egoistično gospodarsko politiko in se l ti dve državi izvažata več kot uvažata, M30^0 boiili Prcii najelesnentarnejSim zahte-dtem ko je pri Avstriji narebe, tako da! vam in potrebam ostale dežele. -S tako po-o Trst ne more več imenovati izvozno pri-l^iko bodo dosegl; le eno: deželi bedo vsi-stanišče Nemške Avstrije. Promet po že- j lili prepričanje, da je Trst proti njej! leznici napreduje polagoma tudi z Nemčijo Prvi, ki bi izrabili tako nasprotje, pa bi (na prvem mestu je šel v to deželo tobak!),, bili brezdvomno ravno nasprotniki progla-medtem ko je promet s starimi pokraji- i sitve svobodne luke v Trstu. GENOVA, 19. Včeraj so se, kakor znano, sestali zastopniki Velike in Male en tente, da sklepajo o stališču, ki naj se zavzame spričo sklenitve posebne rusko-nem-ške pogodbe, s katero je Nemčija za-se rešila rusko vprašanje. Sestanek se je začel cb 11 in je trajal do 19.30 zvečer. Sestanka so se udeležili zastopniki držav, ki so sklicale konferenco, zastopniki Male entente in zastopniki Portugalske. Pred sestankom je imel italijanski vnanji minister Schanzer dolg pogovor s čehoslovaškim ministrskim predsednikom Benešem. Posvetovanje, ki je trajalo s kratkimi odmori do 19.30 je otvoril predsednik konference Facta. Lloyd Geor-ge je bil baje predložil skrajno ostro spomenico, ki naj se pošlje nemški delegaciji. Spomenica pa je bila ublažena in se glasi tako-le: «Gospod predsednik! Podpisane države so izvedele s presenečenjem, da je Nemčija v prvem stadiju dela konference, ne da bi o tem obvestila druge tukaj zastopane države, sklenila tajno pogodbo s sovjetsko vlado. Vprašanja, ki jih vsebuje ta pogodba, tvorijo sedaj predmet pogajanj med zastopniki Rusije in zastopniki vseh drugih držav, vštevši Nemčijo. Komaj en teden je minul, odkar je nemški kancler izjavil na otvoritveni seji konference, da nemška delegacija namerava sodelovati z drugimi državami za rešitev tega vprašanja z iskreno lojalnostjo in solidarnostjo. Podpisane države morajo vsled tega izraziti nemški delegaciji odkrito svoje mnenje, da pomeni sklenitev tega dogovora v času, ko se razprava na konferenci še vrši, kršitev onih pogojev, na katerih spoštovanje se je Nemčija sama obvezala, ko je pristala na konferenco. S tem, da so zavezniške države povabile Nemčijo v Genovo in ji ponudile v vsaki komisiji zastopstvo popolnoma enakopravno z njihovimi zastopstvi, so dokazale, da so pripravljene pustiti cb strani vse spomine na vojno in dati Nemčiji priložnost za pošteno sodelovanje z nekdanjimi sovražniki v evropskih vprašanjih, katerih rešitev si je nadela konferenca. Na to ponudbo dobre volje in solidarnosti je Nemčija odgovorila si činom, ki uničuje ono razpoloženje vzajemnega zaupanja, katero je neobhodno potrebno za mednarodno sodelovanje in vzpostavitev tega razpoloženja, kar je glavni cilj konference. Na vseh konferencah so cficiozna pogajanja med strankami ne samo dovoljena, temveč celo zaželjiva. Ta pogajanja so koristna, ker jim je namen olajšati skupno nalogo, v kolikor se uspehi teh pogajanj predlagajo konferenci v skupno razpravljanje in sklepanje. Toda nemški delegati niso storili tega. Med tem ko se je na konferenci razpravljalo in je bila Nemčija zastopana v komisiji in podkomisiji, katerima je bila poverjena naloga, da sklepa evropski mir z Rusijo na podlagi sklepov v Cannesu. so nemški delegati v omnjeni komisiji brez znanja svojih tovarišev sklenili potajno dogovor z Rusijo, ki vsebuje ona posebna vprašanja, o katerih so bili prisiljeni razpravljati v lojalnem sodelovanju z zastopniki drugih držav. Ta pogodba ni odvisna od nikakega ukrepa ali sankcije konference, in mi moramo smatrati, da je definitivna in da se namerava predložili v presojanje kon-a pogodba pomeni kršitev neka- ______ __ki jih imajo ti v podjetjih javne koristnosti, druga prašan^a "življenske važnosti "so j ^er vse koncesije nemških državljanov v jim deveta briga. Noče jim v glavo, da tvori j Rusiji, na Kitajskem, Ogrskem m Bolgar-celokupno julijsko vprašanje nerazdeljiv j skem kakor tudi vse pravice in interese ^ ^ ^ kompleks, v katerem je vprašanje svobov j nemške države same, ki bi jih imela. 236.! fererc; j dne luke važen, toda k.jub temu precej ^ « ^ konferenca. cijo. «Temps» piše, da je Poincare poučil tudi predsednika republike o vesteh iz Genove in zadržanju francoske delegacije kakor tudi o navodilih, ki jih je dal Barthouju. . Jugoslavija Razdor v muslimanski stranki SARAJEVO, 19. Za velikonoč je bil sklican v Sarajevo centralni odbor jugosloven-sek muslimanske stranke, da zavzame stališče napram dogodkom, ki so v zadnjih tednih dovedli do znatnih diferenc med skupinama dr. Spahe, oziroma dr. Kara~ mehmedoviča. Dr Spaho zastopa avtonomi-•tično, Radićevi stranki se približujočo politiko, d očim druga skupina zsleduje centralistični program. Konference centralnega odbora so se pričele 14. t. mu in so trajale do 17. t. m. Dr. Spahova skupina je na včerajšnji konferenci predlagala resolucijo, ki izjavlja, da se jugoslovenska muslimanska organizacija mora povrniti k avtono-mističnemu programu. Obenem ta resolucija zahteva, da morajo vsi muslimanski poslanci izstopiti iz vlade, oziroma v nasprotnem slučaju položiti mandate. Ta resolucija je bila sprejeta s 36 glasovi. Proti fe glasovalo 16 delegatov. Na ta način je dosegla avtonomistična dr. Spahova skupina večino. Manjšina pa je dalje predlagala resolucijo, s katero muslimanska stranka odklanja sodelovanje z ekstremistično Ra-, dičevo stranko, kakor tudi z vsemi ostalimi protidržavnimi elementi. Tudi ta resolucija je dobila veliko soglasje v muslimanski stranki. Z ozirom na glasovanje v centralnem odboru muslimanske stranke, sta muslimanska ministra prijavila demisijo. Ta demisija ni bila doslej ie definitivno sprejeta. Takoj po končani konferenci jugoslo-venske muslimanske stranke je imela centralistična manjšinska skupina poseben sestanek, na katerem je ugovarjala -proti avtonomistični resoluciji in odločno izjavila, da ie nadalje sodeluje pri centralni vladi in da ne odlaga mandatov. Manjšina ugotavlja, da sklep konference ni obvezen, ker je bil sprejet proti strankinim Statutom, ki določajo za rešitev takega vprašanja kompetenco strankinega zbora. Italijansko - jugoslovenska pogajanja začasno prekinjena BELGRAD, 19. Minister Kumanudi, član jugoslovenske delegacije, je prispel iz Genove v Belgrad. Italijanska delegata Con-tarini in Tosti sta tudi za nekaj časa odpotovala v Rim. Pogajanja so bila začasno prekinjena. Jutfoslovenska vlada ie Ogrska Kritičen položaj na Madžarskem. BUDIMPEŠTA, 18. Policija je dovršila preiskavo radi atentata, izvršenega v prostorih kluba liberalne stranke. Atentat je zahteval sedem žrtev. Dognano je, da je bil zasnovan in izveden od nacionalistično-legitimistične organizacije »Probujajočih se Madžarov«. Policija je 5 voditeljev te organizacije zaprla. Predno pa je mogla sporočiti javnosti razultat preiskave, je društvo « ProbujajoSih se Madž; arov* interveniralo ter pod pretnjo* nove legitimistične revolucije zahtevalo od vlade, da se na daljna preiskava ustavi ter krivci izpuste. Vlada je poklicala ministrskega predsednika Beth-lena iz Genova. Grof Bethlen je prispel v soboto v Budimpešto ter so se še ponoči in včeraj ves dan vršila ministrska posvetovanja. Situacija je zelo kritična. Sodi se( da bo grof Betklen demisijoniraL RIM, 19. Predsedniški svet je na današnji seji sklenil, da sklsčf^senat za 9. maja. Delna vzpostavitev ded—ga prava t Rusiji HELSINGFORS, 19. Iz Moskve js prišla vest, da je predložil liCiii svet vladi v ratifikacijo načrt odloka, ki deloma vzpostavlja dedno pravo. Aretacija von Kappa STETTIN, 18. Voditelj nemška protire-volucije 1. 1920. von Kapp je bil aretiran v Lasnicu, kamor je prišel iz Švedske. Od-ha»e v*dea K«i v I za je Spričo tega podpisane države ne smatrajo za pravilno in pravično, da se Nemčija, ki je sklenila posebno pogedbo z Rusijo, še nadalje udeležuje razprav o določbah dogovora med temi državami in Rusijo. Sklepajo torej, da so se nemški delegati s svo-j;m dejanjem nameravali odreči nadaljnji udeležbi pri razpravi o klavzulah dogovora med raznimi državami, zastopanimi na konferenci, in Rusijo. Izvolite sprejie*i, gospod predsednik, izraze našega največjega spoštovanja. — Podpisali so spomenico Lloyd George, Lui-gi Facta, Louis Barthou, Theunis, Eduard Beneš, Skirmunt, Ninčič, Diamanty in Gone«. Rathenaa trdi, da so zavezniki vedeli rusko * nemška pogajanja Spričo ogromne razburjenosti, ki jo povzročila vest o sklenitvi nemško - ruske pogodbe, je jasno, da sta ruska in nemška delegacija oblegani od novinarjev, ki želijo izvedeti podrobnosti. Predsednik nemške delegacije Rathenau je izjavil, da po njegovem mnenju ni povzročila toliko burje vsebina pogodbe same na sebi, kolikor dejstvo, da je Nemčija sploh sklenila dogovor z Rusijo. Vsebina dogovora — je dejal Rathenau — je zelo enostavna in ne žali interesov nobenega. Slo jo kratkomalo za to, da se končajo pogajanja, začeta ie pred dvema mesecema, pogajanja, potom katerih so se morale rešiti vzajemne zahteve Rusije in Nemčije na miren način in nek v ar no koristim drugih držav. Ta dogovor je bil za nas neobhodno potreben, ker v nasprotnem slučaju bi nam grozila nevarnost, da Rusija usvoji zahteve po odškodnini, ki so ji dovoljene po paragrafu 216. versaille-ske pogodbe. To je vprašanje, ki bi se bilo mAraJo na našem ^ueuru rešiti soo^aimu- no in mi smo ponovno prosili, naj se tako tudi reži. Toda ker se v Genovi ne sme govoriti uradno o odškodninah in ker sc vprašanja paragrafa 216. ravno vprašanja, ki se tičejo odškodnin, je bilo malo upanja, da bi se moglo to vprašanje rešiti sporazumno z zavezniki. Treba se je bilo torej pogajati direktno z Rusijo. Sicer pa so bili o poteku naših pogajanj obveščeni vsi. Nisem imel prejšnji teden priložnosti govoriti osebno z Lloydom Georgcom. Mi se nismo mogli udeleževati pogajanj, ki so se vršila tekom celega tedna v vili De Al-bertis, toda to dokazuje, da so zavezniške države vedele o pogajanjih. Če niso hotele, da mi govorimo z Rusijo, bi nam bile to lahko rekle, ali morale bi nam bile tudi sporočiti, da se bo vprašanje paragrafa 216. lahko rešilo na drug način, bez direktnih pogajanj z Rusijo. Prišli smo večkrat na to vprašanje, toda zastonj. Nasprotno: pogajanja med zavezniki in Rusijo so zelo napredovala, ne da bi nam bila dana prilika, da se jih udeležujemo. Res je, da smo dobili nekoliko obvestil o pc-teku pogajanj v vili De Albertis, toda istočasno smo dobili vtisek, da gre za zavarovanje zavezniških interesov, brez ozira na naše interese. Če bi bili čakali, da se pogajanja v vili De Albertis zaključijo, bi bili primorani podpisati dogovor, ki daja pravice zaveznikom, a nam samo dolžnosti, ali se pa upreti dogovoru sklenjenemu med zavezniki in Rusijo in s svojim odporom razbiti edinstvo na konferenci. Ker nismo hoteli tvegati kaj takega, smo smatrali za potrebno začeti pogajanja z Rusi, vse ob belem dnevu in obveščajoč vse o vsem, in sicer ne samo o poteku pogajanj, temveč tudi o končni vsebini. Izjave Rakovskega Rakovski s svoje strani je izjavil, da sedanji rusko - nemški dogovor ni drugo nego izid pogajanj, ki so se začela v Berlinu med Čičerinom in Rathenauom že minulega jnurja. Tedaj Rusi niso mogli sprejeti dogovora, ker ie Nemčija postavila nesprejemljive pogoje. Toda v Sv. Margheriti je Rathenau ublažil svoje pogoje in tako omogočil sklenitev dogovora. Rakovski je nadalje izjavil, da so bili Nemci pač bolj praktični nego zavezniki in da so zato prehiteli druge države. Na vsak način pa dogovor ni naperjen proti sedanji konferenci, in Rusija bo rada sklenila tudi z vsemi drugimi državami, posebno pa s Francijo podobne dogovore. Rakovski je končno zanikal vest, da je bila med Nemčijo in Rusijo sklenjena tudi tajna vojaška pogodba. Podobne izjave so dali tudi drugi člani ruske delegacije v pogovoru s časnikarji, poudarjajoč, da gre le za gospodarsko pogodbo, kakor so bile sklenjene z Anglijo, Italijo, Poljsko in drugimi državami. Francija zahteva razveljavljenje rusko« nemškega dogovora PARIZ, 19. Agencija «Havas» javlja iz Genove, da je francoska delegacija pojasnila na včerajšnjem sestanku zaveznikov svoje stališče. Francija je prišla v Genovo brez zahrbtnih namenov in z iskreno željo, da bi sodelovala za uspeh konference in ne namerava s kakim prenagljenim sklepom pokvariti njen uspeh. Poizkušala bo torej vse, kar je v skladu z njeno častjo. Potrebno pa je, da se novi položaj, ki ga je ustvarila sklenitev rusko - nemške pogodbe izpremeni, n, pr. z razveljavljenjem te pogodbe sporazumno med obema državama in na podlagi versailleske pogudbe, katera je s to posebno pogodbo nesporno kršena. Francoska delegacija — nadaljuje poročilo — je pokazala vedno dobro voljo, pristala je nato, da imenujete Rusija in Nemčija svoje polnopravne zastopnike v podkomisijo, kateri je bila poverjena naloga, da izvrši tri prve točke sklepov v Cannesu, začela je pogajanja z Rusi glede priznanja dolgov in vzpostavitve zasebne lastnine in je končno ohranila mirno kri pri vesti o sklenitvi nemško - ruskega dogovora ter se ni dala zapeljati na kak prenagljen korak, toda čez mejo ne bo šla. Uprla se bo odločno Čičerinovi igri in zahtevala jasen odgovor o vprašanju dolgov in zasebnega imetja, preden se začne razprava o drugih ruskih vprašanjih. Morda je to odločno francosko držanje vzrok — zaključuje nota — da so Rusi razkrili svojo igro. Seja gospodarstvenega odbora. — Regle. men taci ja tečajev. — Beg kapitala iz Nemčije GENOVA, 19. Včeraj predpoldne se j« vršila seja gospodarstvenega odbora. Na dnevnem redu je bilo vprašanje teč^ev. Evo nekaj podrobnosti: Predmet razprave je bil predlog, naj se poverijo emisijskim institutom določene tečajne operacije, in sicer na ta način, da se spremenijo operacije takojšnjega plačila v operacije na rok. Dasi bi se morala taka sprememba združiti z garancijami, so vendar nekateri ugovarjali proti temu, da se s tako uredbo naloži emisijskim institutom znaten riziko, ki nikakor ni v skladu z last« nimi funkcijami imenovanih institutov. Predlog v gotovem smislu nasprotuje načelu« ki ča. ie komisiia cdobrila. načelu, da se Stran U »EDINOST« V Trstu, dne 20. aprila 1922. mora pobijati vsaka umetna reglementa-cija tečajev. Tako jc ugovarjal italijanski veščak kom. odv. Bianchini, pridružila sta se mu Švicar Dubois in Francoz Avenel. Vrhu tega Je opozarjal profesor Vissering, da zasleduje rečeni predlog posebne namene z ozirom na angleški trg, kateremu m enakega na svetu. Konečno je komisija predlog zavrnila. Omejila se je na to, da izrazi željo, naj se tam, kjer trga tečajev ni, ukrene vse potrebno za njegovo organizacijo. Drugo točko razprave je tvoril predlog nemške delegacije, ki stremi za tem, da se potrdijo določbe, po katerih naf.se zavori beg kapitalov iz dežele potom mednarodnih dogovorov; razen tega so predlagali Nemci, naj se uvede fiskalna kontrola, da se zabrani odtegnitev plačevanju davkov. Dolga razprava se je zaključila z ugotovitvijo, da je vprašanje fiskalne kontrole spojeno z vprašanjem dvojne obdacbe. S tem vprašanjem se že peča finančna komi-sija Zveze narodov. Poslednja je odredila posebno proučevanje veljavnih zakonov, da sestavi načrt na podlagi v Rimu izdelane konvencije. Kar se tiče kontrole proti izseljevanju kapitalov, je pripomnil Dubois, da bi se mogla taka kontrola kaj slabo izvrševati v inozemstvu; taka kontrola mora biti predmet notranjih ukrepov. Ugotovilo se je, da se je zlasti iz Nemčije izselilo precej kapitala, v prvi vrsti industrijskega. Do gotove meje se da to tudi razlagati. Nemški industrijalec potrebuje fond v inozemstvu za nakup sirovin, tako da m izpostavljen posledicam zaporednega padanja domače valute. Toda razen tega se je izvršilo pravcato in resnično izseljevanje kapitalov iz Nemčije, ki se na gornji način ne da opravičiti. Kontrola čez izvoz take vrste se da vršiti le v državi sami. Na podlagi teh ugotovitev je odbor formuliral sklep, po katerem se spoji vprašanje fiskalne kontrole z dvojno obdačbo, ter izrazil željo, naj sestavi načrt za konvencijo finančni odbor Zveze narodov, nadaljujoč že započeto delo. Popoldanskega sestanka se francoski veščak ni udeležil. Ob 4 popoldne se je imela sestati finančna komisija, da nadaljuje pred včerajšnjim začeto- in odgodeno razpravo in da proučuje poročilo ekonomistov. Sestanek se pa ni mogel vršiti, ker je predsednik zasedanje odložil. Spomenica amsterdamske sindikalne federacije konferenci v Genovi GENOVA, 19. Konferenca amsterdamske mednarodne sindikatne federacije je zaključila svoje delo ter izročila genovski konferenci obširno spomenico, v kateri predvsem opozarja na strašno krizo, povzročeno po povojnih zmotah. Spomenica zahteva ureditev tečajev in izmenjave sirovin, dalje zbris vojnih dolgov in izvršitev mednarodnega posojila po Zvezi narodov. Vojnih stroških naj ne plačajo reveži premaganih držav, temveč bogataši vseh držav. Sirovine naj se odtegnejo privatni spekulaciji. Bogate države morajo pomagati revnim, ako naj se doseže ravnovesje med valutami. Vsem naj bo dana možnost dela. Razorožitev je nujno potrebna, če hoče Evropa premagati krizo. To vendar ne gre, pravd spomenica, da ima danes Evropa pod orožjem 4,700.000 mož, dočim jih je imela pred vojno le 3,700.000. Spomenica obžlu-je, da ni razorožitev na dnevnem redu konference v Genovi. Mini glas mtim Konference u dm! Južnotirolski nemški poslanci so naslovili na ministrskega predsednika Facto, kot predsednika konference v Genovi, obsežno spomenico, v kateri opisujejo sedanje gospodarsko stanje v deželi ter nanašajo, da se dežela sama iz svoje moči ne more već povzdigniti do prejšnjega pro-cvita. Južni Tircl spada — pravijo — k tistim ozemljem, ki so bila odtrgana od materne dežele. Vsled tega pa je najhujše ogrožen v svojem gospodarskem obstanku. Z aneksijo je južni Tirol gospodarsko zadet v srce. Prebivalstvo je zadela težka izguba v njega etičnih in narodnih dobrinah. Kraljeva italijanska vlada naj pazi, da se k temu ne pridruži še grenko čustvo, da bi prehod v novo državljanstvo mogel dovesti do trajnega poslabšanja gospodarskega položaja. Zato povzdigajo poslanci, kot izvoljeni zastopniki ljudstva, svoj glas in prosijo, da bi se — če bo to potrebno za nadaljnja pojasnila — pritegnili k posvetovanjem v Genovi primerno poučeni zastopniki južnega Tirola. Pred vsem moramo povdariti, da južnotirolski poslanci ne pošiljajo svoje spomenice genovski konferenci sami, ampak ministrskemu predsedniku svoje lastne države, ki pa je slučajno tudi predsednik konference. Ne zahtevajo, da bi mogli svoje potrebe in zahteve sami braniti pre;1 tem mednarodnim zborom samim, marveč želijo dajati le svoja pojasnila italijanski delegaciji. Stavljajo torej zahtevo, ki ji more g. Facta ustreči kot načelnik italijanske vlade s svogo oblastjo. Povdarjamo to, da bi se nam ne očitala nedoslednost, čež: spomenico južnih Tirolcev hvalite, ono hrvatskega bloka pa c&sojate! Bistvena razlika je namreč v tem, da so južnotirolski poslanci ubrali pravilno pot, dočim so se Hrvatje obrnili do mednarodnega zbora ter $ tem ubrali pot. ki ni v skladu s suverenostjo lastne države. Neizpodbiten je argument, & katerim podkrepi jaja južnotirolski Nem d ta vvoj korak: Ti, italijanska država, s1 nas priklopila k sebi proti naSf voifr zato fe tvoja dolžnost, da na« ti re$ft pred grozečo gospodarsko pogubo! Zato moraš uvazevati naše ieIje in zahteve, ko boi na konferenci v Genovi urejala svoje gospodarske odno-8ate do drugih držav. To zahtevo si usvajamo tudi ml v Ju* lijski Krajini z vso pravico«. Tudi naše gospodarsko stanje se slabša od dne do dne. Posebno tudi v našem velikem gospodarskem središču v Trstu gleda vse prebivalstvo brez razlike narodnosti s strahom v bodočnost. Dolžnost, ki jo nalagajo državi južnotirolski poslanci, jo obremenja še v posebno veliki meri tudi napram naši Julijski Krajini in še posebej napram Trstu. Tej dolžnost se država ne sme izogniti, če noče, da se v prebivalstvu neiztrebljivo ukorenini uverjenje, ki je msčno razširjeno že danes, uverjenje namreč, da vlada hoče upropastiti naš Trst na korist drugim lukam v stari kraljevini! Ne pišemo» tu nikake grožnje, ampak ugotovljamo le dejstvo, ki ne more biti neznano činiteljem, ki imajo naso bodočo usodo v svojih rokah, Če niso slepi in gluhi, ali pa zakrknjeni. Sami naglašajo vedno, da si je Italija morala priključiti to ozemlje radi varnosti države! Skrajno nehvaležno in za lastni interes države pogubno bi bilo, če bi se hotela od-tezati tej dolžnosti. Marveč se ne sme strašiti nobene žrtve v namen, da to ozemlje in zlasti drugoredno prebivalstvo na njem ne bosta trpela na svojih gospodarskih in etičnih interesih za ogromno žrtev, ki sta ja morala doprinesti za varnost države! V Genovi se ima — tako pravi spomenica južnotirolskih poslancev — določiti useda Evrope. V mirnem sodelovanju vseh narodov Evrope se morajo najti poti, ki naj dovedejo do vzpostave razdejanega gospo,-darstva in doi tistih mednarodnih trgovskih odnosajev, ki so še pred vojno veljali za znake kulturnega razvoja človešt\0. Raztrgane vezi med narodi naj se zopet spojijo in odpravijo naj se tiste težkoče, ki so nastale vsled izpremembe zemljevida Evrope! Kajti kljub modernemu posploševanju svetovnega gospodarstva je imela vsaka država svoje lastno gospodarsko življenje, ki je temeljilo v različnosti plemena, naroda, zemljepisnega položaja in v več ali manj razvitem industrialnem napredku. Tako je. A logični zaključek iz vseh teh dejstev je, da se to naše ozemlje ne more — ne v gospodarskem pogledu, ne glede kulturnih potreb prebivalstva na njem — kar izenačit? z razmerami v starem kraljestvu, marveč da je treba tu posebnih odredb in posebne skrbi, da je treba torej glede našega ozemlja — rekli bi — posebne modro- in smotreno preračunfene notranje državne politike. Spomenica južnotirolskih Nemcev je torej veleresen opomin gospodu Facti. gospodarske, finančne jn sodstvene rtsz-j Težko stališče imajo boljseviški odposlanci v Genovi. Njihova dežela potrebuje Rusi v Genovi Glavni in rekli bi edini resni predmet genovske konference je rusko vprašanje. Gre za to, ali naj se boljševiška vlada prizna, ali naj ostane Rusija še dalje v politični o-samljenosti. V zvezi s tem vprašanjem je tudi vzpostava normalnih gospodarskih odnošajev med Zapadom in Rusijo. Res je sicer, da je Rusija vkljub svoji politični osamljenosti zamogla deloma vzpostaviti trgovske stike z Zapadom, toda dosedanje izmenjavanje blaga je le nekak poskus in to izmenjavanje ne more dobiti pravega razmaha, dokler se ne urede zunanjepolitične vezi. Inozemsko trgovstvo in inozemska industrija potrebuje solidne podlage, ki je politična stabilnost, ako naj investira svoje kapitale v Rusiji. Politična stabilnost sedanjega režima ni dobila še svoje sankcije od mogočnih zapadnih velevlasti. In genovski zbor ima predvsem rešiti to vprašanje. Kako se je torej pričelo to delo? Predvsem je treba ugotoviti, da so Rusi v Genovi nastop:li samostojno in dostojno. Incident med Čičerir.om iii Barthoujem, ki je grozil razgnati konferenco, se je polegel, moralne zmago pa so odnesli Rusi. Da se niso ustrašili francoske jeze, dokazuje dejstvo, da je v finančni podkomisiji ruski predstavnik ponovno stavil na tapet vprašanje razorožitve, brez katere je nemogoče doseči izravnanja državnih bilanc. Drugo dejanje: Rusko odposlanstvo je prejelo od sporazuma strokovnjaško poročilo o položaju v Rusiji, ki so ga izdelali londonski otrekovnjaki. Ta memorandum ni sicer uradna zahteva entente, vendar bo služil za podlago pri nadaljnih pogajanjih z Rusijo. Torej to srokevnjaško poročilo pravi, da je obnova Rusije nemogoča brez pomoči zapadnih podjetij in zapSdnega kapitala. Zaradi tega je potrebno, da izvede Rusija takšne reforme, da bo« zajamčena sigurnost in svoboda industrialnim operacijam. Dalje mora Rusija priznati denarne obveznosti prejšnjih vlad, t. j. carskih in Keren-skega napram inozemskim posestnikom ruskih obligacij. Dalje se mora Rusija obvezati, da povrne škode, ki so jih utrpeli inozemski državljani v Rusiji. V poroštvo služijo davki in vse dobro Rusije. To je denarna stran. Strokovnjaki pravijo dalje: Ruska vlada se mora obvezati, da bo reformirala sodstvo na sledeči podlagi: Neodvisnost sodni je od izvršilnih organov; sodniki morajo biti poklicni, neodvisni; posebni zakonik, ki naj varuje ines-zemce pred samovoljnimi aretacijami in hišnimi preiskavami; inozemci morejo imeti pravico, da jih zastopajo odvetniki, ki jih sami izbero; in tako dalje sledi vse poJ-no točk na podlagi katerih ima inozemec dosti več pravic v Rusiji, nego domačin. To strokovnjaško poročilo so Rusi prejeli in ga Študirajo. Prosili so za daljči odlog in so ga tudi dobili. Tretje dejanje: Rusi ao predložili vsem komisijam konference lastno obširno poročilo o principih in metodah boljftevttke vlade za obnovo Rusije. Je to obiiren in važen dokument. Ruska delegacija priznava ▼ njem brez olepšav težki položaj svoje dežele. Dokument obravnava politične, mere, ki so nastale v Rusiji zadnje čase vsled koncesij komunizma. Obenem tudi pove razloge tega umika in teh koncesij napram kapitalističnim državam. Memorandum ne zakriva resnice, ne olepšuje napravljenih koncesij, ki so v odkritem nasprotju s komunističnimi načeli. Te koncesije komunizma kapitalističnemu režimu so takšne, da ostane cd vsega komunizma prav malo, skoraj nič. Privatna lastnina je nanovo vzpostavljena. To se ti-zlasti industrij in trgovskih podjetij. ce Kroženje zlatega in srebrnega denarja in drugih podobnih vrednot fe zopet svobodno. Izdelan je novi civilni zakonik, ki se približuje podobnim zakonikom v zapadni Evropi. Dovoljeno je ustanavljati akcijske dražbe, menični promet vzpostavljen. Iz tega je razvidno, da se je morala boljševiška Rusija prilagoditi razmeram. Od samega početka novega družabnega reda, ki so ga uvedli fanatični komunisti v Rusiji, je bilo razvidno, da se komunizem ne bo mogel držati, če ne pade kapitalistični režim v ostalih veHkih državah Evrope. Ker je pričakovana revolucija izostala, je ostal ruski komunistični poskus osamljen in zato je doživel poraz za porazom v Rusiji sami, kakor dokazuje imenovani memorandum. Dolge meščanske vojne, blokada zaveznikov in odpor mužikov in končno slaba letina s sledečo lakoto so pripravile Rusijo na rob gospodarskega propada. Strateški umik komunizma je postal življenska potreba ne samo boljševiške vlade, ampak Rudije sploh, Rusija se nahaja torej v hudih škripcih. To vedo njeni zapadni nasprotniki in hite, da izkoristijo rusko slabost. Rusija naj postane kolonija zapadnega velekapitala, pride naj v popolno gospodarsko in vsled tega tudi v politično odvisnost zapadnih velesil. In tako se je pričel gigantski boj za svobodo Rusije že v prvih dneh konference. Toda Rusi niso voljni postati vazali Francozov in Angležev. Odnehali so sicer v vprašanju predvojnih carskih dolgov, toda pogojno, trdo pa drže glede ostalih dolgov napravljenih med vojno ter zahtevajo odškodnino za škodo, ki so jih napravile vojske protiboljševiških generalov, katere je podpirala ententa z orožjem, denarjem in deloma tudi s človeškim materialom. Četrto dejanje: Nenadoma se je raznesla vest, da sta Nemčija in Rusija sklenili in podpisali sedaj v Genovi pravcato mirovno in trgovsko pogodbo, to se pravi: Nemčija je uradno priznala sovjetsko vlado. Je to vele važen političen čin. Razume se, da so Francozi in Angleži silno> presenečeni, da jim je kar sapo zaprlo. Francoski šovinistični krogi se trudijo dokazati brezuspešnost nadaljnih pogajanj, namigujejo na tajni vojaški dogovor med Rusijo in Nemčijo, sploh naj bo ta najnovejša poteza Rusije razlog za prenehanje konference, ki jo Francozi tako sovražijo. In tako vidimo, da je prvi nastop Rusije v političnem življenju Evrope pokazal, da hoće Rusija voditi lastno politiko in se ne misli podvreči volji pariških in londonskih mogotcev. Bre« dvoma je ugled Rusije zra-stel pred vsem svetom. Kakšne neposredne posledice utegne imeti ta najnovejša poteza Rusije, se ne da še razvideti. Vendar je Nemčija zadala Franciji občuten udarec, zakaj z enim podpisom je Nemčija ugodila vsem predlogom Rusije. Mir je vzpostavljen, vojni dolgovi, odškodnine i. L d. i t. d. se medsebojno zbrišejo, vzpostavijo se normalni politični in trgovski odnošaji. Tako sta Nemčija in Rusija praktično pokazali, kako naj se rešuje vprašanje obnove Evrope. Nasproti frazam, oblizanim govorom, učenim teoretiziranjem evropskih diplomatov so postavili dejanje, ki je namah osmešilo nasprotno diplomacijo. Dasi je prišla ta stvar tako nepričakovano, vendar se domneva, da sta prišli Nemčija m Rusija v Genovo že spora-zumljeni. Skoraj gotovo je, da sta namenoma vprizo-rili to dejanje baŠ v trenotku, ko je obtičalo rusko vprašanje v francoski nepopustljivosti in ko- so Francozi pokazali, da smatrajo Nemce Še vedno za premagance, sebi neenakopravne. Genovska konferenca postaja zanimiva. Rusi so pričeli igrati prvo vlogo, Francozi so vsi iz sebe nad toliko «predrznostjo» ruske delegacije, ki si upa voditi samostojno politiko. Tudi Angleži niso baš prijetno presenećenu Oni so sicer za to, d*a se Rusija pritegne k sodelovanju, toda to sodelovanje naj pomeni ubogljivost napram angleškim zapovedim. Vsekakor bodo imeli sedaj Angleži priliko pokazati, koliko jim je v resnici do obnove Evrope na podlagi novega miru. Francozi so privlekli zopet ver-saillsko pogodbo iz kovčega in iščejo z vso skrbjo v njej paragrafe, iz katerih bi se dala izluščiti «pravica» Francije, da mere uničiti najnovejšo pogodbo Nemčije. Tista premagana, uničena Nemčija si upa skleniti pogodbo z boljše viki za hrbtom Francije. To je res predrznost in temu je treba odpomočL Toda zdi se, da se bo topot ver-saillska pogodba, ta univerzalni lek za vse francoske bolezni in težave, izkazal za nezadostnega. Pričakovati moramo na najhujši odpor Francije proti Rusiji zlasti sedaj, ko se je znala Rusija tako uveljaviti na konferenc L Genovska konferenca bo* zopet v nevarnosti Toda dvomimo, da pride do odkritega razkola, ker se Francija že danes čuti om al j eno. Zatorej bodo francoski državniki silno previdni in ne bodo napravili nepremišljenih korakov, zakaj dosedanji zgledi so se slabo obnesli Barthoujev ostri nastop proti Čičerinu je brezdvoma škodil poziciji Francije ▼ svetovnem zboru. Bliskalo in frmslo je v vsem francoskem taboru, toda končno se ni nič zgodilo, ostala pa je blamaža francoskega predstavnika in Cičerin je zrastsl za pea vsoko nad Bar-thgnjsmt v mir in pomoč od inozemstva. Naloga njihova je, da to dosežejo a istočasno obvarujejo samostojnost Rusije. Žrtvovati bodo morali mnogo, vendar upajmo, da se jim posreči ohraniti suverenost in čast svoji domovini, ki se mora danes tako trdo boriti proti pohlepnemu zapadnemu kapitalu. Csnmljenas! Francija ne- Krivo bi bilo misliti, da je današnji prijetni položaj Francije v mednarodni politiki posledica trmoglavosti njenih državnikov. Ako bi bili krivi francoske osamljenosti le njeni trmoglavi politiki, bi nesreča ne bila tako velika, ker bi zadostovalo zamenjati jih z bolj razumnimi in razsodnimi. Francoska nesreča tiči mnogo globlje, ona je posledica gospodarskih in političnih razmer, v katerih se nahaja ta država v sedanji kritični zgodovinski dobi. Odločilne vloge v mednarodni, oziroma evropejski politiki igrajo danes države, ki so ali specifično industrialne, kakor n. pr. Nemčija in Anglija, ali pa specifično poljedelske, kakor je Rusija. Zastoj v narodnem gospodarstvu pa je po vojni nastal radi tega, ker se iz raznih več ali manj u-pravičenih političnih razlogov niso še mogle vzpostaviti vsled vojne pretrgane gospodarske zveze med industrialnimi in poljedelskimi državami. Zato se je v Genovi sestala mednarodna konferenca, da odpravi te zapreke in tako zopet odpre pot normalnemu gospodarskemu razvoju. Zato se opaža na strani sovjetske Rusije in kapitalistične Anglije ter na pol kapitalistične Nemčije velika pripravljenost do sporazuma. Eni in drugi so voljni kolikor le mogoče popustiti od svojih političnih načel, da bi doprinesli precejšnje žrtve samo z namenom, da pride do prijateljskega sporazuma in da o-živijo svoje v paralizi nahajajoče se narodno gospodarstvo. Potrebe, ki jih čutijo v ogromnih razmerah omenjene veledržave, čutijo v večjem ali manjšem obsegu tudi druge v Genovi zastopane države, vsled česar sledijo vse z očividmmi simpatijami prizadevanju držav voditeljic, da pride čim prej do splošnega mednarodnega sporazuma. Le Francija je tu izjema, le ona gleda z nezaupanjem delo genovske konference, na katero je prišla le radi tega, ker je ni mogla preprečiti. Francijo je vojna v finančnem pogledu razbila, ona je velik upnik Nemčije in Rusije, njej je neobhodno potrebno, da dobi od obeh ogromne miljarde, ako hoče vzpc&taviti svoje finance in spraviti svoje naredno gospodarstvo v normalni tir. Ako Francija tega ne doseže, ji bo malo koristilo, ako v Evropi zopet bujno oživi narodno gospodarstvo. Da, tak gospodarski preporod stare Evrope bi celo potisnil Francijo v ozadje, ker bi ne mogla v nobenem oziru uspešnoi konkurirati' ne z industrialnimi državami zapadne Evrope ne s poljedelstvom evropskega vzhoda. Gospodarska moč Francije ne tiči toliko v njeni industriji in poljedelstvu, kolikor v mrtvih oderuških kapitalih, ki jih je pred vojno imela nameščene v inozemstvu in ki so njenim kapitalistom prinašali mastne dohodke. Zato je popolnoma naravna težnja francoske države, da reši te kapitale, da dobi od Nemčije vojno odškodnino« in od Rusije predvojna in vojna posojila. Ti kapitali so za francoski kapitalizem iiv-ljenske važnosti, on mora poskušati vsa sredjtva, da jih reši. Nemčija ima svojo močno razvito industrijo, s katero se lahko zopet spravi na noge, isto velja tudi za Anglijo, Rusija pa ima svoja neizmerna polja, gozdove in ogromne zaloge še neizkopanih rud, kar vse skupaj tvori zdravo podlago za gospodarski preporod in nalaga mednarodni sporazum, ki naj omogoči medsebojni premet omogočuječ na eni strani industrialni, na drugi pa poljedelski razvoj. Tem državam je lahko govoriti o tem, da je treba pozabiti na preteklost in gledati v bodočnost, one vidijo svojo bodočnost jasno pred seboj, one imajo svojo bodočnost, medtem ko bo Francija brez vsake bodočnosti, seveda bodočnosti v smislu odločujoče svetovne velesile, aka ne dobi nazaj svojih kapitalov. Francoska tragedija pa obstoji ravno v dejstvu, da stoje te francoske miljardne »terjatve na potu evropskemu gospodarskemu in političnemu preporodu. Že sam ver-saljski poskus, da bi se Franciji pripomoglo do njenih miljard, je pritiral Evropo na rob propada, kamor bi v resnici strmoglavila, ako bi se hotelo resno pristopiti k zadovoljevanju francoskih zahtev. Evropa stoji sedaj na razpotju: ali žrtvovati interese francoskega oderuškega kapitalizma in ponižati Francijo na vrsto držav drugega razreda ali pa pospešiti nastop svetovne gospodarske katastrofe. Ako upoštevamo vse to, potem se ne bomo čudili, da postaja osamljenost Francije na genovski konferenci vedno bolj jasna, osamljenost, katero priznavajo ne le več ali manj očitni nasprotniki današnje Francije, v prvi vrsti seveda Rusija in Nemčija, temveč tudi njeni zavezniki iz svetovne vojne — Italija in Anglija. Kdor še dvomi o tem, da je francoska osamljenost danes že dovršen čin, bo popolnoma na jasnem, ako se poglobi v kakršenkoli večji italijanski, angleški ali pa celo francoski dnevnik. Londonski «Ti-mes» n. pr. piše o tem vprašanju sledeče: «Prikazen francoske osamljenosti se pojavlja vedno žalostneje v zadnjih dveh dneh»; v resni italijanski reviji «Echi e Commenti* pa čitamo med drugim: « Ako ne bo hotela ostati popolnoma osamljena, kaj naj stori francoska delegacija? Ali naj zapusti konferenco, kakor bi hotel nacionalistični blok? Mari bi ne bil to velik pogrešek? Po neuspehu v Washingtonu bi to bil popoln polom francoske po!itike». Žal da sedanja francoska vlada, kot predstaviteljica francoskega oderuškega kapitalizma, nikakor ne more spremeniti svoje politike. Mora iti fatalno po svoj! poti naprej, dokler ne dovede svoje države do neizogibne katastrofe, ki bo pogu bila današnje francoske krmilarje. labsSfia slika Če priobčujemo mi grenke pritožbe proti zlorabam in samovlastnemu postopanju po-edinih podrejenih in višjih organov drža>-ne uprave v Julijski Krajini, nas progla šajo nacionalistični italijanski listi za upornike proti državi, nevarne življe za varnost države in njenih interesov, za destruktiven element. Če se oglašamo z grajo — pa bilo tudi najrahlejšo — radi postopanja kakega vojaškega organa, žalimo in sramotimo vso kraljevo vojsko in se nam grozi — kakor se je že opetovano zgodilo — z neusmiljeno «kaznijo». Če protestiramo z ogorčenjem proti krutemu preganjanju našega ljudstva in uničevanju njegovih materialnih in etičnih dobrin s strani raznih drugorodhih organizacij, smo lažnjivci, klevetniki, hujskači, «mestatori»: naganjamo svoje ljudstvo v sovraštvo proti italijanskemu narodu- To je tista večna pesem, tisto pačenje resnice, s katerim oni varajo svoje ljudstvo in podžigajo v njem vse zle nagone proti našemu ljudstvu. Toda danes se moramo sklicevati na glasove v italijanskem taboru, ki nam dajajo popolno zadoščenje za vsa žaljenja. Ti glasovi pričajo, da mi nismo ne klevetniki, ne hujskači, če grajamo, kar je graje vredno. Milanski «Se-colo» in rimski «Paes«» — dva velika in mnogo čitana italijanska lista — sta začela oster boj proti «nezaslišanim zlorabam, ki jih zagrešajo organi javne varnosti in finančne straže». To so lastne besede «Se-cola». V Milanu je — pripoveduje ta list — na tisoče ničvrednih ljudi, proti1 katerim so izdani nalogi za aretacijo radi navadnih zločinstev, ki se pa svobodno gibljejo in se sprehajajo po mestu, dočim se samovoljno zapirajo poštenjaki, ki jih v zaporih zlostavljajo in pretepajo, da bi izsilili iz njih priznanje kakega zl-očina, čeprav so nedolžni. Še hujše je, da se rstotako postopa z ljudmi, ki so jih zaprli finančni stražniki, dasi niso zagrešili nikakega navadnega zločinstva, ampak le kak fiskalni pregrešek. To so dokazi («Paes.e:> od 11. a-prila 1922., v prvi koloni na drugi strani), v kakem stanju je justica v Italiji. Oblasti so izgubile vsako avtoriteto in podpirajo eno stranka proti drugi. Ne spoštujejo se zakoni. Dalje pripoveduje' «11 Paese»: So ljudje, proti katerim je bilo izdanih do osem ukazov za aretacjo, ker so osumljeni radi u-' bojs.tva. Vendar se gibljejo svobodno po ulicah, držijo javne govore, se pogajajo s prefekti in kvestorji, ne da bi kdo mislil na to, da bi jih izročil v roke pravice. Rešujejo se obtožbe ljudje, ki so priznali svoj zločin, ne da bi imel kak državni pravdnik poguma, da bi se pritožil proti taki oprostitvi. Pač pa se vdira v hiše, se krši osebna svoboda, a ljudje, ki so bili pri tem za-sačeni z orožjem v roki, se ne preganjajo sodno. Sodna oblast postaja dekla poedi-nih strank, pozablja na dolžno nepristranost, se ne zaveda svoje dolžnosti, da bi prijela tiste, ki kršijo' zakone. Zlostavljanje aretiranca ni več izjema, ampak metoda, sistem, brca humamteti in vsem zakonom. Orožniki in kraljevi stražniki, ki bi morali skrbeti za red, postajajo Često elementi nereda v boju med strankami. Kar se dogaja pri procesih vsled strankarskih bojev, iz-podkopuje ugled, sodstva, lil je ver dar n aj-kočijivejši in najebčutnejši organ Pravice! Če se Hoče priti temu zlu v okom, ne zadošča, da se kaznujejo krivci, marveč je treba zajeti ves problem sodstva in vseh njegovih organov. Prva preosnova, ki se mora izvršiti v Italiji, jc ravno na tem polju! Sodstvo se mora povzdignili k nepristranosti, k neodvisnosti. Gerolamo Lazzeri v «Paese?> zaključuje: «Čim je kak narod izgubil zaupanje do pravice, je to znak, da se nagibi je k propadanju, in čim je sodstvo postalo orodje strankarstva, organ, ki ščitf tudi kršenje zakonov od strani organov javnega reda, pomeni to, da je država popolnoma izgubila zavest o sami sebi«. O ljudeh, ki pišejo v listu «Secolo» in «Paese», pač ne bo nikdo hotel trditi, da so sovražniki države in da hočejo hujskati k sovraštvu proti italijanskemu narodu! Javen shod se bo vršil v nedeljo, dne 23. t. m., ob 15. url v Sežani v dvoran) restavracije Mnuc. Glavna točka dnevnega reda jc: Naše stališče napram sklepu tržaškega deželnega sodišča glede rabe slovenskega Jcika na tem sodišču in njemu podrejenih sodiščih. Poroča pos!an^c dr. Wi!fan. Kraševci in Notranja*, udeležite se polno-Številno tega shoda, da povzdignite svoj mogočni glas v obrambo svojega milega jezika Izborni sestane! na Buzetštin! U nedjelju dne 23. o. mj. obdržavat će se ovi izborna sastanci: 1. u Sv. Martinu u 1K sat pos. podne (gosp. Fr. Flego); 2. u Račicama u 11 sati pr. p. (A. Finderle); 3. u Sv. Duhu u 9 sati prije pod. (I. Hrvatin); 4. u Sočergi u 12 sati (A. Gregorić); 5. u Movraiu u 4 sati poslije pod. (A. Gre* gorić); 6. u Vrhu u 11 sati prije podne (I. Klarić); 7. u Sv. Donatu u 3 sata posL pod. (I Klarrći V trstu, dne ŽO. aprila 1923, »EDINOST« Stran III. Dnevne vesti loga v razoroženi deželi. « Pogoltniti bomo] svet v Puli meso od njegovega mesa in kri od morali tudi to. 'Ali včasih so ravno najgren-, njegove krvi! Tako mora sedaj prižigati sveče kejše krogljioe najboljše zdravilo. NaSe ljudsko na drugem oltarju in je moral nekdaj toilko Vedno in povsod politika in nacionalizem!! zdravje ne bo trpelo.* — Na to je dobil tirol- | stavljenega izrednega komisarja prepustiti «te-Italijanski listi poročajo, da je deželni od-jgki list neki italijanski dopis, ki je ostro pro-jmoti zadeve.» Ni sreče! bor istrski sklenil predložiti vladi, naj se pod-1 testiral proti žaljivemu tonu v izvajanjih. «Ti-j Selitveni vlak. Selitveni urad nas naproša, občmi Kaštelir in Sv. Nedelja odcepita od oti- roler» je odgovoril: «Ne prihaja nam na misel, j fa objavimo sledeče: Prosimo vse one, ki so se čine Vižinada in da se združita z Vi*njanom.1 n- nove dobe»!! Nič pa ne čujemo, kdaj in na kak £očetje je le izrabljanje zastave v »nešne a*, ostal še iz predvode dobe v P^nem »po-način da bi bili ti dve podobčini izjavili tako mene in vsebuje torej tudi pomanjkanje spo- i mtniL Slučaj me je nanesel v go«*iin° gosp. — - o----— - *----- ---- -!-j »-------*-----J- i J. Grgiča ob času, kose je vršilo tam pre- _ „ ____ ________. davanje (sklicano po druStvu »Prosveta«; jima je deželni odbor bržkone samo natvezil, temveč za to, da služi kot simbol državne Odsek za SOC. izobrazbo.) Predaval je g da se more maščevati nad občino vižinadsko,: misli. Ne sadite torej osata, kajti: Kdor seje ker je socialistična! Za delitev te občine so to-1 osat, naj ne pričakuje slastnega sadu. rej odločilni politični in nacionalistični oziri.j VAŽNO! Doeaovinska pravica. V smislu o%• _ 1922 imajo sestaviti vse občine seznam vseh oseb, ki so zadobile v smislu senžermenske mi- bili tu odločilni edmole politični razlogi, mu mera odpreti oči naglašanje v italijanskih li-skih listih, da morejo Vižinadci še preprečiti delitev, če — no, če se povrnejo v tabor italijanskega nacionalizma! Ako storijo tako, da ne pride do odcepijcnja!! Zgodovina sc tu ponavlja. Tudi v minulih časih, pod avstrijsko vladavino, je deželni zbor istrski prekrajal občine iz istih razlogov. Kar naenkrat je bil začel ustvarjati velike, mestoma celo ogromne občine (Na pr. buzet-sko in pazinsko z blizu 20.000 prebivalcev!!) To pa v nadi, da bodo središča občin, kjer so imeLi Italijani premoč, absorbirala okoliške vasi tudi v narodnem pogledu! Ko pa so pozneje videli, da se proces vrši v nasprotni smeri, da so namreč okoliške vasi začele nad-vladovati središča, so začeli zopet krojiti. Klasičen zgled smo imeli pri pomjanski občini, ki so jo razkrojili v dve občini, da so Pomjan rešili od narodno zavednih Marezižanov. Tako so eksperimentirali že od nekdaj iz zgolj političnih in nacionalističnih razlogov in brez vsakega obzira na želje in stvarne potrebe prebivalsiva! Kako vse drugače se dela na naši strani. Tudi sedaj ležijo pri deželnem odboru prošnje naših ljudi za razdelitev nekaterih občin. Toda, zahteva je podprta dokumen-tarično: s podpisi poedinih prebivalcev se navajajo praktični stvarni razlogi za delitev! Na take prošnje pa deželni odbor niti ne odgovarja! In to zopet iz političnih in nacionalističnih razlogov. Kadar hočejo deliti, si' izmišljajo «razloge», kadar nočejo, pa se ne menijo za resnične, neizpodbitno utemeljene zahteve in jjotrebe! Tako so nam gospodarili v Istri že od nekdaj, danes pa še — hujše! Kako se v Rimu igrajo ministfe! Da ni novi sloge!! Ce bi pa še kdo dvomil na tem, da so rovne pogodbe polnopravnim potom italijan-i sk(> državljanstvo, in so v dotične občine pri- stojne, ter ta seznam izložiti javno na vpogled. (Člen 1. odloka od 1. februara t. 1. pravi: /V seznam oseb, ki polncparvnim potom zaHobž v smislu senžermanske mirovne pogodbe italijansko državlanstvo, bodo uradno vpisani jwi vsaki občini novih pokrajin vsi oni, ki so rojeni v mejah novih pokrajin, ki so bile priključene Italiji, ter imajo v eni teh občin domovinsko pravico vsled rojstva ali pa so si jo pridobili pred 24. maja 1915 in ne vsled javne službe] Vsakdo ima pravico vložiti reklamacijo proti opustitvi vpisa ali pa proti pogreškom pri vpi-sanju tekom 30. dni, računajoč od dneva objave v uradnem listu dalje. Reklamacijo je vlo- predavanjem je vladala v sobi, skoro bi rekel, grobna tišina in videlo se je, da ljudstvo pazno sledi izvajanjem predavatelja, ki se je v resnici potrudil in podal predavanje v zelo poljudni obliki. — Po predavanju je bila otvorjena debata. V razpravo je poseglo več govornikov domačinov, ki so stavili predavalju razna vpraSanja. Videlo se je, da bi se navzoči za gospodarska vprašanja, ki so bila ravno na dnevnem redu razprave, precej zanimali, ali manjkalo je korajže in dobre volje. — Iz razprave se je tudi očividno pokazalo pomanjkanje stikov naše inteligence z narodom, ki so neobhodno potrebni za skupni blagor. — Korak, ki ga je napravilo društvo »Prosveta« s tem svorjim predavanjem, je doteknilo ljud- nase žiti pri občini. Kdor ta rok zamudi, ne bo mo- t^koij razveseljiv, ker se je gel dosecH kasneje vpisa. Vsled tega fe vrlo; rayn() Qne r ki hudo skeli __ ----- važno, da pozadeh pravočasno ^^ se- j gospodarskega vprašanja. — zname, da se prepričajo, ali so vpisani. Um,» • ' s ^ e> f _ . . _ i ki so začasvio odsotni, naj naprosijo svoje za-[Društvo .Prosveta« Pdsek za soc. izobr.) upnike v domačem kraju, da jim to storijo in nam obeča se vec takih predavanj po raz-nemudoma proročajo. V predidočih številkah j nih krajih tržaške okolice. — Taka m po-našega lista smo objavili imena občin, katerih podobna predavanja so tudi zelo potrebna razglas je bil že objavljen v tukajšnjem urad- J- — —-~ —— nem listu. V naslednjem prinašamo še nadaljne. Solkan: Dan razglasitve: 11. aprila 1922; Rok za reklamacije do: 10. maja 1922. Kanal: Dan razglasitve: 11. aprila 1922; Rok za reklamacije do: 10. maja 1922. Klanec: Dan razglasitve: 11. aprila 1922; Rok za reklamacije do: 10. maja 1922. Mavhinje: Dan razglasitve: 11. aprila 1922; Rok za reklamacije do: 10. maja 1922. Temnica: Dan razglasitve: 11. aprila 1922; Rok za reklamacije do: 10. maja 1922. Jelšane: Dan razglasitve: 11. aprila 1922; Rok za reklamacije do: 10. maja 1922. Štanjel: Dan razglasitve: 12. aprila 1922; Rok za reklama- minister za nove pokrajine posebno posvečen cije°do: 11. maja 1922. Komen: Dan razglasitve v vprašanja, ki spodajo v njegovo področje, to je baje že sam priznal. Posebno pa mu je težko pretuhtati vprašanje vojnih odškodnin. Pred kratkim je vlada izdala uradno poročilo, v katerem je bilo rečeno, da je »Zvezni kre-zavod 12. aprila 1922; Rok za reklamacije do: 11. maja 1922. Škrbina: Dan razglasitve: 12. aprila 1922; Rok za reklamacije do: 11. maja 1922. aprila 1922; da se naše ljudstvo nekoliko zdrami. Ravno na PadriČah bi moralo biti drugače, kot je! Slišal sem, da tamkajšnje pevsko društvo v Benetkah dobil na razpolago j vica: Dan razglasitve: 14. aprila 1922; Rok za Uradnik pa je začel izdajati vozne listke šele ipaj 150 miljonov lir za izplačevanje t reklamacije do: 13. maja 1922. Brestovica: pet minut pred dohodom vlaka. Posloval pa je vojne škode, ki jo je imela obrt. Po tukajšnjem •Piccolu» pa posnemamo, da je dobil omenjeni zavod na razpolago le kakih 20 miljonov. Kar pa je najhujše pri vsem tem je to, da je bilo omenejno uradno poročilo o končni re- Dan razglasitve: 18. aprila 1922; Rok za rekla- ^ ... . " sar posloviti od mesta svojega ^ttvi tega vprašani a — izmišljeno. Minister za; čeju občinske uprave, je «Piccolo» nove pokrajine sicer trdi, da odgovarja resnici, toda zakl. min. Peano pravi, da se temu macije do: 17. maja 1922 Nima sreče. Ko se je v Puli vzpostavila občinska avtonomija in se je moral izredni komi- delovanja temu neverjetno počasi. Posledica temu je bila, da ni mogel odpraviti vseh in je moralo kakih 30 oseb hiteti na vlak brez voznega fistka, če niso hoteli zamuditi vlaka. Na to pa je sprevodnik na v vagonu zahteval, da morajo te žrtve uradnt-go- kove počasnosti Še plačati globo, kakor da bi spodu z vsemi zvonovi zvonil čast in slavo.! bili ona krivi na tem, da je poslovanje na naših Hvalil je njegovo spretnost, njegovo vestnost državnih železnicah taJao strašno nesodobno, j5oročiJu ne more prečuditi, ker niso ministri j ^ vnemo za blagor mestne občine puljske. j nedostojno sedanje dobe elektricitete! Jaz sem " Pisal je, kakor da se je novi občinski svet kar > protestiral najodločneje, ali ni koristilo: konč- " * no sem moral vendar plačati1! To je nezasli. storiK še nobenega končnega sklepa, temveč se je na seji o vprašanju le mimogrede govorilo, ne da bi bil stcrjen kak stvaren sklep. Minister za osvobojene dežele pa trdi, da odgovarja poročilo resnici. Tako torej ne ve en minister, kaj dela drugi, oziroma eden vleče t je drugi sem. Ko bi šlo za kako postransko zadevo, bi se človek ustavil, da se komediji malo nasmeje. Toda gre za vojne odškodnine, kjer človeku ne prihaja na um da bi se smejal. Tako se igrajo v P-imu ministre! Nočejo biti pametni! Italijani so te dni na rodovinskem gradu nad Meranom razobesili velikansko italijansko trobojiiico. To naj bi bilo — pravi «Der Tiroler» — kakor v zasmeh nemškim Merancenr, kot znak, «da so nas pahnili v narodno in gospodarsko nesrečo.* Seveda ne moremo mi — pravi dalje — nič storiti proti temu, kajti proti strojnicam in jeklenim krogljam ni nobenega veljavnega raz- topil v nežnem čutu hvaležnosti do bivšega izrednega komisarja. Sedaj pa poroča isti «Pic-colo», da je novi občinsk? svet uvedel preiskavo in prišel na sled »velikim pomanjklji-vostim», (manehevolezze). Vsled ovadbe občinskega sveta je kvestura izvedla hišno preiskavo na stanovanju bivšega izrednega komisarja in v uradu aprovizacije, od koder so nesli proč 15 zapečatenih zabojev z registri in drugimi listinami, ki so bili oddani v sodno varstvo v svrho nadalnje preiskave. Če bi «Piccok>vi» čitatelji ne bili taki, kakršni so, bi mogli sedaj, svoj list pošteno prijeti za besedo. «Piccolo» piše, da je meščanstvo silno vznemirjeno in da z napetostjo zasleduje prizadevanje občinskega odbora, da pride jasnost v «temoto te zadeve,* pozablja pa, kako je pisal in gosp. gerenta slavil še nedavno temu. In najbrže bi slavil še danes, če bi ne bil občinski šano, najhujša krivica. Najprej ima človek neprijetnosti, ker mu uradnik ne zna ali noče postreči, potem pa Še plačaj globo! Nadalje ne moremo razumeti, zakaj da ob takih dnevih, ko je pričakovati večjega osebnega prometa, železniška uprava ne uvrsti več vagonov, da bi bilo prostora za vse. Mari ni skrajno krivično, če moraš potem, Ido si pošteno plačal visoko voznino, stati v vagonu stisnjen v gnječi kakor sardele v zaboju?! In to včasih po celo uro tn tudi dve!I Ravno v nedeljo je bilo vse skrajno o zlo voljeno. Od vseh strani so se oglašali s protesti in najostre^imi kritikami .radi take nemarnosti in brezobzirnosti: železniške uprave! Tu je treba res že temelpte preosnove — od nižin do viškov, da ne bo imel potnik neprijetne zavesti, da se vozi po deželi z nesodobno in iako slabo ure- jenim Železniškim poslovanjem, če že država zahteva, da ji moramo slano plačevati dajatve, pa naj tudi ona nudi državljanom kaj — poštenega! Potnik. Mladinsko društvo «Prosveta». Ženski odsek. Danes (v četrtek) točno ob 20. se vrši izredno važen sestanek v navadnih prostorih. Pridite vse! Načelnica. Sv. M. M. sp. «Prosveta». Odsek za scc. izobrazbo). V petek 21. t. m. ob zvečer se bo vršilo v prostorih Konsumnega društva na Ko-lonkovcu javno predavanje. Predmet predavanja: Gospodarski položaj dežele. Predava posl. V. Šček. Lonjer. Pevsko društvo «Zastava?> v Lonjerju grrredi v nedeljo dne 23. t. m. v prostorih .onsumnega cJruštva veselico. Uprizori se Krekova trodejanka «Tri sestre«. Na sporedu so tudi pevske točke in deklamacije. Med raznimi točkami svira sv. ivanska mladinska godba (iz FrdeniČa). Začetek ob 4% pop. «Prosveta» (odsek za soc. izobrazbo). Danes ob 1SH seja v navadnih prostorih. Mladinsko društvo «Prosveta», Sv. M. Magdalena. Vezivni odsek ima danes ob 8. uri vajo. Načelnica. Odvada. Danes, v četrtek, točno ob 20'30 se vrši v navadnih prostorih redna krožkova seja. Pri tej priliki se sprejemajo novi člani. Šentjakobski krožek *Odvade». Iz tržaškega življenja Zaplenjene ukradene nogavice. V eni zadnjih številk našega lista smo poročali, kako so vdrli tatovi v skladišče nogavic tvrdke Bellin-ciona v ulici Lazzeratto vecchio št 4 in ukradli za okoli 25.000 lir svilenih nogavic. Ravnokar je zaplenila policija en del ukradenih nogavic. Dva kr. stražnika, ki sta patrulirala včeraj po Garibaldrjevem trgu, sta zapazila neko žensko, ki je prodajala na dvokolesnem vozičku nogovice po zelo nizkih cenah. Stražnikoma se je zdela ta prodaja sumljiva, in to tembolj, ker sta čitala v časopisih, da je bila ukradena pred par dnevi velika množina nogavic. Zato sta stopila k ženski in sta jo vprašala, od kod izvirajo te nogavice. Ženska ni vedla v prvem hipu dati pravega odgovora. Končno je pa vendarle izjavila, da je dobila nogavice od dveh mladeničev, katerih imena so ji neznana. Vendar ju je pa ženska natančno opisala. Po tem opisu se je posrečilo policiji izslediti in identificirati oba neznanca. Imenujeta se: Josip Gambero, star 26 let in Ersifeo Allegra, star 40 let. Prvi stanuje v ulici dtell'Olmo štev. 19, drugi pa je brez stalnega bivališča. V neki trgovini v ulici Giulra so uvedli policijski organi preiskavo in so zaplenili 112 parov nogavic. Nogavice, ki so bile ukradene v gori omenjene m skladišču nogavic, so bile skrite v kov čeku. Policijske preiskave so prinesle še na svetlo, da ie en del ukradenih nogavic pod varstvom Ivana Soiata stanujočega v ulici delle Beccherie št. 47. To stanovanje je balo preiskano. V postelji so našli funkcionarji 700 parov nogavic, ki so bile ukradene pri tvrdki Bellincioni. Pri tej zadevi imajo tudi svoje prste vmes neki Flavto Landi, iz ulice Montecchi št. 7, Fran Lamboglia in Avgust Zavata. Vse omenjene osebe razen Scozzese, se nahajajo v zaporu CoroneO. Preiskave se nadaljujejo. moški zbor iz Renč. 6. Slavnostni govor. 7. •Zgubljeni cvet», poje moški zbor iz Voger-« skega. 8. «0 mraku», noje moški zbor iz Vip, Križa. 9. Ujetega ptiča tožba», poje mešani zbor iz Bil;. 10. Dr. I. E. K—tka igra v štirih dejanjih. «Turški križ. Pričetek točno ob 3 j>op, V slučaju slabega vremena se bo vršila slav-nost nedeljo pozneje. K obilni udeležbi vabi Mladinski krožek*-. MeM .. HLAPEC, za vsaka dela v hiši Ln na polju &e išče. Hrana dobra, plača po dogovoru. Gostilna^_755 MLADENIČ, 23 leten, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče primerno službe. Naslov prt upravništvu,_ 756 PIAN1NO, nemške znamke, lep, dober, se proda radi odhoda zelo ugodno. Ogledati si popoldne, Via Acguedotto 23, vrata 11. 757 ŠOFER, sposoben za vse poprave in druga dela, išče službe. Bajec Franc, Piano S. An-na št. 4, Skedenj. 758 MLADENIČ, 26 leten, obrtnik, želi znanja v svrho ženit ve z inteligentno šiviljo od 19 do 25 letno. Resne ponudbe s sliko pod «Obrt» na upravniištvo. 759 ŠIVALNI STROJI «Singer» se prodajajo na obroke, kupujejo se stari. Popravila izvršuje izvežban mehanik, periekcijoniran v Nemčip. Della Vedova, Coroneo 1. 760 JEDILNA SOBA iz pasilandra, druga iz spa-ljenega hrastovega lesa, spalnice iz jeseno-vega, brestovega in hrastovega lesa ter il pušpajna, se prodajajo v skladišču Via Udine štev. 25. 761 POPOLNA soba L 950.—, druga jesenova s psiho L 1600, ter več drugih po konkurenčnih cenah. Fonderia 3. 46 MLEKO, dnevno sveže, zajamčeno pristno pd L 1*80 za 1 dostavlja na dom Kmetijska zadruga v Trstu, via Raffineria 7, Tel. 36-75. 752 POROČNA SOBA, iz ^»-»aljenega, suhega, bukovega lesa z veliko krasno psiho, se proda za L 1450.— druga, iz slavonskega hrastovega lesa, perfektno delo, s psiho in umivalnikom, L 1900.—. Velika izbera, brezken-kurenčne ccne. Turk, via Rossini 20. 749 MARIACELJSKE KAPLJICE Pain, Expeller, Bioglobin in druge specijalitete se dobivajo v lekarni v II. Bistrici. 28 PRVOVRSTEN azbestni škriljevec, predvojno blago, svetovtje znamke, nudi po ugodni ceni Jos. Termin & Komp., Rakek. Spretni zastopniki se iščejo proti dobri proviziji. 729 MIZARSKE klopi, obliči, žage, pile, ključavnice, ključi, vijaki, žeblji, žica, kositer itd. Zaloga železa, Via Fabio Filzi 17. 740 ZASTOPNIK za Italijo se išče proti dobri proviziji Ponudbe pod »št. 32* na upravništvev (743) PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman <120) Zmenili so se in Kranc je pristal na to, da plača za prvi teder naprej. Od tega trenotka dalje, je bil poveljnik z njima nad vse prijazen. Na večer tretjega dne, ko so sedeli vsi trije skupaj in kadili manilje, je bil pov.ljnik izredno dobre volje, vsled česar se ga je Kranc drznil vprašati, zakaj mu je toliko na oni mrtvaški listini. Na Filipovo veliko iznenađenje se je glasil odgovor: Amina mu je obljubila, da ga vzame, če ji dokaže smrt njenega moža, «Nemogoče!» je vzkliknil Filip in skočil po-koncu. ♦ Nemogoče, gospod? In zakaj nemogoče?» ie odvrnil poveljnik jezno in začudeno, vihrajoč si brke. «Tudi jaz bi se čudil*, ga je prekinil Kranc, ki se je bal, da se Filip v svoji nepremišljenosti izda, «kajti če bi videli kako srčno je ona ljubila svojega moža, bi se zdelo tudi vam nemogoče, da je tako hitro vzljubila drugega. Toda ženske so pač ženske in vojaki imajo prednost; skoro bi ji odpustil, poveljnik, — Na vaše zdravje m mnogo sreče.» «Tudi jaz sem hotel pripomniti to,» je dodal Filip, ki je razumel Krancev namen, «in razumem jo, gospod poveljnik, če si le predstavljam njenega moža in pa vas.» Vsled te hvale počaščen je poveljnik odvrnil: «No, da, «aj pravijo, da imajo vojaki največ sreče pri lepem spolu. Najbrže ker vidijo v nas junake! Da^no pita, gospoda, na njeno zdravje. Na zdravje lepe Amine Vander-decken!» «Na zdravje lepe Amine Vanderdeckent* je vzkliknil Kranc in vzdignil kozarec. «Na zdravje lepe Amine Vanderdeckent* je ponovil Filip, »toda, poveljnik, kako ste jo mogli pustiti na Goo, ko vendar veste v kake mreže se mlada tena lahko zaplete.* «To me nič ne skrbi — ona me silno ljubi, ah, celo obožuje mel» •Ha, ta laž!» je zakfical Filip. «Kaj, gospod, to je veljalo meni?» je vzkipel poveljnik in prijel za na mizi ležečo sabljo. «Ne, ne,» je odvrnil Fihp In se zbal, «mislil sem n i Ob kajti na svoja uiesa sem sliial, kako je svojemu možu prisegla, da bo živela večno le zanj.» «Ha! Ha! To je vse?» je rekel poveljnik, «Prija tel j moj, vi ne poznate žensk.» «Ne; tudi nima nobenega posebnega nagnjenja do njih,* je odvrnil Kranc in se sklonil k poveljniku, Šepetajoč, «on govori vedno tako o ženskah. Nekoč ga je neka kruto prevarila in zdaj jih sovraži vse.» Potem moramo biti obzirni,* je odvrnil ubogi častnik, «dajmo govoriti o čem drugem.* Ko sta se oba podala v svojo sobo, je opozoril Kranc našega junaka, da aaj se obvladuje, ker sicer se lahko vse ponesreči. Filip je prizna! svojo prenagljenost, toda pripomnil je, da ga je najbolj razburila vest, da mu je Amina obljubila svojo roko, Če zve zatrdno, da je njen mož mrtev. «Je K mogoče, da je mogla biti taka i» je vzdihnil Filip, «tn vendar mora biti rcs!» «Mem se zdi, FsHp, da je ona res obljubila,* je Kranc prostodušno odvrnil, «toda iz tega lahko sklepate le, da je bila v tako težkem položaju in da je ravnala tako le zato, da se je ohranila za vas. Zanesite se na moje besede, da vam bo ona, če pridemo z njo skupaj, potrdila, da se je morala poslužiti prevare, sicer bi izvršil nad njo nasilje.* Vesti z GoriSkesa Shod vojnih oškodovancev v Tolminu. Agi-tacijski odbor Zveze zadrug vojnih oškodovancev na Goriškem je sklical na velikonočni ponedeljek javen shod v Tolminu. Prostrani trg v Tolminu je bil do zadnjega kotička za-J seden; shoda se je udeležilo okrog 3000 ljudi,' samih trdih, resnih gorjanov, ki so prišli tudi iz krajev, kateri so po več ur hoda oddaljeni od Tolmina. Shod je imel namen, da tudi tisti, ki se velikega shoda v Gorici niso mogli udeležiti zvejo za sklepe goriškega shoda in izrazijo svoje stališče napram njim. Shod je otvoril svetolucijski župan in predsednik Zveze slovenskih županstev na Goriškem g. Mikuž, ki je dal najprej besedo g. Gorkiču, članu omenjenega agitacijskega odbora. V dolgem stvarnem govoru je g. GorkiČ podal razloge, kii so vojne oškodovance vseh strank in obeh narodnosti na Goriškem da so se združili in v enotnem nastopu podali svoje zahteve. Glavno, kar zahtevamo, je, da vlada izvrši točno od nje izdani, dobri odškodninski zakon. Nad 40% vseh vojnih škod odpade na Goriško in čeravno je vlada izdala za odškodnine že par miljard, je odpadel na Goriško le majhen, nesorazmeren del — kakih par sto miljonov. Pri izplačevanju odškodnin se vlada poslužuje kreditnega zavoda v Benetkah, ki zavlačuje izplačevanje in zahteva od oškodovancev, da plačujejo obresti za predujme, ki jim gredo kot upnikom države. Vsled tega je upravičena naša zahteva, da se vse poslovanje tičoče se izplačevanja vojnih odškodnin na Goriškem, odda domačemu zavodu v Gorici. Sledil je nato državni poslanec dr. Podgor-nik, ki je posebno ožigosal postopanje uradnikov, kateri imajo kakor se zdi, tajna navodila, da izplačevanja kolikor mogoče zavlačujejo. Pred vsem pa je postavil zahtevo, da se takoj odpravi dekret z dne 2/II. t. 1., na podlagi katerega imajo obiastva moč, da že sklenjene in podpisane konkordate razvelja-jo. Pri informacijah, ki so potrebne za ugotovitev škod, posebno na premičninah, naj se oblastva ne poslužujejo temnih elementov, kakor se to često dogaja, ampak županstev in občinskih zastopov, ki na podlagi svojega značaja in poštenosti uživajo zaupanje ljudstva in morajo imeti tudi zaupanje vladnih organov, ki nimajo samo dolžnosti, da gledajo na to, da .država ne tipi škode, ampak ob enem tudi na .to, da oškodovanci pridejo do tega, kar jim 'gre. Dr. Besednjak je posnel izvajanja pred-govornikov ter jih podčrtaval s krepkimi, odločnimi besedami in ko je g. Kavčič prečfctal že znano goriško resolucijo, so se vzdignile vse roke, hka je enoglasno sprejeta. Z lepimi besedami se je še g. Mikuž poslovil od zborovalcev, ki so se nato mirno in dostojno razšli. Shod je krasno uspel in bo gotovo vladi energičen opomin, da konečno postopa s težko preizkušenimi Goričani tako, kakor je to hotel zakonodajec. Is Štanjela na Krasa. V nedeljo, dne 23. t. m. priredi tukajšnje pevsko in bralno društvo •Štanjel* s sodelovanjem pevskih društev z Opčin, Koprive in Komna veliko veselico na grajskem dvorišču. Na sporedu je tudi Fin-žgarjeva narodna igra «Veriga». Začetek ob 3 popoldne. — K obilni udeležbi vabi — odbor. Gradišče. Mladinski krožek na Gradišču priredi na Belo nedeljo dne 23. aprila 1922 Gregorčičevo slavnost s sledečim sporedom: f. »Pozdrav*, poje moški zbor z Gradišča. 2. •Slovan na dan», poje moški zbor iz BHj, 3, •Nazaj v planinski raj* poje moški zbor iz Dornbertfa. i Deklamacija. 5. «Naročilo*, poie POHIŠTVO za popolne sobe, stolice za gostilne se prodajajo Campo Belvedere 1, Se-molič. SKLADIŠČARJA, veščega trgovine s krmili in mokami, drugega, veščega trgovine s semeni išče Kmetijska zadruga v Trstu, via Raffineria 7. Ponudbe naj se pošljejo isto-tam najpozneje do sobote 22. t. m._751 NOVE POSTELJE za L 65.—, vzmeti L 55.—, žimnice iz morske trave L 45.—, popolne sobe od L 950.— naprej. Prodajajo se tudi posamezni kosi. Via Fonderia 3. _46 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsalti dan od 13—19. Via Udine 12, pt._331 Josip 15 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14. NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—; žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, cmffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 SP.EBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I. KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. CJBiRALEC in popravijalec glasovirjev in hir«, monijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1< V. nadstr. SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 195 ra■ Haaiaiaann ■■ JLjL jimnaii 23=aeei Haicenejfo trgovina v Trstu S I teitilli 8 Mrai! Trsi, Via Mazzlnl 3t. 40 CorUa, Piazza Vlttoria (Travnik; 17 ■ I BLAGO bombažasto in volneno za moške in ženske obleke v vseh barvah kakor tudi češkoslovaško blago. (67) HLAČEVIIta iz prvovrstnih tovarn. ZA NEVESTE. Bombaževina za perilo, rjuhe, blazine (volnene in žlmnate), posteljne vzmeti, vatirane odeje, brisače, namizni prti, trliž za žimnice in druge potrebščine. mief | ijne G izni I il topništvi) občine Uremsbl poživlja vse v to občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da predložijo ttikajšne-mn obe. uradu najkasneje do 5« maja t. L družinske Liste izstavljene od občinskega (župnijskega) urada one občine, kjer sedaj bivajo. Te liste rabi županstvo t svrho sestave imenika občanov, ki zadobijo v smislu kr. naredbe z dne 30. decembra 1920 št. 1890 italijansko državljanstvo po polnem pravu. Županstvo Vremski Britof, 17. 4. 1922. 260 Župan: Magajna Fr. , Strsn IV. "t »EDINOST« r Trstu, dne 20. aprila 1922. ' Težak zločin ▼ Podbrdn. Iz Podbrda nam poročajo: Na Veliki petek okoli 9. ure zvečer •e je odigral ▼ naši vasi zločin, ki je globoko pretresel vso Baško dolino. Domačin delavec Tomaž Trpro iz Trtnika, občina Podbrdo, je v pijanosti napadel z nožem maršala in brigadirja tukajšnjih orožnikov, ter je prvega smrtnonevarno zabodel v trebuh, a drugega lahko ranil na roki Na lice mesta smo odposlali posebnega poročevalca, ki nam pošilja o dogodku sledeče podrobnosti: Na Veliki petek je popival goriomenjeni Tomaž Trpin po podbrških gostilnah. Zvečer ie prišel v gostilno Munih v bližini podbrškega kolodvora. Sedel je z nekim domačinom v kuhinji. Ko je nekoliko po osmi uri prišlo do plačila v znesku 5'20 kr, se je začel Trpin razburjati m prepirati z gostilničarko. Ker fe bil razgovor precej glasan, sta prišla posredovat maršal orožnikov Scano in brigadir, ki sta bila f. večjo družbo v sosedni sobi gostilne Munin. Med tem ko se je en domačin takoj odstranil, je začel drugi neotesano zabavljati, ter odSel Šele po daljšem prerekanju. Ko sta pa odšla za nfira tudi gcriiomenjena funkcionarja, se je izvršil pred gostilno zločin, katerega posameznosti nam ni bilo mogoče dognati, ki se bodo pa brezdvomno ugotovile pri sodnijski preiskavi. Maršal Scano je bil težko zaboden v trebuh, brigadir pa lahko ranjen v roko nekoliko nižje od rame. Kot storilca so takoj po dogodku aretirali Tomaža Trpina, katerega je na klicanje ranjenega prijel neki finančni stražnik. Težko ranjenega maršala so kmalu, potem odpeljali z brzovlakom v bolnišnico v Gorico. Lankoranjeni brigadir je ostal v domači oskrbi. Napadalec je bil drugo jutro od-pelan v tolminske zapore. Vsa cbčina in tukašna okolica se zgraža nad zverinskim činom pianega moža, zlasti še, ker je bil maršal splošno priljubljen in spoštovan. V zadnjem hipu se nam poroča, da je ranjeni maršal podlegel svoji rani.__ Vesti iz Istre Dctina. Bralno pevsko društvo «Vcdnik» v Dolini priredi v nedeljo 30. aprila t. 1. veselico z veseloigro v 3. dejanjih, petjem, srečka-' Ud. Spored se objavi pravočasno._ n Književnost in umetnost Izšla je 4. številka »Novih Zapiskov«. Na uvodnem mestu prinaša informativni članek o poljskem šolstvu izpod peresa znanega prijatelja Slovencev dr. Jana Ma-giere iz Piotrkowa. Zanimiv je članek o cehovskem socializmu, kakor se imenuje nova sc-cialna struja na Angleškem. Kulturni politični problem slovenstva, južnega slovenstva in slovanstva obravnava tretji članek. V pregledu omenjamo zlasti kritiko socialne-politične zakonodaje v Jugoslaviji. Priporočamo »Nove Zapiske«, ki veljajo letno Din 25. Uprava je: Ljubljana, Breg 12. France Bevk: Pesmi. — Gorica 1921. Samozaložba. V razprodaji pri Štoki in Tra-niju v Trstu ter pri KTD v Gorici. Cena broš. 3'50 L, vez. 4'50 L. — Ilustriral Fran Kralj. »Pipco kadim: v pipi je modrost, ki vse dni ne izgori: vse je dim!« Ta motto si je postavil Bevk na čelo svoje zbirke pesmi ki s tem na šega v način označil tudi nje resno vsebino: vse je dim, vse je le begot-no občutje, ki za hip posije v nas in zopet v tone v nič, vse je le impresija, ki jo vzme-tava vnanji svet na nas in riše na živi plošči naše duše skrivnostno življenje lepote, ki jo umetnik vlije v obliko in s tem zopet podari življenju. Vse naše pesništvo zadnje dobe nosi ena sama velika osebnost, Oton Zupančič, ki je v svoj magični krog vklenila ostale slov. pesnike in jim hočeš nočeš vtisnila žig epigonstva. Župančičeva močna umetnost je bila tako strnjen pesniški izraz mladega slovenstva predvojne dobe, sila njene lepote je bila tako samolastna, izrazita, da so naši mladi pesniki, ki so se tedaj nahajali šele v razvoju in iskali svejo pol, nujno podlegli njenemu premočnemu vplivu. Razen Medveda, ki stoji kot osamljeno drevo izven vrta slov. moderne, so se samo trije ognili temu solncu: Golar, ki je nadaljeval Mumovo pot, Mole, ki se je ogrel ob grško-latinskih klasikih, in Lovrenčič, ki je pri nas prvi krenil v novo smer, a žalibog obstal sred pota. Vsi drugi od Gradnika do Samca, od Albrechta do Kosovela, od Golje do Bevka, Jarca in Grudna, vsa ta četa najmlajših pesniških sil doslej še ni presko-čila te meje, ki jo je začrtala v vsej veličini Župančičeva beseda, še ni pretrgala notranjih vezi, ki jo vežejo s svojim očetom, še ni našla samesvoje tvorne osebnosti, ki bi ce bila uprla sirenski tajni Župančičevih verzov in skušala utreti bolestno pot novi vsebini in novim ciljem slov. pesništva. Zadovoljila se je z druge-redno ulogo, in okrasila z žlahtnimi rožami vse širno polje, ki ga je razoraJ in pesejal Župančičev ustvarjajoči duh, ki ga je poškropilo s krvjo njegovo umetniško srce, s stihi, ki so izzveneli v zaidnji zbirki »V zarje Vidove«. V ta okvir moramo položiti to Eevkovo zbirko, ako jo hočemo pravilno in pravično oceniti. Kdor pozna Bevkovo plodovitoet, ki sega daleč v leta pred vojno, in prebere teh 36 pesmi, spozna takoj, da je pesnik z brezobzirno avtokritiko, ki je predpogoj za vsako resno umetnostno stremljenje, izločil sam vse, kar bi le količkaj kvarilo njegov obraz, da je vsako pesem in vsak verz skrbno pretehtal in brez samoljublja odrezal vsak nepotrebni besedni lišp. To je prva vrlina zbirke, ki sem jo dolžan podčrtati Zbirka je razdeljena na pet, v sebi zaokroženih in tudi časovno opredeljenih oddelkov, ki rišejo Bevkovo razvojno pot navzgor. V prvem so Še tihi, iskreni pogovori s prirodo, z zemljo našo od gora do Brd, prežeti z gorkim čuvstvom in prepleteni z mehkimi mislimi, a že v drugem najdemo čista lirčna občutja, trenotne impresije, kakor se zrcalijo v umetnikovi duši, polni mladostne moči in radosti, drhteči ob vsakem odjeku dojemljivega življenja: Suš ten je listja, petje ptic in duš ldpenje... Ah, slast, imeti dvoje: pesmi in življenje! Tako so vse te pesmi (Vas na hribu, Maj, Metež, Pred viharjem in Pomladna pesem) nežna, topla vtisja, odmevi strune, ki jo je zabrenkal dih zunanjega sveta v umetnikovem srcu. Nato pa se zaje pekoče trpljenje vanj m raztrga nezavestno srečo: Na najinih dneh leži prt globoke žalosti. Noč in sence vseokrog. . Mrtvi utripi bledih rok. Iz tmć vprašanje kakor dih: »Trpiš, najdražji? — Ves « tih.« Še zvezde ubegle so očem in v strunah vej je veter nem. Od tu pokriva skoro vse ostale pesmi nema žalost, ki izgine za hip, ko »v polomljenih vejah njegove mladosti« zacvete nov cvet — otrok. Potem jim še vojna (IV. odd.) začrta trpke poteze človeka, ki vidi in občuti vso njeno grozo in bolest: »Na visoki gori sem pribit, ko ptič za dvoje perutnic« — »V plamenu polnoči gorim, najtežjo vaših ran trpim.« Se enkrat se dvigne zubelj njegove mladosti (V), mu razplameni srce, a tema je po njem še globlja, obup še bolj žgoč (Prebujenje). Tako tvori Bevkova zbirka organski, umetniški izraz njegovega dosedanjega življenja. Vsa moč teh pesmi leži v globokem čuvstvu, ki mu ie Bevk izklesal življenje v gorko prepojenih verzih, v obliki, zdaj blesteči, da te oonami, zdaj tihi, komaj čutni, ko je vsaka beseda pritajna godba po soln-cu stremeče duše. Mejnik so te pesmi, obračun in samosodba, klic in krik mladosti, ki je utonila. Pesnik ne more in ne sme več nazaj: na ruševinah si mera ustvariti nov svet, vse širji, vse. večji, vse globlji. In tedaj nam bo napisal svoj »veliki tekst«, ki je zanj poklican. Nekaj posebnega pa so Kraljeve ilustracije, ki jih ne smem tako imenovati, ker niso le same zase svojevrstne risbe, ampak so izraz popclnozna nasprotnega umetnostnega hotenja od onega, ki živi v Bevkovih pesmih, in katerega značilnost sem na kratko podal v uvodnih besedah. Brata Kralj sta glasnika nove upodabljajoče umetnosti pri nas, še nerazumljene, ker je skriti utrip naših dni večini tuj in neznan. Ker se tu ne merem spustiti v razpravo o tem, kar bom storil drugod, naj omenim, da se je s svetovno vojno zrušilo tudi naše duševno življenje, ki išče novih poti in vsled tega tudi novega izraza: ne več individualnega, ampak splošno^t, ne več realnosti, ampak duha. Ker je materija razbila človeka, se naš čas maščuje nad njo: povsod išče čIcm-veka, povsod samo izraza duhovnosti. Zato ne priznava in ne more priznati starih oblik, kakor jih mi pojmujemo, marveč so mu le sredstvo, s katerim na najučinkovitejši način govori o njegovi veliki strasti, uporu, sovraštvu in — ljubezni. Zato je človeško telo popolnoma pedušev-Ijeno, zato je vsa priroda počlovečena: ime ji je bolest, groza, odrešenje — ideja. Ta nova umetnost je zavrgla vse »pravilnosti«, ki se ji zde samo suženstvo materije, odtod vsa ta »spačena« telesa, vse te čudne, nenavadne oblike. Treba se je vživeti vanje in mnogo lepote se nam odkrije, mnogo novih bogastev, ki jih komaj slutimo, še podzavedno iščemo: v vseh pa najdemo zmago človeka in duha nad materializmom. S temi risbami Kralja ima Bevkova knjiga dvojen obraz: prvi, pesniški, ki poje občutja iz pogreznjenega sveta, drugi, slikarski, ki kleše iz izraza lastne duše nov svet duševne svobode in človečanstva. To dejstvo notranjo vrednost knjige še pojači, kakor je po svoji opremi in tisku ena najokus-nejših, kar jih premore naše slovstvo. Dr. Alojzij Res« s ti ti peresa toliko časa, d« se začno zvivati. Sicer se s tem zgubi nm tetf. a pridelek je tem bolj*. Pri pobiranju listov se odtrgajo najprej oni, ki ao čisto pri zemlji, kasneje oni ▼ sredi«. Glavni in naboljii pndetek so pa ostali listi. Pri dobrem vremenu ee peresa samo na-lomijo in se iele dragi dan popolnoma odtr-iejot Nato m pridelek poeuti v suhih in zračnih prostorih ali pa • paro. Za to pa je treba liete oviti okoli Mbic alt pa navezati Kat za listom na vrvice, tabo da visijo. Ko so se tisti na ta način, posuSiU, se povežejo v svežnje in namečejo v 1*25—1*50 m visoke in ravno toliko Široke kupe. Ko so se pa kupi dovolj ugrell, se prevržefo, tabo da pride ono listje, k) je bilo na povrtfu, * notranjost kupa. To se vrši toliko časa, dokler ne postanejo listi temoorjavi in ne dobe značilnega duha po •tobaku. Nato se sveinji zložijo zopet v velike kupe. Sedaj začne nekak proces vrenja, kvašenja, ki se imenuje fermentacija. Pri tem se odstranjujejo slabi duhovi tobaka, a razvijajo se dobrodišeči To kvaienje je pri različnih vrstah tobaka razlčno m zavisi od njega v mnogem kakovost tobaka. Ako imamo boljšo in slabšo vrsto tobaka, a bi hoteli imeti nekako srednjo, moramo pustiti boljši in slabši tobak skupaj kvasiti. Jako slab tobak pa je treba pustiti tudi po več let v kvasu. Ko je tobak dovolj skvašen, se s posebnimi stroji zreže in pripravi za prodajo. V par besedah: tobak pride v roke kadilcem, ki potem sodijo o niem in po njegovi kakovosti preklinjajo visoko ceno ali pa ga hvalijo. • • • Moramo se pa sedaj ozreti tudi po naših razmerah, da se prepričamo, ali so ugodne za gojitev tobaka. Zemlja m podnebje bi bila u-godna. Tudi dohodki bi bili precejšnji, če pomislimo, da se na površini 1 hektara (hektar = 100 arov, ar — ICO kvadratnih metrov) pridela do 1500 kg tobaka. Kct velika ovira pa bi bilo pedantno izvrševanje kontrole od strani oblastev, t, j. tobačni monopol sploh. Vlada bi morala v tem oziru popustiti, posebno z ozirom na to, da b? se vinogradniške kulture izpremeniie samo zato, da se rešijo | dežele gospodarskega poloma. Predvsem pa bi morala tudi ona skrbeti za to, da se preizku- j šajo različna semena in dati tudi pozneje kmetovalcem brezplačno semena vsaj prvič. Kakor rečeno pa bi se moral umiliti tozadevni zakon. Da bo kmet odgovoren takorekoč za vsako stebelce in celo vsak list, je nemogoče. Naši kmetovalci pa bi tudi ne smeli popolnoma opustiti vinogradništva, ampak bi se morali postoi>oma začeti baviti s tobačnimi kulturami. Pri tem pa bi bilo treba marsikatere žrtve, a predvsem opustiti konservativnost, ki nam je takorekoč prirojena. Razmere so take, da se moramo zanimati za bilko, ki nas utegne rešiti i« obupnega položaja. Urbančič. dobrozha^a manufakturna tvrdka M. AITE Trst — Vte Mazalni itev. 37 (prof Via Nuova) — Trs« naznanja eenj. odjemalcem, da se Je preskrbela z veliko izbero blaga za moške in ženske obleke, plstna, bombaževine, volnenih odej. žimnlc In vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne In lime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejlih cenah. I Odlikovana Krojačnlcu i Avgusta štula? i Ulica S. Francesco št 34, III. n. izdeluje obleke po meri po najmoder- g nejšem kroju, iz angleškega ali češkega 9 blciga od L 4G0.— naprej. — Jamči £ za dobro blago, solidno in točno delo. S Priporoča se svoj svojim. 229 S lll5HEHHn5331ZSEEai3S£gS£SH Steklene lipe vsake vrste in mere. Steklenine, porce-lani in lončevine. — Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 Borzna poroiila, Itfaif Taja valuta na tržaškem trga: Trst, dne 19. aprila 1922. Ogrske krone................—- 2.25 2.35 j „ . avstrijsko-nemSke krone...... —.27.--.30 duševni j če2kosIovaSke krone..............36.50.- 37.25 ~ ... 34.—.— 24.75 . . . 13.50.— 14.50 . . . (»20.— 7.20 . » . 18.15— 18.35 . . . 171.—.-171.50 . . . 358.—.—352.— . . . 31.- 81.40 ... 92.— •— 94.— . . . 75.50 74.25 dinarji........ le j i >•«••••••• marke •*,*••••• dolarji ...•••*» francoski franki . . . . švicarski franki . • . . angleški funti papirnati . angleški funti, zlati • . napoleoni ....... Gospodarstvo ALI LAHKO UBLAŽE GOSPODARSKO KRIZO TOBAČNE KULTURE? (Konec. — Glej «Edino«U od 13. t. m.) o. Oglejmo si malo način pridelovanja tobaka. Predvsem se moramo vprašati: kje uspeva tobak? Na splošno velja pravilo: tam, kjer še v prvi tretjini avgusta zazeri zimsko žito. Dober tobak pa zahteva podnebje, ki je ugodno za Lrto, a najboljše vrste tobaka se pridelujejo v gorko ti 15—35 stopinj. Najboljša zemlja za uspevanje tobaka pa so ilovnata tla, ki vsebujejo mnogo apna in ki se rada pregrevajo. Zemlja mora pa vsebovati tudi mnogo gnoja, ki izvira od organičnih snovi rastlin. Ako pa zemlja nima teh snovi, je treba naj-prej usejati na nivo deteljo ali kaj sličnega ter se ta kasneje, ko je pognala, zagrebe. Lahko se pa tudi pognoji z navadnim gnojem, ki pa mora biti zelo šibek t. j. vsebovati mora malo živinskih odpadkov, a mnogo listja ali stelje sploh. Nikakor pa se ne sme uporabljati kot gnojilo gnoj iz stranišč, ker bi sicer rastlina poi uplivom klora, ki ga ta gnoj vsebuje, usahnila. Zelo dobra je kot gnojilo Tomaževa žlindra. Tobak se seje v marcu in sicer v mrzle grede, ki so pokrite s šipami m se v lepem vremenu odkrivajo. Zemlja v gredah mora biti pognojena na iati način kakor prej omenjeno. Zelo dobro je v to zemljo nametati črne zemlje, ki se navadno dela pod borovci. Ko ao rastlinice precej pognale in so dovolj motne, se dvignejo s kepami zemlje okoli koreninic vred ter se prvič presadijo, in sicer na raz. dalji 2—5 ena eoa od druge. Kooeo maja ali v prvi polovici junija, ko imajo ras tirnice i—7 listov, ae zopet tzrujejo s kapami zemlje vred ter se konečno presadijo na njivo. Nasadijo se 50 cm druga od druge, a za vsakima dvema vrstama se pusti ozka pot Na en hektar se računa približno 18—24.000 rastlin. Kor ko so se rastline razvile in so postale dovolj jake, jih je treba očistiti vseh nepotrebnih, predvsem šibkih listov. To se ima vršiti dvakrat. Ko začne rastlina pripravljati cvet, se ji odreže gorenji del, tako da ostane samo &—12 listov. Pozneje pa se rastlina še enkrat očisti vseh onih delov, ki poganjajo iz stebla. Ko je stal tobak tako na njivi kakili 90 dni in začnejo postajati listi uveli ter dobe rumekaste madeže in močan duh, je zrel. Sedaj se pobere na niže popisani način ono listje, ki ima služiti kot ovitek smodkam. Ako pa hočemo pridelati dober tobak za pipo, moramo pu- Županstvo občin® Dekani poživlja vse t to občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da predložijo tnkajšne-mu obč. uradu najkasneje do 10. maja i. L družinske liste izstavljene od občinskega (župnijskega) urada one občine, kjer sedaj bivajo. Te lisie rabi županstvo v svrlio sestave seznama občanov, ki zadobtjo italijansko državljanstvo po polnem pravu, 261 Župan : Grižon. lafiFPa iisulap v Trstu registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Utira Mer Udsi da Polzstrias it h, I. OtolDle o»ai&8 iiraollM po 50 10 Trsi, Cgfso Ulit. tm. 25 (nasproti zastavljalnici) □□□ MM \iMm oiieK m moli In dečR@9 površnikov, perila, pletenin in mm. Ha Mno. ča $Ma. fi! j A v najprometnejsi ulici, dvonadstropna z 2 trgovskima Ickalotna, pripravna za ?sako trgovino se proda, za 3,000.000'— jgsL K. Ponudbe pod »Trgovski Ickali« na Anonč* ni zavc-d Drago Ceseljsk in drng, Ljubljana. Scdca ulica štev. 5. 45/8 registrov«na zadruga z omejenim poroštvom, uraduje v svoji lastni hiši ulica Torr&bianca štev. 19, 1. n. Dr. specialist za kožne In spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcloniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša PaternolU (60) Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in staine vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Grsđne ure zn stranke od 9 So 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zapr Št. telef. 25-67. Mne Krone In zlato pla- tennh F J H Trst, PI2Z23 s (prej Barriera) za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. ^arsi9|ski opeka. Za velike množine cene po dogovoru. lAHlELE P1LLIH, Trst, Ccrsnso 25 g j 37 Telefon S 306. vloge, vezane na trimesečno odpoved Po 5V®*/* ako mašajo 20-30.000 Lit. po 6°/# ako znašajo 30-40.000 9 P° 6Y»7« *ko presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja kfanttne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov Ur. Daje posojila > na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradnt ure od 8—13. Tel. št 16-04. TeL št 16-04. Mnrn glasnica L 15,000.000 fiezeroe L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afiiiranl zavod v New-Yorku: Frank Saks« Slad« RENATO LEGI HINZ1 fu Alessandro 36 Trst vta S« Setasttano 39 Trst Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah. Insgriralte v „Edinosti" IzvrSuje vse baittae poste. PREJEMA VLOGE m branim« knjižice in na tektfl rotim ter lih obrestuje po 47*. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, Id jih sporazumno 8 stranko določa od slučaja do slučaja. - Daje v najem varnostne predale (safes) ■ Zavodovi uradi v Trstu:. Via Casta dl Rlsparmio štev. 5 — Via S. N*col6 Stev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.