Vodila k pravi omiki in resuičnemu blagrn. l)a inia slavni, nppozabljivi rajnki Slomšek za pravo omiko našpga slovenskega naroda in še posebno za pravo omiko niladine v šolah največe zasluge, ni nikomur neznano, kteremu je niar za rpsnico in pravico. Kolikor bolj se bonio trudili v šolah, v djanji in resnici po njpgovem napeljevanji ravnati se, — toliko bolj bo prava oraika, živa vpra , keršanska Ijubezen vse objpmala, vse navzpmala, tcr mirno, zadovoljno in srcčno življenje nam in mladini rodila in nas vse k očetu nebeškemu pripeljala. Dobra reč se pa ne da nikoli dosti ponoviti in zaterdili. Ali bi ne bilo torej prav, ko bi zmpd tega, kar je Slomšpk semtertje in zlasti v ,,Drobtinicah" učiteljem, ter za omiko in prid mladine pisal, Ijubi ,,Učiteljski Tovarš" zdaj to, zdaj uno jemal in svojini dragim tovaršeni priporočal? Saj kaj boljšpga in rabnišega in za življenje potrebnišpga ne bomo lahko dobili memo <ega, kar je Slomšek za dobro spoznal in priporočal. Kar je pred 10. — 12. — 15. — 20. leti resnično bilo in veljalo, velja tudi še zdaj. Xaj ima tukaj naj pprvo mesto edpn njpgovih sostavkov, ki je natisnjen v VI. tečaji »Drobtinic" I. 1851. z napisoin: ZakaJ sveta vera v naSih šolah nmlra? Svoje dni so ljudje manj znali, pa so Boga bolj spoznali in častili, kakor zdaj. Zakaj ? Zato ker sedanji kristijani kpršanski nauk le v glavi imajo, v sercu pa ne. Glava je polna vednosti, serce pa čpdnosti prazno. Ako se glava česa svetega nauči, se ima oživiti tudi serce. Je serce nierzlo za božje reči, govori jpzik prazne besede, naj si bojo še tako lepe in svete ; od serca ne pridpjo, k sercu tudi ne gredo. Keršanski nauk, kteri iz glave le do gerla pride, vere ne oživi. Keršanske nauke lahko vsakdo daja, kdor jih zna ; ali učence za božje rpči le tisti obudi, ki ima svoje serce vneto božje ljubezni. Takih mater in očetov pa močno pogrešamo, takih učiteljev premalo iniamo. Hočpš otroke za sveto vero oživiti, moraš tudi ti za sveto vcro goreti; saj se iz ledu ogenj ne ukreše. Hočpš otroke nioliti prav naučiti, se moraš sam odkriti in pokrižati, kadar k molitvi pozvoni. Žpliš otrokom prav dopovedati, koliko in kako naj v cerkvi caste prpsveti zakrament, poklpkni tudi ti in roke povzdigni, kadar v cerkev prideš. Veselo je res poslusati, kako še v naših šolah po keršansko uče; ali žalostno je prepogosto gledati, kako se v veži božji vedejo in obnašajo kakor neznabogi, kakor bi tajili, kar so učili. Otroci raji store, kar učitelje vidijo, kakor patisto, kar slišijo. Besede mičejo, zgledi vlečejo. — ,,Le kdor spolnuje in uči, on bo velik impnovan v nebeskcm kraljestvu". Mat. 5, 19. Kam ste djali Iične jaslice, koje so za božične svetke otroci imeli svoje dni — cpIo Ieto veseli svetih jaslic in pa božjega dettta, kojega podobo so gledali? — Kam so zginile pisanke okrogle, ktpre so otroci takali za veselo veliko nedeljo? Pisanke so še ostale, pa nauki so se pozabili, koje so svoje dni starši, botri in botre, strici in tptke otrokom dajali, kadar so jim pisane pirhe prinesli. — Kam so pesmice mile, koje so pridne pesterne otroke učile od usmiljpaega Jpzusa, od Marije Ijube matere, od desnega angela varha, od rumpnpga solnea, ki sije , od male bibe ki lezp, ktero oče nebeški živi? Oj svete pesmi otroške so potihnile! na mesto njih se le umazane otrokom pojd, ali pa nobenp. Kam so prešle svete pobožne opravila za mlade šolce, koje so imeli svoje dni ob godu svetpga Alojzija, mladenča angeljskpga, svete nedolžnosti zavetnika in priporočnika? Kar učitelji ne poznajo, tudi ne dajo svojim učencem. — Pokaj na sponiia vsel) vernih mprtvili ne peljate otročičev na rajnih razsvitleno pokopalisče, naj bi pokojnini luči prižigali, malih bratov in sesterc gomile prijazno s cvpticanii obsejali, in se privadili v ranih letih za prihodno večnost skprbeti? — Te in take šege keršanske so za otroke katoliške vere dr«go cvetje. Ako cvelja ni, tudi sadii ne bo. Zato med nanii sveta vera umira. Slomšek.