Stev. 225.
r Lnnmanr. r toret, tte e. oktobra (921 posamnn, »w;ika sta 1*3® m Leio LIH.
mmm^
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
i« pol leta
sa celo leto
120
240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno
V Jugoslaviji .... Din 60 r Inozemstvu.... . 80
S tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec

Cene inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 tn Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din 3'— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzeraši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina mm v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi •e ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski m
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserote) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
0 »slovenski fronti«.
Pred dvema tednoma je načelnik naše stranke spregovoril na veličastnem zborovanju SLS v Mariboru besedo o »slovenski fronti« doma in v Belgradu. Izgovorjena jc bila ta širokosežna beseda v času, ko bije slovenski narod neizmerno težek boj za svoj gospodarski in narodni obstoj v državi, katere se je oklenil po prevratu z vso dušo in ki ji prav tako danes z vsem srcem želi napredka, vsestranskega razvoja in notranje ureditve, odgovarjajoče vsem posebnostim vsakega treh narodov naše kraljevine. Jasno j«, da je bila ta beseda podčrtana zato, da bi v skupni fronti naše ljudstvo dobilo še več moči za brambo svojih pravic in pa da bi misel narodne skupnosti, tolikokrat pri nas premalo upoštevana, prodrla vedno globlje v mišljenje zadnjega Slovenca. Kateri klic jc potrebnejši v naših razdrapanih razmerah kot klic k skupnosti in kdo je bolj upravičen izreči ta poziv, kot načelnik najmočnejše slovenske stranke? Nihče pri tem ni mogel misliti, da kliče SLS v svoje vrste one, ki sc ji ne upajo pridružiti radi njenega svetovnega naziranja, še manj, da bi kdo komu usiljeval svoje prepričanje. Bil je klic političnega voditelja, ki spoštuje nasprotnikovo osebo, ki priznava vsakemu, kar ima dobrega, klic Slovenca, ki želi na tej podlagi okrepiti slovensko narodno moč.
Zdi se, da je žalibog ponekod strankarska strast tolika, da ni razumevanja za težo, pod katero ječi naše ljudstvo in da poziv vaditelja Slovencev ni našel pri nekaterih pptrebnega odziva. Nasprotno časopisje jc pač zaznamovalo poziv k »slovenski fronti«, tcfda obenem ga je deloma naravnost, deloma pa med vrstami tudi odbilo. Šli so in tolmačili Koroščevo besedo kot nekak izraz slabosti, da, šli so celo tako daleč, da si je včeraj nekdo v »Narodnem dnevniku« upal namiga-vati, da se naša stranka oziroma njen voditelj »obenem ponuja svojim načelnim nasprotnikom«.
Ker SLS ni imela namena škodovati katerikoli izmed strank, ki slone na svobodomiselnosti, in bi — človek bi vsaj sodil tako — tudi ne mogla tem strankam prepričanih pristašev odtrgati ter je torej tozadevni strah pred skupnim nastopom slovenstva prazen, moramo iskati razlogov, da ni našel poziv odmeva, drugod. Mislimo, da se ne varamo, če sodimo, da je včerajšnji članek »Narod, dnevnika«: »Na Startu« enega izmed razlogov ra odklonitev dobro označil. Tamkaj piše: »Vsa znamenja kažejo, da v prihodnjem pst-letju ni pričakovati revizionističnih poizkusov, po katerih bi utegnila priti SLS s svojim av-tonomizmom na svoj račun.« Avtonomistična misel, ki jo zagovarja SLS, ta, izgleda, je torej še vedno ovira, preko katere ne morejo tisti, ki so leta 1921. zagovarjali nedemokratično centralistično ustavo. Menili smo, da so gospodarske razmere, v katerih živi Slovenija —• ne bomo naštevali znova, kaj trpi naša industrija, kaj tlači naše kmetijstvo, v kako nestalnih razmerah živi naš uradnik — sodili smo, da so narodne in kulturne razmere, v katere prehajamo, marsikomu izven naših vrst odprle oči, toda vse kaže, da tudi pri malih slovenskih strankah še vedno prevladuje centralistično mišljenje. Kakor bi radi, da tudi v nasprotnem taboru najdemo sobojevnikov za okrepitev slovenstva, in kakor nam jc žal, da jih je še vedno nekaj, ki hlastajo po drob-tinah in izgubljajo pri tem izpred oči velike cilje, vendar moramo samozavestno reči, da nas to ne bega, da prav tako kot pred leti vidimo pravično ureditev naše države le v resničnem sporazumu vseh treh narodov in da nas od tega cilja niti najmanj ne more oddaljiti malodušnost v malih slovenskih 6trankah.
Morda ni odveč v takem trenutku ponoviti, kar je naša stranka neprestano poudarjala, da smatramo slovensko avtonomijo kot samoposebi umevno posledico modernega de-mokratizma. Prava demokracija jc le tam, kjer res ljudstvo odločuje in čimbolj neposredno pride ljudstvo do besede, tembolj sc bližamo 'dealorn demokracije. Zato zahtevamo kot demokratična stranka čim širšo avtonomijo občin, okrajev, pokrajin, narodov. Ni to samo naša zahteva! Val demokracije gro preko vse Evrope in temu valu sc tudi ccntrali-itično mišljenje zaostalih nenaprodnih, četudi
svobodomiselnih, strank ne bo moglo ustaviti. Zato naj še enkrat podčrtamo ravno nasproti malodušnim člankom centralistično navdahnjenega slovenskega časopisja, da nas s te poti moderne demokracije ne odvrne nobena stvar.
Še ena ovira, da ne pride do zaželjene slovenske fronte, se jc dala vsaj med črtami razbrati v nasprotnem časopisju. In ta je — saj veste — »klerikalizem«. Za mislečega človeka je razumljivo, da je tako stališče silno malenkostno. Saj si vendar prepričani svobodomiselci ne bodo dali vsiliti drugega svetovnega nazora! Bajke o vatikanski poli-
tiki se pa dajo napisati pač le na Slovenskem. Letos so bile, kakor znano, volitve predsednika nemške republike. Milijone in milijone glasov so oddali socialni demokratje in pristaši svobodomiselne Hallpachove demokratske stranke najizrazitejšemu katoliku dr. Marxu in nič jih ni motilo, da je mož vsak dan pri sv. obhajilu. Velika misel demokratizacije Nemčije, misel o ljudski državi, ta veliki cilj jih je družil v tem velikem boju. V naših malih razmerah, pa se nekateri ne morejo otresti malenkostnega mišljenja niti takrat, ko gre za gospodarski in narodni obstoj slovenskega naroda.	Š.
RADIČEVE ŽELJE. — KAJ BO NAREDIL PAŠIČ? — VLADA NIČ NE DELA.
Belgrad, 5. oktobra. (Izvir.) V političnih krogih se mnogo komentirajo želje Stjepana Radiča, da bi bil sprejet v vlado kot podpredsednik vlade. Zdi sc, da Radič ne nčuna s tem, da je njegova želja v rokah samega Pašiča, in kaj da bo položaj v novem skupščinskem zasedanju prinesel. Glede Pašiča krožijo na odličnih mestih različne verzije, ki so zelo značilne. Govori sc o eventualni odgoditvi Pašičeve vrnitve v Belgrad. Zdi se, da Pašiču ni pogodu Radičeva osebnost, kakor tudi, da mu ne ugajajo Radičeve aspiracije.
Več kot jasno je, da Pašič ne bo dal Radiču nobenega mandata v novem kabinetu, najmanj pa takega, da bi bil Radič njegov namestnik. V slučaju bolezni bi namreč moral Pašič pustiti državne posle in Stjepan Radič bi ga nadomestoval. Z ozirom na to je pričakovati, da bo Pašič vrnitev zavlačeval.
Položaj postaja bolj in bolj kompliciran in
pričakovati je, da bo prišlo do splošnih za-plctljajev v vladi,
Na zunaj zgleda položaj silno mrtev, ker se vlada ogiblje vsakega realnega dela. Tri mesece ne delata niti vlada niti parlament-Smatra se, da je to najboljši znak, da jc potrebno najti rešitev, kako bi se naše politično življenje saniralo. Sanacija sc nujno približuje. Skupščinskih sej ni mogoče odgoditi, ker se mora skupščina po določilih ustave sestati 20. oktobra. Ali bo že takrat prišlo do nesporazuma, je še negotovo, Da pa bo prišlo, je sigurno.
Radič bo pojutrišnjem prišel v Belgrad prosit, da bi bil sprejet v vlado kot podpredsednik. Radič bi se rad rehabilitiral. Gotovo je, da mu nihče ne bo šel na roko.
Radič je brezdvoma v veliki zadregi s svojimi ambicijami.
........ ./skega §W6
EELGRAJSKA OBČINA DOBI 12 MILIJONOV POSOJILA.
EJgrad, 5. oktobra. (Izv.) Danes je bila seja ministrskega sveta. Navzoči so bili trije radikalni ministri in Pavle Radič. Ostali Radičevi ministri so še v Zagrebu. Seja je trajala eno uro. Ninčič je poročal o delu naše
ster Stojadinovič jc predlagal, da da država belgrajski občini posojilo. Predlog je bil načelno sprejet. Posojilo bi znašalo 12 milijonov dinarjev. Odgovarjajoča postavka sc bo sprejela v nov finančni zakon, S tem posojilom bi
delegacije v Društvu narodov. Finančni mini- j občina zboljšala belgrajske ulice.
raimeve za mir mm mm
Pariz, 5. oktobra. (Izv.) Pri odkritju spomenika francoskemu zgodovinarju in velikemu prijatelju Slovanov Ernestu Denisu v Nimesu je imel francoski ministrski predsednik velik političen govor, ki ga lahko smatramo kot uvod v razprave na konferenci v Locarnu.
Painleve je v začetku svojega govora pozdravil zastopnike češkega naroda in češke vlade, ki so se udeležili slavnosti, nato pa je govoril o miru in spravi med narodi. To je temelj francoske politike od velike francoske revolucije dalje. Nikjer pa nista mir in sprava tako potrebna, kakor ob Renu. Sprava med Francijo in Nemčijo je neobhodno potreben temelj za ohranitev evropske civilizacije.
Kljub stoletja trajajočim sporom med obe-
ma narodoma jc Sprava mogoča, če oba naroda, t. j. mase obeh narodov, ki jih še ni okužil imperializem, nezaupanje do drug drugega iztrgata iz svojih src in si začneta verjeti na dano besedo. V tem smislu bo napravila Francija na konferenci v Locarnu prvi korak za vzpostavo pravega miru.
Nočemo pa, da bi bili zaradi sklepa jamstvene pogodbe v skrbeh mali, komaj osvobojeni narodi. Zato smatra Francija posebne pogodbe za jako koristne in potrebne, ki naj jih sklepajo mali narodi med seboj in s svojimi sosedi. Take pogodbe bodo najboljše varstvo za male narode in najtrdnejše jamstvo za njihov obstoj. Francija jih bo pri tem velevažnem delu z vso svojo močjo in z vsem svojim vplivom podpirala.
LEPI USPEHI ŠPANSKIH ČET.
v Maroku.
FRANCOSKO - ŠPANSKI MIROVNI POGOJI.
Madrid, 5. oktobra. (Izv.) Španci so zasedli zaliv pri Alhucemasu. Marokanci so se umaknili v gore. Admiral Magaz, zastopnik Primo di Rivcre v direktoriju, jc izjavil, da so Španci z osvojitvijo tega zaliva dosegli cilj svoje ofenzive in da ni pričakovati v doglednem času večjih vojaških operacij.
V hiši Abd-el-Krima v zavzetem Aidiru so našli žc izgotovljen papirnati denar od Abd-el-Krima nameravane rifanske republike, Španske Čete so v Aidiru vplenile ogromne zaloge vojnega materijala in hrane. Marokanci so izgubili mnogo mrtvih in ranjenih. Španske čete utrjujejo sedaj okolico Aidira. Za guvernerja v Aidiru so postavili Španci Solimana Jatabi, ki je žc pred enim letom od Abd-el-Krima odpadel. V Tctuanu, v Cevti in v Mclili so slavili zavzetje Aidira z velikimi slavnostmi.
Na francoski fronti pričakujejo nadaljevanje ofenzive. Cilj nove francoske ofenzive bo doseči zvezo s španskimi četami na vzhodnem krilu francoske fronte.
Pariz, 5. oktobra. (Izv.) V svojem govoru v Nimesu sc je dotaknil Painleve tudi maroškega vprašanja in je omenil med drugim, da je Francija dogovorno s Španijo ponudila Abd-el-Krimu mir pod sledečimi pogoji:
1.	Izmenjava vojnih ujetnikov;
2.	popolna amnestija, ki naj velja tudi za nazaj do 1. januarja leta 1921;
3.	natančna določitev uprav, avtonomije;
4.	nove meje za ozemlje, na katerem naj velja nova uprava;
5.	določitev števila policijskih čet, ki naj na tem ozemlju vzdržujejo javni red in mir,
6.	priznanje svobodne trgovine na tem ozemlju;
7.	prepoved trgovine z orožjem in muni-cijo, in
8.	določitev ozemlja ob morju, ki bi ga zasedli Španci po podpisu miru.
Te mirovne pogoje ja sporočila francoska vlada Abd-el-Krimu dne 18. julija t. 1. Abd-cI-Krim pa ponudbe ni sprejel in vojna se jc morala vsled tega nadaljevati.
Newyork, 5. oktobra. (Izv.) Senator Bo-ras je izjavil z ozirom na poziv Abd-el-Krima, naj bi nevtralci, zlasti Amerikanci, posredovali med Marokanci in Evropejci, da je jako tragično, da nevtralne države ne morejo posredovati v korist Marokancem, ki niso bili nikdar premagani in ki se bojujejo samo za svojo svobodo in neodvisnost. Oklic dokazuje, da je Abd-el-Krim pravičen mož, ki hoče pravico tudi za svojo domovino. Kljub temu pa naj bi Zcdinjenc države ponudile svojo posredovanje za mir. Čc Francija posredovanje odkloni, bo imela Amerika vsaj mirno zavest, da je storila, kar jc mogla.
Kongres pravnikov v Belgradu je sprejel resolucijo, ki odklanja udeležbo lajikov v sodstvu. Slovenske občine so se leta 1923 izjavile z velikansko večino za ohranitev porote in za poroto se je takrat izjavila tudi SLS kot pred-staviteljica našega naroda. Slovensko društvo »Pravnik« je leta 1922 priredilo več anket o vprašanju porote in prevladalo jc mnenje, da naj se porota obdrži. Ta dejstva so padla mar« sikomu v oči in dobili smo po zaključku pravniškega kongresa več vprašanj, zakaj ni naša javnost na sklepe pravniškega kongresa reagirala, zlasti še, ker je »Jutro« obširno poro-? čalo o referatu mariborskega državnega pravdnika dr. Jančiča, ki je na kongresu nastopi! proti poroti.
Mi smatramo, da danes lo vprašanje ni politično aktualno; za nas velja še vedno stališče, ki ga je naše ljudstvo zavzelo pri gori omenjenem plebiscitu leta 1923. Da ima to stališče tudi odlične zastopnike med našimi pravniki, nam dokazujejo imena gospodov, ki so na kongresu govorili za poroto. To so vse-učiliški profesorji dr. Metod Dolenc, dr. Tasič. Čubinski (Subotica), Živanovič (Beograd), Ve-rona (Zagreb), odlična pravnika Kneževič Branko, Živko Bertič in drugi. Piloti poroti so nasticpili poleg referenta nekateri sodniki in advokati in mariborski državni pravdnik.
Nočemo razmotrivati vprašanja samega, dovolj bo še prilike, da bo SLS tozadevno poudarila in utemeljila stališče slovenskega naroda. Le v obrambo moramo ugotoviti par dejstev, ki jih je — kakor smo informirani — dr. Jančič naslikal, tako da so izzvenele v n<-.; id na slovensko poroto, slovenske porotnike in posebej še napad na SLS. Poročajo nam, da je dr. Jančič o slovenskih porotnikih govoril v takem tonu, da so srbski udeležene) kongresa namigavali Slovencem: »Ta pa dobro mre vari vaše ljudi.«
Slovenski porotniki so že na kongresa dobili sijajno zadoščenje, ko je proti dr. Jam čičevim navedbam nekaterih po njegovem mnenju ponesrečenih sodb porote vstal univ prof. dr. Dolenc is izjavil, da na 2000 slučaji!, lahko dokaže, na kako visokem nivoju stoj) slovenska porota. Poudarjal in navajal je mnenja odličnih znanstvenikov, ki so slovensko poroto visoko ocenili. V očigled taki izjavi enega najodličnejših slovenskih znanstvenikov, ki je žo leta 1906 objavil statistiko o naši poroti, ni treba, da bi mi odgcivarjali dr. dančiču.
Da bi dr. Jančič utemeljil svoj nastop proti poroti, se je poslužtl argumentov, ki njega samega postavljajo v kaj čudno luč. Trdil je, da so plebiscit za poroto leta 1923 organizirali »klerikalci«. Mislil je s tem imenom SLS »Klfrikalno« tajništvo v Mariboru, da je razposlalo kar fonnularje izjave, ki zahteva ohranitev porote in »klerikalni župani da so morali take izjave podpisati. Zato j<J ravno v področju mariborskega okrožnega sodišča plebiscit v tako visokem odstotku izpadel poroti v prid. Vse to da so delali »klerikalci«, ker so hoteli spraviti pred poroto politične in časopisne delikte, Tako nekako je pobijal dr, Jančič veljavo plebiscita leta 1923, in slovensko poroto slikal kot pristno »klerikalno« institucijo, Kako je to utemeljevanje vplivalo na udeležence, ki so prišli poslušat znanstvena predavanja, naj sodi vsak po svojem okusu, Ugotavljamo pa tole: 1. SLS ni nikdar nikogar silila, naj sc izjavi za poroto, priporočala pa je poroto, ker jo po svojem demokratičnem programu mora priporočati. 2. SLS ni mogla imeti namena, da spravi pred poroto Časopisne zadeve, ker je to vprašanje bilo rešeno z usfavo 2 let! poprej. 3. Baš v mariborskem okrožju, v katerem je bil po dr.
Stran &
6D0VEUBO, ttne 0, ofetobm iw»,
Aev. 225.
Jančičevih navajanjih »klerikalni pritisk« najhujši, so se občine izjavile z 59 odstotki proti poroti.
Plebiscit se je izvršil na iniciativo bivšega predsednika višjega deželnega sodišča fCavčnika, ki je v »Slovenskem narodu« 16. 4. 1922 napisal: »Naj torej gospod profesor (Dolenc) na način, ki se zdi njemu primeren poizve tudi za mnenje ljudstva. Tako bo dobil ta svoje stališče v komisiji še drugo najzanesljivejšo cporo. Če ljudstvo res ne zahteva porote, potem nima zmisla boriti se prof pro-tivni struji v komisiji. Če pa se izreče za njo, potem lahko kaže na vox populi v Slovemji, preko katere komisija ne bo mogla preiti na dnevni red.«
Menda je dr. Jančičev referat tudi upli-val na rezultat in resolucijo, ki je bila sprejeta. Če je to res, potem moramio žal ugotoviti, da udeleženci iz ostalih krajev naše države — razen nekaterih specijalistov — ne poznajo naših razmer, ne naše porote in so
glasovali le naj podlagi trenotnega razpoloženja in utiša, ki »o ga dobili med razprava Bal ta glasovanj« je dokazalo, kako opravi« Ceno je profesor Dolenc poudarjal * uvodu svojega referata, Idta, izenačenje naše zakonodaje najbolj ovira nepoznanje vseh zakonov, ki veljajo v naši državi. Opravičena je tedaj želja Slovencev, da si bratje Srbi pridobe vsaj pasivno znanje slovenskega jezika, Kajti nepoznani« in žal tudi zelo majhno zanimanje za slovenski jezik je največji vzrok nepo-znanja zakonov, ki veljajo t Sloveniji in slovenskih pravnih in kulturnih razmer« Slovenski jezik in Slovenija zaslužita toliko večjo pozornost, ker skupno z Dalmacijo tvorita po svojih zgodovinskih razmerah zveze s slovanskima državama Češkoslovaško in Poljsko,
Neprimerno lažje bi bilo tudi zagovarjati slovensko poroto, če bi pravniki iz drugih delov države poznali slovenski jezik, zakone in slovensko literaturo o poroti, ki ima svojo pol-stoletno zgodovino.
Konferenca v Locarnu.
DR. BENEŠ O POMENU KONFERENCE.
Praga, 5. oktobra. (Izv.) Dr. Beneš je o konferenci v Locarnu in o njenem pomenu za češkoslovaško vnanjo politiko izjavil sledeče:
1.	Konferenca ima nalogo pripraviti ugodno razpoloženje za podpis pogodbe med Nemčijo ter Francijo in Belgijo, ki naj vojno med obema skupinama onemogoči.
2.	Pripravi naj vse, kar je potrebno za ustanovitev razsodišča med Nemčijo na eni ter Francijo, Belgijo, Poljsko in Češkoslovaško na drugi strani.
3.	Konferenca naj pripravi vse potrebno za vstop Nemčije v Društvo narodov, da preneha delitev evropskih držav v dve skupini, da bo Nemčija enakovredna z ostalimi velesilami, kar bi politični položaj v Evropi temeljito izpremenilo.
Če se rešitev teh problemov posreči, bo mir v Evropi za dolgo vrsto let zagotovljen.
Za Češko posebej pomeni ugoden potek konference v Locarnu:
1.	Ob Renu bo mir med Francijo in Nemčijo zajamčen. To pomeni konsolidacijo cele Srednje Evrope.
2.	Dosedanje pogodbe s Francijo tn med državami Male antante ostanejo neizpreme-njene in veljajo še naprej.
3.	Razsodišče bo močno moralično obrambno sredstvo za vse, ki se bodo čutili ogrožene.
Nato bo morala Evropa posvetiti vso pozornost velikemu ruskemu problemu. Dokler ne bo omogočeno sodelovanje z Rusijo, evropsko vprašanje ne bo rešeno. Češka republika stremi po čim ožjem prijateljstvu s Poljsko in po prijateljski zvezi z Rusijo,
Češka vlada je prejela formalno povabilo na konferenco v Locarnu od francoske vlade v petek. Najprej se bo razpravljalo o jamstveni pogodbi z Nemčijo, nato pa o razsodišču. Češkoslovaška se bo udeležila vseh razprav. Vse razprave bodo tvorile nedeljivo politično celoto.
Podpisali bodo 6 diplomatskih dokumentov, in sicer pogodbo glede Porenja, štiri raz-sodiščne pogodbe in jamstveno pogodbo za Češko in Poljsko.
Potovanje Čičerina na Poljsko smatra dr. Beneš za velik diplomatski uspeh Poljske, ki bo tudi Češki koristil.
Locarno, 5. oktobra. (Izv.) Za glavnega tajnika konfcrence bo bržkone izvoljen dosedanji glavni tajnik veleposlaniške konference g. Massigli. Sejam bodo predsedovali zastopniki na konferenco povabljenih držav po abe-
cednem redu držav. Če bo ta princip obveljal, bo predsedoval prvi seji nemški kancler dr. Luther.
Locarno, 5. oktobra, (Izv.) Tajnik sovjetskega poslaništva v Parizu, ki je opazoval potek zasedanja Društva narodov v Ženevi iz Evians-les-Bainsa, je odpotoval v Streso — po neki drugi verziji v Pallanzo — da bo od tam zasledoval razvoj pogajanj na konferenci.
Berlin, 5, oktobra. (Izv.) Pri odhodu nemške delegacije iz Berlina je bil dostop na kolodvor vsem tam nezaposlenim osebam strogo prepovedan. Na peron niso sprva pustili niti angleškega poslanika lorda d'Aber-nona. Ta je le s težavo dobil dovoljenje za vstop na peron, da se je poslovil od kanclerja dr. Lutherja. Kot vzrok za tako strogo za-prtijo perona navajajo, da sta dobila kancler dr. Luther in minister dr. Stresemann veliko število grozilnih pisem, v katerih se jima grozi z atentati.
Berlin, 5. oktobra. (Izv.) V Locarnu, maj lem mestecu v Švici, kjer bo zborovala te dni konferenca za sporazum med vsemi državami, se je bil pretekli teden hud boj za stanovanja delegatov. Nemci so pravočasno najeli vse prostore v hotelu »Esplanade«, Francozi so si zagotovili prostore v »Palace«-hotelu. Angleži so prišli prepozno, da bi si bili mogli zasigurati lep razgled s hotela »Esplanade« in so se vselili v Grand-hotcl. Bolj slabo bodo stanovali češki in poljski delegati, ki se morajo zadovoljiti s tem, kar je drugim ostalo. Poljaki in Čehi bodo stanovali večinoma po vilah v okolici Locarna, samo oba ministra dr. Beneš in Skrynski bosta stanovala v Grand-hotelu.
Locarno, 5. okt. (Izv.) Zastopniki na konferenco povabljenih držav so se zbrali danes dopoldne ob 11. uri na prvo sejo. Udeležnike je pozdravil mestni župan z lepim nagovorom. Dopoldanska seja je bila formalnega značaja. Pravo deLot se bo pričela na popoldrnski seji, Včeraj zvečer je imel škof iz Lugana večerno pobožnost, katere so se udeležili vsi delegati. Škof je v krasnem govoru želel konferenci obilo uspeha v interesu miru in evropske civilizacije.
po 20% popust na oblačila pri Drago Schwab - Ljubljana.
¥ažna člčerlnova izjava.
Berlin, 5. oktobra, flzv.) čičerin je izjavil zastopnikom tiskai
»Češkoslovaika drŽava je edina država, koje zastopnik je zastopnik svoje države le de facto, ne pa tudi de jure. To je za vzpo-stavno normalnega razmerja velika ovira in vpliva neugodno zlasti na vzpostavo normalnih trgovskih zvez,
Glede Nemčije je danes še negotovo, kaj bo prinesla konferenca v Locarnu. Tudi ni gotovo, ali bo Nemčija vstopila v Društvo narodov s pridržkom ali pa brez pridržka in kako bodo tolmačili člen 16, versajske mirovne pogodbe. Gotovo je le, da Nemčija ne bo vodila Društva narodov, ampak drugi, ki Društvo narodov tudi danes vodijo. Ost Društva narodov bo vedno naperjena proti Rusiji. Rusija je vedno dobro poučena o vsem, kar razpravljajo v Društvu narodov. Kadar pa bosta Briand in Chamberlain razpravljala o tem ali onem pri zaprtih vratih, nemškega zastopnika gotovo ne bosta pustila blizu. Tudi razsodišča ne bodo mnogo vredna, ker popo.ir>>ma nepristranskega sodnika ni, ampak vsak bo za ali pa proti Rusiji.
V Ameriki pa je razpoloženje za Rusijo vedno ugodnejše, zlasti v gospodarskih kro-
gih. Tudi ameriški listi ne pišejo o R	c
tako strupeno kot nekdaj.«
čičerinovo potovanje.
Moskva, 5. oktobra. (Izv,) »Pravda« piš*. o Čičerimovem potovanju: »Če se bo prijateljstvo med Rusijo in Poljsko utrdilo, bo konee s tako marljivostjo pripravljenega protiboljše-viškega bloka in obroč okoli Moskve bo razbit. Pogled na razpad tega tako lepo zamišljenega bloka od Baltiškega do Črnega morja ni posebno prijeten za one, ki so ga gradili, To je vzrok nervoze.«
Pariz, 5. oktobra (Izv.) V uradnih krogih smatrajo poskuse Rusije za dosego sporazuma s Poljsko za popolnoma resne in dolino zavračajo, misel da gre samo za političen manever sovjetske vlade. Francoska vlada p zdrav-lja zbližanje med Poljsko in Rusijo, ker želi, naj bi se Poljska sporazumela z vsema svojimi sosedi, tako z Rusijo kakor z Nemčijo.
čičerin v Berlinu,
Berlin, 5. oktobra. (Izv.) Čičerin bo ostal v Nemčiji približno tri tedne. Iz Berlina pojde v Wiesbaden ali pa v Nauheim in bo od tam zasledoval potek konference v Locarnu,
Boj za Mosul.
London, 5. oktobra. (Izv.) »Chikago Tribune« poroča iz Carigrada, da se zbira na mosulski meji močna turška armada, ki šteje že 75.000 mož. Tudi utrdbe v Dardanelih popravljajo noč in dan, V turška pristanišča na Črnem morju ne sme noben tujec. Družba »Junker« reorganizira letalstvo. Od vseh strani poročajo o živahnem gibanju turških čet. Nemški strokovnjaki organizirajo izdelavo orožja in municije. Visok turški uradnik je baje izjavil, da Turčija lahko vsak hip zasede Mo-sul z 10.000 možmi in da angleške čete turški moči ne bodo kos.
Pariz, 5. oktobra. (Izv.) Po poročilih iz Angora kažejo vsa znamenja na to, da se pripravlja Turčija prav resno na boj za Mosul. Dževa-paša je določen za vrhovnega poveljnika turških čet. Dvanajst divizij je že zbranih na 150 km dolgi fronti. Iz Rusije so dobili Turki silne množine vojnega materijala. Sovjetska vlada je baje obljubila Turčiji tudi svojo vojaško pomoč pod pogojem, da prepreči Turčija ustanovitev angleškega pomorskega oporišča v Črnem morju.
BOLGARSKI POSLANIK PRI ZUNANJEM MINISTRU.
Belgrad, 5. oktobra. (Izv.) Bolgarski poslanik Vakarevski se je vrnil z odmora v Sloveniji v Belgrad. Danes je obiskal v zunanjem ministrstvu pomočnika Jovo Markoviča in se z njim doljjo časa razgovarjal o vprašanjih, ki so v zvezi s pogajanji naše in bolgarske države o odkupu bolgarskih državnih domen.
Dr. Fr. M.:
Dr' :rmt iz hiše koroškega Slovenca.
Borovelj, dobre četrt ure od njih odd..: i <a, leži južno ob Dravi v Spodnjem Rožu as Kesnik, alti pravilnejše bržkone Vres-nik. K tej vasi spadata tudi dve kmetiji, ki sla prav za prav bliže vasi Goričane, ki se razprostira ob cesti, kii pelje iz Borovelj proti humperškom gradu, kakor pa Resniku samemu. Terasa, ki se na njej nahajata oni dve kmetiji, nosi i me »Na Turčah«. Posestnika se pišeta Turk. Eden izmed njiju, imovitejši in ugledne j ši, je vrli narodnjak Miha Turk.
Od njegove hiše je krasen razgled na Žihpolje, ki leže že severno od Drave na tako-zvanih »Huarah« z znamenito romarsko cerkvi io, odkoder so nekdaj gospodovali nemški grofje nad Spodnjim Rožam.
K »Turkovemu Mihi«, kakor smo navad, imenovali vrlega moža, sem dijak že v počitnicah kaj rad zahajal. V senci pred njegovim stnkovnjaško urejenim čebeljnjakom sva često sedela iu razmotrivala o perečih zadevah koroških Slovencev.
Po plebiscitu mi je nekoč pokazal svoj »arhiv«. V precej debelem zvezku je imel zbrano vse, celo nad 200 let stare listine, tičoče se njegovih prednikov in njegove kmetije. V mrjhn: knjižici, podobni latinski preparadji, jo imel sestavljen poseben »Seznam družinskih in bi Snih listin družine Turk v Resniku št. 18« . < ;. kočo številko, z letnico in vsebino listine; raztm toga skrbno in natančno po listinah, po n inem izročilu in po lastnih spominih spisano »Zgodovino Turkove rodbino«. Na prvih stra-
neh pa si je bil zapisal sledeči »Uvod«, ki je pač vreden, da se ga objavi ob petletnici plebiscita.
Takole se glasi:
»Povod temu, da sem sc namen' t, spisati zgodovino naše rodbine, je v prvi vrsti ta, da bi naši nasledniki vedeli cenili in v časti imeti po svojih prednikih njim zračeno posest, ker je ta vsa po malem ekup spravljena, kakor so pač razmere dopustile. Za nakup potreben denar je ves z rokamii pridelan in 5 rodov ga je držalo vkup ali po možnosti pomnoževalo.
Skozi vseh pet rodov je bila družina, akoravno ne bogata, pa vendar vselej poštena, ugledna in spoštovana. Najsibodi naslednik kdorsibodi, vedno imej pred očrni zapoved: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in Tli dobro pojde na zemlji!« Koliko jih je, kteri so imeli bogate in lepe domove, pa so jih zapravili, koliko pa takih, kteri so imeli veliko denarja in tudi niso skrbeli, da bi pridobili sebi in svojim potomcem lastno streho in je nimajo. Tukaj pa sa tesar kupi od prislužita zemljišče, si postavi z lastno roko in pomočjo soseščine dom, svoj dom. To jo bil Ivan Turk. Franc, moj dragi oče, je bil hrom in je moral hoditi na bergljali; časi eo bili hudi, zaslužita nič; n on je držal vkup, kar je dobil po svojih prednikih, in izročil isto nezmanjšano in brez dolga meni. Ali nam radi tega ne bo naš dom svet lin dragoceni
Posnemajmo torej svoje prednike, bodimo pridni in štedljivi in Bog bo naš trud blagoslovil, kakor je blagoslovil delo naših prodnikov.
Oni pa niiso nam zapustili samo svoje g? doma, zapustili so nam tudi svojo vero in svoj« narodno DrisDričanie. Zonct «i vzemimo za
JUGOSLAVIJA IN RUSIJA.
Berlin, 5. oktobra. (Izv.) Listi poročajo, da se Čičerin v kratkem sestane tudi z jugoslovanskim poslanikom v Berlinu g. Balugclži-čem in da se bo ž njim razgovarjal o vzpostavi normalnega diplomatskega razmerja med obema državama.
ODKRITJE SPOMENIKA ERNESTU DENISU.
Pariz, 5, oktobra (Izv.) Odkritja spomenika znamenitemu zgodovinarju in velikemu prijatelju Slovanov Ernestu Denisu so se ude- I ležili ministrski predsednik Painlevč, ki je '
imel pri tej priliki velik politični govor, potem minister za prosveto de Osusky in veliko število v Parizu živečih Slovanov.
Gradec, 5, oktobra. (Izv.) Iz Leobna se poroča, da bo družba Alpitie 8. oktobra na Erzbergu delo ustavila. S tem bo nad 3000 ljudi prizadetih. Ravnateljstvo družbe poroča, da ima toliko železne rude nakopane, da je ne more vse oddati.
~~D0BRA LETINA V RUSIJI.
Berlin, 5. oktobra (Izv.) čičerin je dal časnikarjem tiskano izjavo, v kateri pravdi, da se rusko poljedelstvo jako dobro razvija. Pridelek 1. 1925-26 bo znašal 97 odstot. pridelka 1. 1913, v katerem je ruska žetev dosegla pred vojno svoj višek.
Vsa politična javnost v Italiji se peča z napovedanimi novimi fašistovskimi upravnimi reformam, ki naj tvorijo takoimenovani »tretji val« fašistovske zakonodaje. Poluradni listi poročajo, da sc med zakonskimi načrti v prvi vrsti pripravlja zakon, s katerim se bo točno opredelila oblast ministrskega predsednika. Ta oblast se bo znatno razširila. Njegova Odgovornost nasproti parlamentu sc omeji na nekaj izjemnih slučajev, drugače pa bo odgo^ voren za svoja dela samo kralju. Parlament bo mogel izreči vladi nezaupanje ali zaupanje lr pod določenimi pogoji.
Drug zakonski načrt se tiče imenovanja županov po vseh občinah, ki ne štejejo nad 5000 prebivalcev; takih občin je med 9148 občinami v Italiji 7366 (med temi večina slovenskih občin!). Prefekti dobe skoraj ceome-jeno oblast nad občinami; občinski odbori Se bodo mogli razpustiti za vsako malenkost. Kdor je član kake subverzivne organizacije, ne more biti izvoljen ne v občinski ne v pokrajinski odbor.
Bltesr*.". i; "O-
zgled očeta Franca. Hodil je po hergljah in bil je tudi že star; ali nikoli ni opustil svojih krščanskih dolžnosti; vsako veliko noč je opravil svojo spoved in v nedeljah, ko ni mogel v cerkev, je opravljal svojo pobožnost doma, posebno ko so se tako lepo slišali zvonovi z Zdh-polj.
In narod! Naš« predniki so bili Slovenci. Ostanimo tudi mi njih nasledniki! Naj pridejo še tako hudi časi, a nobeden iz naše hiše in našega rodu ne zataji svojega naroda. Spomnite se, koliko sem jaz prestal. Obetali so mi nasprotniki razne ugodnosti, čast in marsikaj: rajši sc-m trpel in bil preganjan; gnali so me radi tega od doma in družine orožniki in bil sem interniran v Lltzelhofu pri Špitalu na Zgornjem Koroškem. Dalje, koliko sem pretrpel in kako mi je krvavelo erce po glasovanju, to ste že videli vi moji otroci sami; ostal pa som stanoviten, zato ker nočem izdati sebe, Vas in svojih prednikov. In še nekaj! Varujte tudi svoje poštenje! Pet rodov je bilo na hiši, od teh pa niti eden član ni bil nikoli radi kakega nepoštenega dejanja kaznovan ali tožen, in upam, da tudi ne bo.
To naj bi bil uvod, obenem pa tudi izročilo, ktero Vam zapuščam jaz in moji predniki; Vas pa prosim, da si ga vzamete k srcu in ga izvršujete, kakor smo ga do sili dob mi.
V skušnjavi pa šerife po teh bukvicah in el izročilo pokličite v spomin in jo boste dobro prestali.
.V Resnici dne 24. januarja 1922.
Miha Turk.
Med zadnjimi listinami v »arhivu« je bila plebiscitna legitimacojal
Razstava portretov.
(POPRAVKI IN DOSTAVKI.)
V	mojih čkmkih se jo vrinilo nekaj pomot, ki jih s temi besedami popravljam, vkolikor si jih vsakdo sam ne more. Slovenec, št. 222, (z dne 2. oktobra t. 1.) slika M. 31: v naslovu župnika Saulzina bi bilo mogoče, da je stalo namestil »COMIS.« tam »CONS.« (= consiliarius); črke so namreč odluščene in na platnu samo neznatni drobci, iz katerih se da konbinirati ono in drugo. — Št. 39. Na sliki stoji pogrešilo:: »Verodneter«. — Št. 47. V 4. vrsti naj stoji: »bo Daniel S.«; v 6 vrsti: »pri tem je tudi«. — št. 49, 4. vrsta mora stati: »Steiner« (ne Seiner). — št. 53, v 12. vrsti od spodaj: »Salisb.« (ne »Salibs«); v 9. vrsti: »Gra. vissimas« (nam. Grasisimas); »v 7. vrsti: »Con juxxit« (nam. Conjuxixt). — Št. 76, 2. vrsta: >Wienn« ivam. »Wienu). — Št. 82: »Labac« (nam I abac). — Št. 101, 2. vrsta: »Jiiuer. 1840« (nam Jiiner.) — Št. 108, vrsta 4. in 5.: »Kriehuberjevo predlogo iz 1. 1835« (nam. Kriochuberjevo z 1. 1833 predlogo...) — Št. 127. v 3. vrsti: »33 I. B. T.< (nam. 33 I B.). — št. 139, 2. vrsta: »gouachiraa< (nam. go-uchiran).
Slovenec, št. 223, z dne 3. oktobra t. 1. Sliki št. 185. Škofov priimek bi danes lahko pisali »Kut nar«, dasi se je sam pisal: Kuttner. — Št. 260 Tekonja je bil rojen v V e 1 i č a n i ii pri Ljuto meru (ne v Stari vasi), kakor sem bil pomotomi zapisal.
V	svojih beležkah s<mi so držal samo slil in enega reliefa; vendar dodam tu še nekaj pri pomb k grafičnim portretom.
Št. 280 (P. Paskval Škerbinc) jc spodaj na 1« vi signiran od bakrorezca: »Weinrauch sc.« Kdo j podobo risal, tega ne vemo.
Št. 282. Japeljnov portret ni bakrorez, an pak 1 i t o g r a f i j a.
Št. 283. Thalnitscherjev portret ima, točno r* snet, tale pripis: »Joannes Gregori(us) Thalnitsch' de Thal-perg Carniol(us) Labncensis. aet: suao 4 A* 1700.« Vejicam podobni znaki na mestu zlog v oklepajih so kratice za »us«. Signatura slov >Elias Biick sculpsit Labacj.« V levem vogalu i podobno je grb, na doeni napis nad embletii »Condlt in Aeuum«,
Bnevne novice.
Belgrajski nadškof v Splitu. Belgrajski nadškof 0. Rafael Rodič se je na svojem po-vratku s cetinjskih slavnosti ustavil v Splitu, da si ogleda zgodovinske znamenitosti v mestu in okolici. Nastanil se je v frančiškanskem samostanu kot gost provinciala p. Ante Ciko-jeviča.
Z ljubljanske univerze. Z ukazom ministra za prosveto je postavljen za izrednega profesorja na tehniški fakulteti v Ljubljani g. Viktor Gostiša, rudarski inženir v Sarajevu.
Slovenski kandidat za mestno zbornico v Clevelandu. Kakor poroča elevelandska »Ameriška Domovina« z dne 14. sept. t. 1., so postavili slovenski ameriški državljani v Clevelandu za bodoče volitve v mestno zbornico svojega lastnega kandidata v osebi slovenskega odvetnika John L. Mihelicha. Mihe-lich kandidira v III, okraju, kjer je približno 1600 Slovencev ameriških državljanov. Mihe-lich je bil že kandidat za državno zbornico in kandidat za mestnega sodnika ter je vsakokrat dobil zelo častno število glasov. Odvetnik Mihelich ima dobre zveze s tamkajšnjimi poljskimi, litvanskimi in slovaškim naseljenci kakor tudi z ameriškimi demokratičnimi krogi.
Protestno zborovanje prometnih in administrativnih uradnikov III. kat. dne 2. oktobra L 1. v Ljubljani. Naprošeni smo, da objavimo sledeče: Na protestnem zborovanju navzoči prometniki in administrativni uradniki III. kat so z ogorčenjem protestirali proti krivičnemu in skrajno nazadnjaškemu osnutku nove službene pragmatike, s katerim so v prvi vrsti zgoraj navedeni občutno prizadeti. Sprejeta je bila resolucija, od katere navajamo prvi dve točki, da naša javnost vidi, kako postopa uprava državnih železnic s svojim osebjem. Kar bo po težkem boju z zakonom iz leta 1923. izvojevali, da še več, kar jim je bilo pod staro Avstrijo z zakonom zajamčeno, se jim hoče i novo pragmatiko zopet odvzeti. Resolucija se glasi:
1. Prometni in administrativni uradniki III. kat., zbrani na protestnem zborovanju v Ljubljani v restavraciji Miklič dne 2. oktobra 1925, odločno protestiramo proti nameravani ukinitvi III. kat. uradnikov. Zahtevamo, da se nas v slučaju ukinitve III. kat. uvrsti v II. kat. z manjšo začetno plačo kot je predvidena za uradnike—maturante, in to iz sledečih razlogov: a) z zakonom iz leta 1923. nas je uprava imenovala uradnikom in b) imamo vse iz-pitet ter vršimo isto službo pod istimi pogoji in odgovornostjo kot uradniki II. kat. Iz nave-decjih razlogov bi bilo skrajno krivično, da se nas degradira in potisne nazaj v kategorijo poduradnikov, kakor predvideva osnutek nove službene pragmatike. 2. Zahtevamo, da se prometne uradnike z ozirom na njih naporno in odgovorno prometno službo tudi v bodoče uvrsti med eksekutivno osebje s 25 letno službeno dobo, kar nam je bilo z zakonom iz leta 1923. priznano, z novo pragmatiko se nam pa namerava zopet odvzeti.
Iz Uradnega lista. >Uradni liste ljubljanske in mariborske oblasti z dne 1. okt. 1925 prinaša poleg raznih uradnih objav in razglasov novo >Uredbo o prevozu potnikov in blaga na železnicah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
Prometne zvoze i Dalmacijo. Na progi Zagreb—Split se uvedeta začasno še dva brzo-vlaka dnevno. — Poštno ministrstvo je sklenilo, da zgradi v Splitu novo zgradbo za pošto in brzojav.
Št. 285. Napis nad sliko se glasi: »IN ICONEM / Nobilis celebratifi. gz Viri, Danidis Verbezij.. .< itd.; to je razrešiti v: ... celebrati8imique Viri...«; pogrešek je že v izvirniku (g s kratico, namesto q s kratico).
Št. 287. Napis na ovalnem okvirju slove, ako razrešimo kratice, tako: >.. Freyh(err) .. Lieciiten-berg, (etc. etc.) Einer Liibl(ichen) Landi(scV.nft) ... Haubtmann (etc. etc.).. .c Spodaj v doclikaciji: >... Viennae«. Ako se imenuje pri ostalih bakrorezih grafik, se mora imenovati tudi tu: Matija Greischer.
Št. 289. SchBnlebnov portret je rozal v baker lohann Van Berg; to bi se bilo dalo pristaviti v oklepajih.
Št. 2CO. Na okvirju Hacquetovega portreta stoji: »BELSAZAR HACQUET... itd.«
Št. 291. Na okvirju medaljona: »VALENTIN ZHERNE / Ein... etc.«; za besedo Enzykloped. stoji še »S. 641«.
Št. 291 a. F. H e r r. Portret barona Jos. E r b e r g a ; kamnotisk, podoba do pasu, 3 . profila n. 1., v opravi ccs. komornika, s trakom velikega Križa Leopoldove«a rerla in zvezdo. Signiran spodaj na levi: »I.ith. F. Hcrr S3C-.
st. 291 b. Mik. Stroj. Ivan N e P- H rade c.ky, župan ljubljanski; kamnotisk. Podoba do prs, en tace, malo proti d., v opravi ccs. svetnika. - Pripis pod podobo: »IOHANN NEP. IIRADELKi ' k. k Rath, Biirgermaeister der Provinzial Itnupt-?tadt Laibach / und StUndisch Verordneter der landesfUrstlichen Sttidte & &. I Denkmahl der Verehnmg / nach 25. Jfthriger VVirt.samkeit als Btirgermeister. / am 27. Juni 1815. / die Bttrger I.aibaehs.« Sign. pod podobo nn levi: STROY P1NX.; na desni P1UNZ1IOFER LIT1I.; na sredi: jEDR. BEI J. RAUN.	.
Št. 291 c. Fran Kurz von Goldcnstein. Pe-'er Pavel Glavar. Kamnotisk. Podoba do a=n, y„ profila n. d. Sign. spodaj na levi: »Goz. ' Goldenstein / 1818 /.	. TT
Brez št. I. Adam. Karel grof Herber-Icin, knezoškof ljubljanski. Bakrorez. Podoba i prs, 'A profila n. 1. — Spodaj napis: »CARO. C. ) 1IERBERSTE1N / Trchi. Epis. Labac. / S. R. I. './c Signirana spodaj na desni: I. Adam fe.
V zadnjih dnevih so izmcnili nekaj slik In omnožili razstavo za pet slik, l-f jih katalog.so e popisuje. — To so nastopne/
Nova tovarna tobaka v Nišu. Za zgradbo
nove tobačne tovarne v Nišu je moncpolska uprava dovolila kredit v znesku 13 milijonov dinarjev.
Gostilniški prepir in njegove posledice.
Preteklo nedeljo je bdla v Javornikovj gostilni na Škofljici lovska družba, med katero je sedel tudi lovec Franc Hočevar, posestnik iz Laniš. Družba je pričela politizirati in napadati Hočevarja s »klerikalcem«. Prišlo je tako daleč, da je Hočevar slednjič zapustil družbo in odšel domov. Ze v veži pa so ga dejansko napadli, pretepali celo njegovega psa, in se je Hočevar le s težavo preril skozi vežna vrata na prosto. Tam je nabasal lovsko puško in dejal, da bo streljal, če bo šel kdo za njim in ga napadel. Dobrih 200 metrov od gostilne, pri prehodu čez železniški tir je prihitel za Hočevarjem Ja-vornikov hlapec Janez Jančar. Hočevar se je obrnil in ustrelil v zrak. Ker pa je Jančar le še tekel proti njemu, je Hočevar v samoobrambi ustrelil napadalcu pod noge in ga pri tem ranil v levo nogo. Jančarja so prepeljala v bolnico. — Ne vemo, kako more >Slov. narod« poročati o neki »osveti«.
Samoumor v preiskovalnem zaporu. V petek se je v zaporih okrajnega sodišča v Radovljici obesil neki jetnik, ki je bil v preiskovalnem zaporu.
V zdravilišču Dobrna pri Celju je razpisana restavracija, kavarna in brivnica. Glej Uradni list štev. 91.
Kdor hoče za 5 Din nov šivalni stroj *Singer*, ta naj kupi srečke Kat. prosveinega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami. Cena srečki je samo 5 Din. Loterija obsega 250 krasnih dobitkov v vrednosti 50.000 Din. Dobitki so zelo dragoceni in vemo, da bodo ugajali vsakomur. Glavni dobitek obstoji iz novega, fino politiranega pohištva iz čreSnjevega lesa in sicer: 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 omara, I umivalnik z zrcalom, 1 miza, 4 stoli in 1 podoba, j Vse to bo zadela le ena srečka. Katera, ne ve nikdo, tega ne ve niti notar, ki bo žrebal 8. 12. srečke. Pa tudi drugi dobitki so dragoceni. Pomislite, zofa in 4 stoli, mehki, da se kar udira pod vami — čakajo srečnega lastnika. Vreča 20 kg kave sameva in čaka mogoče ravno vas? 200 1 bi-zeljskega vina in pitan prešič, hentajte, to pa bt bilo za vas! Ravno za božično praznike bi se gostili. Cela bala finega platna, zaboj »Zlatorog« mila, seženj drv, nova trsna škropilnica, kolo (bicikl), fin daljnogled, ura itd., to so dobitki, ki vam privabijo solze v cci, če jih vidite. Saj dobitkov je 2520 in ie gotovo, da se vam nekaj dopade. Samo zamuditi ne ugodne priliket Še danes pišite na »Loterijski odbor Katol. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«, ter priložite tolikokrat po 5 Din, kolikor si želite srečk. Bodite prepričani, da čimveč kupite srečk, tembolj ste sigurni, da zadenete. Vesele božične praznike boste imeli, ko boste zadeli krasne dobitke. Zato potrudite se, dokler je še čas!
Kolesarska (športna) loterija Jugoslovanske Matice. Ponovno obveščamo vse, da je žrebanje te loterije prenešeno in se vrši nepreklicno dne 20. decembra t. 1. Dobitki — dve motorni kolesi in 25 navadnih (moških in ženskih) koles — so razstavljeni v izložbah tvrdke O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. in si jih lahko vsakdo ogleda. Srečke so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji in v vseh ljubljanskih trafikah. Cena, srečki 10 Din.
Za prijatelje gob vesela novica. Marsikdo si je že želel nabaviti praktično knjigo s slikami »Naše gobe«, a mu je bila cena previsoka. Sedaj se je javil plemenit mecen ter naklonil založništvu znatno vsoto pod pogojeni, da se cena knjigi tako zniža, da si jo more nabaviti vsak prijatelj gob in prirode spioh. Vslcd tega je založništvo z današnjim dnem znižalo ceno knjigi »Naše gobe« od 100 do 50 Din. Obenem se je znižala tudi cena obema zložljivima tabelama za šole od 132 na 100 Din. Sedaj pač ne bo več težav, da si sleherna šola r>oleg knjige nabavi tudi obe tabeli za nazorni in prirodopisni pouk. Oboje se naroči pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Naročniki naj se po-žurijo, ker naklada ni več prevelika.
št. 302. Matej Langus. Gospa Julija Moos, kot majhna deklica. O. pl. (meriti nisem mogel). Cela postava, seleča na hlodu ob vrtnih gredah; ozadje: ljublj. okolica.
Št, 306. Christirn Plank. Dama srednje starosti. O. pl. — Podoba do pasa, v beli obleki, en face, v desnici ima pahljačo. Signirana spedaj na levi: Plank p: 845.
Št. 307. Jos. Tominc. Mladenič. O. pl. V črnem kožuhu, pokrivalo iz črne kožuhovine nn glavi. Podoba do prs, SA profila n d. — Signirana spodaj ma levi: -sGiuseppe Tominz (1. r.)«.
Št. 308. Josip Temino. Otrok do prs v oblakih, okeli njega shawl bledotila barve, % profila na 1. O. pl. — Sgn. spodaj na levi: »Giuseppe Tominz (1. r.)«.
Št. S09. Jos. Tominc. Gospod kakih 30 let. O. pl. Podoba do prs, 'A profila n. 1.; črna suknja, bel telovnik, na desni polovici prs vrtnica v gumb-nici.
Zadnje tri številke so Tominčevo delo; dve (307 in 308) sta signiiani, ena pač ne, a je nedvomno umetnina njegove roke. Med temi visi sedaj št. 14S, portret gospž Schrey-pl. Redlwerth, ki je veljala — menda tradicionelno — za Tominčevo delo; kajti katalog je stavil že takoj vnaprej vprašaj k imenu Toniinc. Signirani portreti Tominčevo roke so potrdili to nezaupnosl. Št. 148 ni slab portret, a ne kaže Tominčevih vrlin nikjer, ne. v sigurnosti pojmovanja, ne v oblikovanju, ne v tehniki. Največja je razlika v očeh, na katere polaga Tominc toliko pažnjo; posebno skrb posveča učinku razsvetljave na belo (albuginea) v očesu. Oko na portretu št. 148 je naravnost topo, ako je primerjamo z onimi na Tominčevih slikah. Pri št. 148 so barve nr.suovane precej na debelo in z lahkoto zasledujemo poteze čopiča, dočim nahajamo pri Tomincu povsodi tehnično dovršeni prehod iz temnih v svetle partije, aH narobe (sfumato). Nastavek las pri damskem portretu je kaj šibek in nekam nerodno-neodločon, pri Tomincu pa učinkuje povsodi sigurno in plastično. — Iz tega edi-nMa alučnin se vidi. koliko vrednosti more biti taka razstava za proufavanje umetnosti na naših tleh Želeti bi bilo samo, da si jo ogleda čim največ Slovencev — a odprtih oči, ne samo iz družabnega ampak il umetniške«« zanimanja.
ttantu&ni.
Iz Ljubljane.
Pedagoško predavanje. V sredo, 7. okt., ob 5 pot), v posvetovalnici KTD mesečni sestanek katehetov. Predaval bo dr. J. Demšar o vtisih z internacionalnega kongresa za pedagogiko v Berlinu.
Slov. glasb, društvo »Ljubljana«. Moški zbor se zbira danes točno ob četrt na osmo uro zvečer pred sodno palačo. Vsi polnoštevil-no in točno!
Stavka v ljubljanski kaznilnici. Dodatno k temu poročilu smo izvedeli, da je stavka gladujočih carinskih vjetnikov popolnoma končana. Tudi zadnji najbolj vztrajni stavkar, ki je prenesel več kot šest dni brez jedi in pijače, je končno odnehal. Z ozirom na razna ustmena in pismena sporočila objavljamo še pojasnilo glede policijskega zdravnika gosp. dr. A v r a m o v i č a, ki je popolnoma pojasnil pravi dejanski položaj in ugotovil, da se ni nobenemu jetniku grozilo bodisi to ali ono. Res pa je, da je velika zasluga ravno njegova, da se je cela zadeva tako mirno in brez vsakih nerodnih posledic končala. Zadnjim najbolj trdovratnim stavkarjem je namreč g. doktor le pravilno in točno pojasnil njihov položaj in jih je tudi opozoril tudi na morebitne silno kvarne posledice. In le njegovemu prizadevanju in preudarnemu postopanju se mora priznati zasluga, da se je ta mučna zadeva, kakršne v naših krajih še n'smo poznali, izvršila tako mirnim in lepim potom.
Nevaren strelec. Tudi v Rožni dolini se dogajajo senzacije. Nasproti gostilne pri >Cvd8ku«se je v nedeljo ob 10 dopoldne človek s flobertom v roki postavil na cesto in pričel streljati na vse strani brez ozira pa ljudi, ki so bili v veliki nevarnosti. Posebno je bilo nevarno za otroke katerih je bilo baš v tem času največ na uliici. Besni strelec je zadel neko gospodično tako, da je dobila cd krogle malo prasko na grlu. Streljal je pa celo uro. Ljudje so bili sila vznemirjeni in preplašeni. Niso megli najti nlikogar, ki bi strelcu odvzel orožje. Šele ko mu je pošlo strelivo, je nehal streljati. Z vso zadevo se zdaj peča oblast. Zakaj je do-tičnik streljal, se še ne ve.
Pobegnil je iz sodnih zaporov v justični palači neki Italijan, ki je bil na sumu raznih nerodnosti. Kako se je možu posrečilo uiti, do sedaj še ni pojasnjeno. Našli so vsa vrata jet-nišnice, hodnikov in oken v redu in zaprta, samo celica je bila prazna. Moral je imeti bržkone dobre pomagače, ker drugače si bega skoro ni mogoče razlagati.
Ponočni razgrajači. V nedeljo zjutraj okoli tretje ure se je vračalo domov več zaostalih gostov, ki so se zakasneli ili malo predolgo obsedeli. Da bi bili šli mirno domov, bi ne bilo ničesar. Toda eden izmed teh je potegnil na trgu pred sodno palačo samokres in je začel streljati. Ko je prihitel stražnik, ni mogel več dobiti onega ,ki je streljal, ker se je ta že pravočasno in previdno umaknil. Pač pa je našel v grmovju samokres, v katerem je bilo še pet nabojev, eden pa je bil izstreljen. Čegav je samokres in kdo je streljal, tega še niso ugotovili.
\ Dil? 150'— (§0®
VOLNENO BLAGO (3 m) za ženski plašč ali obleko SUKNO (ŠTOF) (3 metre) za moško obleko DOUBLE - SUKNO (lKm) za moški vrhnji suknjič D O.SLO: francoski velour za ženske plašče, 140 cm, čista volna, vse barve. Fini Din 110.—, finejši Din 150.—, najfinejši Diu 220.—. OSTANKI raznega blaga po polovični ceni. A. POTOKAR - LJUBLJANA poleg trga, pri »Zmajskem mostu«.
Iz štajerske.
Duhovniške spremembe v lavantinski ško fiji. Službo profesorja veronauka na mariborski državni gimnaziji je kot naslednik t dr. Ant. Medveda nastopil te dni g. Alojzij Rez, man, dosedaj stolni kaplan v Mariboru. Na drž. gimnaziji v Murski Soboti je pa nastopil službo profesorja veronauka g Alojzij Pavlič, dosedaj kaplan na Vidmu ob Savli. Oba gospoda sta že dobila dekrete. Na mestu g. Rezmana je imenovan za stolnega kaplana g. Avgust Šparl, do sedaj I. korni vikar v Mariboru. Na njegovo mesto pride g. Franc Hrastelj, dosedaj II. korni vikar v Mariboru. Za II. kornega vikarja jo imenovan g. Radovan Jošt, kaplan v Sv. Martinu pri Slov. Gradcu. Za kaplana v Videm je nastavljen novomašnik g. Alojzij Zalar iz Sv. Križa pri Ljutomeni.
Cesta Lesično—Grohelno. Vprašanje zgradbe ceste Lesično—Grobelno je za kozjanski okraj življenskega pomena. Ni ga skoro okraja v Slovenji, kateri bd bil oddaljen tako od želeanice kakor je kozjanski, tudi obstoječe ceste so od železnice tehnično jako slabo izpeljane. Vsled omenjenega slabega gospodarskega stanja kozjanskega okraja je kozjanski okrajni zastop razmišljal kako pomagati okraju do boljših prometnih cest. Zato se je začelo z zgradbo ceste Lesično—Grobelno že pred desetimi leti. Posebne zasluge za začetek gradbe te ceste imata g. načelnik okrajnega zastopa in g. Vrečko iz Žegra. Razume se, da je z izpeljavo te ceste prišel okrajni zastop v gospodarske težkoče pa je danes to delo skoro ustavljeno. Ker pa je zgradba cesle danes že večjii del gotova, je nujna zadeva kraja, da se dograditev ceste vsaj v enem letu izvrši. Davkoplačevalci okraja itak dovoljujejo, da se smejo doklade za okrajni zastop povišati v toliko, da se že danes lahko začne na račun tega z obširnim delom, ker bo imel okraj pozneje cd tega lepe obresti. Končno pa prosimo gg. poslanca Škoberneta in dr. Hodžarja, da na merodajnih mestih posredujeta v svrho tozadevnega kredita.
Iz Sv. Krištofa pri Laškem. Kakor je »Slovenec« že poročal, je bil tu na 27. sept. izvoljen županom odstavljeni župan g. Sluga. Po volitvah pa so poraženi demokratje izdali proglas, v katerem trdijo, da ta ni sposoben za župana in g. Karo] Bantan ne za obč. blagajnika in to nosijo od obč. odbornika do odbornika v podpis. Poznamo pravičnost in korektnost g. okrajnega glavarja Ptinkave in smo prepričani, da se na take čenče ne bo oziral, še manj pa jih upošteval; pa da bo čimprej pozval obč. starešinstvo v urad, da ga zapriseže in da bo tako po šestih mesecih naši občini zopet naeeloval od ljudstva izvoljeni župan.
Rajhenburg. Poročali smo že o drznem roparskem napadu med Senovcem in Rašta-njem. O roparjih doslej še ni sledu. — Tatvine in vlomi so tam sploh pogosti. Preteklo zimo so neki ljudje vlomili v trgovino Presker in odnesli precej blaga. Nedavno so vlomilci obiskali trgovino Hladin. Pred kratkim pa sta se dva lopova ukradla v trgovino Sotlar na Senovem, a sta bila odgnana.
IZ MARIBORA.
Za našo Koroško. Za veliko manifestacijo zahtev« po naši Koroški, katera se vrši v nedeljo dne 11. t .m. so priprave v polnem teku. Zbirališče naroda je določeno na Trgu svobode, pred realko in po Vrazovi ulici. Začetek zbiranja je ob 8.30, na kar odide točno ob 9 obhod po Maistrovi ulici do kolodvora, po Aleksandrovi cesti skozi Gosposko ulico na Glavni trg. Med potjo pozdravi posebna deputacija prvo-boritelja za Koroško generala Maistra, na

Zbirka slikarjev portretistov na razstavi portreta v Jakopičevem paviljonu je med drugim pomnožena z novim mojstrom portretistom, Jožefom Tomincem. Kakor sta se zlasti odlikovala v prvi polovici 19. stol. v Ljubljani Matevž Langus in Mihael Stroj, tako so je odlično meril na Goriškem Jožef Tominc s svojim umetnostnim delovanjem z mojstri dobe. Njegova dela so razpršena po svetu in le s težkimi gmotnimi žrtvami se je Galeriji posrečilo dobiti za razstavo iz Trstva njegove portrete. Ker za Ljubljano in Kranjsko ni delal, zato so pri nas njegova dela prava zanimivost in redkost. Na veliki razstavi portretr.ega slikarstva Julijske Benečijo leta 1923. v Benetkah, ::o njegova dela zavzemala odlično mesto med mojstrov brni i prve polovice 19. stoletja.
! ni všteto mnogobrojno dopisovanje glede izposoja-! nja iger in garderobe, razne informacije podežel-' skim odrom itd. — Iger je izposodil 451, garde-| robo pa 72 strankam, vse to našim podeželskim i odrom, igre pa tudi na Hrvatsko, Prekmurje, zase-; deno Primorje in Koroško; več iger je odstopil i ludi ameriškim Slovencem. — Nabavil si je 13 novih iger, polGg tega je prepisal in pomnožil veS iger, ki jih -dosedaj ni imel v arhivu, kakor tudi nakupil v založbah. Knjižnica se je pomnožila za kakih 140 izvodov. Ker je veliko pomanjkanje božičnih iger, si jo nekaj teh iz inozemstva naročil in jih ima sedaj v prevajanju ter jih bodo podeželski odri lahko že letos uprizorili.
fecni

v
se jo vršil v nedeljo dno 20. septemi rr. i; - J ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih. Občnega zbora se jo udeležil kot zastopnik Prosvetne zveze g. prof. dr.*Sulnik, dalje g. prof. Gruden in 30 članov. Go-sped predsednik je otvoril točno ob 10. uri občni zbor ,pozdravil navzoče zastopnike ter ostale člane in članice in orisal na kratko pomen občnega
Iz tajniškega poročita je posnet!, da šteje Ljudski oder 36 članov, 10 članic, 12 kandidatov in 6 kandidatinj, skupaj 04 oseb. Odborovih sej se je vršilo 10 in dva čiar.ska sestanka. Iger jo Ljudski oder uprizoril 17. Ker nima dvorana in oder primerne kurjave, jc. moral radi nastalega mraza s predstavami prekiniti dva meseca (januar in februar). Med tem časom se je vršila dramatična šolo. katero je obiskovalo 25 oseb. Predavala sta gg. Pengov in stare. — Med poletnim premorom je gostoval Ljudski oder v Mostah, na Bledu m v Pj . m-dvoru na Gorenjskem. Kazun tega so pomejali v prostem času člani J.iudskecra odra pri dvnmatskih ud -ekih v Mostah. Rokr.Mdsom demu in drugod. — Važnih dopisov io rešil nad 200. t,a« seveda
Blagajnik poroča, da je imel Ljudski oder v pretekli sezoni 67.966 Din 64 p dohodkov, stroškov pa 63.431 Din, preostanka je torej 4535 Din 64 p, ki pa ne bo zadostoval za ie naročena naročila knjižnice in garderobe. — G. predsednik je poročal, da Ljudski oder ni spremenil žc lani začrtanih smernic svojega dela tudi za letošnje leto. Ostal je zvest programu, ki si ga je postavil. V Ljubljani sami ima za svoje delovanje zmerom težke prilike; nekaj je temu kriva gmotna kriza med občinstvom, ki mu je bil svojčas namenjen, nekaj dvorana, ki je v najhujšem mrazu t. j. v najboljšem času neuporabljiva, dalje je mnogo občinstva odtujil odru kino; zaradi tega postaja Ljudski oder vedno bolj centrala za podeželske odre, katerim preskrbuje igre in garderobo. In res je letos pve-skrbel našim odrom več iger, nego so jih vsa slo. venska založništva skupaj, tako, da imajo društva po potrebi prav bogato izbero. Nabavil je iz lite. rature drugih narodov mnogo tiskanih originalov in iz teh priredil za slovenske razmere 13 iger ter si nabavil eno izvirno slovensko. Težava pri nabavi jo pač ta, da nima zadostnih sredstev, da bi mogel sploh plačevati slovenske originale, tudi je i prireditev iz tujih tekstov zelo naporno delo, ki go Ljudski oder ne more po zaslugi plačati. Sklad za | nabavo iger jo tako neznaten, da pri nabavi niti v ' poštev ne pride, založništva pa odklanjajo radi I knjigotrške krize založbo. Tako so naša društva navezana res samo na Ljudski oder. Posamezni člani ' Ljudskega odra vrte v tem oziru požrtvovalno in ' nesebično poverjeno jim nalogo. Ne trdim, da bi I bila vsaka igra za vsak oder, toda kakor že rečeno, I izbera ie iako velika, da more vsak oder najti zase
Glavnem trgu pozdravi zborovale« v imenu občine g. župan. Nastopijo razni govorniki v imenu političnih stranic, kakor tudi v imenu Matice. Vsa pevska društva pri tem sodelujejo. Natančnejši program se posebej objavi, kjer bo tudi natančno določeno, kje se imajo posamezna društva zbirati. Opozarjamo narodno občinstvo na prireditve, ki se vrše v petek in soboto dne 9. in 10. t. m. in sicer je v petek Koroški dan, ki ga priredi Prosvetna zveza, v soboto pa akademija v Narodnem domu. Na akademiji govori g. prof. dr. Kovačdč sodelujejo razna pevska društva in Dramatično društvo Narodnjaki, naj bodo ti dnevi posvečeni izkjučeno tej naši narodni zahtevi, naj se v teh dnevih poležejo politične strasti; bodimo in pokažimo, da smo v tem vprašanju vsi složni in edini! Manifestacija mora biti kar najimpo-zantnejša. Na ne bode nikjer mlaoneža, vsi na plan! Mladina, naš up in naša prihodnost, zavedaj se našega nadionalnega ponosa in naše narodne časti! — Jugoslov. Matica.
Mandat je odložil občinski svetnik SLS g. Pavel Zivortnik v Mariboru. Na njegovo mesto pride strojevdja drž. železnic g. Ivan Maher (SLS).
Mariborska lovska družba je ustrelila dne 4 oktobra na lovišču pri Sv. Marjeti 61 zajcev in 1 srno, ki pa je imela samo 3 noge (ena ji je bila že prej odstreljena).
Sprememba v trgovini. Špecerijsko trgovino v spodnjih prostorih Terezijnega dvora v Mariboru ob državnem mostu je od g. Alojzija Znidariča .prevzel g. Ferdo Ursar.
Škandal pri Gotzu. Od sobote na nedeljo je mariborski športni klub »Merkur« priredil jesensko zabavo pri Gotzu. Orjuna se je smatrala za poklicano, da je v poznih nočnih urah prišla v dvorano protestirat. — Kazen nekaj bleeiranih glav ni bilo hujše nesreče. Dogodek ne bo imel večje politične važnosti.
IZ CELJA
Krekova mladina v Celju uprizori v nedeljo, dne 11. oktobra točno ob 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Celju otvoritveno predstavo »Deborah«, narodno igro v 4 dejanjih in 3 spremembah. Dejanje se vrši 1. 1780. v času preganjanja Judov iz naših krajev. Ker je igra po svoji vsebini zelo zanimiva, zato vljudno vabljeni vsi prijatelji naše mladine.
Uradni dan ljubljanske carinarnice aa trgovino, obrt in industrijo v Celju: Gremij trgovcev v Celju opozarja zainteresirane kroge, da uraduje referent ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo, za Celje in okolico, dne 6. oktobra t. 1. in sicer v poslopju Javno skladišče in prevozne družbe (carinarnice) od osme do dvanajste ure. Opozarjajo se osobito gospodarski krogli na to velevažno inštitucijo, kjer prejmete razna pojasnila, tako v pogledu davkov v novem dvanajstinskem zakonu, o novem prometnem tarifu, ki je sedaj stopil v veljavo o predstoječi trgovinski pogodbi s Čehoslovaško republiko etc.
IZ PTUJA.
Pogreb umrlega zdravnika dr. Metzlerja Andelberga se je vršil v petek ob pol 4 pop. s Florijanskega trga na mestno pokopališče. Udeležba je bila i a ko velika. Opazili smo župana dr. Senčarja, dr. Fermevca, dr. Fich-tenaua in druge občinske odbornike, polno-števdlno so se udeležili pogreba njegovi stanovski tvariši, ptujski zdravniki. Veliko število vencev s slovenskimi in nemškimi napisi je v vozu sledilo krsti. Izkazali so mu zadnjo čast menda vsi njegovi pacijentje. MalokateTO oko je bilo suho, ko so padale zemeljske grude na truplo velikega človekoljuba. N. v m. p.!
Poroka. V Mariboru sta bila poročena gdč. Heli Pokorny, hčerka ledcarnarja Pokor-nyja v Zagorju ob Savi, ki je dolgo let služboval v ptujskih lekarnah, in g. tinžener Leon Scheichebauer, sin umrlega ptujskega ključavničarskega mojstra Soheichenauerja.
Umrla je gospa Ivana Kozoderc, soproga ptujskega postrežčka in prodajalca časopisov. Pogreb se je vršil dne 2. t ni. iz ptujske bolnišnice na mestno pokopališče.
čitalnica podolicirjev 4 pontonirskega bataljona je priredila dne 3. oktobra v prostorih Društvenega doma vinsko trgatev z nastopom župana v spremstvu vinfičarjev to drugimi točkami. Veselica je dobro uspela.
IZ TRBOVELJ.
Podružnica Jugoslovanske Matice priredi na 11. oktobra t. 1. žalno manifestacijo v spomin za nas neugodnega izida plebiscita na Koroškem. Zveza slovensMh vojakov iz svetovne vojne položi pri lipi osvobojenja pred cerkvijo venec. Sv. maša se bo eelebrirala ob pol 11 v župni cerkvi. Sprevod bo spremljala rudniška godba. Pred cerkvijo bodo pred sv. mašo in po nji govori, petje itd. Razhod vsak pri svojem društvenem domu.
Šolske sv. maše. Na splošno željo staršev šoloobveznih otrok so se uvedle redne šolske sv. maše ob nedeljah in praznikih ob pol 10. Učiteljstvo se je izreklo, da radevolje prevzame nadzorstvo nad otroci pri šolskih mašah. Bravo!
t Rudolf Govejlek. Zemeljske ostanke v mesecu majniku umrlega zvestega našega pristaša in Orla, poduradnika Govejška Rudolfa, bodo v četrtek iz Brežic, kjer je umrl v bolnici, prepeljali v Trbovlje. Naša društva mu napravijo časten sprevod. Pokop bo ob 5 popoldne.
Pričetek šolskega pouka pri Sv. Katarini.
Jutri se prične šolski pouk na tej šoli, kar je bil že res skrajni čas. Za učiteljice so imenovane gdč. Slapšakove, hčere učitelja-mučenika g. Slapšaka.
Režim. Gospodu upravitelju Lebarju na Hrastniški ljudski šoli, so vzeli glasovalno pravico pni krajnem šolskem svetu in so jo dali tamkajšnji upraviteljici na dekliški šoli gdč. Lunder. Ker ima zakonito glasovalno pravico v krajni šolski svet samo upravitelj deške šole, se je g. Lebar pritožil, a se mu je dala pravica glasovanja šele na tretjo pritožbo.
Umrl je 1.1, m. v ljubljanski deželni bolnici zidarski preddelavec Butolen Ivan na posledicah težkih telesnih poškodb, ki jih je za-dobil pri padcu iz II. nadstropja nove rudniško stanovanjske hiše na Tereziji.
Ne odbijajte gostov! Več ljudi se nam je že pritožilo, da manjka v nekaterih gostilnah in javnih lokalih »Slovenec«. Ker gre tu za to, da se gostje ne odganjajo na ta način je v korist vseh prizadetih, da si Slovenca naročijo.
Trboveljski dramatični odsek gostuje v Hrastniku in priredi v Logarjevi dvorani, v nedeljo dne 11. t. m. igro »Krivotprisežnik«. Začetek ob pol 4 popoldne. Vstopnina običajna. — Igra sama po sebi je jako zanimiva in ker jo igrajo samo dobro izurjene moči, vabimo Hrastničane, da dvorano do zadnjega kotička napolnijo. Dobiček je namenjen za novi Društveni dom, torej naj po mogočnosti vsak seže v žep, kolikor mogoče globoko.
udeM Srajce za gospode K
pisane, temne in svetle v cenah Din 40-—, 45'—, 50-—, 55'—; cefir, boljše z ovratnikom v cenah Din 60.—, 65-—, 70-—; modne z 2 ovratnikoma v cenah Din 75-—, 95"—, 105— 125-—; bele šiion Din 80-—, najfinejši Sifon Din 90—; spodnje hlače bele in barvaste Din 26-—, 32-—, 40—; spodnje hlače iz platna in gradla Din 45-—, 55-—, 60-—, 68'—.
r. ln l. GoriCar. LJubžiafia. Sv. Pežra c. 29.
Nevaren vlomilec prijei Od sobote na
nedeljo je hotel vlomiti v Trainikovo mesnico brezposelni rudar Jane. Z drogom je začel iz-dirati mrežo na oknu vzadaj mesnice. Pri tem sta ga zasačila lastnik mesnice g. Tratnik in njegov pomčonik. Da je prišel pravima v roke, je zvedel vlomilec na lastni ko H, in 'ia nameček sta ga tirala v občinski zapor. — Po stopinjah vlomilca pri dimniku je orožništvo spoznalo, da ima Jane na vesti tudi ta vlom kakor tudi poskuSeni vlom pri farni cerkvi, kjer ga je pregnal nočni čuvaj.
Beležke.
Dalmatinska duhovščina za HPS. Splitski »Jadran« poroča, da se dalmatinska duhovščina na svojih sestankih povsodi odločno izreka za hrv. ljudsko stranko kot edino politično organizacijo, ki iskreno in dosledno zastopa dn brani katoliško stvar in prave ljudske interese. Glede hrvatskega katoliškega dnevnika zastopa duhovščina stališče, da bi moral biti dnevnik glasilo HPS alt pa o: jo moral vsaj odločno podpirati.
Davidovič za objavo sporazuma. Na shodu svoje stranke v Skoplju je rekel Davidovič med drugim tudi sledeče: >Vi ste prvi sprejeli idejo in politiko sporazuma. Za to politiko je glasovalo 250.000 volivcev. Zaradi naše politike sporazuma so nas pa imenovali izdajalce! Za nekaj malo dni pa so oni sami sprejeli sporazum, kakor da bi se bili oni borili za sporazum! Na nekem zborovanju je meseca februarja rekel Pašič: Kdor podpira Radiča in njegovo izdajalsko politiko, je izdajalec!« — Davidovič je nadaljeval: >Zakaj se besedilo radičevsko-radikalskega sporazuma ne objavi, da bi videli, kaj je na njem dobrega? Ker se ne objavi, smemo domnevati, da je v njem nekaj, kar ni dobrega. Mi vidimo po sporazumu samo izpremenjene vloge: Tistega ,ki je včeraj tepel, danes te-po drugi. Zato je treba sporazum objaviti, kajti kar je prav, je koristno.« — Davidovič bo pa težko dočakal objave sporazuma.
Razne vesti,
š?edi se zanimajo za Dalmacijo. V Split
je dospel švedski konzul Artur Hultgvist, dz prouči tamkajšnje gospodarske razmere in najde zvezo z gospodarskimi krogi. Švedski kapitalisti so pripravljeni, da investirajo denar v Dalmaciji.
Velika družba ponarejevalcev kolkov pod ključem. Koncem meseca julija je zvedela zagrebška policija, da bo neki Mita prinesel iz Budimpešte v Zagreb veliko količino kolkov po 250 dinarjev. Policija je strogo pazila na vse tujce, a Mite ni mogla izslediti. Sredi meseca septembra is policija bila zopet obveščena, da se nahaja Mita v Zagrebu in da bo prodajal ponarejene koleke v gostilni »Zvonimir« v Petrinjski ulici. Policija je res še istega dne našla v omenjeni gostilni zagonetnega Mito in je dognala, da se piše Mita Kubat iz Marin-kovcev pri Livnu v Bosni. Ko je policija preiskala njegovo prtljago, ie našla v nekem kov-čegu 157 pol izvrstno ponarejenih kolkov po 250 dinarjev, na vsaki poli 501 Kolki so bili torej »vredni« okoli 2 milijona dinarjev. Nadaljna preiskava je dognala, da je delal Kubat skupaj z nekim Josipom Ofenbeckerjem, s ka terim se je bil pred leti seznanil v Budimpešti in z nekim Davidom Baruchom, Iti ga pa še niso mogli prijeti. Kuhata in Ofenbeckerja je obdržala policija v zaporu, Barucha pa še iščejo.
Stanovanja v Zagrebu. V Zagrebu so sezidali to leto 429 novih stanovanj. Izmed teh jih ima po 1 soba in kuhinjo 143, po 2 sobi
173, po tri sobe 75, po štiri sobe 28, po 5 sob 4 in po 6 sob eno stanovanje. Najbolj zidajo stanovanja z dvema sobama. Mestna občina je sezidala 58 stanovanj po 2 soba in 40 stanovanj brez kuhinje, ampak s štedilnikom v sobi. Ta stanovanja so pripravljena za delo Ji ranče.
1
Cerkveni vestnik.
Katehelski sestanki za Gorenjsko so vsaka prvo sredo v mesecu v Kranju v knjižnici Ljudskega doma. Začetek vselej ob 14. uri Jutri torej na svidenje!
Kongregacija ta gospode pri sv. Joiefu ima jutri v sredo ob pol 8 zvečer svoj prvi sestanek v kapeli. — Polnoštevilno.
Učiteljski vestnik.
Ljubljanska okoliška podružnica »Slomškova zveze« bo imela svoje zborovanje v nedeljo dopoldne ob 10. uri v Jugoslovanski tiskarni Ob tej priliki bo predaval tovariš F. Lužar o razvoju slovenskega jezika. Na zborovanje so vabljeni tudi člani mestne podružnice. K točni in polni udeležbi vabi odbor.
Dijaški vestnik. ~
»Danica* v Zagrebu vabi vse dosedanje ia nove člane, da se zbirajo vsak dan od 12,—14. ura v društvenem lokalu, Palmatičeva ul. 32. Istotam se dobijo informacije glede vpisa, ki traja na vseb fakultetah do 9. t. m., in tudi druga navodila.
Naznanila.
Jugoslovansko društvo za proučavanje angl» ikega jezika v Ljubljani naznanja, da je pričelo j rednim delovanjem ter prosi vse interesente, da se radi ur ali konverzacije zglase pri tajnici g, F. S. Copeland.
Učni tečaji. Trg. društva Merkur se otvorijo okoli 15. oktobra. Prijave sprejema društvena pisarna (Gradišče 17-1.) od 6. do 7. ure zvečer do najkasneje 8. oktobra. Odbor.
Predavanje o češkem slikarju Vojteehu naisu. Jugoslovensko Češkoslovaška Liga v Ljub ljani priredi v sredo dne 7. oktobra ob 7. uri zve čer v univerzitetni dvorani predavanje s skioptičnimi slikami o češkem slikarju Vojteehu Hynaisu Govori dr. Mesesnel. Vstopnine ni. Umetnost lju-beče občinstvo je vabljeno, da se udeleži te prt reditve, s katero proslavi Jugoslovensko Češkoslci vaška Liga spomin pred kratkim umrlega češkega
. aiiister, ki noče odlikovanj. Rasmus B. Anderson, profesor na univerzi v Wisconsinu in bivši danski minister. Zavrnil je red sv. Olafe, ki mu ga je podelil kralj Harkon. Ze leta 1899. ni hotel sprejeti visokega odlikovanja ki mu ga je hetel podeliti kralj Kristijan.
kaj primernega. Kar najbolj pogrešamo, je dobra in primerna slovenska ljudska veseloigra. Dovoljujem si pripomniti, da opažam, da naši odri ua deželi še ne upoštevajo vsega dela in vseh težav, s katerimi se ima boriti Ljudski oder, toda počasi, upamo, da bo tudi to spoznanje prodrlo v vseh naših organizacijah.
Letošnje predstave Ljudskega odra so bile v splošnem zadovoljive, ne rečem, da ne bi mogla biti katera boljša, toda če upoštevamo, da igrajo člani, ki so čez dan zaposleni po svojih poklicih in si trgajo pičlo odmerjeni čas za igranje, potem moramo šele oceniti njihovo vnemo in prizadevanje. _ Ljudski oder je imel med zimskim nepro-stovolnjih odmorom pettedenski tečaj za maskira-nje in mimiko za ljubljanske člane^ in enodnevni tečaj za maskiranje za podeželske režiserje; oba tečaja sta se končala s prav lepim uspehom. — Z letošnjimi gostovanji Ljudski oder ni prav zadovoljen, predvsem ni pričakoval, da bo neko naše društvo korporativno zapustilo na dan gostovanja kraj ter odšlo na izlet v okolico.
I.judski oder beleži v letošnjem letu petdesetletnico rojstva g. Kramaršiča. enega svojih naj-marl jivejših članov, ki jo je praznoval v ožjem kropu prijateljev. Tudi današnji občni zbor mu izreka najprisrčnejše častitke, saj na njegovih ramah sloni vse ekspeditivno delo in ves stik s podeželskimi n,iri. _ z veseljem moram končno ugotoviti, da je bilo notranje življenje v igralskem zboru čim naj-prisrčnejše in tovariško, zakar se vsem članom prav prisrčno zahvaljujem, kakor se zahvaljujem tovarišem gg. odbornikom za njihovo vsestransko in požrtvovalno pomoč, posebno pa še g. blagajniku. — Pripomniti mi je, da je tudi letos Ljudski , ■ ,• izkušal pomagati tovarišem v težkih prilikah bodisi z nasvetom bodisi z dejanji, ako so se ra-teldi za pomoč.
G. prof. dr. Sušnik pozdravlja v Lmenu Prosvetne zveze občni zbor, častita k velikemu napredku in delu, ki ga vrši Ljudski oder, posebno ga vedeli, ko vidi to lepo tovariško sodelovanje vseh i! mov. V imenu Prosvetne zveze prosi, naj Ljudski (Kirr kljub vsem težkočam še nadalje vr.traja pn svojem prizadevanju.
(i ;, revizorja poročata, da sta pregledala vse poslovne, zlasti pa blagajniške knjige, račune itd. ter naila vse .v najlepšem redu; izrekel se je od-
boru absolutorij s pohvalo, blagajniku in vodji pisarne pa pohvalno priznanje.
Sledila je volitev odbora, ki se je pozneje konstituiral takole: predsednik Velikonja, podpredsednik Poženel, blagajnik in vodja pisarne Kra-maršič, namestnik Vrančič, tajnik Marolt, namestnik Gajeta, gospodar Novak, namestnik Nagode; odborniški namestniki: Lindič in Erjavec; revizorji Pengov in Stare. — Občni zbor je nadalje sprejel različne predloge glede, članstva, podal smernice za čim intenzivnejše delo v prihodnji sezoni ter odločil, naj se vsa vprašanja pretresajo podrobneje na prijateljskih sestankih.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Torek 6. okt.: Zaprto.
Sreda 7. okt.: »Periferija«. Premijera. Izven. Četrtek 8. okt.: »Pegica mojega srca«, komedija. — Red E.
Petek 9. okt.: Zaprto. (Generalka.) Sobota 10. okt.: »Zimska pravljica«, premijera. — Izven.
Nedelja 11. okt.: »Periferija«, drama. — Izven. Pondeljek 12. okt.: »Zimska pravljica.« — Red A.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Torek 6. okt.: »Mrtve oči«. Red C. Sreda 7. okt.: Zaprto. Četrtek 8. okt. »Manon«. Red D. Petek 9. okt.: »Aida«. Red F. Sobota 10. okt.: Zaprto. Nedelja 11. okt.: »Manon.« Izven. Pondeljek 12. okt.: Zaprto.
Prva repriia opere »Mrtve oči<, katera opera
je pri primijeri dn<vgln tako izredno lep uspeh se \rši danes v torek dne 6. oktobra ln sicer za red C. Gledališke obiskovalce pa vljudno obveščamo, da je poleg že oddanih abonentskih sedežev še doveli sedežev, in lož vaeh vrst na razpolago pri
dnevni oduosno večerni blagajni. Zasedba ie opere je ista kakor pri primijeri.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi abonente, da vplačajo 2. obrok gledališkega abonmaja najkasneje do 10. oktobra pri gledališki blagajni v dramskem poslopju in sicer od 9.—1. in od 3.-5. popoldne.
Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo v sredo, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer. Vprizori se Fr. Langerja drama v petnajstih slikali »Periferija«. Avtor Langer je sodobni češki dramatik in pri nas že vpeljan ter dobro znan po svoji komediji, igrani v predlanski sezoni, »Kameli skozi uho šivanke*. Nasjov njegove nove drame »Periferija« pomeni okoliš praškega mesta, iz katerega so nabrani junaki z glavno junakinjo vred, predmestno lahkoživko Anči, ki živi od čarov svojega lepega, mladega telesa. Njen pravi fant je krotki in zali natakarček in plesalec Franci, čegar duša je pre-poštena, da bi mogla najti ravnovesja potem, ko je storil v nagli jezi ljubosumja grdo barabijo. Tako naraste in nastaja sredi pisane in vesele predmestne družbe drama, ki konča z Aničlno smrtjo, a za Francija z ječo. Celo delo je sestavljeno iz 15 bujnih in mestoma drastično karakterističnih slik, ki nas seznanjajo z premnogimi tipičnimi zastopniki predmestja. Olavno žensko vlogo, Anči, igra g. Nablocka, glavno moško, Francija, g. Rogoz. Francijeva prijatelja Barboro in Tonija nam predstavljata g. Cesar in Plut, sodnika g. Kralj, gospo, katere moža je Franci ubil, g. Wintrova, njeno služkinjo gna. Ježkova, ravnatelja bara g. Povhe itd. Dramo je izrežiral in izseeniral g. Šest. Deloma nove inecenacije je izgotovil g. Skuršnjr Pri slikah v baru sodeluje primerna godba-
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja dne 11. oktobra 1925 ob pol osmih zvečer: POZNA POMLAD. Ljudski igrokaz v petih dejanjih. (Noviteta. Prvič na odru.)_
Kupujte srečke Dij. podu. društva v Ljubljani!
jige m revije.
Znižana cena. Naše gobe. Navodilo za spoznanje užitnih in strupenih gob s 75 barvnimi tabelami. Sestavil A. Beg, slike izvršil D. Humek; Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vezani knjigi Din 50. Nad sto raznih vrst najboljših užitnih gob raste pri nas, pa poznamo jih prav mala Kvečjemu navadni goban (jurček), mavrahe in pa manj vredno lisičko in medvedjo tačko. Najboljših gob, kakor raznih kukmatov itd. si pa nihče ne upa pobrati. Na milijone najboljših gob vzame na ta način konec v naših gozdih. Ta knjiga te po-vede v vso skrivnost nabiranja in izbire gob. Ob-setra nad 70 raznih vrst v besedi in podobi. Ce knjigo pozorno čitaš in si na slikali, ki so v naravnih barvah krasno izvršene, ogledaš razliko med neužitnimi in užitnimi gobami, se ne moreš zmotiti, ker te knjiga na vse točno opozori, da si v izbiri veren. Da pride ta krasna knjiga med ljudstvo, ji je založništvo znižalo ceno na 50 Din za vezan izvod. Lepa knjiga naj ne -manjka v nobeni hiši, posebno pa ne v šolskih in društvenih knji?' nlcah.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJAM priporoča za mesec november (Vsi svetniki, Verne duše, sv. Cecilija), cerkvenim zborom sledeča skladbe:
HI a d n i k, Requiem op. 52 za en glas in orgle Din 10.
Foerster, 7 pogrebnih pesmi za mešani zbor Din 10.
Foerster, Requiem za moški zbor. Din 10. Premrl, Hvalite, Gospoda. Pesmi svetnikov it
mešani zbor. Part. Din 12, gl. po 6 Din. Premrl, Requiem za en glas in orgle, Din M Sattner, Pesmi svetnikov I. za mešani zbr/ L zv. Din 10, II. in III. zv. a Din 18. Druti zvezek vsebuje lepo pesem vseh svetniko Sattner, Te Deum za mešani zbor. Part. Din 1
gl. po Din 1. Foerster, Te Deum za mešani zbor, op. 1 P/"t. Din 4, gl. po Din 0.50
Gospodarstva
Ljubljanska kreditna banks in Slavenska banka.
Včeraj popoldne se je vr?-1a seja konzor-.cija starih delničarjev ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, na kateri je bila fuzija s Slavensko banko definitivno odklonjena.
Koncentracija kapitala v Nemčiji.
Komaj eo utihnili nekoliko glasovi o velikem koncernu nemške težke industrije, že p niha j a jo poročila o novi veliki formaciji ani-1 Luškega trusta. Ko se vrše pogajanja za ustanovitev koncema železne industrije v formi velike delniške družbe, se je že izvršila fuzija treh največjih peirolejskih družb. Ravnotako je prišlo do fuzije v gornješleski težki industriji (Bdsmarkhutte in Donnersmarkhutte).
Mislil bi kdo, da je doba velikih kon-cernov pri kraju, na kar ga navaja propad znanih gospodarskih orjakov v Nemčiji, tako Stdnnesovega koncema, konoernov: Baraat, Stebel, Michael, poleg drugih manjših. Toda vse bolj jasno postaja, da se je doba velikih kon-ceamov šele pričela. Vse kaže na to, da je koncentracijski proces šele v svojih začetkih. Seveda je tip koncentraai je sedaj drug, kakor pa je bil v povojni inflacijski dobi. Medtem ko se je dosedaj vršila večinoma vertikalna koncentracija, je sedaj nastopila tendenca k horioon-taind koncentraciji.
Pri vertikalni koncetraciji so se združevala v eni roki najrazličnejša podjetja, kakor O. pr. premogovniki, koksarne, rudniki železne rude, visoke peči, železarne, tvornice strojev, ladjedelnice, gozdovi, tvoruiice papirja, tiskarne, založništva, listi itd., tal;o da je en podjetnik produciral v svojih podjetjih skoro vse, kar je bilo potrebno /a produkcijski proces n. pr. strojne industrije. Večinoma je imelo matično podjetje v tresorjih večino delnic kakega podjetja in temu primerno zastopstvo v upravnem svetu dotičnega podjetja, to podjetje zopet pa je bilo udeleženo pri drugem podjetju itd.
Horicontalna koncentracija pa stremi za združenjem vseh podjetlij, ki izdelujejo iste predmete. Dočim so bila n pr. pri vertikalni koncentraciji združena v eni roM najrazličnejša podjetja in sicer večinoma brez pravo Izbire Sn Iudi nnso imela med seboj večkrat prave organi one zveze, kar se je z1. s+.i izkazalo pri manjših koncemih novejše doLe, je stala koncentracija sedaj bolj naravna. Namesto k ustvarjanju kartelov in interesnih ipnosti streme .- -daj tangirana podjetja di-itno k ustanovitvi nove firme, ki naj združi vsa podjetja v eno podjetje pod enotnim vodstvom. Glede ustanovitve velike delniške družbe v nemški železni industriji javnost še ni poučena o podrobnostih, pač pa je ta ustanovitev gotova stvaT. Navzlic Kruppovi izjavi, da ne bo sodeloval v novi delniški družbi, se bo ta družba formirala.
Zadnji teden so se začela pogajanja med sedmiiimi velikimi nemškimi podjetji, M proizvajajo anilinske barve. Do sedaj so ficer vsa ta podjetja modelu, ala na podlagii interesne vzajemnosti, sedaj pa obstoja namen ustanoviti te njih vseh eno samo delniško družbo. Pogajanja pa težko napredujejo. Treba bo reducirati velik del uradništva in tudi delavstva. Poleg tega s^ je razvil boi med sedmimi generalnimi direktorji za to, kdo bo geaieraM direktor novega skupnega podjetja. Tn kam z
dragimi mnogoštevilnimi direktorji? Mimogrede omenjamo notorično dejstvo, da se Je Števil vodilnih oeeb v neanSki industriji povečalo v sorazmerno ogTomnejši meri, kakor pa število nastavljen cev to pa delavstva. Tako je znan slučaj, da je imel nek rudnik pred vojno 8000 delavcev in tri direktorje, sedaj pa Ima 8700 delavcev in 7 direktorjev. Vendar pa Je pričakovati tudi v tej panogi zaključka pogajanj, na podlagi katerega bo vznikla nova ogromna formacija, ki bo le malo zaoftajala po svojem kapitalu za delniško družbo težke industrije.
* * *
Trgovina t žitom in novi železniški tarif.
0 tem, kaj je prinesel novi železniški tarif slovenski trgovini z žitom, je izjavil odličen slovenski trgovec z žitom našemu uredniku sledeče: >Naša žitna trgovina je pričakovala od novega železniškega tarifa zaradi tega, ker je odpravljeno lomljeno tarifiranje, znižanje pre. voznih stroškov. Toda upanje ee je izkazalo za napačno. Voznine so po novem t a -rifu višje kakor po prejšnjem. Izjemo tvorijo mlini, katerih vozni na za dovoz žita za mletje jo taktično manjša kakor prej.<
Trgovska pogodba z republiko Peru. Kakor javljajo iz Belgrada, namerava naša država v kratkem skleniti trgovinsko pogodbo z republiko Peru.
Otvoritev somborske produktivne borzo. V nedeljo dne 4. t. m. se je vršila v Somboru slovesna otvoritev borze, pri kateri je zastopal ljubljansko borzo tajnik g. dr. M. Dobrila. V ponedeljek je borza začela že poslovati.
Ureditev češkega dolga Ameriki. Danes se prično pogajanja za uroditev češkega dolga v Ameriki. V amerUkih krogih pričakujejo, da pogajanja ne bodo težavna in da ne bodo trajala nad 1 teden. Ameriška komisija bo predlagala češkim delegatom, naj plača Češka svoj dolg v 62 lotih z zmernimi obrestmi. Češka delegacija upa, da se ji bo posrečilo doseči zmerno znižanje dolga.
Italijanski kredit za elektrifikacijo A v-strije. Avstrijsko podjetje »Steirische \Vasser-kraft- und Elektrizitats A. je dobilo kakor posnemamo iz graškili listov, od konsorcija italijanskih finančnikov kredit v znesku ca. 8 milijonov šilingov.
Avstrijska lesna trgovina. Dunajsko lesno tržišče je oživelo, vendar pa oživljanje ne obeta dosti. Stavbni les gre dobro. V zadnjih tednih se je začel dobro razvijati tudi izvoz. Opažati je pomanjkanje okroglega lesa; zlasti je radi +ega padel izvoz v Nemčijo. Trgovina z Ogrsko kaže rastočo tendenco. Medtem ko je zadnje čase začela na avstrijskem trgu nastopati kot kupec Francija, sta Anglija in Ho-landija kot kupca izginila. Tu namreč izpodrivu avstrijski las Rusija.
Avstrijska zunanja trgovina. V prvd polovici t. 1. je znašal uvoz v Avstrijo 1.247 milijonov šilingov, izvoz pa 897 milijonov šilingov, tako da je bila bilanca avstrijske zunanje trgovine za prvo polletje 192o. pasivna v znesku 350 milijonov šilingov napram 729 milijonom v prvi polovici lanskega leta.
Pred znižanjem diskonta v Italiji. Kakor poročajo iz Iiiinia, namerava italijanska notna banka v kratkem znižati diskont od 7 na 6 odstotkov.	1
Ri;ska trgovina zopet aktivna. Od februarja t. 1. je izkazovala ruska trgovina veliko pasivnost; najnovejši podatki za avgust t. 1. pa javljajo o aktivnosti. V tem mesecu je bilo namreč uvoženih za 46 milijonov zlatih, izvoženih pa za 51 milijonov.
leonhardi-jeva črnila
ru*. L«PH.A. BARV« ZA *IQE rTti PROIZVAJA PO STARIMI (»MlBKuSghHMI IZVIRNIM! RECEPTI
TOVARNA ..PENKALA"
•OMUNO VtOSTCR « ORUG O O ZAGREB
Carinski nadavki. Sedanji carinski ažijo, <M. zlata pariteta je: v Avstriji zlata krona 14.400 pap. kron, na Madžarskem je zlata krona 14.500 pap kron, v Jugoslaviji zlat dinar 11 papirnatih dinarjev, v Bolgariji zlat lev 15 pap. levov. Norveška 50 odstot., Romunija 40 kratno in Španija 32.61 odstot.
Borze.
Denar.
5. oktobra 1925.
"'COreb. Italija 2 2595-2.2835 (2.29), London 27Z'M-.i74.G0 (273.50), Newyurk 56.13-36.73 (56."';), Pariz 260-264 (266), Praga 106.50—168.50 (167.775), Dunaj 7.919-8.019 (7.96), Zurich 10.8650 -t0.r>450 (10.90), dolar 55-56, lire 2.2580-2.2820, Am-terdam 22.60—22.80.
Curih. Pešta 72.45 (72.50), Berlin 123.45 (128.40), Italija 20.8250 (20.85), London 25.10 (25.09), Newyork 518.50 (518.05), Pariz 24 (24.05) Praga 15 °.5 (15.35), Dunaj 73.15, Bukarešt 2.45 (2 45), Sofija 3.7750 (3.79), Belgrad 9.1950 (9.19), Varšava 86 Amsterdam 208.25 (208.40), Bruselles 23.25, Atene 7.60.
Vrednostni papirji.
Dnnaj. Devize: Belgrad 12.54, Kodanj 170.30, London 34.263, Milan 28.48, Newyork 707.55, Pariz 32.77, Varšava 116.35. — Valute: Dolarji 706.75, angle iki funt 34.20, francoski frank 32.70, lira 28.38, dinar 12.47, češkoslovaška krona 20.93.
Praga. Devize: Lira 136, Zagreb 60.05, Pariz 156.50 London 163.375, Newyork 33.75.
Ljubljana. 7 odstotno invest. posoj. 81—85, vojna odškodnina 362—367, zastavni listi 20—25, kom. zadolžnice 20—25, Celjska 205 bi., Merkan-tilna 100—105, Praštediona 1000—1010, Kred. zavod 175-185, Strojne 125-126, zaklj. 126, Trb >vbe 362—368, Vevče 120—121, zaklj. 120, Nihaj 86—38, Stavbna 1G5—180, Sešir 115—150.
Zagreb. 7 od sto'no invest. posoj. 80, vojna odškodnina 358—360, Hrv. esk. 134-134.50, Kred. 135—138, Hipobanka 73.r.-)—74.50, Jugobanka 112 —113, Praštediona 1005—1010, Ljublj. krediina 220, Slavenska 49.50, Eksploatacij« 50—53, Sečerana 510—520, Nihag 40, Gutmann 435, Slavex U:,—1«0, Slavonija 54—55, Trbovlje 360, Vevče 120.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 621.100, Alpino j 277.100, Greinitz 140, Kranjska industrijska 320, ■ Trbovlje 411, Hrv. esk. 170, r.eykam 171, Jugobanka 139, Hip. banka 90, Mundus 1008, Slavonija 65.
Blago
Les: Late: 25-50, 3C-50, inonte, fco meja 550 bi.; breza, od 10—30 cm, fco meja 4<)0 bi.; hrastova drva, sulia, 'co naklad, post. 5 va^. 17 50 -1-7.50, zaklj. 17.50. — 2 i to in poljski pridelki: Pšenica domaČa, fco Ljubljana 255 den.; koruza stara, par. »romska post. 1 vag. i'2.50— 185, zaklj. 182.50', koruza nova, sušena, par. srem-: ska post. 162 50 den.; koruza nova, sušena, p.ir. j bosanska post. 170 bt.; koruza nova, uov., par. sla-i vonska post. 140 bi.; koniza v storžih, par. slavonske postaje 1 vag. 70—70, zaklj. 70; oves slavonski, ; ir. Ljubljana 1 vag. 190—190, zaklj. 100; fižol ribničan, fco Ljubljana 325 den.; fižol prepeličar, fco Ljubljana 350 den.; fižol mandolon, fco Ljubljana 300 don.; fižol rujavi, b-n, par. slav. post. 220 fcl.
Zaposlitev inozemskih delavcev
Inšpekcija deia v Ljubljani oh j avl ji uradno sledeče:
Na temelju zakona o zaščiti delavcev in pravilnika o zaposlitvi inozemskih delavcev je ministrstvo soctjalne politike mnogim inozemcem odbilo prošnje za zaposlenje, oziroma ni podaljšalo že izdanih dovoljenj.
V smislu ministrskega rešenja z dno 30. sept. 1925 >0« br. 322-IV se vsi taki negativni odloki prekllcujejo, v kolikor zadevajo isti inozemce, ki so bili zaposleni v tuzemstvu, še preden je zakon
o zaščiti delavcev stopil v veljavo, t. j. kt so bili zaposleni v tuzemskih službah že pred 14. junijem 1922.
Za vse navedene inozemce morajo njihovi delodajalci, če še reflektirajo nanje, čimpreje vložiti nove prošnje za zaposlenje.
Isto velja za vse inozemske delavce, katerih prošnje so bile rešene pod pogojem, da si prido bijo nase državljanstvo. Tudi za te so dolžni delo. dajalci vložiti čimpreje ponovne prošnje za zaposlenje, ne glede na datum, ko izteče rok dovolila,
Za vse ostale, t. j. za inozemce, ki so biil v tuzemstvu zaposleni po 14. juniju 1922 veljajo ša v naprej v polnem obsegu predpisi § 103 zakona <jj zaščiti delavcev in pravilnika o zaposlitvi fnozenu skih delavcev ter se v tem pogledu dosedanja pra^ ksa no izpremeni.
Raznoterosti.
S '?tnica omnit usa. Domovina znane^ prometnega sredstva, brez katerega si moder-nega velikomestnega prometa skoraj misliti ne moremo, je Pariz. Omnibus je za široka ljudske plasti najbolj ugodno prometno sred« stvo poleg dragih izvoščkov, najsi bodo vpre-ženi vanj konii, ali pa če jih vleče stroj. Vozilo J dobilo svoje ime »omnibus« ravno pred 100 leti. V praksi pa so vozili s takimi vozovi že prej. L. 1762, so se pojavili v Parizu vozovi ped imenom »Carosses a cinq. sous«, na katerih je bilo prostora za 8 oseb, in ki so ob določenih urah vozili po določenih cestah, Podjetje pa je kmalu propadlo, Leta 1825, pa je ustanovil neki Omnes v Nantes-u družbo, ki je začela prevažati ljudi na posebnih vai zovih, katere je ustanovitelj družbe Omnžs imenoval deloma po svojem imenu, deloma pa z ozirom na njihiov namen (omnibus, t. j. vsem, za vse) »omnibus«. To ime se je ohranilo do dandanes. Omnfes je ustanovil tudi za Pariz posebno družbo za »omnibuse«, ki se je prav hitro udomačila. V Londonu je ustanovili. 1829, neki Shillideer, v Berlinu pa so ustanovili družbo za oonnibuse 1. 1837.
Ljudi ramesto alkohola so začeli tiho-, ti piti v Ameriko v najnovejšem času zlasti preko otoka Kube, Razdalja med otokom Kuba in ameriškim kontinentom ni velika. Z otoka Kubo so tihotapili do najnovejšega časa na ameriški kontinent zlasti rum, ki so ga plačevali Kubancem po 17 dolarjev za zaboj, Amerikancem pa so ga prodajali po 35 dolarjev. Mri* ladja, ki je natovorila kakih 200 zabojev ruma, je zaslužila z eno samo vožnjo do 30U0 dolarjev, če je imela srečo in ušla pristaniški in pomorski policiji. Mnogo bolj kakor rum in alkohol sploh se pa izplača tihotapiti v Zedinjcnc države izseljence, ki nimajo dovoljenja za priselitev v Ameriko. Mala ladja naloži lahko toliko izseljencev, da zasluži lahko z eno samo vožnjo 10—20 tisoč dolarjevl Ameriški uradni krogi računajo, da pride v Ameriko brez zakonitega dovoljenja še enkrat toliko ljudi vsako leto kakor dovoljuje priseljenski zakon.
SCI
najnovejših modelov, krasno b igo, s kožuhovino ali brez, so nedvomno dobijo najceneje pri tvrdki
F rti o. Lul-tič psrc*i Slkoflgo
Modni ševiot plašči že od Din 450 — d sije. — Velur plašči od Din 600.— dalje.

Otroka kapitana Granta. 90
(Potovanje okoli sveta.) iFjuanoosH spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
— Dobro, je nadaljeval Pagan 1. Križ čez Nizozemce, pojdimo k Angležem. L. 1686. je dospel načelnik indijskih morskih roparjev 111 najslavnejši med njimi, Viljem Dampier po mnogih veselih in žalostnih dogodkih na ladji Labod do severozapadnega obrežja Nove Holandije pri 16 50 južne širine. Občeval je z divjaki in popisal zelo natančno njihovo navade, njihovo uboštvo in neumnost. L. 1699. se je zopet izkrcal na istem kraju kot pred njim Hertoge, to pot pa ne več kot morski ropar, ampak kot poveljnik na Roebucku, veliki ladji kraljeve angleško mornarice. Do tega časa pa odkritje Nove Holandske ni zanimalo drugega razen zemljepiscev. Nikomur ni prišlo na misel, da bi jo koloniziral, in tri četrt stoletja ni pristal na njej noben mornar (od 1699—1770). Tedaj pa se je pojavil najslavnejši med mornarji vsega sveta, kapitan Cook, in novi svet se je začel polagoma odpirati naseljencem iz starega sveta. Na treh slavnoznanih vožnjah je James Cook pristal v Novi Holandiji, prvič 31. marca 1770. Potem ko je na Ota-hitiju z uspehom opazoval križanje solnca in Venere,1 je Čook nameril svojo ladjico Endeavour (Prizadevanje) proti zapadnemu delu Tihega morja. Odkril je Novo Zelandijo in prišel v zaliv na zapadni strani Avstralije, kjer je našel toliko novih rastlin, da je dal zalivu ime Botaniški zaliv (botanika = rastlinstvo), današnji Botany-Bay. O občevanju z napol poživinje-nimi divjaki ne ve povedati nič zanimivega. Vrnil se
1 Planot Venera se je križal s solncem leta 1769. Izredni pojav je bil zelo važen za zvozdoznance, ker so z njegovo po-■nočjo mogli preračunati natanko razdaljo mod zemljo tn solncem.
je na Sever. Pri 16' širine, pri rtiču Tribulation, je nasedla ladja na koralne pečine, osem milj od brega.
Nevarnost, da se potope ,je bi!a izredno velika. Pome-
tali so v morje topove in živež. Naslednjo noč je plima
tako olajšano ladjo zopet spravila na morje. Da se Endeavour ni potopila, so se imeli zahvaliti le kosu koralne pečino, ki se je odkrhnila in zamašila luknjo
v ladji. (Sok je zapeljal barko v majhen zaliv ,kamor se je izlivala rečica, ki so ji dali ime Endeavour. Tam so popravljali bdjo več kot tri mesece. Med tem časom so se skušali Angleži približati in sprijazniti z domačini, kar pa se jim je le redko posrečilo. Endeavour je nadaljevala pot proti severu Cook jo na vsak način hotel vedeti, če je med Novo Gvinejo in Novo Holandijo voda; po no^ ih nevarnostih, ki je vanjo zašla ladja več kot dvajsetkrat, je naposled zapazil široko morje na jugozapadu. Tako je odkril in prevozil to morsko ožino. Cook jo nato pristal pri majhnem otoku. Proglasil je vso dolgo obalo zs angleško lastnino in ji dal čisto angleško ime: Novi Južni \Val-lis. Tri leta pozneje jo poveljeval drzni mornar ladjama A v e n t u r e (Sruča) in Resolution (Odločnost); njegov namestnik, kapitan Furneaux so je podal z Aventuro raziskovat obrežje dežele Van-Diemen. Vrnil se je s poročilom, da je ta dežela le del Nove Holandije. Šele leta 1777., na tretji vožnji, je pristal Cook sam z ladjama Resolution in De-couverte (Odkritje) v zalivu dežele Van-Diemen. Odtod se je napotil k sendvišldm otokom, kjer jo par mesecev nato umrl.
—	To je bil res velik mož, je pripomnil Glenarvan.
—	Najslavnejši med vsemi mornarji, kar jih je bilo kedaj. Njegov tovariš Banks je nasvetoval angleški vladi, naj ustanovi naselbino v Botany-l3ay. Za njima pridejo brodarji vseh mogočih narodnosti. V svojem zadnioni pismu, ki jo jo pisal I,a Pernuso ir, Botaniškega zaliva dne 7. februarja 1787, naznanja ueareoii mornar, da namerava raziskati Carpenterov
zaliv in vso obalo Nove Holandije prav do dežele Van-Diemen. Poda se na pot, a se ne vrne več. L. 1788. odkrije vancouer važno pot ob južnem obrežju novega sveta, L. 1792. objadra Entrecasteaux, ki"so ga poslali za pogrešanim La Perousom, vso Novo Holandijo na zapadni in južni strani in odkrije spotoma par novih otokov. V letih 1775. in 1797. nadaljujeta dva mlada, pogumna moža, Flinders in Bass, raziskovanje južnega obrežja v nava L.em čolnu, ki ni imel več kakor osem čevijev po dolgem. L. 1797. preplove Bass preliv med deželo Van-Diemen in Novo Holandske ter mu da svoje ' ne. Istega lota zadene Vlaming, ki je odkril Amsterdamski otoi<, na vzhodni obali na reko Svan-River (Labodja reka), po kateri so se vozili prekrasni črni labodi. Kat zadeva Flindersa, je nadaljeval 1. 1801. svoje rnziskovanje in se srečal pri 138° 58' vzhodne dolžine in pri 35° 40' južne širine v Encoiinter-Bay (Zaliv srečanja) s francoskima ladjama Z e m 1 j e p i s e c in Naravoslovec, ki sta jima poveljevala kapitana Baudin in Hamelin.
—	Oho. kapitan Baudin? se je zavzel major.
—	Da, toda čemu vaš vzklik? je vprašal Paganel.
—	O, kar tako! Le nadaljujte, ljubi Paganel!
—• Poleg teh mornarjev ne smem pozabiti tudi kapitana Kinga, ki je v letih od 1817. do 1822. spo-polnil poznanje medtropienega obrežja Nove Holandije.
—	Štiriindvajset imen, ga jo opozoril Robert.
—	Dobro, polovico majorjeve puške že imam, je odvrnil Paganel. Sedaj, ko smo končali z mornarji, začnimo s popotniki.
—	Izborno, gospod Paganel, je dejala gospa Helena. Triznati je treba, da imate občudovanja vreden spomin.
—	Kar je zelo čudno pri možu, ki je tako ...
—	Tako raztresen, kajne, dragi lord! se jo podvizal z odgovorom Paganel. Kaj hočete, spomin imam
—	Štiriindvajset, ga je opozoril znova Robert, eai.io za datume iu za zgodovinske do^dke. To je v se.
© tn a, <u
^ S -f
H
■fj o £ ^^

> c -j; «
v "-i a
te —
sa tsc W
n
>
o
M
<0 § . u
•S c c «
»N B
c
►Sž .. to 'f
■s
o E eo >0 o h o
C,
'A >
o, a
to	to
s-	>tt
to	^ Is
- 'r.
M
e
o a.
>'0 £ O
iri Li
. N
1 O. - g
fr, K
Novi poskusi z uničujočimi žarki. Grin-dell Matthews, izumitelj znanih »žarkov smrti«, je pred kratkim zaprosil ameriško ministrstvo mornarice, naj mu da priliko, da bi pred strokovnjaki predočil svoj izum. Ameriška vlada mu je za poskuse dala na razpolago staro ladjo in aeroplan, ki ga bodo spustili brez pilota v zrak. z ladjo bo eksperimentiral v kalifornijskih vodah. Dokazati hoče, da njegovi žarki lahko uničijo na vodi in v zraku v krogu 20 km vse, kar je živega. V tem krogu namerava onemogočiti tudi funk-cionarinje radio-aparatov. Vojne ladje bo na cleset milj daleč onesposobil za boj, aeroplane pa spravljal na tla iz katerekoli višine. Doslej se mu je posrečilo prebiti jeklen oklep iz razdalje ene milje, a sedem milj daleč ubiti, kar je živega. — Vsi ameriški vojni strokovnjaki si bodo ogledab te poskuse.
Junaški Slovaček. Iz Muhačeva poročajo budimpeštanskemu 2>Lloydu<: Brzovlak štev. 302 je odšel zadnje dni z mukačevskega kolodvora in je dosegel blizu Pasike hitrost 60 kilometrov. Kar zagleda strojevodja, da stoji med tirnicami mlad ukrajinski pastir in maha s klobukom. Zažvižgal je, da bi deček odšel. Ta pa je dalje mahal, tako da je bilo treba vlak ustaviti, kar pa ni bilo lahko, ker je bil že čisto blizu. Dva metra pred dečkom se je vlak ustavil. Strojevodja je videl, da se deček trese po vsem telesu. S težavo je iz-jecljal vzrok, zakaj je stal in mahal med tirnicami. Pokazalo se je, da so bile tirnice v dolžini 60 cm nalomljene, tako da bi bil vlak sigurno skočil s tira, če bi ga ne bil deček ta-
ko neustrašeno prisilil, da se je ustavil. Jurij Copaci se imenuje pastirček, ki je rešil življenje sto in sto ljudem.
Poljedelski radio-kurzi v Ameriki. V državi Kansas v Ameriki vidiš pri marsikateremu kmetu na steni diplomo, ki ti pravi, da se je dotičui kmet udeležil prvega poljedelskega radio-kurza in da je z uspehom napravil izkušnjo. Potom radia poslušaš v pondeljek in torek zvečer predavanje o poljedelstvu kot takem, v sredo se obravnavajo inženersko stvari; v četrtek pridejo na vrsto žensko in slišijo, kako je treba delati z otrokom in kako ga je treba vzgajati, dalje, kako moremo ohraniti moža zmeraj pri dobri volji, kako si hranimo denar, kako delamo obleke po najnovejši pariški modi, itd.; v petek se obravnavajo splošna znanstvena vprašanja: pravo-znanstvo, sociologija, kemija, zoologija, botanika, dopisjo in govorništvo. Sobota in nedelja sla prosta. Zanimanje za radio je pri ameriških kmetih zelo veliko; samo v državi Mis-souri so našteli na kmetijah 25.000 radioapa-ratov, v vseh državah jih je pa gotovo desetkrat toliko.
Potovanje rdeče mornarico. Atenski listi poročajo, da je prejela grška vlada uradno naznanilo iz Moskve, po katerem se poda začetkom oktobra t. 1. iz Kronštadia na potovanje okoli sveta divizija baltijske mornarice. Obiskala bo Rigo, Štettin, Postmouth, Toulon, Genovo, Pirej in Carigrad. Rdeče ladje ostanejo v Carigradu več časa, dokler ne zaključijo med Moskvo in Angoro pogajanja glede oja-čenja sovjetske mornarice v Črnem morju.
Moskva zahteva, da bi dovolila Turčija prepeljati v Črno morje,vsaj eno baliijsko divizijo, dokler ne bo vrnila Francoska po Wranglu v Alžir odpeljanih ladij. V tem slučaju bi odšle \Vranglove ladje v Baltijsko morje. SSSR hoče hoče povzdigniti svojo čmomorsko mornarico do stanja iz 1. 1918. Le v slučaju turške dpo-vedi odidejo ladje v Vladivostok.
Obdavčena pozabljivost. V Marseille obdavčijo od 1. oktobra naprej vse zgubljene predmete. Denar in drage kamne obdavčijo s Štirimi odstotki vrednosti druge nove ali skoraj nove predmete z dvema frankoma, vsako drugo stvar pa z enim frankom.
Požrtvovalni zdravnik. Pariškemu kirurgu Henriju Vad<mu so podelili križ častne legije. Pred dvema letoma je operiral neko žensko na raku. Ker se je nekaj premaknila, sc je ranil na levi roki. Življenje bolnice je bilo v nevarnosti, če bi bil operacijo ustavil. Zato je operiral naprej, čeprav je slutil, da se je sam zastrupil. Kmalu so se pokazali tudi pri njem znaki raka in so mu morali odrezati roko pod ramo.
Turistika in šport.
IZ LJUBLJANSKE NOGOMETNE POD ZVEZE.
Gospod urednik! V nedeljski številki ste priobčili notico, ki se peča z LNP. Ker vsebina notice ne odgovarja dejstvom in ker je nadalje v stanu, da zavede podsavezne klube kakor javnost, in ker se končno tiče notica mene kot predsednika sedanjo podsavezne uprave, Vas prosim, da priobčite nastopno pojasnilo: 1. Ni res, da je sedanji upravni odbor dobil na glavni skupščini po naključju večino, nego je res, da je dobil z ogromno večino in po svobodni odločitvi podsaveznih klubov
zaupanje in bil izvoljen, da vodi podsavez. 2. Nf
res, da imajo v podsavezu »člani enega kluba« ve-' čino, ker v podsavezu ne sede »člani klubov«, nego šnortni delav ci, ki vrše kot taki v podsavezu funkcijo. Na podsavezni glavni skupščini se volijo delavci, ne pa zastopniki klubov v upravni odbor podsaveza. Kadi tega je mogel n. pr. v Zagrebu llašk zasesti opetovano vsa mesta v podsavezih in v savezu, ker se to ne pojmuje kot zasedba po članih klubov, nego po odbornikih, delavcih. Ce ima ,ASK Primorje danes največje število izkušenih podsaveznih funkcionarjev v vseh ljubljanskih podsavezih več kakor vsi ostali klubi skupaj, nt to jtrivda, nego njegova zasluga. 3. Pisec notice piše: »Kdor pozna naše lokalne športne prilike, si lahko misli, da se ta večina ni udejstvovala tako, kakor zahtevajo splošni interesi sporla in povprečni interesi podsaveznih klubov.« Citat dovolj jasno potrjuje splošna sumničenja, ki niso zmožna navesti niti enega konkretnega slučaja protipravilnega delovanja sedanjega upravnega odbora. Zadostuje navesti, da ni bil vložen proti sklepom sedanje uprave niti en priziv na višjo savezno instanco, kaj šele, da bi bil kak tak sklep razveljavljen brez navedbo kakega konkretnega slučaja. Tudi je ta peto-rica hotela preprečiti, da dobita obe nogometni igrišči v Ljubljani od podsaveznih prvenstvenih tekem enake odškodninske deleže in da se na ta način preneha s prejšnjo prakso, ki je dala zaslužiti igrišču Ilirije tekom enega leta celih 15.000 dinarjev, drugemu igrišču pa borih 300 dinarjev. 4. Ni res, da so bili vvsi« odstopajoči odborniki kaznovani, pač pa je res. da so bili kaznovani štirje odborniki, ker so žalili svoje tovariše v upravnem odboru, očitajoč jim nezmožnost poštenega delovanja. 5. V podsavezu ni nobene krize, pač pa je na slovenskih nogometnih klubih, da za vselej razčistijo z osebami, ki s svojim postopanjem onemogočajo zdrav napredek nogometa v Sloveniji in ki so ga privedli do današnjega njegovega žalostnega položaja.
Zahvaljujem so Vam v naprej za Vašo prijaznost ter ostajam z velespoštovanjem
Josip Jaklič, t. č. predsednik L. N. P.
Originalne (prave) potrebščine tat in preservata za Opiograph dobite edino le pri L. Baraga, Šelenburgova ul. 6/1. Tst!
Telefon 9SO
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-50 ali vsaka beses?« 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se
Bencin-moior
računajo više.
šofer
dobi začasno mesto. Javi naj se v upravi »Slovenca« pod šifro: »Šoier« Stev. 6755.
iščem" učitelja (učiteljico)
*a HAM.RONIJ, za 2—3 ure na teden; dopise na upravo ista pod: »Harmonij 6747«.
Screjmem natakarico
(tudi začetnico!, za gostilno na deželi pri kolodvoru. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Natakarica« št. 6759.
Čevljarski pomočnik
dobro izvežban, za fino zbi-to delo, se sprejme takoj v trajno delo pri JOSIPU PO'"-Ac AR JU v Radomljah.
Za odgovor znamko !
| MEBLOVANO SOBO f
j s posebnim vhodom, dvema !
I posteljama in električno raz- i prodam _ lcžeč na v i svettiavo, oddam takoi. Na- I . , ne	, ,
! slov v upravi podšt. 6767. !	PS> v Prav dobrem
1 stanju. — RUDOLF KRULC,
Radeče pri Zidanem mostu.
Učenka
zdrava in čvrsta, se sprejme v trgovino z meš. blagom. -IVAN RAŠL, Podiehnik pri Ptuju.	6671
Dečka
starega 6 mesecev, oddam za svojega. — Naslov pove uprava lista pod štev. 6766.
" KLAVIR"(črn),
dober glas, se zelo poceni proda. Kariovska cesta 26.
HIŠA Ž" VRTOM
se proda. Več pove lastnik FRANC SKRABEC, krojač Ribnica 81, Dolenjsko.
dober zaslužek
Sprejme se upokojen železničar kot POTNIK proti proviziji. Ponudbe pod »Trezen in resen delavec« 6754 na upravo »Slovenca«.
"železno™ ograjo
4.80 m, lično izdelano, se proda. Šoier Buh, Primskov-pri Kranju.
Podpisani obžalujem v neresnične besede, kale. sem izrekel v gostilni Bcv v Spodnji Šiški, glede nc poštenosti g. Alfonza Thunr in kar bi njemu lahko vzel ugled in čast.
stojan blaž
kovač — Art. radiocice.
Naprodaj -
sohna kredcnca, hrastova, spalnica iz trdega lesa. — Škotja ulica 13, dvorišče.
I—
Tisti kupec iz Tržiča,
ki se je zglasil na Malega Šmarna dan v Mošnjah zaradi nakupa posestva, se naproša, da naj se zglasi v svrho nekih važ. informacij.
Župna nadarbina v Soteski, p. Toplice na Dolenjskem,
proda iz svojega gozda na Prelogah večjo množino
bukovega lesa.
Pojasnila daie župni urad.
Pozor mlinarji!
Naprodaj: štiri vodna kolesa (1 nov), 1 val-'£ni stol s 4 valji, 1 Aspitrater št. 3 in 1 luščilni stroj. — IVAN KRŠMANC, Pšata, p. Dol pri Ljubljani.	6761
Kupijo se stare dobro ohranjene TAMBUR1CE za novo ustanovljeni tamburaški zbor. - Ponudbe s ceno na upravo lista pod »Tamburice« 6711.
se
s TRGOVINO v večji vasi
ali trgu. Cena do 40.000 Din. j
i - Ponudbe na upravo lista \
pod »3. oktober«. 6737 - , ------!
•abh sama oszsb uxki HSKSf 1
^BSr^CJSSBfflHeSSESMVaBaNJ ]
'i M j {S
KRŠKO!
Kupim HIŠO v Krškem,
s 5 sobami, kuhinjo in pri-tiklinami. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod: »Ugodni nakup« 6748.
za prodajo MOKE išče prvovrstni mlin. - ponudbe na upravo tega lista pod »zastopnik« št. 6757.
MM« lUuA* OKM> <M«I SJW*
mrk! ms »»s« MBB am*
kupujIm
bukove in hrastove hlode
ter bukove in hrastove pai-cele na stoječem za posekati v lastni režiji. Ozira sc le na ponudbe z navedbo mno- ' žine in cene. PRODAJAM: J drva, odrezke od žage in parket po znižani ceni, dokler traja zaloga. - IVAN ŠIŠKA. tov. parket in parna ' žaga, Ljubljana, Metelkova 4. i
Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli pismeno ali ki so nam bili izraženi osebno ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga in skrbnega očeta, gospoda
izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. — Posebej pa se zahvaljujemo č. g. Gottfriedu za zadnja tolažila, gg. kolegom pokojnega za tako obino udeležbo, pevcem za ganljivo žalostinko, darovalcem krasnega cvetja, končno vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 4. oktobra 1925.

IŠČE SE trezen in zanesljiv ""»C
ki razume izvršit sam vsa poravila, za tri nove osebne sulomobile na deželi v Sloveniji. Zmožen naj bo tudi nemškega jezika. Točne pism. ponudbe na upravo lista pod: »IZURJEN ŠOFER« št. 6750.
ŽALUJOČI OSTALI.

m

Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša dobra in skrbna mati oziroma stara mati in tašča, gospa
dne 4. oktobra t. 1. prejemši svete zakramente, v 87. letu starosti, iz-> dihnila biago svojo dušo.
Pogreb drage rajnke se vrši v torek, 6. oktobra ob 4 popoludue iz hiše žalosti, Bleivvelsova cesta 11, na pokopališče pri Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi Marije Oznanjenja o. o. frančiškanov dne 9. oktobra ob 10 in pozneje v župni cerkvi v Radečah na Dolenjskem.
Ljubljana, dne 4. oktobra 1925.
Anton Krisper,	Vidn Krisper
dr. Valentin Krisper	Žalujoči ostali:
sinova.
= %
Po želji rajnke se venci hvaležno odklanjajo.
Adolf G ali6 i i.
E>nest Gulle vnuk.
H Jj isi
$
iiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiliiii
Mnm i kurivu ogromen.
Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emajlne peči {okrogle in štirioglate), kamine, emajlne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvezi s štedilnikom, dimna kolena in cevi, lične emajlne tablice in napise.
Priporočamo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenjene interesente, da si osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo.
si mm
uniumr dimu, mm^l tfS Ul. 21
blizu Gorenjskega holodvora.

LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovani vlog, nakup in proda'a vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, korana naroČila, prsdujemi in krediti vsak vrste, eskompt in inksso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safa-depositi itd. itd. Brzn'fiv!rc:Hredlt Ljubljena Tel. 40, 457.548, BOS. 8DG
' ^fsa^msmgmmmBmaHmm