St 10. *t'»iKf*g« itgy. — 20 stotlak. V GORIC!, dne 8, marcfi 1922 PoitHo tekoči račun it. 24. Letntk V, 'shala vsako sredo opoldnc. Ve!ja za celo leto 12 Ilr, za en j wesec 1 L, za inozemstvo 20 L; posameznc Številke 20 stot. ......— Uredništvo ki uprava: ul. Vetturini 9. — ... _ ODGOVORNI UREDNIK: ROMAN CEJ. — •- VI vsi, kl čutite v sebi silo do življcnja, vedite, da je vsako zlö, kakor hitro je bilo porojeno, obsojeno v smrt. Življenje naroda gre po zakoidli, ki jih ne nare- kuje človeska satnopašnost — ampak roka Prevldnosti, Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in staneju 4 lire v visočini enega cm v enem stolpu. — — List izdaja konsorcij »QORlSKE STRA2E«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v QoricL — - Zgodoyiuska seja deželnega odbora. Dne 27. februarja se je vräilu v (Jorlci | kvna seja širšcga dcželnega odbora. Na cinevnem redn so stala najvažnejŠa vpia- šanja naše dezeine politico. Zastopniki slovenske.ua in nirlanskega ljudstva so | razpravljaii iin sklepali o bodočnosti avto- nomije. Sklepi. ki so bilii sprejeti, so ne- : precenljive vaxnosti, ker je gibanje proti | deželni avtouomüji doscglo domain v kra- | ljcstvu ravno 'tc dni svoj visek. V Trstu se je pivipravljal močan suiiek proti saino- upravi noviii pokrajin in vlada je v tej Ktvari zavzemala zelo dvomljivo in nega- tiviio stalisce. Sklepi izredn-ega deželnega | odbora so zagnali močen uda-rec v vrste sovražnikov avtonomije in zmešali popol- nonia njiliovo taktiko. Odmev, ki ga je našla zadnja seja, v vsem laškeni časopisju Primorske in vi- j demskega okraja, je očiten dokaz, da so \ sklepi deželnega odbora dosegtö v polni j meri svoj ciilj. Širši deželni odbor se je bavil sicer tndi z drugimi važnimi vprašanii, toda v ] središču zanimanja je stala razprava o dezelni avtonoiniji. Deželna umobolnica. Prcdsednik d r. P e 11 a r i n je pred- ! ložil odborii porooiio o vprašaniu dežehie j umoboilnice in deželne bolnišnice te:r po- udaril, da se niora zadeva v najkrajšem easu rešiti, ker pomeni skrb za umobolne i eno najtežjih bremen dežele. Dr. Pettarin j predlaga, naj se na prostoru bivše iimo- oolnicc v Št. Pe'ru zgradi deželna bol- nišnica, meckern ko naj ostanejo od bivse umobolnice na tem prostoru le nekateri oddelk«L V Št. Petru nai bi se prejemali v var- | stvo le umobolni, ki so se v proiskovauju, in težko Jbolni, ki jih je treba zaklepati v celice. Za -osfrak bofliiiike pa je bolj priklad- j Mo, da živiio na dezeii in se nrodukiiivno uveljavljajo v poljslkem delu. Ta'ka rešitev ie lud; 'i. zdravstvenega stališča bolj pri- merna in odgovarja povsem nazorom mo- derne vede. Zato naj kupi dežela v bližiui mesta primerno zemljiišue in zgradi tarn 1 umobolniico. I D r. B e s e d n j a k pouuarja, da je I obnovitev umobolnice in zgradba dcželuc f- boliiišmice vsekakor zelo pereča stvar. I Upamo, da se ne vzdigne med Italijaui I govornik in proglasi norisniico radi slo- I venske deželne večine za naeionalno ne- 1 varnost, kakor se je bilo zgodilo zadnjič 1 Pri razpravi o vodnili silah. I Naši uinobolmi "so danes raz.trc?cni po I neštetih bolnišnicah kraljestva. Dežela I mora plačevati zanje visoke oskrboval- I »i»ine. Ker so ohCine danes v slabih finaiič- uiji razmerah, mora plačevati dežela tudi i za ostale bolnike iiz svoje^a žepa. j Bolniki stanejo uoriško deželo lctno i včč kakor tri rnUHorie ör. Skoro oolovico j vsDh doželnlh davkov piačiije Hudstyö za uinoboine in ostaie riaše bohiike. To je najstraliovitejše breme, ki stiska delovne stanove naše dežele. Ker so naši bolniki po ogramni večini nastanjeni lizven mej naše pokrajine, ^re- do letuo milijonske svote v tujino. To je veliikanska Rospodarska z.iruba za Uori- §ko. Čc si zgradimo lastno umobolnico, bi ostal denar v deželi in bo imelo Ijud- j stvo od te^a zaslužek. Najbrž bi biilj pa tudii stroški za bolnike mnojro maujši. i Zc iiz teRa samejia vzroka bi se mo- j rala takoj obnoviti umobolriica in 7^raditl j deželna bolnišnica. Vprasanje ie ueodlož- lüvo. Ce :;e vse v dcželi obiiavlja. ne vi- dim vzroka, zakaj hi sc ne obnovile naj- I važncjše deželne uapravc. Država naj nairi brž fizplača vojno odskodnino, da za- devo v korist ljudstva hitro rešimo. Vsak dan in vsaka ura 2iimude pomeni zu deže- lo težko denaruo škodo. Zato predlak'am, da se stvar ne izroji posebnemu odseku, temveč naravnost dežeinemu odboru, da se zadeva nc za- kasni in zavleče. Deželni odbor naj bo tudi pooblaščen, kupiiti potrebno zemljiščc za z^radbo umobolnice. Prcdlotf je bil enoidasno s pro jet. üdspodarski poloiai užifeilsfva. Drujii važni probiern, ki je stal v raz- Pravi izredne^a deželnej;a odbora, je vprasanje učiteljskili piač. Skrajni cas je bii, da je vzela dežela v roke to važno Zcidevo. Vzjjojiteljii naše.^a ljudstva mo- i"ujo iracti zagotovlien svoj gospodarski obstanck, če uaj izvrsujcjo svojo visoko naiojro med narodom. Posebno skrb za- sliižiio vpokojeui učitelji, ki so žrtvovali svojs življcnje izobrazbi prcbivalstva, n nioraio danes ob svoji pokojnini narav- nost sirada'ti. Predseduik dr. Pettarin je dal pri tej točki dnevnega reda besecio d r j u 13 e s e d n j. a k u, ki je izjavil, da stoje za zahtevami slovenskega učitelj- stva organizirane mnoziee kmetsko-dc- Ijvskega l.iudstva cele Coriške. Slovenski knietje in delavci se zavedajo, da sta kul- *ura in napredek našeffa naroda zdruzena y- nsodo siovenskega učiteljstva. Ce gledamo danes s samozavestjo na Hase ljudstvo in smo ponosni na njegovo kulturno zrelost, vemo zelo dobro, koliko dol^ujemo učiteljstvu za dusevn-i razvoj slovcnskega dela dczcle. Branili se bomo * vsemi močini. da bi slovensko iiudstvo i>adio s kulturne visine. ki jo ie doseglo z ^aporom vseh svojih sil v predvojni dobi. Ce se učiteljstvo pogrezne v bedo. Cotegne za seboj izobrazbo slovenskega ljudstva. Kdor hoče propad našega šol- 'v;iva, naj vrže uoitelje in njiliove družine v '-cospodarsko odvisnost. Brezplodno je vsako delo za duševni I5o\-zdijc dežcle, če se ne zagotovi nosite- Ijeni ljudskc civilizaciie človeka vredno ^ivljen.je. Dežela dela ravnokar na tem, da reformira sistem podezelskega nouka. U- vaja se važna refonna v kmets!:ih ljiu.1- tikih šoiali. Agrarne nadaljuvalue sole se množiijo in mi vsi pričaknjeino od nove naprave povzdig našcga poljedelstva. V našem času se utrjuje cezdalje bolj spo- znanje. da ue služi šolstvo le splošnd iz- obrazbi, tcmveč da je mogočno sredstvo jjospodarske produkcije. Od učitcljcv pri- ! cakujemo, da iiam poinagajo veoatn pro- duktivne sile dežele. Socialui poinen uči- .teljskcga stanu mora prit.i do veljave tudi v plači. Ponižujočc je za nas, da žive med liami vpokojeni učitelji, ki prejemajo |)O Liidesetletnem poštencin dclu ined ijud- stvom 6 do 10 lir dnevne pokojnine. Naše nacclö je, öa ne sme nobea čiovek. ko je izcrDül svo.ie te'csne in duševne moči v pjid družbe. biti plctčan s tem, da na stara leta strada in berači. Zalitevaino, da se i vpokojenim učiteljem da pokojnina, ki jim I oino.icoči človeka vredno življenje. ri- nančni oziri ne smejo priti v poštev. Če so v svetovnem klanju dežele brez vsakega pomisleka in ozira zr'.vovali za uniče- vaiije Ijudi tin kulturc vse, kar so irnelc, tedaj se prav nie ne poinišljam predlagati, da gre dežela, če je treba, 'tudi v dolgove. da osvobodi iz bede vpokojene učitelje, ki niso žrtvovali svojega žiivljcnja uničc- vanj'ii, temveč .gradb'i človcšlke kulture. Ma Slovcnci smo postavili to vpra- sanje v prvo v.rsto. Naša javnost bo za- sledovala zadcvo z vso pazljivostio. Ho- čemo, da se beda vpokojencev, ki odmc- va po dcželi že več let, Intro in brez od- laganja rcši. I Predilagam, da se stvar iznoei šolskc- mii odseku. ki nai predloži poročilo in konkretne nredloge že na prihodnji seji. Solska avtonomiia. Nato se je oglasil k besedi I k n a c i J Jü'izniaii, ki je izvajal sledece: Strin- g's» se z izvajanji predgovornika in pripo- minjam, da mora deželini zbor poskrbeti, da se naše šolstvo postavi na tisto stop- njo, na. katori je bilo pred vojno. Naše šolstvo se silno zanemarja in j skrb deželneua zastopstva mora biti v ! prvi vrsti, da se uveljavi in ohrani šolska avtoiioiniija. Nimamo deželnega šolskega sveta in v sezanskem, postojnskein in idrijskem okraju nimaino niti okrajnih šol- skih svetov, kar je šolstvn v veliko kvar ill oviro. Za goriški okraj imamo sieer okrajni šolski svet al-i la okrajni šolski svet niina prave veljave in vpoštcvanja, kajti gene- ralni civilni komisaniat imennje in preme- šča učitelje preko njega na lastno roko. Je *tedaj rialoga dcželnega zbora, da zaliteva pri vladi, da se vzpostavijo in .spostiyejo šolska obiastva, kakor so o- krajni šolskii sveti in deželn-i šolski svet. Žolska avtonomija pa ni še vse. Za dobro šolstvo je potrebno tudi dobro uči- teljsfcvo. Učiteljstvo more bitii dobro le tedaj, če ima dobro predizobrazbo in če se more z vsemo močmi posvetiti svojernu poklicu, in ni primorano si tiskati postran- ; skill zaslužkov za svojo eksistenco. Sedaj je učiteljstvo slabo plačano. ! Iskati si mora postranskega zaslužka, ker drugače ne more živeti. Yidinio tudi, da je veliko pomanjkanje učiteljstva, in če se vprašamo po vzroku, najderno, da tiči v glavnem v tem, da je nčiteljstvo slabo plačano in da si 'iiitcli- genti iščejo rajši druftfih služb. 10 opazu- jemo ne saimo v slovemsikem dölu dežele, temveč tudi v Furlaniji, kjer je n. pr. v Tr- žiču na 27. razredih nameščenih le šest u- čiteljev, mediem ko so vsa druga mesta izpolniena z učiteljicami. S tem nočein reči, da so učiteljice slabe učne moči^ali vendar je itreba uva- zcvai'i, da so učitelji, ki posvetijo svoje sile uciteljevanju celo svoje življenje, ste- bri uüiteljstva. Uciteljem naj se dajo taki dohodki, da morejo uporabiti vse svoje sile soli. Da se stvar pospeši. predlagam, da se odstopi zadeva šolskemu odseku.. kii uaj v najkrajšem času odstopi s svojim poro- cilom zadevo finaiičnemu odseku, tako da pridejo na pnihodnjo sejo deželnes^a zbora že konkretni prcdlogi. Nato je povzel besedo d r. Auto n (i r e g o r č i č in izvajal: Slabo gospodarsko stanje nasega učiteljstva in slabo stanje našega šolstva sta ugotovila že dva predgovornika in je rcs?i;ično. Res je tudi, da nam manjkajo šolska obiastva, kakor so deželni šolski svet in okrajni šolski sveti, ki bi vršili svoje na- loge po poslavah, ki še veljajf> v naši deželi. Mesto postav, vlada glaviti civilni i komisariat. Kar dela glavni civilni komi- I sariait v šolskih zadevah, ne odgovarja i postavi in je samovoljno.st! Postave se ue ! uveljavljajo, oziiroma zakon se zlorablja. tako da vlada v šolskem oziru aiuirlwja in pra'vi ideapotizem. rl'o mora nehaiti! Predlagam. naj deželni zbor, odnos- no njegov predsednik pri vladi uivirn.. da sc zakon spoštuje. Odbornik T r e v e n se je nrikliučil j predgovornikom in omenil, da ne ob- : siaja v idrijskem okraju nc okrajni in : nc kraijni šolski svet, 'ker se oblastvo ne zaniiina za uveljavijanjo za- k-ona. Senatw Bombig se je pridružil pred- govorm'kom in zadeva se je izroeila šol- I »kemu odseku. Deželna avfotiomii^. Razipravo o dezcilnii avtonoiniji jc otvoril predsedni'k dr. Petlarin z odloe- nim -govoriMii v prilog ohranitve avto- nomnili pravic n-ovih pokrajin, Dokazal je, .da avtoiiiomistično gibanje ne naspro- •ttsic držiivnoniu -tdiiiusitvu, temvee oživ- Ija in lcrepi dlržavno življenje. Avtoiio- mija je p'otrebna, fker kilieejo p-o njcj po- trebe ljudstva. Avtonomija je boljša in popolnejša i.-inganizacija države, je liitrej- ša, eencjša in točncjša uprava. Ce vzame držav« najmanjše inteiresc prcbivalstva v s'Vioje roke, je to druzbi v vel-iko s'kcMO. Zmto ja treba avtoiuwnrjo ivovili pokrajin .odJočno ščititi. Dr. Petta- riii je predkigal odbonu. naj naipraivi sileclc- či sk-lep: PRVI SKLKP. »Izredni dežehsi odbor Ooriško - Gradiscaii'äke se priznava slovesno k na- čulu, da se morajo olaranili v bistvt- ne- dctaknjene in uezinanijšane avtoiiomiic pravtce uovlh pokr«jhi Italije, in slcer: i a) zakonodajne in finančne svobo- i ščine deželiiih zborov rer ujih pravice ^klepanja; b) pravice, ki priticcjo deželni»» od- borom kot avtonomnim neodvisnini u- pravniin oblüstvöin; poFebne pravice, ki gredo deželnim odborom kot oblaslvom z gospodarsko-finančno nadzorovalno o- !>3ast.?o nad manjšimi avtonomnirni edini- cami, posebno ußd občinanii, in pravice Ki piitičejo dež. odborom kot sodnim o- bSastvoni v S3>orih med omenjenlmi manj- šiini avtonomnimi edinicami, posebno med občinami; c) samostojne upravne pravice, ki pritičejo inanjšiin avtonontniin euota-m, posebno občinam, prav posebno pa obči- na.!i z lastaiin štatutom. Izredni deželnš odbor poziva izvršHul deželni odbor in iijCRa prcosedništvo. n»i čuvsta in de!a- ta na vse načine in ob vsaki priliki na to, da ne bodo trpele škode naše avtonomne /voboščlnc, ki tvori?o del pravic, prido- bljcnih in slovesno priznanih noviin po- kri'jinam od države same.« K predinetu se je 'Ogtlasil dr. Besednjak in izvajal sledece: Čisto pnaivilmo je go- spod predsednik poudaril, da je nasitalo j avtot'iomistiai'O gibanje iz potreb -lasega časa. Mi ue zahtevaino avtomomiije iz Iju- bezni do avstrijskih zaik-onov in do poli- ticnili tvorb pnetdklosti. Izjavljam zelo o- 'dJočr:?gledaiti neskončno zaplete- ncga držaivneiga življenja. Vladsir in ffo- spodar • države je uradnjštvo. Birökrati- zeni je postal vseir.o^očnji, olioli voditdj države', ki stoji nad parlamenti in nad iljudstvom. Prebivabtvo unadnistvo vzdr- žujc, a niima najmanjše oblasti -do njega. Modorni lažidemiokratizem daje Ijudstvu !e pravico, da odda vsakih pet let na vo- lisou gla'sovnico, v ostalom je ;pa izročena absolutni"oblasti centralistienega birokra- tizma. Oblast birokiratizma se bo zlomila s polo mom central ist ičnih iistav. Kdor se lioce boiri'ti proti bimkratizniu, se mora lioriti za ljudsko avion omijo. Dobira präk- tičiia in hitra upnava je v modern i cir/,n- vi brez avtonomije nemogoca. Brcz ad-ra- ve uprave pa drža-va ¦iiniira. To spoznanje je v Italiiji skoro sj^oš-- jio. Zaeelo se je avbonomisttčno gibaiije. ki naj preirodi državno življenje italijan- sköga ljudstva. Tod a so tstinanlke in so ljudijc, ,ki mislijo, da je to, kar je v ostali Italiiji dobi'o, v novih pökrajiiiah slabo. Mii »mo mnenja, da je dobnota politicnili idej uteoroäljena v njihovii notranji vredno- sti in se ne more spreineniti ob prehodu čez dežemo mejo. j Slabo uslugo dehtjo sovirazniki avto- noimije državi in furlanskemu iljudstvu. O- ni hočejo zadaviti življenje furlanskega prebivalstva saino za to, da bi imi ne ži- •vetlii. Toda italijanslko iljudsitvo hoče živeti in želi, da tudi Slovenci prosto živijo. V vprašanju avtonom-ije stoji furlansko l.iud- stv:o loil-očno na naši st rani in ne na .st ra- ni sovražiMkov dezelne saimoupravc | Trdno snio prepri.čani', da bomo v | započetem boSu skoipno s furlanskim ljud- stviom zinagali. Kajti oistava ni nič druze- ga •"kaikiar .izraz obsfrijcieih življenjskih raz- mer. Življenje jc na naši stra.ni in je naö največji zaveznik. Zagovomiiiki ccntraliz- nia branijo umrlo življenje in umrlc Ijud- sike potrebe. Predilog: deželncga predscdn-ika za ohranitev deželne avtonom-iije sprejmejo Slovenci z -odobravctnje.nl. Jaz iin moji to- varcjeti vsi trije predlogi. Odvetnik BonavLa se ije vzdržal gla- Süvanja. Seja izrednega deželnega otlbora jc agod(-'vinsike važnasti, 'kic.r pomeni prvi odiloči.hii korak itali.ja;.nsikiih in slovenskib «trank v prilog' .deželnc avtionomije. VJa- j da sloii ipre»d enioidnšno völjio obeli naro- dov Goriške in ne bo moiffla vč z'en.] ;;- liičjti naše sairoupraivc. Borba upokoiencev Južne ielesniee za vsakdanii kruh. Neštetdkrat so updk 32 lir 26 vinarjcv in so celo ireveži, iki so pre- jemali prod vojno po 27 kron, d'anes pa I — nič! To so naravnoist obuipne razmere. I Sramota za državo, v ikateri je \kaj takega ; mogioče! Železničarji pač ne morejo imol- I cati in praiv je, da ne odnehajo od boga. ! Te dni poid-am v Rim in bom orno na be- lem pökazal ekscelenci Saiati in prvem-u ministru, kako se godi upoikiojenian že- dezničarjem v odrešeni iin zveličam po- Ikrajini. Pač pa je gotovo, da bode vprašanje .nezgodnin upakojenih železničarjev v naj- | 'kriijSem času rešemo. taJk«o da bodo tspo- kojenci prejomali polno vsoto nezgodni- j ne in ne v avstrijskih kronah. Šoellc. QosK»odarslc@ potrebe na Yoiminskem. V izvirševanju svoje poslanisike dol- žnosti sem obiäkail Tolmin in dkolico in v ¦smisln navodil »Kmetške in dclavske zveze« sem poskusil zapopasti v par sla'Vikih poglavitne gospodarske potrebe i tolminske dkolice. Kmetako delavmka zve- i za si je nadda nalogo, da nia podlagi real- j nega zivljen'ja .in .rcsnicnih potreb sestavi | praiktičen narodno - igospodarski delov- ni program. | Tolfliiinsoina obs&ga trg Tolmin j ter vasi Zafcolmin, Voice, Poljubinj, I>olje, i Gabrije, Ljubinj in Voiarje. Ljndstvo živi IX) večini od kanetijstva: poljsiki pridelki, Rozdavi in živinioreja. Piovprečno se pre- življajo Tolminci pol leta >od svojih pri- dellkov. na boljScnn je občina Vo,lče in Se tiajbolje se Rodi 'v torn ozirn Gabrijam in Do'ljam. Seveda .govoriin o normalnih pred vojnih časih. Glavni pridelki so uiršica, •krompi-r in deloina pšenica. Tudi sadje so Tolminci vnoivoeivaili, zlasti jabolka, hruš- j 'ke in orehe. Vsalka vas ima svojo mlekarno z ma- slass-no in sirarnio, Poljubinj celo dve, kar ¦sevoda ni gospodarstveno. Zatotmin je j dajail mlekarni dnevmo 5 do 6 kvintalov nileka, same Voice 9, Vo'larji 10, Gabrije. 2 in Dolje 5-6 kvintalov. Broiizviijali so nia- slo in sir. Tretji zaskižek so imcli od g-ozda. Zatolminci so prodajali do 3000 m"1 lesa, pri čemer so sluzilii dastniiki >gozda, -dr- viurji in voznitki. Pravih bajtarjev razmero-ma ni miio- j ¦go. Ljubinj s 56 hišami ima 19 kočarjev; od saimega ikmctijstva živi 12-15 dmižin. Zatalimin ima 20 ikočanjev, 10-15 diružin | redi poljeddstvo. Voice štciejo 350 his, ' kocarjev je 40. Volarjii s 365 liišami .imajo 10-15 kočarjev, Gabrije in Polje niimajo nobenega kočarja. Tisti Tolminci, ki jili polje, gozd in zivinweja ni mogla prezix'iljati. so hodili vsaiko leto v svet, zlasti so dirvariii o-d maija do božiča v Rumunija, Bosni in dru- god. Iz Ljubinja jc hicidilo v svet po 60 anoäkih, pravtuiko iz Zatoimina, iz Vole po 100, iz Gabrij in Dolj po 30; Tanušča in kamenja se od ča- sa do časa kot plaz usuvaijo iz gor v vas. | Do dvajset his je vsak hip v nevarnosti. Grušč vničuje senožeti, polje, gozdove, ! stavbe. Za časa vojsdce so vojaki kopaji | silne kaverne in ves naikopičeni rnateri- jal dirCi po strelsikih jaiikili :in plazovih v diolino. Vlada -mü/ra paslkrbtlti, da se na bolj ucvarmih mestih zgradijo trdni ic»i proti tesn drčem. j Po Tolminskein so vödovodi deloin^ vničeni in potrebujejo obiwve kakor tu- di .sikiüiro vse ceste. Brezposelnost, k\ se zdä naravna vsleid tega, da ;moški ob sed-an-jih va>lnt- | niih razmerah ne mo,rejo v svet', bi bila I uaravna, ko bi ne bilo deJa pri vq)osta- vitvemh delih. Pa ikaj to pomaga, «kio ie ljudstvo deloma zampato gradnjo his tu- | jim zadruga 1 pri delih tuice mesto domačine. To je za- Dan piačila. (7) Zgodovinsika povest. Pise Tine Maifcko. Ko je prišel tujec na most je obstal. Stefan se je slisnil k vagaki zadnje nizke liiše ob mostu, ki se je zdcilo, da jc njena stcna vzrastla globdkio iz Nadiže do po- ikžne strehe. Ni slišal besed, ki jili je go- Viori'l oni na mostu. »Hotel sem prenočiti,« jt- mnnral tu- jec skozi zobe. >.a bi jne vraž<)i sinovi te- ga gnezida še ubili. Vino 'goviori razlojre, | a jlli ne posluša. V temi sem podoben vsa- (komur. Kam grem?« In stai je na moski s pogledom -v nc- znauo globino šunieče röke in razniišljal. $tcfa»u ni vedcl, kaj naj stoni. Njcgo-va postava se je čisto strnila s senco lii.se in v tern varstvii je ]>režal na senoo, ki ni stnla daleč od mjetfa. Niti za hip je ni iz- pusül izpred oči1, dasi 'imi je za trenutek vsel pogltd na -ono stran, pot em v glo- bino. Ni je videl, zaito se inn je zdcla šc g'loblja, se groznejša, ni je mogel doumoti. Slišal je lc pritajen Sum röke kot*govor- jenje neznanega clo\:eka, ki se je zatJden poje pesem o ljubezni in je o- brnjen proti severu, drugi pa se krohota. Zaditil je, da drži v rokah nese je naglo obrnii in v strabu skoraj 'kriknil: »Kdo jo?« Nejasen svit 'je lobsvetil obraz in ali mu je Stefanov spomin izklesal določni iziraz, ali ,ga jc tisti hip v re&nici liimel, naslednji trenuteik jc ležal na tkh.... Stefan je lodskočil in prica'koval. da bi se ba-anil. Tujec nii ganiiü. Čudno se je vzdignilo v njern. Tisti hip se imil je za- zdelo 'kot da je zaslišal tenek otroški joik od nekje. Imel je obditedc, tkot da je ubil nedoilznega otro)ka v zibelki, iki se je bil° komaj parkrat nagnUo do materiniti prsi- Predmet, iki ga ie imel v rökah, je vrge' čcz most. SJišal je zamolkel padec Nato je pokldknil na tla, v prall 'n potgiledal v obllčje čisto od blizu. Bil ie 'lii'ladenis'ki obraz, usta so bila -odprta» -oöi široko odprte !kot v začudenju nad Kajn-am, čez orne lase oe visela lisa krv1 in močiki čelo in del lica. V Štefanu je- vse zatrepetalo. Dvign" se je in se prijel za glavo1, v tresljajih P zašfclcpetalo njegovo telo. fz prsi se ?r|U je izvil silen kräk: »Polonca!« In'.ko mu if cdoiiev ^lobo'kih sten Nadiže zopet uda^' i na uho, se jc splaSil in zbežal čcz m°st ven iz mesta, na i>o!je. Pred kapelico se je ustavM. Tarn J1^ v:isel 'kir-izani z nagnjeuo glavo, On, ki vsc odpušča. Stefan se je za hip ustavil, V?* krizal sc ie. Nato .se mil jo zdelo. c'a vlS1 na ikrižii niladenič s Jciwavo lLso čez nio, dolder nimaano cenfrifug An drugih strojev ,ki jih je vojska pobrala. Tudi v 'm-leü\arstvu moramo napiredovati, če ho- ¦ccmo -kcnkiurirati z Lahi drugih pakrajin. Veli'ke zasJuge si bo pridobil deželni od- bor in q>a gospod komendator Gtandano, da se je otvoril praktični si rarski tečaj. A treba se zaruaprcj misliti. Mleikairstvo bo treba se holj .racionelno .göjiti. Uvesti bo treba v vse mlelkarne centrifugio, pas'teri- zator, 'kalorizator, pinje mi dringe koristne stmje. Na vßadnc ali dezeine stroske bo treba poslati par nadarjenih fantov v na- Prednejše mlckarne, da se izučijo rncder- ncga nilekairslvti. Mlckio bo treba popol- noma izkoristiti; loj bo treba nabavljati in Toilminci bodo piroizvajali iniari?ari>no. Seveda bo treba ikredita, iki -ga, kaikor u- paino, ne bo vlada odrclkla. | Dezeüa, 'ki toiliko trpi po vojski, bo ßcasoma zacelila vse rane. Vtis. ki sem ga debil na Tolminsikem, je bil kar naju- •godnejši. To ljudstvo «ie bitio več let od doma in ko se je vrnilo, je našlio Ie pog-p- rišča', vnioena pöi'ja. bolezen iiii smrt. In da si je v kraitikd 4nb\ vsaj deloma iopo- mocrk>, je pripisati železni pridnosti tega ubogejra, a srčno d-oforega Inudstva, in pa Korcči ljubezni, iki jo gciii do rodwe ^nicle. Viingjlii Šček. Sporoßüo Kmgtske delevske zvez@. Gorica, 1. marca 1922. I. Izvršilni odbor Kmetsko-delavske zveze je pri razpravljanju o izidih občin- skiih voUtcv izjavil sledeče: Stoječ na na- celäh demokracije tin cnakopravnosti pou- darjamo, da gredo učileljstvu vse držav- ljanske pravice, tedaj tudi aktivna in pa- sivna volivna pravica za občinske volit- ve. Zato načeloma odklanjamo reakcio- narni sistem, po katerein se lako važncmii | stanu odieka elememtarna pravica. Zveza izjavlja, da bo zastavila vse moči, da se iz oböinskcga volivnega reda črta nazad- njaška določba. II. Izvršilni odbor jenilje z veseljem na znanje, da sc je deželni odbornik dr. Besednjaik v znnisiu navodil Kmetsko-de- lavske zvcze zavzel v seji deželnega ^bo- ¦i'a za uredit&v ¦učiiteljskih pilač ter ga po- življa, da se pri itoončni rešitvi tegavpra- šanja v pol.ni meri varnjcjo življenskc •Pravice uoiteljstva, za »katcrimi 5toje vse knietsko delavske množicc. III. izvršfllni odbor uvideva popolno anarhljo v našem šoistvu, zlasti ker ne delujeio ne deželni, niti okrajni šolski sve- ti. Izyrsilni odbor zaone koj borbo, da se bodo okrajni šolski sveti scšii in da bodo i'edno dclovalii. Obenem pozivlja poslance, wol. društvo in vobče vse rojake, da okre- nijo aikcijo za vzpostavo šo-lslkih svetov. IV. izvršilni odbor se je bavil z nešte- viln-imi priitožbami, kii prihajajo iz ljudstva zoper vladno ncmarnost v vprašanju voj- nih odäkodnin. Brezvestna poöasnost vla- duili oblastev je prizadela našemu ljud- stvu že ogrpmne škode, ki se ne dajo vcč Popraviti. Dežela je neprestamih krivic Rita in od vseh strani vstaja ogorčenje ^roti odgovornim, pblastnjkom. Ljudsstvo se mora dvignitj in' organiizira'ti velikan- sko protestno akdjo nroti vladi. Izvr.šiini °dbor naj da v stalncm agitacijskem od- t>oru pobudo, da se prired« v marcu v Go- rici ogroinen ljudski tabor pod milim ne- boin. Tisočglave slovenske in furlanske ^nožice naj napolnijo do zadnjega kotič- ^a Traviiik nn krik zapostavljenega ljud- stva nai se razlcga do Rirna in njegovih rno^očnikov. Delovni stanovi naše dežcle si ne bodo pust'ili več trgati pravic, ki jim ^redo po človcški pravici in obstoječih zakonili. Zborovatija naj se udeleže vse ^oriške stranke. V. Brezposelnost se širi med nasim Ijudstvom in z njo se širi vedno večja go- spodarska beda. V trenutku, ko se vsi so- ^lni deiavci trudijo in proučujejo način, kako bi zajczili brezposelnost in kako bi Jašeniu ljudstvu dali dovolj dela in kruha, j^ako bi dvignili gospodarske sile in kako •?' jih bolj smotreno organizirali. se bori Jtežeia profei petim ko.nl-talfptičnlm nodje- va od »Višjega vodnega sverta« v Rimu, da bi jirn podelil koncesijo za izrabljanje naših vodni sil v svrho elektrifikacije in industrializacije naše. dežele. In s temii ka- pi'talisticnimi podjetji se mora boriti našc ljudstvo, da ohrani .gospodstvo nad svoji- mi vodniin/i silami in z njimi gospodarsko svobodo. Izvršilni odbor Kmetsko-delav- skih zvez pozivlja deželno zastopstvo, da ncomajno vzitraja v borbi zato, da dobi dežela ko.ncesijo za izrabljanje vodnih sil v svoje roke. VJ. Izvräilni odbor Kmetsko-delavske zvcze pozdravlja misel, da se vse nase karitativno delo koncentrira v okrilju Slo- yenskega sirotišča v (iorici in pozivlja javnost, da se radodarno sponiinja ubogih sirot. VII. Izvršilni odbor Kmetsko-delav- ske zveze odobrava borbo naših deželnih odbornjkov za ohranitev dezeine avtono- mije lin s »osebnim zadoščenjem jcmljc na znanje, da se v sklepu dc/xlnega zbora zahteva avtonomija nele za üonisko, niar- več za vse nove pokrajine Iitalije, pri če- mer nam je pri sreu zlasti zatirana Istra. Vestnek Kmetsko de^v^ke Kmetska in delavska zveza je priredi- la v nedeljo, 5. marca na Notranjskcm Scst shodov. Na shodih v Trnovem pri Bistrici in v Jablaniici jj govonil poslance Ščck Vir- gilij. Na shodih v Knežaku in Zagorju je rapravljal o gospodarskih nalogah Kmet- | ske in delavske zveze dr. K.. Besednjak. Na shodih v Prenu in v Hairijah (ob istrski meji) je govoril o c.ilju in značaju Kmetske in dclav. zvcze dr. J. Bitežnik. Vsi shodi so bili obilno obiskara. Po- mlad prihaja v našo deželo in naše ljud- stvo vstaja! Z navdušenjein sc organizira v Kmctski in delavski zvczii v obrambo kulturnega, narodnega in gospodarskega blago.stanja. V prihodnjih nedeijah priredi Kmet- ska .in delavska zveza sledeče shode: Na Notranjskcm: v Št. Petru, Trnju, Košarni, Šmihelu, Slavini, Orehku, Studo- rem, Matenjavas, Postojni; na Vipav« skem: St. Vid, Vipava, Vrabče, Bndanjo, Vrhpolic, Col, Podkraj, Goče: v Erdih: Števerjaii, Cerovo, Vedriian, Ncblo, Mer- nik, Kožbana, Medana, Biliana, Vipolže, Kozana, Kojsko. Nato priredi Kmetska in delavska zveza shode v Goriški okolioi, na Krasu. v tržaški okolici in v Istri. Za Knietsko in delavsko zvezo sta ciarovala dva navdušena pristaša Krnct- ske in delavske. zvezo lir 100. TstKwstvo Kmetske m ekiavske zvcze, V. Carducci št. 4. Dopisi. — Obökske volitvc v Kak, V tuikaj- šnji inieniiik je bito 'vpisan,ih 659 vioililcev, glasovalo je 438 volilcev. Večino je dobi- la Narodtio gospodurska strunika, k] je dobila 226 -glasov, manjšino tudii in,ariodno- gospodiarsfca stramka, >ki je ciobila 208 gla- *jo»v. Volitev župama se je vršila dne 20. fe- bruarja 1922. Za župana je b'iil izvolien: Ivan Bizjak', dz Ka,la, šit. 1-16. Padžunani: I. Anton Suligoj, II. Antion Plirih, III. Hen- rik Lipiair, IV. Ignacij Bavdaž, V. Ivan .Hui^v,.VI. J-^ob K^vaöic, VII. Ivan Pi^k, Viii. Stefaikom-uniist« za župana. Komimisti so bili tako neumni nad to zmago, da so streljali ¦kot nori — Sturije. Župan: g. Franc Rcipičv podžupan: g. Jossp Budihna', svetovaÜd: j?. Janez Sikvairča, ig. JoSka Čennolj, g. Ange-lJ Toršelj. — Iz Ložic. — 17. t. m. okoli 4 in % ure popiOiklne je son^rtno ponesrečil mlade- nič Miliad GoTJanc na delu pri drvah. Po strmini Apuščen debeü hlod ^ra je s ta- 'ko sik) zadel v fflavo, da ije oKtaJ na me- stu mrtev. Bil je sploSno prilgubljen, do- ber font, kair je doJkazal tudi liizvanreiclmo v&liik pogaicib. Domači fantje iso mu vk.iipili lorasen venec. Iz Ozeljana. Due 15. t. m. je bil za županax enoiglasno izvoüjen g. MirosJav Špacapan. Za I. podžupana Štrukclj Vin- ko, II. Strmkelä Pranc, III. Riöavec Ivan, IV. Gruden Anton. — Idrija. Naznanjamo, ida je bil v iseßi due 10. t. an. izvoljen za župana mesta Idrije jpospcKl Kairel Treven, posestniik in trgx>vec v Idriji in za podz'iipaua go- | starešinsfcvo pa sö bili izvol-Jeni: ®g. Hladnik Fran, stnajniik .in posestnütf, Fe- rjančič Ivan, poduradnik in posestniik, I FlarBdtc-r Ajojzij, poduradniik, Vždic Filip, radniški uradnSk in posestniik, Modrijian Josip, poduradnik v pok. in tposestnilk. — Iz Povirja. V «Goriäki Straiži» jc bilo pomotama objavljeno, da so tu pri obc. volitvi zmaigali 'kjotmunisti iRravza- prav je dobila večino Kmetäko delavsik« stranka, fratere naanen ae bil izivolitj rao- že, ki imajo srea (za ubožne Občinarjc in violjo za socijalno i&obraževadno delo, zlasti #lede na mladino. Izvoljen'iv so bili v lobčimsiki a vet: Iz Povirja: Čefuta Andrej, župan, Strinjar Andrej, pod'zupan, Stok W-o, Mahnič Fi- lip. Iz Gorecj: Grzelj Mihacf, Zafred Franc. Iz Brestovice: Mahnič Stefan. Iv 2'itü: Kocjan Anton 31, Kocjan Anton 15, Kocjan Fvan. Iz Merč: Kocjan Franc, 2i- berna Andrej, Živec Aiojz. Iz Picševiice: Božoglarv Franc. — Ukvc. Za župana je bil izivolje?? Mrlrtinz Simon; iza podziipüna Gros I- van in Iank Jioief. ObčinsJci -Sfvetovalc!: Koloric Jalkob, Prešern Jakob. Tribuč Valentin, Krokar Valentin,, Me^niik An- drej1, Oclbnian Ka>rl, Werginz Janez, Er- Jich Rudotlf, Milkoš Toanaž, Kianduč Ja~ ikob, Mairtinz Loopoilid in Bartoliofc An- drej. Proli volilni opt'rraci'ji ,j.n proiti izivo- Htvi Martinca Simon, Gtos Ivan in ]sMk Joeef tuva napraivili rcikurz. — Števerja&. 01>činsiki svet sia je se- stavil .sledeöe: župan: T\inčič Kari, po- sestniic; prtdzupani: Klanjšček Jocsip. y.o- sestnWv': Dornik A-Iojz, kolon; KlanjSce^k Kau*!, potsestJiiik; Hwmar Ivan, posestnik; PClhuec Josjp', posestniik. Stare^ini: Dor- nik Franc, koion; Hled«. J«rnej, posest- nkk; RrinČič Ivan. posestnik; Kioirsič Jo- ¦ßip, ikolon; Maraž Ciril, pose^tniik: Ma- kuc Roanuaüd, t>oses.fnik. KiomiJJnističTpj starctšine: Komijanc Fran, posestnik; Ni- kokivčič Miha, posestnik; !1!ed€ Bo^itgfiJi1, mizarski mojster. — Avb^r. Dfie 7. t. m. ie bil v občini Avber izivolfien za župana g. Alfonz Gr- mo*k, Avbess 15; za /podzupana: I. Ivan Svagolj, Powakve 4; II. Rr. Bole, Avber 13; III. Fr. Zlobec, Ponikve 30; IV. Fr. Fal>iaij, Gradnje 10; V. Iv. Zidar, P/O- nikv-e 40. — Biio je ^reč strank, a vse so biik: narodno «jsrospo-darslke^a pomena. Vpisanih voli'lce-v je b.ik> 135', 'vc^üo jih je 98., veljanmih R-Iaisovnic 91, iiajrvišue ^tevilo dohlienih glasoiv je bilo 76. naj- manjse je bilo 28. Kandidado-v jc bilo 49. — Uariie pri JJlrski Bistrici. Od .tarn nana sporacajo, da je pošfe silno npül- ž]a« in da bi jo hik) treba nomazatä, da I bi bcljc teikla. Exspi'eisno pisino rabi 20 koral-wv daleč 3 dni. »Mladilka«. ki irrn: več strani leze še vse dalj č«sa! Tc- $e res öudjo iz devote dežele. -— Berie. Pri nas-so se ¦ebeinske volitve dobro iz-vTSii-leL Bile vst-a idive ^tramki'. ena za -starega, a dn^a zs. no- vt-ffct ž.upana. Občina sestoji h vasi: Ficrje (300 ipreb.), Kregulišče [70 prob.), Tubje (75 preb.). Škofi [70 p«reb.). Dne 4. fetor. se je vršiia volitev žnpsna. Iz- voSjen je Pangos Alogzij, za I. poähwarw Suban Jožef, za II. piodzupana Kozrwjua Franc, za III. podžupana Uršič Franc, zt 4. i>odzu(!>ana Pipam J«n-ez. — Iz Vojščlce. Dne 4. februarja t. ¦]. se je vrsila seja novoizvoiljene^-a občin- Sikeg;a sveta', pri katori je bilo izvoijianc nif»vo »upanstvo. Župan^m je bil erw- H'!-a.(--no iz'voJjen gospod J-cis\d P;irc, pciseKt- «¦ik i,n ¦gostilničar iz Vogščice st. 3. Moz •jc; po vsern dolwega zr!ača,ja dctücc nko» hi poznan, potdüeten in narodtro outen ¦m-ož, zato si je pridc-bil med . obeani •splošno zaupjraTje, taiko da sc z igrctoivo- stjo upa, da bode ta rrvladi in -sVušieni on'oz vsesferanskio deloval za. hlagor noši po vojni limdo Dnzadeti o-böini, dte se z-opet dly-iptie do bojjjse bodoi5ni(yitj. Z/a pc^dz-upana sta bila izvoljena tcosp. Lozc] Al'Oijzli \7. Gore«ja VojSčice šl. IS in gasp. F»rtrfolia Ivan iz Dolenje St. 40. — Iz Pečf«. Na Čelo občino je hü izvoljen posestnik Ivan Kranjc na •Poiiiik- vah. Za podžupann. so hili izvoljoni trije na Ponikvah, eden na Lodarščah (in dva za nnšo vas, in sicer: F-ranc Jdklin in Jjrnac Kofol. Proti tcma d>veana je bil uložeji T'dkurz, ki pa je nil pwolfco re- sen zanju. Neikalko v zadoscenS« ise jri ie sodaj volilo m piodznpanfi. Spodnja Wrlja. Pretečno netleljo 19. febr. t. L se je zgodiil v na^i sari strašen zločin. Zlobma roka je umorila in oropala v Masorah h&t. 115 občinc Cerkno 45 let staro gospodiinjo Marijano Gostiša ter 85 let starosa očeta njeneira pok. moža, Ma- tevža Gostiša. Ko je namreč imcnovano nedeljo popoldn^ okolu 3. ure kakor obi- čajno vsako nedeljo in praznik hotel An- ton Gostiša, sin.umorjenejra Matevža, k! ima kake pol ure od kraia ;rloč?na odda- Ijcno svoje posestvo, obiskati svoj^jra o- zaprta in n« moa:el v hišo. Trkal in razbijai je po vratih in oknih ter kričal, da bi koga prikJical, a vse je hilo tiho. Tedaj po^le- da skozi okno in zajileda na tleh pri peci svojega očeta v krvi in z vrvjo za vratoon ter isezutega. Taikoj je spoznal, da se je tu zgodila nesreča, vendar še m niislil na dofiin. Trkai in klical je šc nekaj časa, da bi priklicaJ gosnodinjo. ko pa se mu to n* posreči, gr« domov po svoje domače ter sosede. S siloma vderejo skozi neko okno v hnšo in tu najdejo kakor povedano ocda mrtvejca pri peöi, j?ospodiinjo pa s prekU- no idavo v kuhinji. Ker ni bilo noü«;i»--v sledu do hiše, ampak samo od hiše preti JaKnom, jc najbrže zločinec že preišnji dan prišel k hiši, itam prenučil in zjutraj kP je Äospodinja šla k deseti rnaši v cer- kev, zadavil očeta z vrvjo — pa ker s tem še ni čisto umorU starčka, ga je še s korčkom, v katerem so dajali psu je- dila, potolkel po glavi, ker je bil onienjeni korček ves krvav na klopi pri peci, oče pa ves stolčen po trlavi. Nato je mrtveira stardka stisnil k peči, -zbidsal z metlo kr- vave madeže po tleh in začel ropati. Med- tem se je ?pa najbrže vrnila"gospodinja od inaše — morajo je ito biti okolu pol cn» ure popoldan ~ in tedaj se je ropar lotil se Kospodinje, ji s sekiro, ki so jo naSii vso krvaivo poleg gospodinje', preJclal glavo t^r oropal. Nato je zaklewi-1 vsa vrata ter ubežal skozi stramišče proti Ja^nam in najbrže črez mejo. Hiša stoji na samein, mirno nje hodijo vedno kontrabantarji, v hiši pa ni bilo razun umorjenih nikoear. Zato se prav iiaitančno ne da dognati, "ka- ko se je lizvršil zlooin, — Čnii vrh nad Idrlio. Ker ni biio o dclovanju našekra »Kat. slov. izobr. dru- štva« po vojni še nikakega poročila v ca- sopisih, naj siedi tukaj kratko poročiio. Pred vojno je društvo živahno delo- valo. Med vojno je pa popolnoma zamrlo. Ko je pr-išlo meseca avgusta 1. 1915. urvič vojaštvo v Črni vrh in zasedlo društvene prostore, je društvo prenehalo z dclova- njem. Prvo leto po končani svetovni vojni so bile razmere take, da se na oživljenje društva ni mokio n^ti misliti. Še-le v za- četku 1. 1920., ko so sc razmere nekoliko izbolišale, se je präcelo delati na obnovo društva. Dne 5. sušca 1920. 1. se je po preteku vcč let vršiil zopet občni zbor, na katerem j^e bil izvoljen nov odbor in je p.ričelo dru- Uvo zopet z rednim dclovanjem. Pričeti pa je bilo treba tako-rckoč vse znova; tudii clane je bilo treba na novo nabirati ker se na člane dz prej.šnjih čar-ov n! mo- ;do več zanašaui. Kljub mnog-im zaprekam in nasproto- vanj.c.Mi od raznih strani, je clruštvo poia- goma toda lepo napredovalo. Dne 11. juli- ia 1920. t. je priredilo veselico, na kateri sta se igrali: rünzgarjeva drama »Veriga« in šaloiigra »Zamujend vlak«. Dne 24. no- vembra 1. 120. pa vesclico z i^ro »Krivo- prisežnik«, ki je posebno lepo vspda in sc je radi 4ega teden pozneje ponovila. . Frctcčeno leto je prirc-'iilo üruiLvo dve veseÜci v Čniem vrhu dne 26. junsja 1921. se je ligrala narodna igra »Revček Andrejček«; na yeselici v Lcmeh ane 24. jnlija 1921. pa »Tri .sestre« in burka »Dva irluha«. — Tudi drustveni tambtiraSkl zbor se je zbudil v pretečenem letu k no- vemu z'ivljenjii in je že trikrat javno na- stopil. Od dmštvene obnovMve dne 5. ill. 1920. pa do danes je pristopilo k uruxtvu 110 članov. In sicer: prvo leto 52, zadnje leto pa 58. Izstopili so med tem časom trije clani. Eden se je preselll v drugo fa- ro, dva pa sta odšlu v Jugoslavijo. Tako da tma dru^tvo sedaj 107 rednih članov. — DruStvena knjiižnica se je pomnož-ila lansko leto za 120 novih knjig in šteje danes 1420 knjig različne vsebjne. Pre- bralo se je v pretečencm letu 2571 knjig. — Drustvo je naročeno na sledeče liste: »Edinost«, »GoriŠka Straža«, »Pučki Pri- jaieij«, »Domoljub«, »Mladika«, »Novi rod«, »J.0(dTan.ka«, »Pravni Vestnilc«« »Gas«. »Dom in svet«, »Kmetovalec« in »Bogoljub«. Na novo naroei društvo le- tos: »Prosveto«, »Prerod« in »Socialno Misel«. Bo torc.1 tudi za časopise in rcvijc dovolj preskrbljeno. Možje. žene, fantje in dekleta! Pristo- pite še v večjem številu k našemu öru- Stvu. k)i Vam nudi v svoji bogati knjižnici dovolj raznovrstnega berila. — Cepovan. Izvoljeni staresinc iz na- rodne stranke: 1. Trušnovec Janez, 2. Su- ¦ligoj Franc, 3. Mrak Anton, 4. Kofol Leo- pold, 5. Renlko Jožef, 6. Kofol Jožef, 7. ^uligoj Va'lcntin, 8. Veiiikonja Anton, 9. Mrak Jo-xef, 10. Poügornik Martin, 11. Podgornik Peter, 12. Rratuž Anton, 'komu- ais-ti: 1. Žavlo Vaii-entin, 2. Oorftip Peter, 3. Petroučič Peter, za zwpana je izvoljen Kofol Leopold. ¦— Bovec, Za župana ie bil iaNToilijen v Bovcu cnoKlasno -g. Anton Drvinfiawa, «rradit-elj vodo/vodov, pod»upan g. Ivan Mihclič ml., g. lvnn M'raikic, .g. Franc Kla- — Iz Zgoaika. Pri občinskih voilitvah J3 dobila pri nas večino in man'jsino »Km-ec •ko ddfc.vska stranka«. Za žiupana je eno- giasc:*) izv-cljeii dosedanji obč. upravitcl'j, delavni incz, g. Ivan Gruden, posestniik in krčmar v Zfgoniku. Za I. .podžupiana »g. Jo- Lef Milx, kmetoval.c iz Saieža, za II. P'od- i-'upana g, Karravljalni odbor, za luistamovkev »Slov. Citalnioe« v Levpi. — Taikioj po nstamoviit- vi se je pokazailo zanimanje in ljubezen, do duševnega razvieidrila s tem, da je ta- ¦koj pričclo s povskimi vaj-ami in .igrami. Že v tem kratkem času smo pdka;zaii, dne 2. februarja svojo prvio spomladan- sko cvetlioo, katera ,je sijajnio cvetla. Njen ¦prijeten vonj je prihitelo Ijudstvo vonjait od vseh strani, s tem je poikazalio isvojo za- vednost. Fantom in dckletom pa kličem, le po tej poti naprei. (k©r v vaših rokah hi P'isa bodočnoist! —¦ Udeleženec. — St. Viška Kora. Dne 13. II. t. ,1. se je vr&ila na Št. ViSki gori vo,i:tev župa- na. 7ja zu.pan;.i. je bil izvoljen posestnik g. Prvanje Ivan v Poljah 66. Podžupani so sledeči g. g.: Pi'rih An- ton, Lahsjnair Jadcob in Pirili Andrej za §t. Viäko goro; Kobal Ivan za Prapetno; Pod^orni'k Justin za Do!. Tribuša. Ysi občinsilci svetovalci in odbor so posestniki Poiitika. — Fucca obHuMja hitro obwovo po vojni ^orušonih pokrajin. Ministrski prc:!- sedrrik in začasni minister za osvobojenc ookrajine je v svojem pozdravu trern Be- neciiam izrazil trdno voljo. da bo zastavil ves svoj vpliv za takojsno popol.no obno- vo no vojni pornšenih pokrajin. = Delna kriza v itainanskl vladi. V novosestavljeni vladi je bila izbruhnila dclna 'kriza. Minister za posfce in brzo- jave demokrat Di Ccsaro je pifodlozil de- misijo. Vzrök tej demisiji je baje Ijudska 'Stranka, ki ni hioteJa rak-akior po-pustiti od svoj'C zaliteve, da bodi imenovan za pod- taijnifka pri ministrstvu za pravosodstvo Cascino. Na mesto demisjomiranega mi- nistra za pošto Di Cesara je bill imeno- van iposlanec Luigi Fulci, ki je prisegel kraljn. Vlada je fcorej ziopet popdna. — Italija in Mala enienta. Italijanskio poslaništvo v BtikareŠtu zaniika odločno vesti, po katerih bi bila Italija podvzela v Sofiji in Atenah kora'kc za ustvaritev balk a n sk e^a bloka proti AlaÜ ententi. ¦--• Fasistl hi nsciorialisiS ore*] i7'—-v.t- oiivi L'üUs ciialmatlnskc com?. Vodstvo fa- sistuviko btranke je na včerajšnjerii sc- j stüTikü i>p:-jjülo resolueijü, v kateri pgv- darja iJOü'ooo sc luciaijuje okv^-r-:^ >:"oije cialinat'Jiske cone in iuke BaroS. Ta skico se utemeijuje z dejstvom, iLa Jugo- oiavija ni ž.e.izvršiia in tudi no r--- :^- v:-[ ZcidovoljKi )iaia:iuij:j v prici ! Italijanom. — Cičerin, ruski komisar za vnanjc zadeve, je odRovoiil na naznaniia, da jc kouiere.iica v (Jenovi za enkrat oülozena, ves poln začudenja, Kako inorcjo iako važno stvar odložiti baje sanio radi ital. rninib'trskc krizc. Predlaga, da se konfe- renca vrši due 26. marca in se Rusijo ob- vesti tri tednc poprej, — Vorovski (pred- scdnik ruske delegacije v Rimu) pravd, da so vzroksi odgoditve v tem, ker pripray- ijajo z Wrangiüm nov napad na Rusiio, "kJ naj se za.-ne tcdaj, ko bodo začeli zboro- vati v uenovi. — Koliko je resnice na tem, ne veimo. VscrskL Vlada ie lizdala odlok, ki urcjuje volitve za po- slansko zbornico. Volilci so vsi mošloi i?ad 24 let slari, ki so ogrski državljani vsaj 10 let in bivajo najmanj 2 leti v listi občiini in ki so izvršili šiiri ra/icde Ijudskih šol. Za žene se zahteva dopolnjeniji 30 leit in ;izvr- šitev sestih razredov ljudske sole. Voljcni smejo biti vsi volilci, ki so nad 30 let stari. — Zastava jugqslcvenskejra konzii- ?ata v Turinu sežj^ana od fašistov. Meko- liko faaistov je prišlo na jnjroslovenskl konzulat. Nekate.ri so se spustili v pogo- vor z konzulom, a medtem so se drugi'po lastili zastave, katero so iiQsli na nniver- zo in tarn svečano ssžgali. = Angüja noče odpraviti smrtne kazni. Dolnja zbornica je odiklonila Dow- terjev prcdlog za odpravo smrtne kazni z 234 proii 86 glasovom. = Aiiglc-ška posodila Avstriji \2 inili- jonov šterlingov. V doljni zbornici je spo- ročil finaučini minister, da je Anglija do danes posodila Avstrijii 12 miljonov šter- lingov. = Iz Švicc izgnatio Karlovo sprem- sivo. Zvezno pravdniätvo priobčuje listo članov bivšega dunajskega dvora in oseb, kii so stale v službi bivšega cesarja Karla in Id so bile na podiatf člcna 7(i zvezne ustave izobčene iz Švice. Lista obsega 20 imen. Domače novice. + Vabilo na ra^ni ohčr.i zbor »Zveze slovenskUi zunanov v Gorici«, ki se bo vrsil v cetpLck dne 23. marca 1922. ob 9. uri predp. v dvorami hotela »Pri Zlatein Jelenu« s sledccim dnevnim rcdom: Ci- tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Porouilo pisar. Blagajniško poročilo. Po- ročilo preglcdovalcev računov. Volitev prcdscdnflka. Vol/itev podpredsednika. Vo- liitev pctih odbornikov. Volitev treh na- mestnikov. Volitev p&tih razsodnikov. Vo- litev itreh i-regledovalcev računov. Občin- ska avtonomija. predava dr. Bobič. Slučaj- no.sti. (lonica, dne 6. marca 1922. Odbor, + Našim mladenkam! Neikatere mla- derike nam so že doposlalc seznam nabra- nih novih naročnikov z denarjem. Prosimo nujno vse one, ki so nabrale kaj naročni- kov, da gotovo pošljejo denar In naslove v najkrajšem času, da vemo, koliko lista naj tiskamo in koliko izvodov obljubjene knjige naj priskrbimo. -f- Poroka. G. Anton Simčič, oskrb- nik, se je poročil dne 27. februarja z gdč. Reziko Badalič iz Sempasa. Mnogo sreče! -I- Smrtna kosa. —- Dne 27. februarja t. 1. jc umii v Ljubljani sodni sve-tnik gosp. Anton Gijroj. naš goriški rojak. Rojcn 1. 1880. v Oorici, se je tu izšolal. dovršil pravne študije v Prap;i, služboval kot sod- ndk v Tolminu, Kobaridu in Cerknem. Ob izbruhu vojne ie postal avditor in bil na Južnem Tiirolskem in v Dalmaciji, kjer je dobii kal boiezni. Ob prevratu je postal svetnik v Novern mestu, katero mesito je pa moral zapustiti lansko iato radi bolez- iiii. lüka'l je zdravja tudi v (iorici, od tod šei v Ljubijano, kjer je Umil Kdor koli ga je poznai, mu ohn.ni trajen spomin. Bil je dobrega srca in značaj sK;ozi in skozi. Kjer koli je služboval, je napravil mnogo do- brega, poscbno pa še v onih težkih časih, ko je bil vojaški avditor. Svojo nesrečuo ožjo domovino je ijubil s sirastjo in krvjo. ~r Sporočiloi '1'ajništvo političnega društva »Ivdinost«; se preseli v »tekočem tednu iz svojih dosedanjih prostorov, Via Carducci št. v Šolsko uiico (Via Ma'meli) st. 5. I. nadstropje. + Umrl je due 23. t - č. g. A n t o n Abram1, župnilk v Košani. ßil je v najlep- :'.;ih letih star komaj 46 let. Postal je žriev ::vojega poklica. Pokojni je bil blaga du- ša, izredno priljubljen med svojimi sobra- u in pri Ijudstvu. Deloval. je mnogo kot kurat v St. Petru na ICrasu in potem devet 1st küi župnik v Košun-i. Slucaj je hotel, da ie ime). v Košanii tudi svojo novo mašo pri :.;vü.iem bratti, kjer je tudi umrl. Irnel je veličasten pogrcb, kakor ga Košana še ni vidcla. NjegGvih sobratov jc prihitelo 15, njegov bra't žiipnik mu je pel črno sveto mašo, žalni govor mu je govoril njegov prijailelj č. ?;. Iv^Baloh, možki zbor mu je :-av)el pod vodstvom g. Jožefa Gabrovška iri 1'epe žalostir-kc. Blaari pökojnik počivaj v mini.! -r Avisar-ils p-lač dHiiovnikop^ Urad;?i list objavija odlok z dne 2. febru?7ia 1922. štev. 164 o zboljšaniu plač za nekatere ka- tcirorije klerikov. + Blagcslovljenje zvonov. Jiilri, dne 9. t. m. se bo vršilo bilagoslovljenje movih zvio;nov ob 10. uri predpoldne na te- kališču V. E. II. št. 58. Zvonove bo bla- ig-osilovil prevzv. g. nadskof Sedej. Po voj- ni je to prvo blaigoslovljenje v Gorici pvvo. Jr Kniižnica »Adrije«. Vse Goričane obvešča akaci. fer. društvo »Adnja«, da io dniStvena .knjižnica odprta vsako nedeljo in praznik od 10.—11. ure dopoldne. Ker se hi v Gorici odprte nobene knjižnice, je odbor sklenil, da se društvene knjižnjcc — lizjemoma, dokler ne bo odprta kaka javna knjižmica — lahko poslužujcjo tucli podporni člani društva. V smislu pravil pa postane podporni čian vsäkdo, ki placa letno 2 (dve) liri čianarine in si s tem pni- dobi pravico izposojati knjige iz društv. knjižnice. — Pavlin t. č. pred. ¦•f Picdnjjmi državnim natneščencom \ noviii pokrajiniah. Dnc 3. t. m. je zaklad- ni miinister si)oročil predsedniku urada za nove pokrajine, da je ministrski svet do- volil takojšnje predujinc državnim name- ščencem v novih pokrajinah na račun asi- milacije. Ti predujniii znašajo po 1000 Lir in so določeni za vse javne uslužbcncc razen želczničarjev, sodnikov in osobja finančne prokurature. -f Zahvala. Slavna »Stavbena Zadru- ga v Oolenji Vrtojbi« J3 izvolila podariti tukajšnji š.ol.i 500 (petsto) lir za nakup šol- skiih potrebšoin ubožnim šolskim otrokom. Za ta res plemeniti dar se pod pi sa no vod- stvo kar najiskreneje zahvaljujc ter pri- poroča obenem ito »Zadrugo vsem onim, ki nameravajo zidati nova poslopja. Vod- stvo trirazredne ljudske sole v Vrtojbi, 4. marca 1922. Voditelj: Iv. Zorn. 4- Nesreča. Grozna nesreča se je zgodMa v Vntoviinu .iz lahkomiselnosti. Ondotni orožniki so zelo nevarno obstre- lili 14-letnega Stanka Kandusa, ki je stal v nedeljo ob pol eni uri popoldne pred do- mačo hišo. Orožniki so imeli namreč sla- bo navado, da so streljali v kup kamenja ua dvorisču. obrnjeni proti hiši Kanduso- vih. To so delali tudi to pot. Nesreča je hotela, da je bil" fant zadet v čelo na desni strani in se je zgrudil ter ležal nczavesten dolgo časn, dokler ga ni dobil eden doma- činov, ko je čul njegovo ječanje. Orožniki so spočetka vse tajili, potem pa dejanje priznali. Deček se nahaja v bolnišnici v zelo nevarnem stanju. Niliče ne more dol- žiti orožnikov, da so storili nalašč, ven- dar pade iteza krivde nanje, ko se na tak neumen način igrajo z orožjem, da p»*idejo naši Ijudje v smrtno nevarnost. Upanje je, da bo dečck okrcval. -f Prošnja. Pred enim in pol nretse- j ct-m je odšcl od deena ?i> leini mlaideni": Anton itfarlkič iz Marija Celja p>ri Kana- \ lu, in ß'a sc dnnes m nazaj. Oblečen je bil ; v vsakdarjo obleko (vojašiko blaso s i^e- \ ilerino. istotako čevlji) na tflavi je imel | čepico. Postave j>e srednje, lasje kostanje- \ vi, na dcsji'i roki ima malo rano. Kdcr bi j kiaj vedcl, je naprošen sporočiti svojemu j oietu Miliad-u Markič, Marija Cel Pra- p-orščc 44 p. Kanal, kabeiri eventuelne stroške rade volje povrne. j 4 Sadjarsk! in vinogradniški tečajK | Na tiikajsnii de/.elni kmetijski Tsoli se jc vršil od 20—25. februarija šestdnevni sad- jarski tečaj in od 27—28. februarija pa vi- n'ograidniSki tečaj. Oba tečaja sta bila tcoretična in praktična. Sadjarske^a tečaja se je vdeležilo 40, viino^radarskega pa 50 učencev. Učencem je bilo na razpola^o prcnočišče v šolskih spalnicah in 14im učcncein sadjarskeu;a tečaja je bilo pode- ljeno po 90 lir in 20iim učencern vino^rad- niškeKa tečaja pa po 30 Mr podpore. Oba ¦tečaja je vodil strokvni uradnik dež. kmetijskejja urada gosp. Just Ušaj. Ena- ka dva tečaja s'ta se vršila za učence la- ške narodnosti, eden v Gorici, drugi na dcžehiii tntnici v Beljanu v Furlaniji. + Prošnja. Ker se -moji poskmski po- sii neznanctkio mniožijio, tako da jih i>ri naijboljši votlji ne mc/rem zmagovati, si dovolljujem prosäti rojake, naj ne naislov- ljaio piiseim name, ampak le na -tajnistvio KmetsSke - delavsike zvezia aili na Ljudskio tajirištvo pol. idrusöva »Edinosti« v Gori- ci. Ščok Virgilij, poslanec. 4- »Odvada« Franc Eržen - »Stovar- če»k tuik«. Pod tem naslovioin jc pričela :prioböe,vati letošnja »Milaidika« slovair- čck najvažnejših ,tujk, onih ki se zaključi z obrtno raz- stavo Vas'ih iz dekko v, katero si ogilcdajo tudi ti Vas'i vrii in pozrbvovalriii dobrotni- 'ki. Hvala! Za vodstvo in skrbništvo: Ado-i- zij UrbatTčič, šoliski voditelj. + Pomožni urad za ščito vojnih o- skodovancev v Gorici ('vstanioviljen po okrajni sodniji v Gorici z odilioikiom z dne 15. ofctrobra 1921 št. 235-25-21) je pre- selil svoj urad v Goirici v ulico Dante štev. 6, pritličje . Okradeii šofer. V nedeiljo popolidan je Jožef Luznik, šofer na avtomiobilski črti Gorica - Dobraivo, ipil v KojsJkem v drnzbi prijateljev bn'siko vino — ki pa ni noben ipitijot ne sladlka vodica — in je u- bogega sofeirja precej omaimila. Idoč pno- ti ,'giostilni na Balah, ikjor ie pnonocil, se mu pridruži nezn-anec, 'ki ga je hotel zva- biti proti Vrhovlju, toda ni se iniu posre- čilo. Vendar ko .dospe Luznik na Bala o- pazi, da nima več ilistnice, v Ikateri se je nahajato ofcrog 400 'lir ter razne važne listine. Kar je sikoraj ^otovo, da je bil o- ikraden, se obrača, s prošm}o dio onega neznanca naj ,mu vrnio vsaj listine nazaj, keir so za diruge brez vsaike vrednasW- Upajmo, da ima oni neznanec, vsaj toliiko diobrcga čuta in vesti in vrne one ilistine po pošti šoferju - deliavcu, "ki je pokig taga šc oče družine. Pusti jih lahko tudi neo- p-.'/eno ali pošlje po kaikcm otrclku v go- slilno na Balah, karabinirjem v Kojskcm, ali 'kjersibodi drugam samo, da 'potem ob- vesti s kakim dopiscii Jožefa Luznik, Dobravo v Bndih. 4- Premeščen obcinski urad. Obcin- ski urad občino Aiba je Iwl dne 27. febru- r;.rja t. 4. preseljen iz Kostanjevice na Kam- bresko. PoSta za županstvo Ajba naj se nasilavlja na -poštni urad v Ročinj. 4- Volitev župa«ov; V občini Srpeni- c! je bil iz-voljen zi župana gosp. Andrej Lcparv za podzupana pa sledeči g. g. Josip Ža.gar, .Inkob Melihar, .losip Trebše in Anton Trebše. V občini Žaga je bil za župana izvoljen gosp. Atvdrej Domovšek, za podžupana pa sledeöi gospodje: Flor- jan Rot, Franc Rot 61, Andireö Zager 25 in Franc Pičirlin. V obeini Trnovo je bil za. župana izvoljen gosp. Anton Krajne 12, za podžupane pa g. g.: Anton Rot, Ivan Fon, Franc Krajne in Anton Uršič. 4- Izid IJudskega štetia na Srpenict: Vseh prebivaloev občine Srpenice se ft naStelo 513, od katerih sta 2 Nomca, drU- gi vsi Slovenci. Na Žagi: V obeini Žaiga se je naštclo 646 prebivalcev, od teh jc 645 Slovencev in 1 Nemec. Na Trnovem pn Kobaridu: v obeini Tirnovo se je naštelo 303 prebivalcev; vsi so Slovenci. ^ POZIV! Oiii znani L. učitcij iz Uorice. j ^ jc dne 26. januarja t. 1. bil na izletu s . solskimi otroci v Mirnu -in ki jc odpcljal s I sabo sivkastega avčar-skeg-a psa, je na- i>roš(in, naj ga takoj odda g. lvanu Žvanut. • U)^o Vitt. K. št. 37 — Gorica, da so iz- ! °'vo, toda brez ivoj-^j!1 l>reJ objeajnih norosti. To je lep p,.j'^ naprej iji zelinno le, da bi društv.o ifl .n^ napredovailo po poti ik napredku "'Obrazbi. — Občinar. l^ ll- »Mat!« v DombcrKu. V ncdcljodnc ü»'iii)'iiL1-va ^° P»'cdstavljal to lepo dramo, {ia-<-''čmi odsck »Slovcnske čitalnice«. Sil^ z Renč. V nedeljo 26. t. m. *se je w- ttr ;!pa »Satan«. Vsa cast g. voditelju tieijjj^lcejn, k&r so igro tako dobro in Bc'/?vito uprizwili. Le taik-o naprej! •¦- zi.vi! Potmiik. ca« , f^tvo slovenskih delavk »Skalni- ü(, ' vl ie prcd vsem dobrodelno dr-ustvo, 'u, pni°vi- Vlada je to diruštv-o že prizna- D^t ,Jvi shod bo dne 26. marca ob 3. in v cerikci Sliov. sirotisea v Oomici. toibi ?*3vbeno društvo v Gorenji Vr- Pri Gorici je naklonilo strok. naidalj. | soli za zidarje v Renčali veHik'Oidusen dar v znesiku L. 300.— Kuratorij ie sole sa i^kreno zahvaljuje za ta čin, želeč dru- šrvu d'Obrih vspehov v njegovean nadalj- ntm dclo'vanju. i d. Iz Loga pod Mangartom. Da pri ! nus društveno živJjcnjo delitje, nam do- | kazuje zaidnja prirejena veseHca due 26. februarja. Krasno izvajana igra 'Anarhistu in pevske toöke meš., ^posebno inoškega zbora so vzbiijale s]);k)š'iio i)ozoirnost ob- čmstva. Da d.ruštvo napreckijt' s tako le- pimi vspehi, je zasluga nentrudliji'vega de- ilovanja Losike g. uoiteljice Ane Mladic. Upamo, da nas društvo prav ikmalu raz- veseli z nio\r.o predstavo. — Štrmčani na nage — posnemajte Ložane! Pev. izohr. društvo »Prešeren« v Št. Petru pri Gorici, čas«tita prvašiki godbi I-od vodstvüin g. Peršiča, da je nšem društvenom napredku, opomnimo, da tu- di mi nej zaostajaiw) na kuitiirneiii i>oljiu. Naša mladina sc priduo i>ri|)ravlja, da že v prvili ix)nilaidn'ih ovieitočih dneh prlredi narodno slavnost v prosllavo narada *n njegovega iidkojnega pesniika in prenoka Simona Gregorčiča; skivnost se wši na nekdanjcm Grogoröiüjvom domu na belo nedeljo, d. Vrtojba. Slovenslka Čitalnica v d'ol. Vrtojbi se tem potam ravno zahva- ljuje vsem g. svatom za vedikoduSen dar L 134.70 stot. na poročni dan 21. 2. 1922 g. Humar Amanda in Mil'ke. Hunnar roj. Vnik. d. tiudajužniškim in Obloškim pev- cem, igralceim in ägral'kam ikličerno le na- I rej po tej začrtani poti. Posebno lei>o je bilo .gledati dekleta v njih krasnili narod- nih ntošah. d. Iz Kreda. Naše »izobr. drušro u- spelo prireckkvijo. Pevske^ toiöke pod vod- btvom g. nadnč. Sivca .so se izvajale cio- ¦vršeno', posebno če pomislimo, da zbor obstoja se le par niesecov. Fiekt bl brez- dvoinno 5e povzdignik), če bi dclkleta na- svopila v nanodn'ih nošah. Buiriki »Damo- klejev nieč« in »Trije tičlki« pod vod- sivom domačega g. vikarja, >sta dokazali, da Lmamo zmožnih lnoči. Brez razlike vlog so bile izvajane vse v popolno za- clovoiljnost. Vsi igralci in igralkö so na- stopali prvikrat na odmu, a njihov nastop jc bil i)iogumen, izvajanje neprisiljeno, na- ra,vno, kar doikazuje splošnia zadovoljnost in ravdušenje med gvLeidaloi. Mladina po- gum! Krnalu mas zo])ot razveselite s ka- k<> prireditvijo! d. Izobraž. društvo v Kredu ponovi dne 19. t. m. na praznik sv. Jožefa sviojo prircditcv z dne 19. II. ob 4 uri popoldne. Vabimo predvsem oikoličane. Vrcme naj Vas ne zadržuie, >ker d-vorana je vairna pred dežjem. —¦ Odbor. Gospodarstvo. Kako pomajgamo motnim Just Ušaj, dež. urad. Letos je .mairsikateremu vinagradni- kii vino še imotno in dannadan prihajajo k meni, da naj jim svertujem, kaj jkn je stoi'iti. Vprašanje je toraj peireče ,\n zatc> pišem ta članek v tem političnem listu, ne da bi čaikal na prihodnji »Gospodarski Listtf, !ki izide sele 1. apirila. Predno liočemo motnom-u vinu po/ma- gati, moramo spoznati vzrok, zaikaj je vi- no pravzaiprav motno. Če ni vino še po- polnoma provrelo in se morda še nahaja v prav lihem wenjii, ja sanioosebi umlji- vo, da ne mora biti oisto in tudi če ne we, sc take, še sladlko vimo ker čiščenje z želatino rabi tanin in zato tudi vina po talkemu čiščenju zgube svojo trpkost. Konečno imoraano vino, ko se je po- polnoima učistilo, pretočiti, :ker bi drugačc želatina, 'ki se je vsedla ,na dno;, začela gniti in ikvariti vino. Na ta način čiščena vina, postanejo kfistalno - čista. Prosveta. MLADIKA. )>Mladika« St. 2 je izšla. Ravrio tako lepo je opreinljena, ravno tako dobra je 'kot v pirvi številiki. Naj navedemo le njeno vsebino: V leposlovnem delu so pesfni: France Hevk: Vragov most; Ivan Pregelj: Da- vid; Stano Kosovel: Vlad spominov; Pa- tuškin: Odhajajočim; Peter Butkovič: Grob neznaiiega Vbjaka. Proza: Ivan Prc- gelj: Gloriosa. (Povest, ki bo prihajala celo leto; v nji je vpodobljena velika jugo- slovanska ideja.) France Bevk: Nočni o- bisik. Alojzij Remec: Andrej Košuta. (Po- vest, ki bo izhajala celo leto.) Jure Jurič- Gradnik: Kdo je kriv. (Zanimiva novela iz hrvaščine.) Leopold Kebcr: Brczcn. (Zanimiiv spis, ki ti na originalen način opiše zgodovino tolminske vasi.) Poučni del prinaša izpod peresa dr. Jože Lovrenčiča spis o Valentinu Stauicu, ki se v prihodiijič nadaljuje in fconča. Da- ljc sledita dve nadaljevanji Budalovega članka: »Cigav je Dante« in Filipičevcga »Po deželi aitron in rožičev«. Sledi spis o Giovanniju Vergu in Maroniti in Druzi. Za naše malčke prinaša ])ravljico »Ca- rovnica Riiju« in dve pesmi od Samca. Žensk isvet ima spisa Naši otroci in Sna- ga, red in zdravje. Iz naše književnosti prinaša črtico o Francu Dotelu. Listek: France Bevk: Pnijatelju. — Popravck. — Janko Samec: France Bevk, Pesmi. — Bencdikt XV. — Književnost. — Glasba. — Vatikanski trg. — Ljubljansko pismo. To številko krasi enajst ori^inalnih ilustracij. Kulturni vestnik obsega: Janko Kralj: Kultura in oivilizacija. — Fr. S. Finžgar: Dušni paritir - proletarec. — Dr. K.: O po- sveoujooem itruidu. Ivan Rejec: Sociologija in vera izza 19. veka. Trentar: Naše pla- ninstvo. O izobrazbi. Za naša društva: Beseda našim diletamtom, Naše čitalnice, Naše knjižmice, Iskrica o petju. Poleg tega je še obilo zabavnega In koristnega gradiva v zadnjem aelu, kjer so kratkočasnice, uganke, slovarčck tujk, seznam novdh knjig iu revij, pregled važ- nih dogodkov, zdravstvo, gospodinjstvo. To in ono i. t. d. — Vsakdo mora pniznafci, da z ozirom na lepo opremo, velikost jn mnogovrstnost lista, ta ni predrag. Stane 20 L na leto. Naroča se pri upravi ulica Carducoi št. 4. Jfnfon ^Simsič oskrbnik poročena. Šempas 27. februarja 1922. Darovi. Za Slov. sirotišče v Gorici. — Zbra- iil svatje so nabraili o pdlfki poroike gos. Ignacija Vodopivec in gdč. Milke roj. Lozair dne 25. febr. t. 1. v Kamnjah 50 L. Bog plačaj! Navoporočencema voščimo iinnoigo blagoslova in sreče v movem sta- nu! — Preč. g. Ivan Franikl namesto v- stopnine k veselici dne 26. 2. v Čepova- nu, ki se je radi plesa po vese/lici ža)l ni mogel udeležiti, 30 L. — Neimenovani iz Rihenberga 120 L. (30 L. za sv. Goro), Franc S-tepančič, Temnica1, 4 L. Bog poplaičaj! i ZAHVALA. O priliki britke izgube našega nepozabnega soproga, brata, i. t. d. gospoda Ivana Gerželj» uiitelia • voditelja na Peiinah izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so se udeležili njegovega pogreba, osöbito precast, gg. duhovnikom, gg. tovarišem in tovarišicam pokojnika, g. nadučitelju Rakovščeku za ginljiv nagrobni govor, društvu „Sokol" v Cerknem, šolski mla- dini iz Ponikev in Pečin, občinskemu zastopu in vsem blagim Pečanom in Ponikovcem. Bog povrni! Zalujoči ostall PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke :s V GORICI, ?: Corso Verdi „Trgovski Dom/4 Telefon St. 50. Brzojavnl naslov: Ljubljanska banka. Delniška glavnica SHS kron 59 MILIJONOV. GENTRALA: LJUBLJANA, Rezerva SHS kron 45 MIUJONOV i PODRUaNICEi Brežice, Borovlje, Celoveo, Ce^je, ' Maribor, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. ' Obrastaje vloge na knjižice po 4°/0- Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup In prodaj a vsakovrstnega tujega denarja. — IxvrSuje vse v : bančno stroko spadajoče posle najkulantnejše. Uradne uro za obcinstvo 8V2~-12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne, ob jicdeljah in praznlkih se ne nraduje. Zobozdravniški fitelje Robert Berka Via Dante 4 - GORICß - Via Dante 4 Mnogoletni asistent pri preznanem Zobo- zdravniku Dr. PIKLU v Gorici. SPRE3EMR od 9 -12 in od 2 - 6. j ZALOGE^oT«!" ¦¦¦¦¦¦¦ t e st enin G. B. S t o r t i - Videm (Udine) Zasfopnik: G. SJIRTORI Gorica - Via Vogel 16-18 - Gorica Trtorejci pozor! Kdor hoče, da se mu izplača vojna odškodnina za opustošcne vinoRrade, nio- ra postaviiti iste v prcdvojni stau, kcr mu drugače država lie prizna vojnc odškod- nine. Požurite se torai z nasajenjein trt, da ši s tcm omojjoüite hitrejšc vnovčenjc vojne odškodninc. Dobre domače cepl.ie.ne trte na Rsakemu Original Munillos šivain^ stroje, ker so najbolj zanesljivl, za te janičim 15 let. fievesle poaeor i ffj?,lttf?....R?.LS.C.! Pi« domačo tvrdko Andrei Mauriil! GORICA ul. Carducci it. 11 (prej GOSPOSKA ul.) M Velika zaloga manufakturnega blaga, volne, žime, bombaža, zrneti, —- m Ravno došla velika innožina moškega in ženskega li sukna, in raznovrbtnega periia, ^kor__tjidi svile, Jj $gr ^r Postreiba toina in solidna! ~mm "10^ BRUNO SÄUMIG - GORICA [ Via Carducci 3 — Telefon št 162 — Via Gariucci 3 j Na debelo! Usni® Čevljarske in sedlarske potrebsüine Tržaški b\t\, bicevniki Pssovi ! htem zasfopsfvo C^alier-G^nia- j Svele ICadila Vosek Nakupujc čebelni vosek po --------------------.—___—.—.—_—_ dnevnih cpnah. ^la dröbnol< Knjigarna Kaf. Tisk. Društva Gorica, Via Carducci 2. NA DEBELO! lolstti zvezki (Spisovnice lepopisnice) Rlsahke, Pissmski papir (v veliki izberi) Papif uradni. trgovski ovojni itd. Cisarefni papir Excelsior, Abadie, Oleschan Union za večje množine poseben popust. NA DROBNO I | Peresa,