Kmečka fr$yovlna Postedic® politične napetosti v gospod&rstvu Lansko leto je bilo pod vtiapm političnili dogcdkov. že prikljuCitev Avstrije k Nemčiji je prepreCila normalen. razvoj gospodarakega življenja. Za čaaa atidetske krlze ae je stanje še poBlabšalo. V tem času se je vsa zasebna aktiv»lost ustavila. Po Monakovem je vojna nervozhoat minila, vendar goapodaratvo ni alo v pravi tir. Politične napetosti so izzvale velike gospodarske izgube. Zlate podlage evrapakih držav 3Q bo znianjšale, mednarodna zaraenjava blaga se je skrčila na najmanjSo mero. Oboroževanje ter vojna v španiji in na Kitajakem so neugodno vplivali na zasebno podjetnost. V goapodarski delavnoati je nastal zaatoj, ki ni ostal brez vpliva na našo državo. NaS izvoz je nazadoval, pojavile ao se težave na denarnem trgu. Radi zapletenib. predpisov y nekaterih državah je izvoz zastal kljub ugodnira trgovskim pogodbam. Živine se je prodalo vedno manj, tako da v zadnjem času izvažamo jako malo. Pri Narodni banfei primanjkuje deviz za nabavo surovin, radi Žesav je nastal zastoi tudi v industriji, predvsem v tekstilni. Delavci tehstilnih tovam, ki so prihajali v največji meri iz previška kmečkega- prebivalstva, se vračajo brez dela iz tovara nazaj na rodno grudo, kdor pač v tem času ni postal brezdomec. Ker se torej okrog nas vae nekako nejprijetno in v vojni nervoznostl giblje, bo treba posvetiti več pažnje doniači proizvodnji, domaCi potrošnji, predvaem pa domačini javnirn delom, fcaterih. je v vsakem kraju več kot dovolj. Ves (razpoložljivi damači kapital se naj porabi v »kviru notranjega narodnega gospodarstva, predvaem za krajevna javna dela, kot zboljaanje zemIjišč, napravo ceat ter regulacija rek in potokov. Imamo doma dosti dela pa tudi jela, eamo večje dcmače podjetnoflti pri bogatejših. slojili je treba. Ko bo enkrat to, nam ne bo treba pošiljati našib. ljudL na sezonsko delo, pa, tudi naših pridelkov nani ne bo treba pod ceno po tujem diktatu prodajati. Kupna moč na domačem trgu se bo dvignila in s tem se bo dvignilo tudi blagoatanjc rašega Ijudstva. Gospodarske zaniniivosti Trgovski odnošaji s Slovaško so popolnoma ponehali. Samoatojna Slovaška še ni apoaobna evoja naročila plačevati in zato vsa njena zunanja trgovina stoji. Nekatera slovaška podjetja, ki & doslej trgovala z našimi tvrdkami, se sicer trudijo, da svoje zveze obnovijo, toda denarstvo v novi Slovaaki še ni urejeno pa tudi cene sa predpisujejo po poaebnem odboru siovaake vlade. Zlata Amerika. Iz Evrope stalno pošiljajo zlato v Ameriko. Zlate rezerve Amerike so ae radi tega samo v zadnjem času povečale za 16 milijard dolarjev, tako da Združene države Severne Amerike danea poaedajo 60% vsega zlata, ki je na svetu. JMadžarska pšenica za Balkan. Madžaraka se trudi, da bi v bodoče avojo pšenico prodajala predvsem na Balkan. Poaebno ji je pri srcu Grčija, ki letno uvozi okrog 475 ton pšenice. Doslej je Grčija dobivala pšenico iz Romunije, Ayetralije, Ruaije, Kanade in deloma iz Združenih držav Severne Amerike. Madžari so celo pripravljeni, da pšenico prodajajo pod ceno, aamo da ai oavoje grški trg. Napredek sadjarstva v Hrvagkem Zagorju. Lanskoletna dobra cena sadja je vzpodbudila gospodarje Hrvaškega Zagorja, da v večji meri upoštevajo navodila atrokovnjakov pri oskrbi tn naaaditvi sadovnjakov. Mnogi so ai iz lastnih sredstev napravili nove naaade ter ai oakrbeli skropilna sredatva, pa tudi okrajna načel3tva in banaka uprava gredo kmetom v Hrvaškem Zagorju v tem oziru zelo na roko. Zemljiška zadruga v Virovitici je v lanskem poslovnem. letu imela 110.000 din čistega dobička. Poleg tega poaeduje okrog 400 oralov zemlje, ki je dana na razpolago živinorejski zadrugi za gojitev plemenskih. bikov. Vinarska zadruga v Kolniku pri Križevcih Lma 55 članov, katerih deleži imajo število 991. Delež znaša 100 din. V letu 1938 je zadruga prevzela 61.541 kg grozdja, ki se je plačalo po 2.63 dia kilogram, dočim ae je izven zadruge plačevalo grozdje od vinskih trgovcev v najboljšem primeru po 1.76 din kg\ Iz tega se vidi, v kakšno koriat je zadruga vinogradnikom. Ceae geveje živine VoH. Maribor debeli do 4.50 din, poldebeli do 3.75 dtn, plemenski do 5.25 din kg; Ptuj 4.50 do 5.50 din, Krsko 5—6 din, Dravograd 4—4.50 din, Laško 4—3 din, Krarj 4.50—5.50 din. ¦ BUti. Maribor 3—4 din, Murska Sobota 4. do 4.50 din, slabše vrste pa celo 3 din kg. Krave: debele, molznice in breje v Mariboru 4—5 din, v Ptuju 4 dto, v Murski Soboti 3 din, Krgko 4 din, Kranj 4—4.50 din; za klobasarje: Maribor 2—2.50 din, Ptuj 2.50 din, Muraka Sobota 2 din, Kržko 3 din, Dravograd 2.50 din, Laško 3 din, Ljubljana 2.50- din, Kranj 3.75 din. TeUce. Maribor do 5 din, Ptuj 4.50—5.25 din, Muraka Sobota 4.50 din, Krško 5 din, Dravograd 4 din, Laško 4.75 din, 'Ljubljana 4.50—5 din, Kranj 5.50 din, črnomelj 4.75 din "kg. Teleta. Maribar 5—6 din, Murska Sobota 4.50 do 5.50 din, Krško 6—f difl, Dravograd 6 din, Ljubljana 6—7 din, Kranj 6—7.50 din. Svinje Plemenske. V Mariboru se cene od zadnjega poročila niso apremenile, v Ptuju ao bile po 6.50, v Kranjti pa mladi pujski 7—8 tednov atari. po 150 do 280 din komad. PrSii&rii. Ptuj 6.75—7 dLn, Murska Sobota 8 din, Krško 10 <na, Ljubijana 7.50—8 din, Kranj 7.50—8.50 din kg1 žive vage. Debele svinjc (špeharjl). Ptuj 7.50 din, Murska Sobota 9 din, Krako 10 din, Ljubljana 9 din, Kranj 8.50—9:50 din kg žive vage. Živalski produkti Cene meau ao ne^)remenjene, pa tudi c.ene kožam se niso bistveno spremenile. Neoprana volna je bila v Krškem pa 18 din, v Kranju po 24 din; oprana pa v Krškem po 20 din, v Kranju 34 din kg. Ostali produktl Cena žitu je nespremenjena. Na trgili ae pa prodaja zelenjad in drugo spet po iati ceni kot pred prazniki. Tudi seno je obdržalo prejžnjo ceno, kar je vpliv suhega vremena, ki daje malo upanja na dobro košnjo. Sejmi 24. aprila svinjaki: v Središču, živin&ki in. kra« rnarski: Guštanj, Mozirje, Sv. Jurij na Zdolah, Sv. Jurij prl Celju — 25. aprila svinjski: Ormož; živinski: Ljutcmer, Beltinci, Maribor, Dobova, Vuzenica: tržni dan s svinjamL' Dolnja. Lendava — 26. ajrila svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski ;n kramaraki: Kozje — 27. aprila tržijj dan. s avlnjami: Turnižče — 28. aprila svinjaki: Mniit ¦ -- 29; aprila svinjski: Brežice, Celje, Trbovijo. Odgovor na vprasanje .4.« Z, B. ?. En joh ali en oral, kar je eno in isto, ima 5764,6 kvadi-, jnetrov ali 1600 Jcvadrat; nih sežnjev ali kvadratnih kiafteP. Ena kvadratna klaftra (kvadratni seženj) Ima 3,6 kvadratnih. metrov. En hektar (ha) ima 100 arov, kar znaša 10.000 kvadr. nietrov. En ar ima 100 kvadratnih metrov. Radi tega ima en joh (oral) 57 arov In 64,5 kvadratnih metrov. Torej jc en joh malo ve6 kot pol hektara, kajti hektar ima 100 arov. ,