Posebna
številka
GLASILO
DELOVNEGA
KOLEKTIVA
MERCATOR
LETO XII LJUBLJANA December 1974
Vsebina:
Samoupravni sporazum o združevanju v podjetje Mercator Ljubljana n. sub. o.
Statut podjetja Mercator Ljubljana u. sub. o.
Posebni pismeni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti podjetja Mercator Ljubljana n. sub. o. na temeljne organizacije združenega dela
Samoupravni sporazum o združevanju v podjetje Mercator Ljubljana n. sub. o.
Ljubljana, 30. julija 1974
VSEBINA
Členi
I.	Uvodne določbe..................... 1—2
II.	Cilji združevanja................. 3—5
III.	Firma in sedež podjetja, zaščitni
znak, žig . . ,	................ 6—11
IV.	Dejavnosti, ki so poslovni predmet
podjetja in glavne dejavnosti TOZD	12—14
V.	Posli, ki se bodo v podjetju skupaj
opravljali.............................15—17
VI.	Koordiniranje delovnega procesa .	19—22
VII.	Sprejemanje skupnih načrtov in
programov dela in razvoja podjetja	23—30
Členi
VIII.	Način združevanja sredstev in določanje njihovega namena ....	31—36
IX.	Skupen organ upravljanja podjetja
— SDS..............................37—42
X.	Skupni kolegijski izvršilni organ —
SIO................................43—47
XI.	Individualni poslovodni organ . .	48—51
XII.	Pravice, obveznosti in odgovornosti
delovne skupnosti podjetja ....	52—57
XIII.	Odgovornost:
a)	delegatov SDS.................58
b)	članov SIO....................59
c)	poslovodnega organa in vodilnih
delavcev.......................60—68
XIV.	Pravice in obveznosti podjetja in
TOZD..................... ...	69—72
XV.	Pooblastila v pravnem prometu z
drugimi...........................73—74
XVI.	Medsebojni poslovni in drugi odnosi ...................................75—81
XVII.	Postopek za izločitev posameznih
TOZD..............................82—88
XVIII. Reševanje sporov — notranja arbitraža ................................89—94
XIX.	Način sprejemanja statuta in drugih splošnih	aktov................95—100
XX.	Združevanje	v	skupnosti TOZD .	.	101—104
XXI.	Prenos skupnih sredstev in prevzem
obveznosti........................105—121
XXII.	Tehnični predpisi prenosa osnovnih
sredstev.........................122
XXIII. Financiranje delovne skupnosti
podjetja.......................123—128
XXIV.	Solidarno kritje izgub........129—131
XXV.	Druge določbe glede skupnega poslovanja ................................ 132—137
XXVI.	Delavska kontrola...............138
a)	Svet delavske kontrole	....	139
b)	Naloge in pristojnosti sveta in komisij delavske kontrole . . . 140—144
XXVII. Družbenopolitične organizacije . . 145—153 XXVIII. Priprave za ljudsko obrambo
a)	Splošno .	..................154—158
b)	Izvajanje priprav..............159
c)	Organizacija...................160—168
d)	Civilna zaščita................169—173
XXIX Informiranje.....................174—180
XXX. Postopek za spremembo in dopolnitev samoupravnega	sporazuma	.	181—182
XXXI. Prehodne določbe................183—185
Na podlagi 42. člena zakona o konstittiiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur. 1. SFRJ, št. 22/73 ter 105. člena Ustave SFRJ — Ur. 1. SFRJ, št. 9/74) in 130. člena Ustave SRS (Ur. 1. SRS, št. 6/74) smo z večino vseh delavcev v vsaki od naslednjih TOZD:
1.	TOZD »EMBA«, živilska industrija Ljubljana, Slovenčeva c. b. o.
2.	TOZD »EMONA«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Privoz 12, o. sub. o.
3.	TOZD »GRADIŠČE«, trgovina na drobno in gostinstvo Trebnje, Golijev trg 11, o. sub. o.
4.	TOZD »GRMADA«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Celovška c. 99, o. sub. o.
5.	TOZD »HLADILNICA« s hladilniško dejavnostjo Ljubljana, Mesarska 6, o. sub. o.
6.	TOZD »HRANA«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Tržaška 37/b, o. sub. o.
7.	TOZD »IDRIJA«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Idrija, Ljubljanska 5, o. sub o.
8.	TOZD »INVESTA«, inženiring, projektiranje, promet z opremo, repromaterialom, leasing, Ljubljana, Ciril-Metodov trg 1, o. sub. o.
9.	TOZD »JELKA«, trgovina na drobno in gostinstvo Gornji grad, Gornji grad št. 71, o. sub. o.
10.	TOZD Kavarna-bar »NEBOTIČNIK«, Ljubljana, Kidričeva 1, o. sub. o.
11.	TOZD Kavarna »EVROPA«, Ljubljana, Gosposvetska 2, o. sub. o.
12.	TOZD »LITIJA«, trgovina na drobno in gostinstvo Litija, Valvazorjev trg 15, o. sub. o.
13.	TOZD »LOGATEC«, trgovina na drobno in gostinstvo Logatec, Cankarjeva 2, o. sub. o.
14.	TOZD »METALKA«, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo in storitve, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 58, o. sub. o.
15.	TOZD »PANONIJA«, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo, proizvodnja in storitve Ptuj, Osojnikova 1
16.	TOZD »POLJE«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana. Polje 36, o. sub. o.
17.	TOZD »PRESKRBA«, trgovina na drobno in gostinstvo Tržič, Trg svobode 27, o. sub. o.
18.	TOZD »ROŽNIK«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Gorupova 5, o. sub. o.
19.	TOZD »STANDARD«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, Novo mesto, Glavni trg 3, o. sub. o.
20.	TOZD »ŠPECERIJA«, trgovina na drobno in gostinstvo, Ljubljana, Bohoričeva 14, o. sub. o.
21.	TOZD »TMI«, tovarna mesnih izdelkov Ljubljana, Mesarska 1, o. sub. o.
22.	TOZD »GROSIST«, trgovina na debelo, Ljubljana, Aškerčeva 3, o. sub. o.
23.	TOZD »TRGOPROMET«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Kočevje, Ljubljanska c. 18, o. sub. o.
24.	TOZD »VELEBLAGOVNICA BEOGRAD«, trgovina na veliko in drobno, gostinske, turistične in obrtne storitve. Novi Beograd, Ulica Palmira Togliattia št. 7, o. sub. o.
25.	TOZD »VRHNIKA«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Vrhnika, Stara cesta št. 4, o. sub. o.
Sprejeli:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU V PODJETJE MERCATOR
import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve Ljubljana, Aškerčeva 3 n. sub. o.
Prečiščeno besedilo z vključenimi I. in II. spremembami
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom o združevanju v podjetje Mercator, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: sporazum) se delavci, organizirani v TOZD, povezani z delovnim procesom ter z ekonomskimi in drugimi skupnimi interesi, združujoč svoje delo in sredstva družbene reprodukcije, enakopravno in prostovoljno odločajo o ponovni ustanovitvi podjetja Mercator Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: podjetje), kot samostojne in samoupravne organizacije za skupno in družbeno reprodukcijo.
2.	člen
V tem sporazumu urejamo zlasti tiste medsebojne odnose in zadeve, ki so po zakonu in po Ustavi določene kot obvezna vsebina samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo.
O drugih medsebojnih odnosih in o drugih zadevah se bomo odločali s posebnimi samoupravnimi sporazumi.
II.	CILJI ZDRUŽEVANJA
3.	člen
V podjetje se združujemo zato, da bomo s skupnim in usklajenim delom, združenimi sredstvi ter skupnim upravljanjem dosegli:
—	skladen in organski razvoj vsake TOZD, skupnosti TOZD in podjetja;
—	boljše poslovanje in hitrejšo rast produktivnosti svojega in skupnega dela;
—	večji dohodek;
—	ob skupnem poslovanju, razvijanju vzajemnosti in solidarnosti pa tudi večjo socialno varnost delavcev v vseh TOZD.
4.	člen
Sporazumni smo, da bomo cilje združevanja v podjetje dosegali zlasti s skupnim:
—	usklajevanjem planov in programov za delo in razvoj TOZD in celotnega podjetja;
—	usklajevanjem in določanjem poslovne politike v podjetju:
—	usklajevanjem finančne in kreditne politike v skupnostih TOZD in v podjetju;
—	usklajenim razvojem organizacije dela in upravljanja v TOZD. skupnostih TOZD in v podjetju;
—	oblikovanjem načel o medsebojnih poslovnih odnosih in kontrolo nad njihovim izvajanjem;
—	skrbijo za razvoj neposrednega upravljanja in varovanja neodtujljivih samoupravnih pravic delavcev;
—	oblikovanjem in izvajanjem sistema informiranja;
—	varovanjem dobrega gospodarjenja s proizvajalnimi in drugimi poslovnimi sredstvi vseh TOZD;
—	oblikovanjem politike in delitve dohodka in osebnih dohodkov vseh TOZD v podjetju oziroma pred skupnostjo TOZD;
—	oblikovanjem, določanjem in izvrševanjem kadrovske politike, skladno z določili tega in posebnega sporazuma;
—	oblikovanjem, določanjem in izvrševanjem programov izobraževanja, v okviru skupnosti TOZD in celotnega podjetja;
—	oblikovanjem, določanjem in izvrševanjem politike ekonomske propagande v okviru določil tega sporazuma;
—	določanjem in usmerjanjem izvajanja priprav vseh TOZD in podjetja v splošno ljudsko obrambo;
—	oblikovanjem, določanjem in izvajanjem drugih zadev v okviru določil tega sporazuma ali drugih posebnih sporazumov, v okviru skupnosti TOZD in celotnega podjetja.
5.	člen
Za združevanje dela in sredstev družbene reprodukcije se odločamo na podlagi medsebojnega zaupanja, zaradi medsebojne pomoči in solidarnosti v poslovanju in skladnem razvoju vseh v podjetje vključenih TOZD ter podjetja in širše družbene skupnosti.
III.	FIRMA IN SEDEŽ PODJETJA, ZAŠČITNI ZNAK, ŽIG
6.	člen
Firma podjetja je:
MERCATOR, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve Ljubljana, Aškerčeva 3 — z neomejeno subsidiarno odgovornostjo, (n. sub. o.)
Skrajšana firma podjetja je:
MERCATOR — Ljubljana n. sub. o.
7.	člen
Sedež podjetja je v Ljubljani, Aškerčeva 3.
8.	člen
Za spremembo firme podjetja veljajo enake določbe kot za spremembo tega sporazuma.
9.	člen
Ime vsake temeljne organizacije združenega dela, ki je bilo določeno v sklepu o njenem organiziranju, se po sklenitvi tega sporazuma določi v statutu TOZD, v skladu z zakonom o firmi in imenu organizacij združenega dela in s tem sporazumom. Za spremembo imena TOZD veljajo določbe statuta TOZD.
10.	člen
Zaščitni znak podjetja »M« so dolžne uporabljati vse TOZD v sestavu podjetja.
Proizvodne TOZD lahko za poslovanje izven podjetja s svojim statutom določijo, da uporabljajo za kupce izven podjetja le svoj zaščitni znak.
11.	člen
Žig podjetja je pravokotne oblike in ima besedilo skrajšane firme podjetja: Mercator — Ljubljana n. sub.
o.	Pod besedilom je dodan znak (G) za žig, ki ga uporablja generalni direktor, znak (N) za žig. ki ga uporablja namestnik generalnega direktorja ter rimske številke sektorjev od I do X za žige, ki jih uporabljajo posamezni sektorji.
Na vsakem dopisu oziroma na vsaki listini, ki se opremi z žigom mora biti napisano ali natiskano celotno besedilo neskrajšane firme podjetja.
IV.	DEJAVNOSTI, KI SO POSLOVNI PREDMET PODJETJA IN GLAVNE DEJAVNOSTI TOZD
12.	člen
Poslovni predmet podjetja obsega naslednje dejavnosti:
A.	Trgovanje na veliko:	v
1.	živila in gospodinjske potrebščine;
2.	pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine;
3.	tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine;
4.	tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti;
5.	živina in krma;
6.	ribiški material in potrebščine;
7.	izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas;
8.	športne potrebščine;
9.	krma: seno, slama, divji kostanj;
10.	zelenjava, sadje in njihovi izdelki;
11.	perutnina, jajca, perje in divjačina;
12.	meso in mesni izdelki;
13.	motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine;
14.	alKoholne in brezalkoholne pijače;
15.	mešano industrijsko blago;
16.	železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine;
17.	gradbeni material;
18.	steklo, porcelan in keramika;
19.	tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija;
20.	galanterijsko in bazarsko blago ter igrače;
21.	elektrotehnični material;
22.	glasbila, radijski aparati in potrebščine;
23.	pohištvo;
24.	drva in premog;
25.	vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute;
26.	usnje, usnjarsko in jermenarsko blago ter potrebščine;
27.	obutev;
28.	barve, laki, kemikalije in potrebščine;
29.	semensko blago;
30.	ure in izdelki iz plemenitih kovin;
31.	osebna sredstva, ki jih podjetje izdeluje;
32.	tehnično blago, kot so navadni in klinasti jermeni;
33.	proizvodi iz gume za delovna sredstva;
34.	vsa osebna varnostna sredstva, ki niso iz usnja in zaščitna stekla;
35.	zaščitna sredstva za rastlinstvo in vse vrste tehničnega orodja;
36.	pivo v sodčkih in steklenicah;
37.	delikatese;
38.	izdelki s sladkorjem in kakaom.
B.	Trgovanje na debelo in drobno:
1.	žito in mlevski izdelki;
2.	cvetlice;
3.	drogerijsko blago;
4.	orožje, lovske potrebščine, strelivo, razstrelivo in pirotehnično blago;
5.	stare stvari;
6.	proizvodnja sodavice;
7.	polnjenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač;
8.	servisna dejavnost in popravilo radioaparatov, tranzistorjev in gospodinjskih aparatov;
9.	medicinski, zdravstveni in znanstveni aparati ter instrumenti in potrebščine;
10.	čebelarski material in potrebščine;
11.	starine in umetnine;
12.	surove kože, volna in krzna, živalski odpadki in dlaka;
13.	gasilne naprave, material in potrebščine.
C.	Trgovanje na drobno:
1.	razširjanje časnikov in periodičnih spisov;
2.	tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti:
3.	živina in krma;
4.	odpadki;
5.	izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas;
6.	parfumerijsko in kozmetično blago;
7.	izdelki s sladkorjem in kakaom;
8.	ribe;
9.	alkoholne in brezalkoholne pijače;
10.	ure in izdelki iz plemenitih kovin;
11.	izdelki domače in umetne obrti;
12.	krzneno blago;
13.	ribiški material in potrebščine;
14.	knjige in muzikalije;
15.	fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine;
16.	športne potrebščine;
17.	semensko blago;
18.	sanitarni in instalacijski material;
19.	kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin:
20.	naftni derivati, mazila, olja in masti;
21.	delikatese, s stransko dejavnostjo »bife« storitve;
22.	živila in gospodinjske potrebščine;
23.	mešano industrijsko blago;
24.	tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine;
25.	železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine;
26.	gradbeni material;
27.	steklo, porcelan in keramika;
28.	mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo;
29.	tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija;
30.	galanterijsko blago, bazarsko blago ter igrače;
31.	elektrotehnični material;
32.	glasbila, radijski aparati in potrebščine;
33.	pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine:
34.	motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine;
35.	zelenjava, sadje in njihovi izdelki;
36 pohištvo:
37.	drva in premog;
38.	vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute;
39.	barve, laki, kemikalije in potrebščine;
40.	usnje, usnjarsko in jermenarsko blago ter potrebščine;
41.	obutev;
42.	meso in mesni izdelki;
43.	perutnina, jajca, perje in divjačina,
44.	gostinske dejavnosti.
D.	Zunanjetrgovinska dejavnost:
a)	Uvoz in izvoz v naslednjih trgovskih strokah:
1.	industrijski živilski izdelki, od tega: živila in gospodinjske potrebščine; delikatese;
mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; izdelki s sladkorjem in kakaom;
2.	blago široke potrošnje: galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; ure in izdelki iz plemenitih kovin; ribiški material in potrebščine;
izdelki iz gume. kavčuka in plastičnih mas; športne potrebščine;
3.	gradbeni material na bazi nekovin, brez stavbnega lesa:
b)	opravljanje hladilniških storitev;
c)	posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu; č) zastopanje tujih firm;
d)	uvoz blaga v skupinah proizvodov:
—	živina in perutnina, njihovi izdelki in predelava, perje;
—	krmila;
—	mesni izdelki;
—	zelenjava, sadje ter zelenjavni in sadni izdelki;
—	alkoholne in brezalkoholne pijače;
—	pisarniški material, papir, pisalni in šolski pribor, celuloza;
—	medicinski in farmacevtski izdelki in medicinski instrumenti;
—	les in lesni izdelki ter celuloza;
—	cestna motorna vozila, deli, pribor in gume za motorna vozila;
—	električna oprema;
—	kovinsko, predelovalno in tehnično blago;
—	akustični aparati in elektrotehnični material, razen električne opreme;
—	steklo, porcelan in keramika;
—	semensko blago;
—	tobačni izdelki, tobak, vžigalice in potrebščine, razen vžigalic in potrebščine:
od tega blago, ki je predmet poslovanja podjetja na notranjem trgu.
Zunanjetrgovinsko dejavnost opravlja izključno podjetje.
E.	Dejavnost v zvezi s proizvodnjo in predelavo:
1.	nabava mesa in žive živine vseh vrst, nabava in prodaja piščancev na debelo in drobno, klanje živine in konj, predelava mesa, izdelovanje vseh vrst mesnih izdelkov. proizvodnja in soljenje črev, soljenje kož, prodaja in nabava mesa in mesnih izdelkov na debelo in drobno, nabava in prodaja vseh vrst sladkovodnih in morskih rib, uslužnostno klanje in razkoževanje, proizvodnja in prodaja ledu, prodaja olivnega olja v steklenicah ter proizvodnja kuhanih jedil za tople malice, tudi za druge organizacije za prodajo na drobno, proizvodnja mesnih konzerv, proizvodnja in prodaja konjskega mesa. drobovine ter vseh vrst mesnih izdelkov iz konjskega mesa;
2.	predelava sadja in zelenjave;
3.	zmrzovanje sadja, zelenjave ter vseh vrst drugih kmetijskih proizvodov, mesnih in mlečnih izdelkov, jajc. divjačine itd. za druge delovne organizacije in za temeljne organizacije združenega dela podjetja, oddaja v najem lastnih hlajenih skladiščnih prostorov, če so proste kapacitete, ki jih podjetje ali TOZD ne potrebujejo;
4.	embaliranje, sortiranje in predelava živilskih proizvodov;
F.	Ostale dejavnosti:
1.	upravljanje, tekoče vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov in stanovanj v družbeni lastnini, ki so pod upravljanjem Veletrgovine Mercator Ljubljana, Aškerčeva 3 oziroma njenih poslovnih ali organizacijskih enot, oziroma za katere je podjetje vpisano kot imetnik pravice uporabe in ko so navedena v prilogi akta o ustanovitvi enote za investicije in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami;
2.	oskrbovanje in izdelovanje potrebnih investicijskih programov, investicijsko-tehnične dokumentacije, zlasti za trgovske, gostinske in druge poslovne objekte ter načrtovanje za notranje opreme po naročilu;
3.	kupovanje in prodaja potrebnih zemljišč za gradnje, posredovanje pri nakupu in prodaji zemljišč, oskrbovanje lokacijske dokumentacije, pripravljanje zemljišč za gradnjo (rušenje objektov, očiščevanje terena, nadomestilo stanovanjskih poslovnih prostorov, odškodnine);
4.	opravljanje investicijskih poslov in gradbeni nadzor nad izvajanjem po naročilu, zbira in v skladu z načelom vzajemnosti združuje finančna sredstva za izgradnjo poslovnih in drugih objektov ter opreme vseh vrst;
5.	kupovanje in prodaja, posredovanje pri nakupu in prodaji objektov, opreme in vseh vrst blaga, ki je potrebno pri opremljanju poslovnih in drugih prostorov in vzdrževanje poslovnih in drugih objektov ter opremo vseh vrst;
6.	oddajanje v najem poslovnih in drugih prostorov ter opreme vseh vrst;
7.	določanje višine stanarin in najemnin, v skladu s predpisi pristojne občinske skupščine;
8.	vodenje evidence za poslovne stavbe in prostore ter za stanovanjske hiše in posamezna etažna stanovanja;
9.	nudenje storitev članom delovne skupnosti podjetja Mercator za pridobitev, pripravo in gradnjo novih stanovanjskih površin po načelih, določenih v statutu podjetja za delavce podjetja in enot;
10.	opravljanje vseh poslov kavarniške obrti in barske storitve;
11.	čevljarstvo, krojaštvo in šiviljstvo, izdelovanje zaščitnih sredstev iz usnja, plastičnih mas, ceradnega in gumiranega platna ter azbesta, proizvodnja zaščitnih delovnih oblek iz vseh vrst tekstila, montaža in prodaja varnostnih povratnih ventilov, ki se uporabljajo pri plamenskem varjenju, predelava in grostistična prodaja plastike, proizvodnja varnostnih naprav proti električnemu udarcu, izvajanje gradbenih del izključno za lastne potrebe in sestavljanje pohištva kupcem, servis za vzdrževanje del na električnih napravah, izključno za lastne potrebe;
12.	fotoslikanje v posebni avtomatični kabini, popravilo in izdelovanje ključev, priložnostno opravljanje prevozništva z motornimi vozili;
13.	točenje in prodaja kave;
14.	postranska dejavnost: pekarija — pečenje in prodaja kruha in slaščic na drobno, krojaštvo. izdelovanje konfekcije, lahke in težke za podjetje in izvrševanje uslug, rezanje stekla in zasteklitev;
15.	gostinske dejavnosti;
16.	konsignacijska dejavnost.
13.	člen
TOZD imajo v skladu s poslovnim predmetom poslovanja po prejšnjem členu naslednje dejavnosti:
A.	TOZD s trgovanjem na veliko, in sicer:
a)	TOZD »Grosist« Ljubljana, o. sub. o.
b)	TOZD »Panonija« Ptuj, o. sub. o.
c)	TOZD »Idrija« Idrija, o. sub. o.
č) TOZD »Standard« Novo mesto. o. sub. o.
d)	TOZD »Trgopromet« Kočevje, o. sub. o.
e' TOZD »Veleblagovnica Beograd«, Novi Beograd, o. sub. o.
1.	živila in gospodinjske potrebščine;
2.	pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine;
3.	tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine;
4.	tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti;
5.	živina in krma;
6.	ribiški material in potrebščine;
7.	izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas;
8.	športne potrebščine;
9.	krma: seno, slama, divji kostanj;
10.	zelenjava, sadje in njihovi izdelki;
11.	perutnina, jajca, perje in divjačina;
12.	motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine;
13.	meso in mesni izdelki;
14.	alkoholne in brezalkoholne pijače;
15.	mešano industrijsko blago;
16.	železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine;
17.	gradbeni material;
18.	steklo, porcelan in keramika;
19.	tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija;
20.	galanterijsko in bazarsko blago ter igrače;
21.	elektrotehnični material;
22.	glasbila, radijski aparati in potrebščine;
23.	pohištvo;
24.	dreva in premog;
25.	vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute;
26.	usnje, usnjarsko in jermenarsko blago ter potrebščine;
27.	obutev;
28.	barve, laki, kemikalije in potrebščine;
29.	semensko blago;
30.	ure in izdelki iz plemenitih kovin;
31.	osebna varnostna sredstva, ki jih podjetje izdeluje:
32.	tehnično blago, kot so navadni in klinasti jermeni;
33.	proizvodi iz gume za delovna sredstva;
34.	vsa osebna varnostna sredstva, ki niso iz usnja in zaščitna stekla:
35.	zaščitna sredstva za rastlinstvo in vse vrste tehničnega orodja;
36.	pivo v sodčkih in steklenicah;
37.	žito in mlevski izdelki;
38.	cvetlice;
39.	drogerijsko blago;
40.	orožje, lovske potrebščine, strelivo, razstrelivo in pirotehnično blago;
41.	stare stvari;
42.	proizvodnja sodavice;
43.	polnjenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač;
44.	servisna dejavnost in popravilo radioaparatov, tranzistorjev in gospodinjskih aparatov;
45 medicinski, zdravstveni in znanstveni aparati ter instrumenti in potrebščine;
46.	delikatese;
47.	izdelki s sladkorjem in kakaom;
48.	čebelarski material in potrebščine;
49.	starine in umetnine;
50.	surove kože, volna in krzna, živalski odpadki in dlaka;
51.	gasilne priprave, material in potrebščine.
B.	Od trgovanja na debelo imajo le naslednje dejavnosti:
a)	TOZD »Metlika« Metlika, o. sub. o. — tehnično in inštalacijski material, gradbeni material, stavbno pohištvo, obloge, parketi;
b)	TOZD »Hrana« Ljubljana, o. sub. o. — železnina in drugi kovinski odpadki, vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute, usnjarsko in jermenarsko blago m potrebščine, proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas. železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine, kmetijski stroji in orodja,
umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, naftni derivati, mazivna olja in masti, elektrotehnični material, glasbila, radijski aparati in potrebščine, barve, laki, kemikalije in potrebščine, gradbeni material (brez lesa), steklo, porcelan in keramika, pohištvo, sanitarni in instalacijski material;
c)	TOZD »Investa« Ljubljana, o. sub. o. — tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti;
č) TOZD »Vrhnika« Vrhnika, o. sub. o. — živila in gospodinjske potrebščine, zelenjava, sadje in njihovi izdelki, prodaja piva ter točenje alkoholnih pijač, prevoz blaga z lastnimi avtomobili za druge stranke, proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas, železnina in kovinsko blago, bicikii, šivalni stroji in potrebščine, elektrotehnični material, barve. laki. kemikalije in potrebščine, gradbeni material, sanitarni in instalacijski material, pohištvo, tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti.
C.	TOZD s trgovanjem na drobno:
a)	TOZD »Emona« Ljubljana, o. sub. o.
b)	TOZD »Gradišče« Trebnje, o. sub. o.
c)	TOZD »Grmada« Ljubljana, o. sub. o.
č) TOZD »Hrana« Ljubljana, o. sub. o.
d)	TOZD »Idrija« Idrija, o. sub. o.
e)	TOZD »Jelka« Gornji grad, o, sub. o.
f)	TOZD »Litija« Litija, o. sub. o.
g)	TOZD »Logatec« Dolenji Logatec, o. sub. o.
h)	TOZD »Metlika« Metlika, o. sub. o.
i)	TOZD »Panonija« Ptuj, o. sub. o.
j)	TOZD »Polje« Ljubljana, o. sub. o.
k)	TOZD »Preskrba« Tržič, o. sub. o.
l)	TOZD »Rožnik« Ljubljana, o. sub. o.
m)	TOZD »Standard« Novo mesto, o. sub. o.
n)	TOZD »Špecarija« Ljubljana, o. sub. o.
o)	TOZD »Trgopromet« Kočevje, o. sub. o.
p)	TOZD »Veleblagovnica Beograd« Novi Beograd,
o.	sub. o.
r) TOZD »Vrhnika« Vrhnika, o. sub. o. imajo naslednje glavne dejavnosti trgovanja na drobno: 1 11
1.	žito in mlevski izdelki;
2.	cvetlice;
3.	drogerijsko blago;
4.	orožje, lovske potrebščine, strelivo, razstrelivo in pirotehnično blago;
5.	stare stvari;
6.	proizvodnja sodavice;
7.	polnjenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač;
8.	servisna dejavnost in popravilo radioaparatov, tranzistorjev in gospodinjskih aparatov;
9.	medicinski, zdravstveni in znanstveni aparati ter instrumenti in potrebščine;
10.	čebelarski material in potrebščine;
11.	starine in umetnine:
12.	surove kože, volna in krzna, živalski odpadki in dlaka;
13.	gasilne priprave, material in potrebščine;
14.	razširjanje časnikov in periodičnih spisov;
15.	tehnično blago za oskrbovanje proizvajalnih podj-etij in obrti;
16.	živina in krma;
17.	odpadki;
18.	izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas;
19.	parfumerijsko in kozmetično blago;
20.	izdelki s sladkorjem in kakavom;
21.	ribe;
22 alkoholne in brezalkoholne pijače;
23.	ure in izdelki iz plemenitih kovin;
24.	izdelki domače in umetne obrti;
25.	krzneno blago;
26.	ribiški material in potrebščine;
27 knjige in muzikali je:
28.	fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine;
29.	športne potrebščine;
30.	semensko blago;
31.	sanitarni in instalacijski material;
32.	kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin;
33.	naftni derivati, maziva, olja in masti;
34.	delikatese s stransko dejavnostjo, bife storitve;
35.	živila in gospodinjske potrebščine;
36.	mešano industrijsko blago;
37.	tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine;
38.	železnina, kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine;
39.	gradbeni material;
40.	steklo, porcelan in keramika;
41.	mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo;
42.	tekstilno blago, kratko in pleteno blago ter konfekcija;
43.	galanterijsko blago, bazarsko blago ter igrače;
44.	elektrotehnični material;
45.	glasbila, radijski aparati in potrebščine;
46.	pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine;
47.	motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine;
48.	zelenjava, sadje in njihovi izdelki;
49.	pohištvo;
50 drva in premog;
51.	vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute;
52.	barve. laki. kemikalije in potrebščine;
53.	usnje, usnjarsko in jermenarsko blago ter potrebščine;
54.	obutev;
55.	meso in mesni izdelki;
56.	perutnina, jajca, perje in divjačina;
57.	gostinske dejavnosti.
D.	TOZD z dejavnostjo proizvodnje in predelave:
1.	TOZD »Emba« Ljubljana, b. o. — predelava, sortiranje in embaliranje vseh vrst živilskih proizvodov, priložnostno opravljanje prevozništva z motornimi vozili, gostinske dejavnosti, konsignacijska dejavnost,
2.	TOZD »TMI« Ljubljana, o. sub. o. — nabava mesa in žive živine vseh vrst, nabava in prodaja piščancev na debelo in drobno, klanje živine in konj, predelava mesa. izdelovanje vseh vrst mesnih izdelkov, proizvodnja in soljenje črev, soljenje kož, prodaja in nabava mesa in mesnih izdelkov na debelo in drobno, nabava in prodaja vseh vrst sladkovodnih in morskih rib, uslužnostno klanje in razkoževanje, proizvodnja in prodaja ledu. prodaja olivnega olja v steklenicah ter proizvodnja kuhanih jedil za tople malice, tudi za druge organizacije za prodajo na drobno, proizvodnja mesnih konzerv, proizvodnja in prodaja konjskega mesa, drobovine ter vseh vrst mesnih izdelkov iz konjskega mesa. prodaja na drobno kurjih in račjih jajc ter mesnih ribjih in zelenjavnih konzerv, prodaja razkosane perutnine, prodaja drobovine, prodaja majoneze in gorčice, prodaja krvi in črev, prodaja sendvičev, sira in masla na drobno, točenje vseh vrst pijač članom delovnega kolektiva te organizacije, priložnostno opravljanje prevozništva z motornimi vozili,
3.	TOZD »Hladilnica« Ljubljana, o. sub. o. — zmrzovanje sadja, zelenjave ter vseh vrst drugih kmetijskih proizvodov, mesnih in mlečnih izdelkov, jajc. divjačine itd., za druge delovne organizacije in za temeljne organizacije združenega dela podjetja, oddaja v najem lastnih hlajenih skladiščnih prostorov, če so proste kapacitete, ki jih podjetje ali TOZD ne potrebujejo.
E.	TOZD z ostalimi dejavnostmi:
1.	TOZD »Gradišče« Trebnje, o. sub. o. — rezanje stekla in zasteklitev;
2.	TOZD »Investa« Ljubljana o. sub. o.
— upravljanje tekoče vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov in stanovanj v družbeni lastnini, ki so pod upravljanjem podjetja Merca-
tor Ljubljana oziroma njenih temeljnih organizacij združenega dela oziroma za katere je podjetje vpisano kot imetnik pravice uporabe in ki so navedeni v prilogi akta o ustanovitvi enote za investicije in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami;
—	oskrbovanje in izdelovanje potrebnih investicijskih programov, investicijsko-tehnične dokumentacije, zlasti za trgovske, gostinske in druge poslovne objekte ter nac.n načrtovanja za notranje opreme po naročilu;
—	kupovanje in prodaja potrebnih zemljišč za gradnje, posredovanje pri nakupu in prodaM zemljišč, oskrbovanje lokacijske dokumentacije pripravljanje zemljišč za gradnjo (rušenje objektov, očiščevanje terena. nadomestilo stanovanjskih poslovn11- prodorov, odškodnine!:
—	opravljanje investicijskih poslov in gradbeni nadzor nad izvajanjem po naročilu, zbira in v skladu z načelom vzajemnosti združuje finančna sredstva za izgradnje >slovnih in drugih objektov ter opreme vseh vrst;
—	kupovanje in prodaja, posredovanje pri nakupu in prodaji objektov, opreme in vseh vrst blaga, ki je potrebno pri opremljanju poslovnih in drugih prostorov t vzdrževanje poslovnih in drugih objektov ter opreme vseh vrst;
—	oddajanje v najem poslovnih in drugih prostorov ter opreme vseh vrst;
—	določanje višine stanarin in najemnin, v skladu s predpisi pristojne občinske skupščine;
—	vodenje evidence za poslovne stavbe in prostore ter za stanovanjske hiše in posamezna etažna stanovanja;
—	nudenje storitev članom delovne skupnosti podjetja Mercator za pridobitev, pripravo in gradnjo novih stanovanjskih površin po načelih, določenih v statutu podjetja za delavce podjetja in enot;
—	prodaja na debelo tehničnega blaga za oskrbovanje proizvajalnih podjetij in obrti.
3.	TOZD Kavarna-bar »Nebotičnik« Ljubljana, o. suh. o.. — opravljanje vseh poslov kavarniških in barskih storitev.
4.	TOZD Kavarna »Evropa« Ljubljana, o. sub. o. — opravljanje vseh poslov kavarniških, gostinskih in slaščičarskih storitev, prodaja na drobno pakirane kave in čaja, pakiranih bonbonov in čokolade.
5.	TOZD »Metlika« Metlika, o. sub. o. — rezanje stekla in zasteklitev.
6.	TOZD »Panonija« Ptuj, o. sub. o. — čevljarstvo, krojaštvo in šiviljstvo, izdelovanje zaščitnih delovnih sredstev iz usnja, plastičnih mas, ceradnega in gumiranega platna ter azbesta, proizvodnja zaščitnih delovnih oblek iz vseh vrst tekstila, montaža in prodaja varnostnih obratnih ventilov, ki se uporabljajo pri pla-menskem varjenju, predelava plastike, proizvodnja varnostnih naprav proti električnemu udaru, izvajanje gradbenih del za lastne potrebe, servis za vzdrževalna dela na električnih napravah za lastne potrebe, opravljanje mizarskih del za lastne potrebe, sestavljanje pohištva, opravljanje prevoznih storitev s tovornimi avtomobili, rezanje in nameščanje šip na okna in vse ostale zasteklitve, rezanje in nameščanje okvirjev za slike, brušenje, graviranje in peskanje stekla ter oblaganje ogledal, opravljanje dejavnosti bifeja, točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač v odprtem stanju ter strežba z navadnejšimi. predvsem hladnimi jedili, prehodna (tranzitna) prodaja sanitetnega materiala vseh vrst.
7.	TOZD »Veleblagovnica Beograd«. Novi Beograd. o. sub. o — fotoslikanje v posebni avtomatični kabini, popravilo in izdelovanje ključev.
14.	člen
Za razširitev, zožitev ali menjavo poslovnega predmeta podjetja in glavnih dejavnosti TOZD. velja enak postopek kot za spremembe ali dopolnitve tega samoupravnega sporazuma.
V.	POSLI, KI SE BODO V PODJETJU SKUPNO OPRAVLJALI
15.	člen
Da bi bili doseženi cilji združevanja, so vse TOZD sporazumne, da se v okviru podjetja, na podlagi usklajenih načrtov in programov dela ter razvoja temeljnih organizacij, skupno opravljajo naslednji posli:
1.	Vsi posli v zvezi z združevanjem del:
—	koordiniranje delovnega procesa, toda le v obsegu, ki zadeva interes vseh TOZD.
—	študij in analiza trga, program razvoja poslovanja in razširitve materialne podlage dela v podjetju,
—	koordiniranje in izvajanje dogovorjene skupne komercialne politike,
—	koordiniranje maloprodaje in gostinstva,
—	finančno knjigovodska služba za poslovanje podjetja, ki temelji na združenih sredstvih za skupne poslovne namene,
—	finančno knjigovodska služba za poslovanje TOZD. ki nimajo samostojnega računovodstva ali žiro računa;
—	finančno knjigovodska služba za TOZD, ki imajo samostojno računovodstvo in žiro račun v obsegu in na način ter pogojih, določenih s posebno pogodbo;
—	vsi pravni posli za podjetje kot pravno osebo;
—	pravni posli za temeljne organizacije, v skladu s posebno pogodbo;
—	koordiniranje in izvajanje ekonomske propagande in informativne službe;
2.	koordiniranje dogovorjene kadrovske politike in splošnih poslov;
3.	zunanjetrgovinski posli za vse TOZD. razen za industrijske TOZD. kar se ureja s posebno pogodbo;
4.	celoten inženiring za skupno poslovanje v podjetju in za TOZD na podlagi posebnih pogodb:
5.	združevanje sredstev za investicijsko izgradnjo, plačevanje investicijskih obveznosti podjetja navzven, finančno knjigovodski posli za združevanje investicijskih sredstev TOZD in za urejanje medsebojnih razmerij in obveznosti glede skupnih investicij in njihovega prenosa na TOZD za podjetje kot celoto ter za vse TOZD, na način, določen v 4. točki tega člena.
16.	člen
Dela in naloge iz skupnega poslovanja vseh TOZD v podjetju opravljajo skupne službe, vključene v delovno skupnost podjetja (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost).
Generalni direktor in namestnik generalnega direktorja usklajata delo delovne skupnosti po načelih in določbah tega sporazuma, na podlagi sklepov skupnega delavskega sveta in skupnega kolegijskega izvršilnega organa podjetja.
Generalni direktor in namestnik generalnega direktorja ter vodilni delavci podjetja so osebno odgovorni za uresničevanje sklepov, sprejetih na skupnih organih, vsem delavcem v TOZD, skupnemu delavskemu svetu in družbeni skupnosti.
17.	člen
Individualni poslovodni organ podjetja, vodilni delavci na ravni podjetja in drugi delavci delovne skupnosti podjetja so dolžni skrbeti, da z najustreznejšimi strokovnimi analizami in elaborati ter informacijami in strokovnimi nasveti pripravljajo predloge za optimalne odločitve organov upravljanja podjetja.
Strokovne službe podjetja poslujejo po načelih racionalnosti. ekonomičnosti, rentabilnosti in solidarnosti v odnosih med vsemi TOZD. združenimi v podjetju. Za pravilno strokovno organiziranje dela odgovarjajo po določiliteh tega sporazuma ter po smernicah in navodilih, sprejetih s sklepi skupnih samoupravnih orga-
nov ter navodilih generalnega direktorja podjetja, glede njihovega izvrševanja.
18.	člen
Strokovne službe podjetja neposredno rešujejo vse posle svoje stroke iz 15. člena sporazuma ter so dolžne na zahtevo TOZD nuditi vso svojo strokovno pomoč strokovni službi TOZD.
VI.	KOORDINIRANJE DELOVNEGA PROCESA
19.	člen
Delavci, vključeni v delovno skupnost podjetja usklajujejo z individualnim poslovodnim organom strokovno delo in koordinirajo delovni proces tudi v vseh TOZD, pri čemer pa morajo upoštevati neodtujljive samoupravne in druge pravice ter poslovno samostojnost, ki jo ima posamezna TOZD v skladu z določili tega sporazuma, statuta podjetja ter drugih splošnih aktov podjetja.
20.	člen
Generalni direktor podjetja mora kot individualni poslovodni organ podjetja skrbeti, da se odnosi delavcev delovne skupnosti do posamezne TOZD v sestavu podjetja pri usklajevanju delovnega procesa ne bodo izrodili v odnose nadrejenosti in podrejenosti ter da se bodo z optimalnimi strokovnimi usmeritvami vedno dosegali kar največji posamezni in skupni poslovni uspehi v TOZD in podjetju kot celoti.
21.	člen
Poleg poslov, ki izhajajo iz združevanja dela vseh TOZD v podjetju, opravlja delovna skupnost tudi druge posle, ki jih s posebnimi pogodbami poverjajo v izvrševanje skupnosti TOZD ali posamezne TOZD.
Za opravljanje obsežnejših poslov izven obsega določil tega sporazuma in ki po svoji naravi ne predstavljajo izvrševanja nalog iz skupnega poslovanja vseh TOZD v podjetju, vendar ne v škodo podpisnic tega sporazuma, je delovna skupnost podjetja dolžna dobiti predhodno soglasje skupnega delavskega sveta podjetja.
22.	člen
Podrobnejše določbe v zvezi s koordiniranjem delovnega procesa v primerih, če je v ta delovni proces neposredno in trajno vključenih dvoje ali več TOZD, se uredijo z ustreznimi poslovniki, ki jih pripravi ustrezna strokovna služba in ki jih sprejmejo delavski sveti v vseh TOZD, ki so vključene v skupni delovni proces.
Skupni delavski svet ugotovi, da je bil poslovnik po prejšnjem odstavku pravilno sprejet v vseh, v delovni proces vključenih TOZD ter ga objavi.
Ce glede posameznih določb v poslovniku ni doseženo soglasje med TOZD, odloča o spornem vprašanju poslovnika končno skupni delavski svet, pri čemer pa ne sme posegati v neodtujljive pravice delavcev TOZD. VII.
VII.	SPREJEMANJE SKUPNIH NAČRTOV IN PROGRAMOV DELA IN RAZVOJA PODJETJA
23.	člen
Skladno z načeli tega sporazuma se izdela metodologija programiranja in načrtovanja, zlasti za združevanje sredstev za poslovne namene in za politiko uporabe teh sredstev, kakor tudi za združevanje sredstev v razvojne namene in način njihove usmeritve.
Z metodologijo programiranja in načrtovanja se zajemajo vse oblike skupnega in posamičnega načrtovanja po znanstvenih dosežkih, uporabnih za pogoje
poslovanja podjetja in vključenih TOZD, ob upoštevanju odločb ustave, zakonov in sporazuma.
Metodologija načrtovanja vsebuje zlasti:
—	način načrtovanja,
—	vrste načrtovanja,
—	vsebino načrtov,
—	postopek za sprejem načrtov,
—	roke za sprejem načrtov,
—	rok za dostavitev načrtov skupni službi za načrtovanje v podjetju.
24.	člen
Načrt se oblikuje na osnovi temeljnih smernic in proporcev načrtovanja poslovanja podjetja in TOZD.
Temeljne smernice in proporce načrtovanja poslovanja podjetja in TOZD sprejema skupni delavski svet z večino glasov vseh delegatov do 30. septembra za naslednje leto.
Natančnejše določbe o načinu izdelave, vsebini ter načinu sprejemanja temeljnih smernic in proporcev načrtovanja poslovanja podjetja in TOZD. se določijo z metodologijo načrtovanja, pri čemer se upošteva tudi usklajevanje načrtov, z ustreznimi družbenopolitičnimi skupnostmi.
25.	člen
Načrti poslovanja posameznih TOZD in načrt poslovanja podjetja morajo biti usklajeni s predpisi o družbenem planiranju in razvojnim načrtom podjetja.
26.	člen
Pri usmeritvi trajnega skladnega razvoja TOZD in podjetja se zlasti upoštevajo investicije in druge razširitve materialne podlage dela, ki hkrati služijo TOZD in podjetju kot celoti in širši družbeni skupnosti, vendar ne v škodo posameznih TOZD.
Skoda po prvem odstavku tega člena, bi bila zlasti, če bi načrt razvoja materialne podlage dela TOZD in podjetja prizadel ali omejeval razvojne možnosti posamezne TOZD.
27.	člen
Pri izdelavi petletnega perspektivnega razvojnega načrta in pri sprejemanju letnih načrtov razvoja in investicij, se mora upoštevati:
—	investicije na podlagi že sprejetih sklepov CDS s pogojem, da se na podlagi ponovne proučitve o njihovi ekonomski upravičenosti ponovno sklepa na skupnem DS,
—	investicije, ki izhajajo iz obvez sanitarnih in veterinarskih določb,
—	investicije, za katere dokazujejo strokovni elaborati, da bodo ekonomsko najuspešnejše in pri katerih je pričakovati največjo rentabilnost,
—	investicije za posamezne TOZD, ki so pripravljene zanje položiti svoja dodatna sredstva.
—	investicije, ki bi s pričakovano rentabilnostjo rešile TOZD oziroma del TOZD gmotnih oziroma delovnih težav, v katerih je zaradi zunanjih vzrokov oziroma investicije, ki jih narekujejo higiensko-tehnični normativi,
—	investicije za bodoče pripojitve, ki so pomembne za podjetje oziroma za TOZD, vključene v podjetje,
—	investicije, ki jih narekujejo pereče krajevne potrebe, čeprav nimajo ekonomske prioritete.
28.	člen
Perspektivni in letni načrt dela in razvoja TOZD sprejmejo delavci na zborih delovnih ljudi TOZD, z večino glasov vseh članov delovne skupnosti TOZD, ob upoštevanju temeljnih smernic in proporcev po 24. členu tega sporazuma.
29.	člen
Ce se pri sprejemu načrta dela in razvoja TOZD ne upoštevajo temeljne smernice in proporci v taki meri, da bi oteževalo ali onemogočalo skupne interese na ravni krajevnih in družbenopolitičnih skupnosti, kakor
tudi na ravni podjetja in v podjetju vključenih TOZD, lahko skupni DS določi ponovni zbor delavcev v TOZD, zaradi usklajevanja načrta dela in razvoja.
Na ponovnem zboru delavcev TOZD zaradi usklajevanja načrta dela in razvoja, mora biti omogočeno, da delegati skupnega DS ali drugih prizadetih TOZD ali krajevne skupnosti ali družbenopolitične skupnosti podrobno obrazložijo delavcem TOZD pomen in potrebo upoštevanja skupnih interesov.
30.	člen
Perspektivni in letni načrt dela in razvoja, s katerim se določi vsebina in obseg skupnega poslovanja ter skupen investicijski razvoj podjetja sprejme skupni delavski svet. Perspektivni in letni načrt podjetja sprejme SDS na podlagi predhodnega sprejema v vseh TOZD podjetja.
Ce soglasje o posameznih točkah perspektivnega ali letnega načrta dela in razvoja ni sprejeto in s tem ni bistveno oviran predvideni načrt dela in razvoja podjetja, se sprejme načrt v tistem delu, ki doseže soglasje.
Ce načrt ni sprejet ali če niso sprejete posamezne točke načrta, ki so bistvenega pomena za razvoj podjetja, vključenih TOZD in širše družbene skupnosti, se uvede usklajevalni postopek na način, določen po prejšnjem členu v vseh TOZD,, katerih delegati so glasovali proti načrtu ali so se glasovanja vzdržali.
Usklajevanje se mora izvesti najkasneje do 15. decembra v letu za naslednje leto oziroma v roku, ki ga določi zakon.
Usklajeni načrt podjetja mora skupni DS sprejeti do konca leta za naslednje leto oziroma v roku, ki ga določi zakon.
Postavke načrta podjetja, za katere ni bilo doseženo soglasje, vendar je bila ugotovljena skladnost s perspektivnim načrtom podjetja, o čemer se izreče SDS z 2/3 večino, se lahko realizirajo na podlagi posebnega sporazuma, ki ga sklenejo zainteresirane TOZD.
VIII.	NAČIN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV IN DOLOČANJE NJIHOVEGA NAMENA
31.	člen
Na podlagi pravilno sprejetega perspektivnega načrta dela in razvoja TOZD in podjetja, sklene za podjetje generalni direktor ustrezne okvirne pogodbe o združevanju sredstev z vsemi TOZD, ki so sprejele perspektivni načrt. Pogodbe za TOZD je dolžna skleniti oseba, določena v statutu TOZD oziroma individualni poslovodni oi'gan TOZD, ko jo sprejmejo delavci TOZD na način, določen v zakonu ali statutu TOZD
Na podlagi pravilno sprejetega letnega načrta dela in razvoja, se sklene pogodba o letnem združevanju sredstev na enak način, kot po prejšnjem odstavku.
32.	člen
V pogodbi o združevanju sredstev po prejšnjem členu se mora na enak način opredeliti namen, pblika. višina in drugi pogoji združevanja sredstev, kot je bilo to sprejeto v perspektivnem ali letnem načrtu dela in razvoja.
33.	člen
Kolikor ni v perspektivnem ali letnem načrtu dela in razvoja opredeljen način združevanja sredstev v obliki posojila, ali v obliki skupne naložbe in skupnega prevzema rizika in skupne odgovornosti za razširjanje materialne osnove ali druga oblika združevanja, se ta način in drugi pogoji določijo s pogodbo.
34.	člen
S pogodbo po prejšnjih dveh členih se določi razen drugih pogojev tudi ustrezna višina ali ustrezno soraz-
merje deleža pri skupaj doseženem dohodku, po enotnih osnovah in kriterijih. Delavcem TOZD, ki uporabljajo pri svojem delu združena sredstva, morajo biti v mejah doseženega dohodka zagotovljena sredstva za njihovo osebno in skupno porabo, kakor tudi za razširitev materialne osnove dela, ki ustrezajo njihovemu prispevku k skupnim uspehom dela, v skladu z ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
35.	člen
Vse finančne oziroma knjigovodske posle o združenih sredstvih opravlja finančni oziroma knjigovodski sektor v delovni skupnosti podjetja.
Pravilno uporabo združenih sredstev po pogodbah usmerjajo generalni direktor, skupno z direktorji finančnega, knjigovodskega in razvojno-planskega sektorja.
36.	člen
Ce posamezna TOZD po veljavno sklenjeni pogodbi o združevanju sredstev ne izpolnjuje svoje obveznosti, jo generalni direktor opozori in določi obenem naknadni rok izpolnitve pogodbene obveznosti.
Kolikor TOZD tudi v naknadnem roku ne izpolni svoje pogodbene obveznosti, vloži generalni direktor predlog za izdajo plačilnega naloga pri notranji arbitraži.
IX.	SKUPEN ORGAN UPRAVLJANJA PODJETJA — SKUPNI DELAVSKI SVET
37.	člen
Organ upravljanja podjetja je skupni delavski svet (SDS). V skupni delavski svet voli vsaka TOZD in delovna skupnost podjetja po dva delegata. Delegati se volijo s tajnim glasovanjem, neposredno na zborih delovnih ljudi v TOZD in v delovni skupnosti podjetja, za dobo dveh let.
38.	člen
V skupni DS ne morejo biti izvoljeni generalni direktor, njegov namestnik, vodilni delavci na ravni podjetja ter individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa TOZD ter skupnosti TOZD.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v SDS.
39.	člen
Skupni delavski svet podjetja:
1 določa predlog statuta podjetja;
2.	sprejema splošne akte podjetja, predvidene z ustavo in zakonom;
3.	določa skupno poslovno politiko združenih TOZD;
4.	sprejema načrt in program za delo in razvoj podjetja;
5.	sprejema sklepe o nabavi osnovnih sredstev v vrednosti do 1,000.000 din;
6.	sprejema sklepe o najemu kreditov za investicijske namene ne glede na višino;
7.	določa ukrepe za izvajanje skupne politike in sprejetih odločitev ter plana in programa za delo in razvoj;
8.	voli in razrešuje skupni izvršilni odbor. Voli in razrešuje koordinacijski odbor za ljudsko obrambo podjetja;
9.	imenuje in razrešuje generalnega direktorja in njegovega namestnika, kot individualni poslovodni organ;
10.	izbere in razrešuje vodilne delavce podjetja;
11.	skrbi za obveščanje delavcev o zadevah na ravni podjetja;
12.	opravlja druge zadeve v skladu z ustavo, zakonom, tem sporazumom in statutom podjetja.
Skupni delavski svet sprejema odločitve, ki se nanašajo na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev v TOZD, v soglasju z vsako od TOZD. tako da sprejme svoj ugotovitveni sklep, ko je to soglasje doseženo. '
41.	člen
O drugih zadevah, ki ne posegajo v neodtujljive pravice delavcev TOZD. odloča SDS na svojih zasedanjih, z večino vseh delegatov skupnega DS, kolikor ni z zakonom, sporazumom ali statutom podjetja določena višja stopnja soglasja.
42.	člen
Skupni delavski svet izvoli na prvem zasedanju predsednika skupnega DS in njegovega namestnika s tajnim glasovanjem in z 2/3 večino glasov vseh delegatov skupnega DS.
Podrobnejše določbe o delu skupnega DS se uredijo s statutom podjetja.
Določbe o postopku pri delu skupnega DS določi skupni DS sam, s svojim poslovnikom.
X.	SKUPNI KOLEGIJSKI IZVRŠILNI ORGAN — SKUPNI IZVRŠILNI ODBOR
43.	člen
Skupni kolegijski izvršilni organ je skupni izvršilni odbor — SIO.
V skupni izvršilni odbor voli skupni DS na predlog delegatov po enega člana iz vsake TOZD in delovne skupnosti podjetja s tajnim glasovanjem, z večino glasov vseh delegatov SDS.
Kolikor kandidat posamezne TOZD ni Izvoljen, predlaga delegat te TOZD ali delovne skupnosti podjetja drugega kandidata, vse do izvolitve.
44.	člen
Člani skupnega izvršilnega odbora se volijo za dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v skupni izvršilni odbor.
45.	člen
Skupni izvršilni odbor skrbi za pravilno in pravočasno izvrševanje sklepov skupnega delavskega sveta:
— na ravni podjetja, v delovni skupnosti podjetja, s sodelovanjem generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja;
— na ravni TOZD s sodelovanjem direktorja TOZD oziroma kolegijskega poslovodnega organa TOZD.
46.	člen
Skupni izvršilni odbor skrbi zlasti za izvrševanje naslednjih zadev, po ustreznih sklepih skupnega DS:
1.	izvaja in usklaja skupno poslovno politiko — na ravni podjetja;
2.	izvaja in usklaja načrt in program dela in razvoja podjetja;
3.	usklajuje odnose med TOZD in podjetjem v zvezi z združevanjem sredstev za poslovne namene;
4.	usklaja odnose med TOZD v zvezi z udeležbo na skupnem poslovnem uspehu;
5.	usklaja druge zadeve v zvezi s poslovanjem podjetja in urejanjem odnosov iz blagovnega prometa med TOZD;
6.	usklaja odnose v zvezi z združevanjem sredstev za investicije in za vse druge oblike razvoja:
7.	skrbi za dosledno spoštovanje tega sporazuma ter statuta podjetja in splošnih aktov podjetja:
8.	opravlja druge zadeve po sklepih skupnega DS, po tem sporazumu in statutu podjetja.
Skupni izvršilni odbor sodeluje po naročilu skupnega DS ali po lastni pobudi z individualnim poslovodnim organom podjetja in TOZD oziroma s kolegijskim poslovodnim organom TOZD pri pripravi zadev za skupni DS.
S statutom podjetja se podrobneje uredijo postopki in odnosi po prejšnjem odstavku.
XI.	INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN PODJETJA
48.	člen
Individualni poslovodni organ podjetja je generalni direktor oziroma v njegovi odsotnosti namestnik generalnega direktorja podjetja.
49.	člen
Generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja podjetja imenuje in razrešuje skupni delavski svet po lavnem razpisu na predlog razpisne komisije pod pogoji, ki jih določa statut podjetja, v skladu z zakonom.
50.	člen
Generalni direktor in namestnik generalnega direktorja podjetja se imenujeta za dobo štirih let ter sta po preteku te dobe lahko ponovno imenovana.
51.	člen
Generalni direktor podjetja:
1.	vodi in usklajuje poslovanje podjetja in združenih TOZD;
2.	pripravlja in izvršuje sklepe skupnega DS in skupnega izvršilnega odbora:
3 zastopa in predstavlja podjetje in podpisuje za podjetje.
4al sklepa okvirne pogodbe v blagovnem prometu v notranji trgovini v mejah registriranega predmeta poslovanja podjetja, razen za proizvodne TOZD:
b) sklepa pogodbe o najemu kreditov za investicijske namene po prejšnji odobritvi skupnega DS:
ci sklepa pogodbe o najemu kreditov za obratna sredstva, brez omejitve:
d)	sklepa pogodbe o nabavi osnovnih sredstev in druge pogodbe v vrednosti do 100.000 din brez omejitve, nad tem zneskom do 1,000.000 din, po poprejšnji odobritvi SDS:
e)	nad zneskom 1,000.000 din na podlagi poprejšnje pogodbe o združevanju sredstev dveh ali več TOZD v ta namen;
5.	odgovarja za zakonitost dela podjetja in za izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti podjetja druž.beni skupnosti:
6.	skrbi za izvrševanje predpisov splošne ljudske obrambe za podjetje kot celoto;
7.	opravlja druge zadeve po statutu podjetja in po sklepih skupnega DS in skupnega izvršilnega odbora.
Namestnik generalnega direktorja opravlja vse zadeve iz prejšnjega odstavka v odsotnosti generalnega direktorja.
XII.	PRAVICE OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELOVNE SKUPNOSTI
52.	člen
Za opravljanje vseh zadev podjetja in zadev v zvezi z združevanjem dela in sredstev TOZD in drugih sredsfev na ravni podjetja, se s tem sporazumom ustanovi delovna skupnost podjetja Mercator.
53.	člen
V delovno skupnost podjetja so vključeni kot delavci generalni direktor, namestnik generalnega direktorja kot individualni poslovodni organ podjetja ter direktorji strokovnih sektorjev — kot vodilni delavci podjetja, ter vsi strokovni in drugi delavci, razporejeni v:
I.	komercialni sektor,
II.	sektor maloprodaje in gostinstva,
III.	razvojno-planski sektor,
IV.	finančni sektor.
V.	knjigovodski sektor.
VI.	center za elektronsko obdelavo podatkov.
Vil. pravni sektor.
Vlil kadrovski in splošni sektor,
IX. zunanjetrgovinski sektor,
X. sektor ekonomske propagande in informativne službe.
Direktorji sektorjev, navedeni v prejšnjem odstavku, so pooblaščeni podpisovati podjetje v mejah svojega delovnega področja.
54.	člen
Direktor zunanjetrgovinskega sektorja zastopa in podpisuje za podjetje v vseh zadevah zunanjetrgovinskega poslovanja ter je pooblaščen, da sklepa pogodbe v zunanjetrgovinskem prometu v mejah registriranega poslovnega predmeta brez omejitev.
55.	člen
Delavcem delovne skupnosti podjetja se s tem sporazumom zagotavlja ustavna pravica do osebnega dohodka in do sredstev za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z osnovami in merili, ki veljajo po ustreznem sporazumu.
Oblikovanje sredstev po prejšnjem odstavku se predvidi s finančnim načrtom.
S finančnim načrtom se hkrati predvidi kritje materialnih stroškov in drugih stroškov oziroma način plačevanja obveznosti, ki nastanejo v zvezi z delom delovne skupnosti podjetja.
56.	člen
Delavci delovne skupnosti podjetja izvajajo svoje z ustavo in zakonom določene samoupravne pravice neposredno na svojem zboru in z referendumom.
Organ, ki ureja določene samoupravne pravice, je svet delovne skupnosti, ki ga izvolijo delavci delovne skupnosti neposredno in s tajnim glasovanjem.
Izvršilni organ sveta delovne skupnosti je izvršilni odbor delovne skupnosti, ki ga izvoli svet delovne skupnosti.
Podrobnejše določbe o določenih samoupravnih pravicah delavcev delovne skupnosti in njihovem izvajanju uredi statut podjetja.
S statutom podjetja se v skladu z ustavo uredijo pravice delavcev delovne skupnosti podjetja, ki opravljajo skupne službe.
Ustavna pravica delavcev delovne skupnosti podjetja do osebnega dohodka in do sredstev skupne porabe se zagotavlja z ustreznim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov
Pravice delavcev delovne skupnosti podjetja glede medsebojnih razmerij v združenem delu in določene druge samoupravne pravice, se urejajo s posebnim samoupravnim sporazumom.
57.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti podjetja in TOZD ter skupnosti TOZD kot uporabnikov njihovih storitev se uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom ob upoštevanju načel in določb tega sporazuma.
Posebni sporazum po prejšnjem odstavku sprejmejo delavci TOZD z večino glasov vseh delavcev v vsaki TOZD in delavci delovne skupnosti podjetja z večino glasov delavcev te delovne skupnosti.
XIII.	ODGOVORNOST
a)	Delegatov SDS
58.	člen
Delegati v skupnem delavskem svetu odgovarjajo za vestno opravljanje samoupravljalskih funkcij delavcem in delavskemu svetu TOZD. v kateri so bili izvoljeni.
Osebno in materialno so odgovorni za odločitve, ki so jih kljub opozorilu pristojnega organa sprejeli izven okvira svojih pooblastil.
O razrešitvi delegata SDS odločajo na predlog SDS ali sveta delavske kontrole s tajnim glasovanjem delavci TOZD, ki so ga izvolili.
b)	Članov SIO
59.	člen
Člani skupnega izvršilnega odbora odgovarjajo za svoje delo skupnemu delavskemu svetu, ki jih je izvolil. Osebno so odgovorni za svoje odločitve in za izvršitev odločitev skupnega delavskega sveta, kot tudi za resnično, pravočasno in popolno obveščanje skupnega delavskega sveta in delavcev podjetja. Za svoje predloge, na podlagi katerih so bile sprejete škodljive odločitve, so tudi materialno odgovorni, če nastane škoda z izvrševanjem odločitev, sprejetih na podlagi prikrivanja dejstev ali zavestno neresničnega obveščanja skupnega delavskega sveta in delavcev podjetja. Odgovornost posameznega člana skupnega izvršilnega odbora je odvisno od njegovega vpliva na sprejem ali izvrševanje odločitev
O razrešitvi člana SIO odloča s tajnim glasovanjem SDS na predlog delegata TOZD ali sveta delavske kontrole.
c) Poslovodnega organa in vodilnih delavcev podjetja
60.	člen
Generalni direktor in namestnik generalnega direktorja kot individualni poslovodni organ in direktorji strokovnih sektorjev kot vodilni delavci na ravni podjetja. ki jih je izbral skupni delavski svet. so osebno odgovorni za vestno opravljanje svojega dela delavskemu svetu oziroma svetu za obravnavo kršitev obveznosti v združenem delu na ravni podjetja.
Osebno so odgovorni za svoje odločitve in za izvršitev odločitev skupnemu DS in skupnemu IO kot tudi za resnično pravočasno in popolno obveščanje skupnega DS. skupnega IO in delavcev.
Za svoje predloge, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve, so tudi materialno odgovorni, če nastane škoda z izvrševanjem odločitev, sprejetih na podlagi prikrivanja dejstev ali zavestno neresničnega obveščanja organov upravljanja in delavcev.
61.	člen
Odgovornost individualnega poslovodnega organa in vodilnega delavca podjetja po prejšnjem členu je odvisna od njegovega vpliva na sprejem in na izvrševanje odločitve.
62.	člen
Postopek zaradi ugotovitve odgovornosti začne na predlog delegata skupnega DS ali sveta delavske kontrole.
63.	člen
Postopek vodi na prvi stopnji svet za obravnavo kršitev obveznosti v združenem delu na ravni podjetja.
V svet za obravnavo kršitev obveznosti v združenem delu na ravni podjetja voli vsaka TOZD in delovna skupnost podjetja neposredno po enega delegata. Predsednika sveta izvolijo delegati izmed sebe.
64.	člen
Ce svet za obravnavo kršitev obveznosti v združenem delu na ravni podjetja ugotovi, da je individualni poslovodni organ oziroma vodilni delavec podjetja odgovoren za neizpolnitev obveznosti oziroma za kršitev obveznosti v združenem delu. po določilih samoupravnega sporazuma o združevanju ali po statutu podjetja upošteva v svojem postopku in pri izrekanju ukrepov določbe ustreznega samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu.
65.	člen
Zoper ukrep, ki ga je na prvi stopnji izrekel svet za obravnavo kršitev obveznosti v združenem delu na ravni podjetja, lahko individualni poslovodni organ ali vodilni delavec podjetja, ki misli, da je bila kršena njegova pravica iz združenega dela, vloži v 15 dneh od vročitve sklepa zahtevek za varstvo njegovih pravic na skupni delavski svet.
66.	člen
Skupni delavski svet kot organ druge stopnje lahko na zahtevo po prejšnjem členu izrečeni ukrep potrdi, omili ali odpravi.
67.	člen
Ce svet za obravnavo kršitev obveznosti v združenem delu na ravni podjetja ugotovi, da je kršitev take narave, da narekuje razrešitev individualnega poslovodnega organa ali vodilnega delavca podjetja, ne izreče ukrepa, pač pa predlaga skupnemu DS. da odloča o razrešitvi.
68.	člen
O razrešitvi individualnega poslovodnega organa in vodilnega delavca odloča SDS s tajnim glasovanjem z 2/3 večino vseh delegatov SDS.
Pred glasovanjem o razrešitvi morajo delegati obvezno poslušati zaključno besedo poslovodnega organa oziroma vodilnega delavca podjetja, o katerem odločajo.
XIV PRAVICE IN OBVEZNOSTI PODJETJA IN TOZD
69.	člen
Podjetje odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, ki se združujejo v podjetje na podlagi pogodb sklenjenih s TOZD in drugimi organizacijami združenega dela.
70.	člen
Za obveznosti podjetja odgovorjajo vse TOZD z neomejeno subsidiarno odgovornostjo.
Podatki o TOZD z neomejeno subsidiarno odgovornostjo za obveznosti podjetja se vpišejo v sodni register.
71.	člen
Temeljne organizacije združenega dela odgovarjajo za svoje obveznosti z vsemi svojimi sredstvi.
72.	člen
Za obveznosti TOZD odgovarjajo druge TOZD z neomejeno subsidiarno odgovornostjo, razen TOZD »Emba« ki ne odgovarja za obveznosti drugih TOZD,
enako druge TOZD ne odgovarjajo za obveznosti TOZD »Emba«.
Podatki o medsebojni subsidiarni odgovornosti TOZD se vpišejo v sodni register.
XV.	POOBLASTILA V PRAVNEM PROMETU Z DRUGIMI
73.	člen
Vse TOZD sklepajo pogodbe v pravnem prometu z drugimi samostojno in opravljajo druga pravna opravila ter imajo vsa pooblastila v pravnem prometu z drugimi, v vseh drugih zadevah, ki niso po 74. členu tega sporazuma združene v podjetje.
TOZD »Emba« samostojno najema kratkoročne in dolgoročne kredite brez omejitev, druge TOZD pa do višine letnega poslovnega sklada pa zaključnem računu za preteklo leto.
74.	člen
Podjetje ima naslednja pooblastila v pravnem prometu z drugimi:
1.	za sklepanje okvirnih pogodb v blagovnem prometu v mejah registriranega poslovnega predmeta podjetja razen za proizvodne TOZD:
2.	za sklepanje pogodb o najemu kreditov;
3.	za sklepanje pogodb o nabavi osnovnih sredstev in drugih pogodb;
4.	za sklepanje pogodb v zunanjetrgovinskem prometu v mejah registriranega poslovnega predmeta podjetja brez omejitev.
Pogodbe po prejšnjem odstavku sklepa podjetje v svojem imenu na račun dveh ali več TOZD ter se obveznosti iz teh pogodb poravnavajo iz sredstev, ki so pogodbeno združile sredstva.
XVI.	MEDSEBOJNI POSLOVNI IN DRUGI ODNOSI
75.	člen
Medsebojni poslovni odnosi v podjetju temeljijo na medsebojni solidarnosti.
Solidarnost v medsebojnih poslovnih odnosih pomeni zlasti da:
—	uspeh ene TOZD ne sme biti dosežen v škodo druge ali več drugih TOZD:
— TOZD. ki v svojem poslovanju lahko hkrati omogoči večji promet, storitve ali proizvodnjo ter druge uspešne posle ostalim TOZD, ne da bi bilo pri tem prizadeto njeno poslovanje, je to dolžna storiti;
—	bo pri združevanju in skupnem upravljanju določenih poslovnih funkcij praviloma vsaka TOZD dosegala boljše delovne uspehe kot če bi te funkcije opravljala samostojno:
—	so kupoprodajni pogoji in pogoji za storitve v poslih med TOZD taki ali boljši kot za stranke izven podjetja.
76.	člen
Poslovni odnosi med TOZD. združenimi v podjetje, morajo temeljiti na nenehnem usklajevanju poslovnih interesov posamezne TOZD. s skupnimi interesi ter cilji združevanja v podjetju na nenehnem sporazumevanju in iskanju rešitev, ki vodijo k usklajevanju različnih interesov, odklanjajo konflikte in spore.
77.	člen
Pri samoupravnih in poslovnih odločitvah bomo spoštovali interese širše družbene skupnosti, kakor tudi interese delovnih organizacij.
Skrbeli bomo da bo poslovna politika trgovinskih temeljnih organizacij prek delovne skupnosti podietja predvsem usklajena z interesi proizvodnih TOZD v
podjetju ter proizvodnih delovnih organizacij, s katerimi smo v večjih in trajnejših poslovnih odnosih.
Dosedanje dobre poslovne odnose s proizvodnjo bomo še dalje utrjevali po načelih tržnega gospodarjenja, ob upoštevanju medsebojne poslovne solidarnosti in pomoči, da bodo lahko po načelih samoupravnega združevanja na podlagi sporazumov in pogodb delavci proizvodnih organizacij v svojih proizvodnih in razvojnih načrtih čvrsto računali na podjetje kot na stalnega in zanesljivega odjemalca velikih količin ob enakopravno dogovorjenih in obojestransko ustreznih pogojih.
78.	člen
Vsi drugi odnosi med TOZD v sestavu podjetja morajo temeljiti na medsebojnem spoštovanju, uveljavljanju in izvajanju samoupravnih, razvojnih in drugih skupnih interesov, ob nenehnem upoštevanju neodtujljivih in drugih ustavnih pravic delavcev, organiziranih v TOZD.
79.	člen
Da bi razvili odnose iz prejšnjih členov sporazuma, sprejemamo delavci vseh TOZD, združeni v podjetje, medsebojno obveznost, da bomo spoštovali in zagotavljali uresničevanje ter izvajanje ustavnih pravic in dolžnosti in da bomo s svojimi neposrednimi in enakopravnimi odločitvami, poleg lastnih ciljev in Interesov, vedno enako vrednotili tudi skupne in širše družbene cilje ter interese.
V odnosih s sodelavci, združenimi v posamezni TOZD, in v odnosih med TOZD v sestavu podjetja, kakor tudi v odnosih navzven, bomo spoštovali in izvajali načela socialističnega humanizma, razvijali solidarnost, vzajemnost, zaupanje in sodelovanje, medsebojno spoštovanje in pomoč.
Delavci vseh TOZD bomo dajali pobude za poglabljanje skupnih ciljev in interesov in iskali vse oblike dela in drugih dejavnosti, ki nas združujejo ter se ogibali odnosom, ki bi nas razdvajali.
80.	člen
Samoupravne odločitve bomo sprejemali s skrbjo dobrega gospodarja ter jih izvajali tako, da bo nenehno zagotovljena samoupravna in ekonomska varnost delavcev v vseh TOZD, vključenih v podjetje.
81.	člen
Podrobnejše določbe o medsebojnih poslovnih odnosih med TOZD trgovske dejavnosti, kakor tudi med temi TOZD in TOZD z industrijsko in drugo dejavnostjo, se bodo po načelih tega sporazuma lahko uredile s posebnim dodatkom k temu sporazumu v. skladu z ustavo, zlasti glede odnosov med trgovino in industrijo.
XVII.	POSTOPEK ZA IZLOČITEV POSAMEZNIH TOZD
82.	člen
Temeljna organizacija združenega dela se lahko izloči iz podjetja in postane delovna organizacija ali pa se pripoji k drugi delovni organizaciji.
Sklep o izločitvi iz podjetja sprejmejo delavci TOZD, ki se izloča z večino glasov vseh delavcev.
83.	člen
TOZD. ki se izloča mora sklep o izločitvi v 8 dneh vročiti vsem drugim TOZD v sestavi podjetja in skupnemu delavskemu svetu.
84.	člen
Delavci ne morejo svoje TOZD izločiti iz sestave podjetja, če bi to v nasprotju s splošnim interesom
bistveno otežilo ali onemogočilo delo drugim TOZD oziroma podjetju kot celoti.
85.	člen
TOZD, ki izloča je dolžna pred izločitvijo skleniti z drugimi TOZD in s podjetjem kot celoto sporazum o načinu, roku in drugih pogojih za izpolnitev svojih obveznosti, ki jih je imela oziroma prevzela do izločitve.
Z istim sporazumom se uredi tudi povračilo škode, povzročene z izločitvijo drugim TOZD in podjetju kot celoti.
86.	člen
Vsaka od drugih TOZD. ki šteje, da bi izločitev TOZD bistveno otežila ali onemogočila njeno delo ali pa bi ji povzročila škodo ima pravico, da v 10 dneh od sprejema sklepa o izločitvi sporoči svoje ugovore TOZD, ki se izloča.
TOZD, ki se izloča mora v 5 dneh od prejema ugovora vročiti svoj odgovor vsakemu TOZD, ki je ugovarjal izločitvi.
Ce med TOZD. ki se izloča in med drugimi TOZD, ki ugovarjajo zaradi razlogov po prvem odstavku tega člena ne pride do soglasja, lahko TOZD. ki se izloča ali vsaka TOZD, ki ugovarja izločitvi, zahteva v 5 dneh od vročitve odgovora na ugovor, da o sporu odloči notranja arbitraža.
Notranja arbitraža mora o sporu odločiti v 10 dneh oziroma v takem času, da bodo TOZD. ki so v sporu, prejele odločbe notranje arbitraže še pred potekom 30 dni od dneva, ko je TOZD, ki se izloča vročila sklene o izločitvi drugim TOZD.
87.	člen
Ce reševanje ugovora ali spora po prejšnjem členu ni bilo uspešno oziroma če ni bilo končano v postavljenih rokih, lahko vsaka TOZD,, ki šteje, da se z izločitvijo bistveno otežuje ali onemogoča njeno delo oziroma da se ji povzroča škoda ali pa, da so prekršene njene pravice, interesi in obveznosti, sproži v 30 dneh pd vročitve sklepa o izločitvi spor pred pristojnim gospodarskim sodiščem.
88.	člen
Ce TOZD v 30 dneh od vročitve sklepa o izločitvi ne sprožijo spora pred pristojnim gospodarskim sodiščem po prejšnjem členu šteje, da ne ugovarjajo izločitvi.
Izločitev se izvede, ko je med TOZD, ki se izloča in drugim TOZD ter podjetjem sklenjen sporazum glede izpolnitev obveznosti in povračila škode po 85. členu tega sporazuma.
Ce se izloča TOZD, ki je s posebnim sporazumom združen tudi v skupnost TOZD, se sklene sporazum po
prejšnjem odstavku tudi s skupnostjo TOZD.
XVIII. REŠEVANJE SPOROV — NOTRANJA ARBITRAŽA
89.	člen
Za odločanje o sporih iz notranjih odnosov v podjetju, v zvezi z urejanjem in uresničevanjem samoupravnih in poslovnih odnosov, se ustanovi notranja arbitraža.
90.	člen
Notranja arbitraža je stalni skupni organ podjetja za reševanje medsebojnih sporov med posameznimi TOZD in za reševanje sporov med podjetjem in TOZD oziroma skupnostjo TOZD.
Notranja arbitraža ima praviloma šest članov. SDS izvoli stalne člane s tajnim glasovanjem z 2/3 večino vseh delegatov skupnega DS. za dobo dveh let in sicer iz vsake TOZD po enega člana Za vsak spor se po spisku stalnih članov notranje arbitraže, izvolje-
nih na SDS, izbereta po dva stalna člana po abecednem vrstnem redu tako, da nista iz TOZD v sporu.
Po dva člani izvoli v notranjo arbitražo DS vsake TOZD, ki je v sporu. Če je v sporu več TOZD, se temu ustrezno poveča število članov notranje arbitraže. V statutu TOZD se lahko določijo stalni člani notranje arbitraže.
Predsednika notranje arbitraže izvolijo soglasno člani notranje arbitraže na prvi seji, vendar ne izmed sebe. Predsednik ne more biti delavec v TOZD. ki je stranka v sporu.
91.	člen
Notranji arbitraži se predložijo v odločanje:
1.	spori iz medsebojnih poslovnih odnosov v zvezi s prometom blaga in s storitvami;
2.	spori v zvezi z neupoštevanjem obveznosti iz pogodb o združevanju del in sredstev;
3.	spori v zvezi s samoupravnimi odnosi glede statusnih in drugih zadev;
4.	spori v zvezi s predmetom poslovanja, ki ga TOZD na novo uvaja v škodo ene ali več drugih TOZD;
5.	drugi spori, za katere se TOZD primerno sporazumejo po sklepu svojega DS, da jih rešuje notranja arbitraža.
92.	člen
Notranja arbitraža odloča o sporih na sejah, ki so javne, z večino glasov vseh članov.
Za postopek pri sporu iz poslovnih odnosov se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku.
Za postopek v zvezi s samoupravnimi in drugimi spori sprejme skupni DS pravilnik o postopku pri delu notranje arbitraže.
93.	člen
Odločba notranje arbitraže, s katero se rešuje spor iz poslovnega razmerja ima moč izvršilnega naslova.
Odločbo po prejšnjem odstavku izvrši okrožno gospodarsko sodišče, na območju katerega je sedež zavezanca.
94.	člen
Za reševanje sporov iz notranjih odnosov v skupnosti TOZD, ki zadevajo urejanje in uresničevanje samoupravnih in poslovnih odnosov, določenih s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v skupnost TOZD. se s temi sporazumi lahko regulira tudi drugačen način oblikovanja sestave in postopka pred notranjo arbitražo.
XIX.	NAČIN SPREJEMANJA STATUTA
IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV PODJETJA
95.	člen
Predlog statuta podjetja določa skupni delavski svet. Predlog statuta mora biti objavljen 10 dni pred sprejemom.
96.	člen
Statut podjetja ne sme biti v nasprotju s tem sporazumom.
Statut podjetja sprejemajo delavci vsake TOZD z večino glasov vseh delavcev TOZD. O načinu sprejema odločajo delavci TOZD tako, da lahko statut sprejmejo neposredno na zboru delavcev ali z referendumom.
97.	člen
Ko je bil statut podjetja sprejet v vseh TOZD. sprejme skupni DS ugotovitveni sklep, da je statut podjetja sprejet ter da se objavi.
Statut podjetja začne veljati 8 dni po njegovi objavi.
98.	člen
Če je statut podjetja sprejet v večini TOZD ne pa v vseh, se o spornih določbah uvede usklajevalni postopek na skupnem DS in v prizadetih TOZD do uskladitve stališč in sprejema statuta z ustrezno večino po tem sporazumu.
Če ne uspe usklajevalni postopek po prejšnjem odstavku, se smiselno uporabijo določbe 44. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register.
99.	člen
Predloge splošnih aktov podjetja pripravi in objavi skupni izvršilni odbor za najmanj 15 dni, delavcem vseh TOZD.
Pripombe obravnava skupni izvršilni odbor, pred-no da končno besedilo splošnega akta za sprejemanje skupnemu DS. O nesprejetih pripombah na skupnem IO končno odloča skupni DS.
Splošne akte podjetja sprejme skupni DS z 2/3 večino glasov vseh delegatov skupnega DS.
100.	člen
Ko je splošni akt podjetja sprejet po določbah prejšnjega člena, ga objavi skupni DS.
Splošni akt podjetja začne veljati 8. dan po objavi.
XX.	ZDRUŽEVANJE V SKUPNOSTI TOZD
101.	člen
Zaradi uresničevanja določenih skupnih interesov se lahko dvoje ali več TOZD združi med seboj v skupnost TOZD s samoupravnim sporazumom o združevanju v skupnost TOZD.
102.	člen
V skupnost TOZD se organizirajo TOZD zlasti v naslednjih primerih:
—	če se iz ene ali več obstoječih TOZD organizirajo nove TOZD, ki jih še v naprej povezujejo določeni skupni interesi;
—	če so zaradi enake ali podobne dejavnosti boljši pogoji za uresničevanje določenih skupnih interesov v skupnosli TOZD;
—	če so zaradi boljše povezave s širšo družbeno skupnostjo v splošnem interesu enotnosti sistema dela na ustreznih področjih podani pogoji in interesi, da se TOZD v posameznih področjih (regijah) združujejo v skupnost TOZD;
—	v vseh primerih, ki niso zajeti v prejšnjih alinejah, če ima dvoje ali več TOZD skupne interese za boljše skupno delo v skupnosti TOZD.
103.	člen
TOZD se združujejo v skupnost TOZD s samoupravnim sporazumom o združevanju v skupnost TOZD.
Samoupravni sporazum o združevanju v skupnost TOZD sklenejo v pismeni obliki delavci tistih TOZD, ki se združujejo v skupnost TOZD. Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v vsaki TOZD, ki se združuje v skupnost TOZD sprejme večina vseh delavcev, na to ga podpišejo pooblaščeni delavci vseh TOZD, ki se združujejo v skupnost TOZD.
104.	člen
S samoupravnim sporazumom o združevanju v skupnost TOZD se urejajo:
—	zadeve, ki se bodo v okviru skupnosti TOZD skupno opravljale:
—	medsebojne pravice in obveznosti;
—	združevanje sredstev v skupnost TOZD in njihov namen;
—	oblikovanje skupnih organov ter njihove pravice in dolžnosti;
—	pravice in obveznosti delovne skupnosti skupnosti TOZD;
—	pravice in obveznosti skupnosti TOZD, kot pravne osebe do drugih in oblike odgovornosti TOZD za te obveznosti;
—	druga vprašanja, ki so skupnega pomena za TOZD, ki se združujejo v skupnost TOZD.
XXI.	PRENOS SKUPNIH SREDSTEV IN PREVZEM OBVEZNOSTI
105.	člen
Vsa osnovna sredstva, nabavljena iz skupnih sredstev, se prenesejo na TOZD z amortizacijo vred.
106.	člen
Kot vir sedanje vrednosti se prenese del kredita in del poslovnega sklada, ki je nastal z valorizacijo.
107.	člen
Odpisi vrednosti se prenesejo v enakem sorazmerju na vse TOZD. Korekture se napravijo pri objektih.
108.	člen
TOZD Investa omogoči nastavitev knjigovodstva osnovnih sredstev v TOZD, ki prevzemajo osnovna sredstva s tem, da odstopijo primopredajne inventurne popise.
109.	člen
Podjetje Mercator oziroma delovna skupnost podjetja vodi obveznosti podjetja za skupno financirane objekte, skrbi za odplačilo kreditov za skupna sredstva ter vod; evidenco depozitov in ostalih vlog v zvezi s skupnimi investicijami.
110.	člen
TOZD, ki je prevzela osnovna sredstva iz skupnega vlaganja pred ustanovitvijo TOZD, je dolžna- plačati TOZD vlagateljicam v sorazmerju z višino njihove vloge del dohodka in sicer:
za prodajne objekte 0,3 »/o od prometa,
za skladiščne in druge objekte 10 °/o lokalno običajne najemnine letno.
Udeležba v dohodku po prejšnjem odstavku velja do plačila objektov oziroma osnovnih sredstev ob zagotovitvi pravic delavcev TOZD v obsegu, ki ga določa ustava.
111.	člen
Obveznost prevzemnikov se povečuje za 8 %> letne obresti, ki se obračunavajo na ostanek dolga TOZD prevzemnice osnovnih sredstev in bremene materialne stroške prevzemnice.
Obveznosti po prejšnjem odstavku se začnejo zaračunavati od salda dolga konec leta no prevzemu objekta v uporabo.
112.	člen
Kot zmanjšanje dolga se upošteva valorizirana vrednost vlog prevzemnikov osnovnih sredstev. Za valorizacijo se vzamejo isti faktorji, kot za valorizacijo objektov.
113.	člen
TOZD prevzemnica je dolžna za odplačilo prevzetih osnovnih sredstev odvajati mesečno:
a)	obračunano zakonsko amortizacijo za prevzeta osnovna sredstva;	-
b)	najmanj 75 °/o čistega dohodka po letnem načrtu, zmanjšanega za obvezni rezervni sklad, skupnih rezerv gospodarskih organizacij, sklad skupne porabe po določilih samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov za dejavnost trgovine SR Slovenije ali po drugih sporazumih, če so k takšnim določene TOZD pristopile. Dalje se čisti dohodek zmanjša za druge predpisane obveznosti po zakonih zveznega ali republiškega pomena. Končen obračun se opravi po zaključnem računu, pri tem pa upoštevajoč višino osebnih dohodkov v povprečju za panogo v tekočem letu,
c)	dvanajstino letnih obresti po stanju dolga za prevzeta osnovna sredstva.
114.	člen
Čista odplačilna doba po tč. a) in b) prejšnjega člena se knjižijo v znižanje kreditov.
115.	člen
Ostanek dolga za prevzeta osnovna sredstva se koncem leta valorizira z odstotkom Zveznega zavoda za statistiko o podražitvi gradbenih storitev v preteklem letu, ki velja za amortizacijo. Z odstotkom iz 1. stavka tega člena se valorizirajo vloge tistih TOZD, ki objektov niso dobili ali so jih že odplačali, ob upoštevanju objektivnih pogojev posameznih TOZD in
28.	člena republiške ustave.
Stopnja valorizacije dolga ne more biti višja kot znaša minimalna amortizacija prevzetega osnovnega sredstva.
116.	člen
Z odplačilom objektov po prejšnjem členu se ne more formirati anonimni kapital, zato se ev. višek ali manjko, ki se pokaže po končanem odplačilu vseh objektov uporabi tako, da se z istim odstotkom povečajo ali zmanjšajo vloge TOZD.
117.	člen
Obveznost podjetja in prevzetih obveznosti za bodoče leto se ugotovi z letnim planom in obenem izračuna znesek, ki bo pokrit po 119. členu tega sporazuma. Nepokrit del obveznosti podjetja se razdeli na druge TOZD. ki niso dobile objektov ali so jih že odplačale in sicer tako, da se obremeni vsako TOZD z enakim odstotkom na ostanek čistega dohodka in povečane amortizacije v skladu z določilom točke
b)	113. člena. Ta odstotek pa ne more biti višji kot pri TOZD prevzemnicah.
Pri plačilu prevzetih obveznosti se ne upoštevajo industrijske TOZD, pri drugih TOZD pa je treba upoštevati anuitete za že prevzeta investicijska posojila.
Da se omogoči podjetju, da izpolnjujejo pravočasno svoje obveznosti, so tudi TOZD po prvem odstavku dolžne vsak mesec odplačevati 1/12 planske obveznosti.
118.	člen
TOZD se sporazumejo, da zahtevajo stimulacijo na vloženo minulo delo po 110. členu šele od 1. 1. 1974, to je od dne, ko velja obveznost TOZD prevzemnicam objektov, da vplačujejo prispevke po cit. členu.
119.	člen
Prikaz knjižne vrednosti prenesenih objektov in vplačil TOZD za skupno izgradnjo je sestavni del sporazuma. Sestavni del je tudi izračun zapadlih kreditov po posameznih letih. Obveznosti posameznih TOZD za prevzeta osnovna sredstva bodo izračunane po primopredaji objektov.
120.	člen
Ko se natečejo sredstva z odplačili dolgov TOZD za prevzete objekte in z vnovčevanjem depozitov in energetike, se razpoložljiva sredstva izplačajo:
a)	TOZD vlagateljicam v enakem odstotku na vse vloge, ki so jih TOZD dale za skupno izgradnjo nad pogodbeno obveznostjo,
b)	po izplačilu obveznosti pod tč. a) z obrestmi vred pa se izplačajo vloge TOZD po pripojitvenih pogodbah.
121.	člen
V primeru izločitve TOZD iz podjetja Mercator ima TOZD, ki se izloča, pravico do povračila preostalih vlog in sicer v 3. letnih obrokih, od katerega zapade 1. obrok leto po izbrisu iz registra, 2. in 3. obrok pa na isti dan v naslednjih letih. Do polnega odplačila vlog imajo TOZD, ki se izločijo, iste pravice, kot jih imajo ostali vlagatelji.
TOZD, ki se izloča mora poravnati obveznosti do podjetja in drugih TOZD iz naslova prevzetih osnovnih sredstev v rokih po prejšnjem odstavku, kolikor se s pogodbo ne določijo drugačni roki.
Pri tem se morajo upoštevati obveznosti po 110. in 113. členu tega sporazuma kot minimalne obveznosti.
XXII.	TEHNIČNI PREDPISI PRENOSA OSNOVNIH SREDSTEV
122.	člen
Način tehnike prenosa in knjiženja predpiše v skladu s pravilnikom o knjigovodstvu in s tem sporazumom direktor gospodarsko računskega sektorja.
XXIII. FINANCIRANJE DELOVNE SKUPNOSTI PODJETJA
123.	člen
Delovna skupnost podjetja se financira na osnovi letnega finančnega plana, ki zajema materialne stroške, OD, skupno porabo, investicijsko vzdrževanje in nujne investicije, ki ga odobri skupni delavski svet. Letni načrt predloži generalni direktor do konca oktobra za prihodnje leto.
124.	člen
Delovna skupnost podjetja se financira iz prispevkov, ki jih TOZD na podlagi finančnega načrta, kot svoj materialni strošek odvajajo tej delovni skupnosti.
Dohodek iz združevanja del, ki jih izvaja delovna skupnost podjetja pripada v celoti TOZD. Pravico do dohodka TOZD lahko delovna skupnost kompenzira z obveznostjo TOZD po prejšnjem odstavku.
125.	člen
Delovna skupnost podjetja ima pri OD pravico do povprečnega stimulacijskega dela vseh TOZD podjetja Mercator.
126.	člen
Vse TOZD so dolžne akontirati za vzdrževanje delovne skupnosti podjetja na osnovi letnega plana z mesečnimi akontacijami.
127.	člen
Eventualni ostanek dohodka iz združenih del in sredstev po zaključnem računu pri delovni skupnosti podjetja razdeli SDS:
1.	kot prenos sredstev v novo leto,
2.	kot del stimulacije za osebne dohodke pri uspešnem delu,
3.	kot sredstva za nujne investicije delovne skupnosti podjetja.
128.	člen
Višek sredstev se prenese na vse TOZD v sorazmerju s trgovskim poslovanjem po okvirnih pogodbah.
XXIV.	SOLIDARNO KRITJE IZGUB TOZD
129.	člen
V primeru, da TOZD po izplačilu osebnih dohodkov po sporazumu oziroma pravilniku izkaže izgubo, se ta izguba pokrije:
1.	z rezervnim skladom same TOZD,
2.	z vlogo TOZD v skupne naložbe,
3.	z rezervnim skladom ostalih TOZD vseh v enakem odstotku.
Sanacijski program v tem primeru izvede TOZD sama.
130.	člen
Zguba, ki ne dovoljuje TOZD niti izplačila minimalnih OD. se pokriva po prejšnjem členu. TOZD, ki je v izgub: pa mora v tem primeru skupno z delovno skupnostjo podjetja izdelati sanacijski program. SDS določi 3-člansko komisijo, sestavljeno iz delavcev drugih TOZD, ki imajo pravico in dolžnost, da skupaj z 2 članoma, ki jih imenuje prizadeta TOZD, zasleduje potek sanacije in o njej poroča SDS.
Sanacijska komisija lahko na osnovi svojih ugotovitev o vzrokih zgube predlaga SDS, da razreši direktorja in druge delavce s posebnimi odgovornostmi TOZD v sanaciji.
131.	člen
Sredstva, ki so bila porabljena po 129. in 130. členu mora TOZD povrniti najkasneje v 3 letih.
Posojila ostalih TOZD iz rezervnih skladov so brezobrestna, če TOZD prispevajo še druga sredstva v okviru soodgovornosti ali na osnovi pogodbe, mora prizadeta TOZD plačati vlagateljem tudi redne bančne obresti.
XXV.	DRUGE DOLOČBE GLEDE SKUPNEGA POSLOVANJA
132.	člen
TOZD so sporazumne, da sestavljajo in predlagajo za obračun z družbeno skupnostjo in s poslovnimi partnerji zbirni zaključni in zbirne periodične obračune.
133.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, ki imajo lastno računovodstvo in delovna skupnost podjetja ter TOZD z notranjim obračunom, so dolžne ugotoviti za vsako TOZD celoten dohodek in njegovo delitev ter vire sredstev, s katerimi razpolagajo.
134.	člen
V primeru, da je tožena ena od TOZD in bi nastopila subsidiarna odgovornost, so vse TOZD dolžnice tožene TOZD dolžne poravnati tej TOZD svoje obveznosti, da ne pride do subsidiarne tožbe.
135.	člen
Za odtujitev ali drugo obliko prenosa proti plačilu za nepremičnine in za delovna sredstva v knjižni vrednosti prek 500.000 din, če ne gre za blago iz poslovnega predmeta TOZD, so dolžne TOZD priporočeno obvestiti vse druge TOZD.
Kolikor v 15 dneh druge TOZD ne pošljejo pismene izjave, da so interesenti za odkup šteje, da se osnovno sredstvo lahko proda drugim kupcem.
136.	člen
Delovna skupnost podjetja opravlja še naprej knjigovodske posle za tiste TOZD, za katere jih je vodilo doslej.
Delovna skupnost je dolžna pismeno obveščati TOZD, za katere vodi knjigovodstvo, o stanju sred-
štev, rezultatih inventur in je odgovorna za ažurnost knjigovodstva.
137.	člen
Vsaka TOZD in njih knjigovodstva so dolžna obračunavati prometni davek iz svojega poslovanja in ga plačevati v zakonitih rokih.
XXVI.	DELAVSKA KONTROLA
138.	člen
V cilju uveljavljanja neposrednega vpliva delovnih ljudi glede izvajanja splošnih družbenih predpisov in splošnih aktov TOZD. skupnosti TOZD in podjetja in uveljavljanja splošno priznanih družbenih načel pri upravljanju s sredstvi in urejanju odnosov med ljudmi, se v TOZD in na ravni podjetja ustanovi delavska kontrola.
Delavska kontrola na ravni podjetja se formira kot svet delavske kontrole podjetja.
Delavska kontrola v TOZD se formira na način, določen s statutom TOZD.
a) Svet delavske kontrole podjetja
139.	člen
Svet delavske kontrole podjetja šteje 8 članov.
Kandidate za svet delavske kontrole podjetja predlagajo organi družbenopolitičnih organizacij podjetja: svet ZK. predsedstvo sindikalne konference in predsedstvo konference ZMS.
Za člane sveta lahko organizacije iz prejšnjega odstavka kandidirajo le družbenopolitično razgledane in moralno-politično neoporečne delavce, ki delajo neposredno v proizvodnji in v blagovnem prometu, in to: 3 člane iz TOZD detajlistične dejavnosti. 2 člana iz TOZD detajlistično-grosistične dejavnosti, 2 člana iz TOZD industrijske in storitvene dejavnosti in 1 člana delovne skupnosti podjetja. Na podlagi enotne kandidatne liste volijo člane sveta za dobo 2 let neposredno vsi delavci TOZD in delovne skupnosti podjetja s tajnim glasovanjem. Volitve se opravijo istočasno z volitvami v SDS.
Če je na kandidatni listi le toliko kandidatov, kolikor se jih voli, je izvoljen kandidat, ki je dobil več kot polovico glasov vseh delavcev.
b) Naloge in pristojnosti sveta in komisij delavske kontrole
140.	člen
Svet ima naslednje pristojnosti in naloge:
1.	Da kontrolira izvajanje sporazuma splošnih predpisov, samoupravnih aktov podjetja, sklepov samoupravnih in izvršilnih organov podjetja ter uveljavljanje načel, ki jih posredujejo družbenopolitične skupnosti z resolucijami in priporočili.
2.	Da nadzoruje ah se uveljavljajo in razvijajo v podjetju samoupravni odnosi in pravice delavcev glede samoupravnega organiziranja in razpolaganja s sredstvi in rezultati njihovega dela.
3.	Kontrolira ali izvršilni organi in delavci 'opravljajo svoje funkcije resno in skladno s koristmi podjetja tako, da se nenehno krepi ugled TOZD in podjetja.
4.	Da nadzoruje, kako se razvija čut solidarnosti, medsebojne povezanosti in odgovornosti in da posamezniki in organi podjetja in TOZD poleg formalnopravnih predpisov upoštevajo tudi splošne moralnopolitične norme.
5.	Opravlja druge vrste kontrol in nadzore, ki jim ga narekujejo praktične potrebe.
141.	člen
Svet ima pravico za izvajanje svojih nalog zahtevati podatke od vseh strokovnih služb in organov TOZD v podjetju, tudi tiste, ki predstavljajo poslovno tajnost. Člani sveta so dolžni varovati podatke in listine, ki predstavljajo poslovno tajnost.
Po potrebi lahko svet naroči posebno interno ali eksterno revizijo določenega primera.
V primeru, da delavska kontrola TOZD sama ne more določenega primera razčistiti, obvesti o tem svet delavske kontrole podjetja.
142.	člen
Če svet pri svojem delu ugotovi nepravilnosti, zahteva od pristojnega organa podjetja oziroma TOZD, da nepravilnosti čimprej odpravi.
Rezultat svojega dela objavlja svet oziroma komisija v glasilu Mercator ali na drug, vsem delavcem dostopen način.
143.	člen
Član organa delavske kontrole ne more biti hkrati član še katerega drugega neposredno ali posredno voljenega samoupravnega organa, ne individualni poslovodni organ ne vodilni delavec na ravni podjetja ne individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa TOZD ali skupnosti TOZD.
144.	člen
Član sveta delavske kontrole ne more biti poklican na odgovornost za delo, ki ga je opravljal v tem organu. Za svoje delo odgovarjajo člani delavske kontrole neposredno na zboru delovnih ljudi svoje TOZD oziroma svoje delovne skupnosti.
XXVII. DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
145.	člen
V podjetju in v posameznih TOZD delujejo družbenopolitične organizacije:
—	zveza komunistov,
—	zveza sindikatov in
—	zveza mladine
kot prostovoljne zveze delavcev.
146.	člen
Delavci se v njih povezujejo zaradi uresničevanja svojih s programi in statuti določenih nalog, in da s svojim planom pomagajo uveljavljati družbenoekonomski položaj v združenem delu in samoupravljanju ter zagotoviti spoštovanje pravic in dolžnosti delavca, ki jih določata ustavi SFRJ in SRS.
Pri tem samoupravni organi vsakega TOZD in podjetja zagotavljajo takšne odnose in pogoje dela, da sindikat pri izpolnjevanju skupnega programa z ZK kot organizacija vseh delavcev lahko v vsakem TOZD in njenem organizacijskem delu deluje kot sestavni del samoupravljanja, prek katerega delavci organizirano vplivajo na samoupravno odločanje, razvijajo svoje samoupravne odnose ter uveljavljajo svoje pravice iz samoupravljanja.
147.	člen
Samoupravni organi so dolžni v določenem roku obravnavati pismene ali na sejah dane predloge in pobude osnovne sindikalne organizacije in njenih organov, ki se nanašajo na položaj delavca. Organi upravljanja morajo, če predloge osnovne organizacije sindikata deloma ali v celoti zavrnejo, o tem obvestiti osnovno sindikalno organizacijo, obenem z navedbo razlogov za odklonitev.
148.	člen
Predlagatelji in samoupravni organi so dolžni ob pomembnejših predlogih, ki se nanašajo na položaj delavca, pred dokončnim sklepanjem obvestiti osnovno organizacijo sindikata in predloge razumljivo obrazložiti. Obenem s predlogom morajo zahtevati od osnovne organizacije sindikata, da se o njih v primernem roku izjavi.
Enostranske, nepopolne ali tendenciozne informa-ceje predlagateljev in organov upravljanja družbenopolitičnih organizacij imajo lahko za posledico odgovornost po internih samoupravnih predpisih.
Osnovni organizaciji mora rok omogočati, da se posvetuje s svojim članstvom in da se seznani s stališči večine delavcev v delovni organizaciji. O stališčih sindikalne organizacije morajo organi upravljanja razpravljati prej, preden o takih vprašanjih dokončno odločajo. Če osnovna organizacija sindikata do roka ne odgovori, lahko organi upravljanja sklepajo brez njenega mnenja.
149.	člen
Organi upravljanja so zlasti dolžni seznanjati s predlogi in pobudami osnovne organizacije sindikata o vprašanjih, ki se tičejo:
—	odločanja o pridobivanju in delitvi dohodka ter upravljanja s sredstvi družbene reprodukcije,
—	samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov in njihovega izpolnjevanja,
—	razvoja samoupravnih odnosov in organizacije dela,
—	izpolnjevanje delavcev v strokovnem in družbenem pogledu,
—	delovne in življenjske pogoje delavcev ter njihovo varstvo samoupravnih pravic.
150.	člen
Člani vodstev osnovne organizacije sindikata te-r ostali njeni člani ne morejo biti klicani na odgovornost za predloge, stališča in pobude, ki se nanašajo na varstvo samoupravnih pravic in položaja delovnega človeka v TOZD. To velja zlasti za stališča, predloge in pobude, ki so izraz mnenja večine sindikalnega članstva, pa tudi za predloge, ki so izraz mnenja posameznikov in članov sindikalnih organov.
151.	člen
Skladno s tem sporazumom se funkcije osnovne organizacije sindikata uresničujejo v sistemu samoupravljanja temeljne organizacije združenega dela zlasti tako, da:
—	sklicuje sestanke zaradi razprave o vprašanjik, ki zadevajo koristi TOZD oziroma njenih delavcev,
—	daje mnenja in predloge k sporazumu, statutu in drugim splošnim aktom, preden jih sprejmejo samoupravni organi oziroma delavci,
—	je politični nosilec kandidatne liste za člane organov upravljanja, ki jo predlaga zborom volivcev v TOZD.
—	predlaga referendum o vprašanjih, ki jih določata zakon in statut.
—	zahteva odpoklic posameznih članov ali kolektivni odpoklic samoupravnih organov.
152.	člen
Osnovna organizacija sindikata ščiti svoje člane pri urejanju medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu. O nameravanem prenehanju lastnosti delavca v združenem delu, če prenehanje ni nastopilo sporazumno, morajo organi TOZD obvestiti predsednika sindikata najmanj 7 dni pred sprejetjem sklepa o prenehanju dela.
153.	člen
TOZD omogoča delovanje družbenopolitičnim organizacijam:
—	zagotavlja prostore za sestanke in dodatna materialna sredstva za njihovo aktivnost,
—	omogoča sestanke med rednim delovnim časom; o sklicevanju takih sestankov samostojno odloča izvršni organ osnovne organizacije potem, ko predhodno z vodstvom TOZD ugotovi najprimernejši čas za sestanek,
—	priznava članom izvršnih organov osnovnih organizacij nadomestilo osebnega dohodka za normalne organizacijske potrebe v oblik: pripravljanja akcij, ko zaradi opravljanja funkcij zapustijo svoja delovna mesta.
—	članom izvršnih organov osnovnih organizacij se priznava za politična izobraževanja potrebno število dni plačane odsotnosti z dela. drugim članom pa po posebnem dogovoru.
—	omogoča članom TOZD. ki so izvoljeni v organe družbenopolitičnih organizacij v občini, republiki in zvezi, da se lahko udeležujejo uradno sklicanih sej.
XXVIII. PRIPRAVE ZA LJUDSKO OBRAMBO a) Splošno
154.	člen
Delavci v TOZD, skupnosti TOZD in podjetju neposredno uresničujejo pravice in dolžnosti, ki jih imajo kot člani delovne skupnosti na področju ljudske obrambe (v nadaljnjem besedilu: SLO).
Udeležba v določanju in izvajanju priprav na ljudsko obrambo je temeljna pravica in najvišja dolžnost vsakega delavca.
155.	člen
V skladu z zakonom, tem sporazumom, statuti TOZD, obrambnimi načrti občin oziroma mesta in širših družbenopolitičnih skupnosti, sprejmejo TOZD in podjetje obrambne načrte in izvajajo druge priprave za delo v vojnih razmerah.
156.	člen
TOZD morajo v svojih statutih oziroma drugih splošnih aktih podrobneje določno in konkretno določiti delokrog in odgovornost organov upravljanja ter posebne pravice, dolžnosti in odgovornosti članov delovne skupnosti v pripravah za ljudsko obrambo. Priprave v TOZD morajo biti usklajene z načrti občine. v kateri je sedež TOZD. širših družbenopolitičnih skupnosti, ker je odvisno od tega. kdo postavlja TOZD oziroma podjetju naloge glede proizvodnje, storitve ali nekih drugih dejavnosti v vojni — in podjetja.
Za TOZD na področju mesta Ljubljana izvaja priprave za ljudsko obrambo skupni odbor za ljudsko obrambo TOZD na območju Ljubljane.
157.	člen
Z obrambnim načrtom se določijo:
—	ukrepi pripravljenosti,
—	postopek za mobilizacijo ljudi ter materialnih sredstev,
—	načrt proizvodnje storitve in drugih dejavnosti
—	posebne naloge do oboroženih sil in drugih dejavnikov ljudske obrambe,
—	vojna organizacija in sistemizacija delovnih mest.
—	organizacija in načrt delovanja civilne zaščite.
—	druge naloge, ki jih imajo TOZD in podjetje v vojni ali ob neposredni vojni nevarnosti.
Obrambni načrti TOZD in podjetja morajo biti usklajeni z obrambnimi načrti skupnosti po določilih
2.	odstavka prejšniega člena. Obrambni načrt podjetja, ki ima poseben pomen za ljudsko obrambo mora bit' usklajen z obrambnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
158.	člen
Za učinkovito izvajanje priprav na ljudsko obrambo in nalog določenih z obrambnim načrtom zagotavljajo podjetje in TOZD potrebna materialna in finančna sredstva, zlasti za pripravo vojne proizvodnje, storitev in dejavnosti ter za zaščito in reševanje delavcev in materialnih dobrin pred vojnimi učinki.
TOZD lahko na podlagi samoupravnega sporazuma na nivoju podjetja ali samostojno s TOZD podjetja ali drugimi podjetji v občini ali širših družbenopolitičnih skupnostih sodelujejo v financiranju obrambnih priprav, ki so skupnega pomena-
b) Izvajanje priprav
159.	člen
Za izvajanje obrambnih priprav skrbi in je v TOZD odgovoren delavski svet TOZD, na ravni podjetja pa skupni DS podjetja.
V okviru pravic in dolžnosti z ozirom na pomembnost organizacijskih in drugih vprašanj ti organi zlasti:
—	določajo organizacijo in načrt izvajanja priprav na ljudsko obrambo,
—	zagotavljajo materialna in finančna sredstva za realizacijo nalog iz obrambnega načrta in za financiranje obrambnih nalog,
—	odločajo o ustanavljanju partizanskih enot teritorialne obrambe in skrbijo za njihovo opremljanje in strokovni pouk.
—	ustanavljajo štabe in enote za civilno zaščito ter skrbijo za njihovo opremljanje in strokovno usposabljanje,
—	ustanavljajo odbore za ljudsko obrambo ter imenujejo in razrešujejo predsednika in člane odborov,
—	imenujejo in razrešujejo vodjo in upravitelja načrta za obrambo in zaščito ter njihove namestnike ter druge odgovorne osebe, ki so jim naložene naloge v zvezi z obrambnimi pripravami,
—	sprejemajo splošne akte in opravljajo druge naloge s področja priprav na ljudsko obrambo, ko so določene z zakoni.
c)	Organizacija
160.	člen
Za izvajanje obrambnih priprav in nalog s področja ljudske obrambe je odgovoren:
a)	v TOZD — odbor za ljudsko obrambo TOZD;
b)	na območju mesta Ljubljana — skupen odbor za ljudsko obrambo TOZD na območju mesta Ljubljane;
c)	v podjetju — koordinacijski odbor za ljudsko obrambo podjetja.
161.	člen
Odbor za ljudsko obrambo imenuje DS TOZD. število članov je določeno s statutom TOZD. Obvezno je član tega odbora direktor TOZD, upravitelj obrambnega načrta, vod.ia štaba civilne zaščite TOZD in poveljnik partizanske enote. Po svoji funkciji so člani tega odbora tudi predsednik OO sindikata, sekretar OOZK in predsednik mladinskega aktiva. Predlog za sestavo odbora pripravi osnovna organizacija sindikata v sodelovanju z drugimi družbeno-političnimi organizacijami TOZD. Mandat članov traja dve leti in so po preteku mandatne dobe lahko ponovno izvoljeni.
162.	člen
Skupni odbor za ljudsko obrambo TOZD na območju mesta Ljubljane je področni organ koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo podjetja in ga sestavljajo predsedniki odborov za liudsko obrambo TOZD ki ima sedež na območju mesta Ljubljana. Obvezno je član tega odbora generalni direktor pod-
jetja, upravitelj obrambnega načrta podjetja, strokovni referent za obrambne priprave delovne skupnosti podjetja in direktor skupnosti TOZD Detajl.
163.	člen
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo podjetja imenuje skupni delavski svet podjetja m je sestavljen po delegatskem načelu tako, da ima v tem odboru vsaka TOZD enega delegata. Obvezno je član tega odbora generalni direktor podjetja, ustanovitelj obrambnega načrta podjetja in strokovni referent za obrambne priprave delovne skupnosti podjetja in referent za obrambne priprave delovne skupnosti podjetja in delovne skupnosti TOZD Detajl. Po svoji funkciji so člani odbora tudi predsednik konference, sindikata .podjetja, sekretar ZK podjetja in predsednik konference mladinskega aktiva podjetja. Delegate v odbor predlagajo osnovne organizacije sindikata v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami TOZD in odborom za ljudsko obrambo TOZD. Mandat delegatov traja dve leti, delegat je po preteku mandatne dobe lahko ponovno izvoljen.
164.	člen
Direktor TOZD je vodja obrambnega načrta TOZD.
Njegove pristojnosti in naloge na področju ljudske obrambe so podrobneje določene v statutu TOZD.
165.	člen
Generalni direktor podjetja je vodja obrambnega načrta podjetja in opravlja zlasti naslednje naloge:
—	izvršuje sklepe skupnega delavskega sveta o pripravah na ljudsko obrambo in skrbi, da se te priprave izvajajo v skladu z zakonom in predpisi ter načrti družbenopolitičnih skupnosti,
—	izdaja sklepe in navodila strokovnim organom in službam za opravljanje zadev s področja priprav na ljudsko obrambo in nadzoruje njihovo delo,
—	skrbi za pripravo načrtov vojne proizvodnje in storitev v skladu z obrambnim načrtom ter zagotavlja tehnično in drugo dokumentacijo,
—	organizira in skrbi za izvajanje ukrepov za zavarovanje tajnih podatkov.
166.	člen
Odbori za ljudsko obrambo TOZD, kot izvršilni; organ DS TOZD za izvajanje nalog s področja priprav na ljudsko obrambo imajo glede na teritorialno opredeljenost praviloma naslednje pristojnosti:
a)	Odbori za ljudsko obrambo TOZD izven območja mesta Ljubljane sprejmejo samostojne obrambne načrte TOZD ter skrbijo za njihovo dopolnjevanje in usklajenost z obrambnimi načrti pristojnih družbenopolitičnih skupnosti.
b)	Odbori za ljudsko obrambo TOZD na območju mesta Ljubljane sprejmejo izvlečke iz obrambnega načrta podjetja Mercator, ki se nanašajo na naloge posameznih TOZD ter skrbijo za njihovo dopolnjevanje in usklajenost z obrambnim načrtom podjetja za območje Ljubljane.
Podrobnejše naloge za izvajanje obrambnih priprav TOZD so določene v statutu TOZD.
167.	člen
Skupni odbor za ljudsko obrambo TOZD na območju mesta Ljubljane, kot področni organ koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo podjetja ima s področja obrambnih priprav TOZD na območju Ljubljane naslednje pristojnosti:
—	potrdi izvlečke iz obrambnega načrta podjetja Mercator, ki se nanašajo na naloge posameznih TOZD na območju Ljubljane,
—	sprejme obrambni načrt podjetja Mercator za območje mesta Ljubljane, ter skrbi za njegovo dopolnjevanje in usklajenost z obrambnim načrtom mesta,
—	pripravlja vse možne oblike, metode in načine odpora, ki ustrezajo posebnim razmeram v TOZD in podjetju na območju mesta,
—	skrbi za usklajevanje organizacijskih oblik delovanja civilne zaščite na območju mesta,
—	sodeluje pri pripravah splošnih aktov TOZD na območju mesta s področja ljudske obrambe,
—	v sporazumu s TOZD na območju mesta sodeluje pri organizaciji usposabljanja delavcev za opravljanje nalog, ki jih imajo TOZD na področju ljudske obrambe,
—	na predlog odbora za ljudsko obrambo TOZD na območju mesta posreduje pristojnim organom za ljudsko obrambo razpored delavcev, ki so vojaški obvezniki za službo v partizanskih enotah in civilne zaščite ter za delovne dolžnosti predvidene z vojno organizacijo TOZD in podjetja,
—	sodeluje pri izvajanju varstveno-zaščitnih ukrepov in za uveljavljanje družbene samozaščite v pripravah za ljudsko obrambo TOZD na območju mesta,
—	opravlja druge naloge s področja priprav na ljudsko obrambo, ki jih določi svet za ljudsko obrambo mesta, koordinacijski odbor za ljudsko obrambo podjetja oziroma odbor za ljudsko obrambo TOZD na območju mesta.
Odbor odgovarja za svoje delo koordinacijskemu odboru za ljudsko obrambo podjetja.
168.	člen
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo podjetja, kot izvršilni organ skupnega delavskega sveta podjetja ima za izvajanje obrambnih priprav naslednje pristojnosti:
—	določa in usmerja izvajanje obrambnih priprav vseh TOZD in podjetja v skladu z zakonskimi predpisi in nalogami pristojnih družbenopolitičnih skupnosti,
—	ugotovi na podlagi obrambnih načrtov TOZD in obrambnega načrta na območju mesta Ljubljana naloge podjetja na področju ljudske obrambe ter skrbi za njihovo učinkovito izvajanje ter predlaga ukrepe za razvoj in izpopolnjevanje teh nalog,
—	spremlja izvajanje obrambnih priprav podjetja,
—	skrbi za usklajevanje splošnih aktov s področja ljudske obrambe,
—	pripravlja vse možne oblike, metode in načine odpora, ki ustrezajo posebnim razmeram podjetja,
—	predlaga samoupravnim organom TOZD in podjetja združevanje obrambnih priprav za katere je več TOZD oziroma podjetje določeno po nalogu pristojnih družbenopolitičnih skupnosti (zagotavljanje nujnih sredstev za proizvodnjo in opravljanje storitev v vojni, zagotavljanje predpisanih sredstev kolektivne zaščite delavcev, organiziranje, oboroževanje, opremljanje in pouk partizanskih enot in enot civilne zaščite, strokovno usposabljanje kadrov za delo v vojnih razmerah in kadrov za ljudsko obrambo, graditev zaklonišč ter prilagoditev prostorov v zaklonišča, za delavce in premoženje),
—	opravlja druge naloge s področja priprav za ljudsko obrambo, ki jo določi skupni delavski svet podjetja v skladu z zakoni in obrambnimi načrti družbenopolitičnih skupnosti.
d)	Civilna zaščita
169.	člen
Za izvajanje zaščitnih ukrepov in reševanje delavcev in materialnih dobrin pred vojnimi učinki in ob hudih nesrečah ustanovi delavski svet TOZD sploš-
no enoto za civilno zaščito v skladu z odloki družbenopolitičnih skupnosti.
170.	člen
Za izvajanje nalog s področja civilne zaščite imenuje delavski svet TOZD štab za civilno zaščito:
Štab za civilno zaščito ima zlasti naslednje naloge:
—	izdela načrt za delovanje civilne zaščite,
—	zagotavlja kadrovsko popolnitev enot in strokovno usposobljenost razporejenih obveznikov civilne zaščite,
—	zagotavlja ustrezno opremo za delovanje enot civilne zaščite,
—	ob naravnih nesrečah ali drugih nevarnostih, ki ogrožajo podjetje, samostojno ali pa po navodilih višjih štabov za civilno zaščito izvaja ustrezne ukrepe za zaščito in reševanje delavcev, proizvodnih objektov in premoženja podjetja.
Podrobneje se organizacije in naloge civilne zaščite uredijo s posebnim pravilnikom ali drugim splošnim aktom.
171.	člen
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni uresničujejo delavci svoje samoupravne pravice v TOZD in podjetju v skladu z ustavo in zakonom ter ustrezno vojnim razmeram.
Ce zaradi vojnih okoliščin ni mogoče sklicevati seje DS oziroma SDS ali odborov za ljudsko obrambo opravlja njegove pravice in dolžnosti direktor TOZD oziroma generalni direktor podjetja.
172.	člen
V vojni se mandat članov organov upravljanja podaljša, dokler razmere ne dopuščajo izvolitev novih članov.
Ce bi se zaradi vojnih razmer število članov organa upravljanja zmanjšalo za več kot 60 0/o, ni pa mogoče izvesti neposrednih dopolnilnih volitev, se volitve za popolnitev članov zadevnega organa opravijo posredno, ali pa se ox-gani popolnijo s kooptiranjem novih članov delovne skupnosti.
Enaka načela veljajo tudi glede razrešitve oziroma odpoklica.
173.	člen
Če zaradi vojnih okoliščin ni pogojev za izvedbo razpisa za zasedbo delovnega mesta direktorja ali drugega vodilnega delavca, se ta delovna mesta popolnijo brez razpisa.
XXIX.	INFORMIRANJE
174.	člen
Vsi delavci podjetja imajo pravico biti obveščeni o svojem delu, poslovanju in upravljanju, zlasti pa o materialnem in finančnem stanju in o izpolnjevanju delovnih načrtov ter o delu samoupravnih organov celotnega podjetja, tako da bodo lahko z medsebojnim primerjanjem presodili v okviru celotnega podjetja položaj in uspešnost svoje TOZD in podjetja.
Pri vsem tem so delavci podjetja dolžni varovati poslovne tajnosti.
175.	člen
Informiranje delavcev podjetja in samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij mora biti organizirano tako. da bo zagotovljena pravočasnost, resničnost, objektivnost, celovitost in razumljivost informacij.
176.	člen
Sistem informiranja mora zagotoviti tako medsebojno obveščanje, da bo delavec lahko odločal neposredno in prek svojih delegatov na vse samoupravne odločitve, da bo tako delavec mogel uresničiti svojo neposrednost odločanja v podjetju.
177.	člen
Seje samoupravnih organov so javne, vsak delavec se jih lahko udeleži brez pravice glasovanja.
178.	člen
Kdorkoli seznanja kolektiv, samoupravne organe ali strokovne službe mora biti pri tem dosleden in objektiven. Vsako izkrivljanje informacij z namenom kakorkoli škodovati poslovnim uspehom ali zavajati delavce pri upravljanju, se šteje za hujšo kršitev delovnih obveznosti.
179.	člen
Za informiranje delavcev podjetja se uporabljajo naslednji načini oziroma sredstva:
a)	neposredni način:
—	sestanki delovnih skupin,
—	zbori delovnih ljudi,
—	konference in tribune za celotni kolektiv,
—	uvajalni seminarji,
—	informativno-izobraževalni seminarji z določeno aktualno tematiko;
b)	posredna sredstva:
—	objave v glasilu Mercator,
—	objave na oglasnih deskah,
—	opozorilni napisi, lepaki in plakati,
—	razmnožene okrožnice in obvestila,
—	posebne publikacije,
—	druga sredstva.
180.	člen
Materialna sredstva za kritje stroškov informiranja in za poslovanje informativne službe zagotovijo samoupravni organi TOZD in podjetja z združevanjem sredstev v te namene.
XXX.	POSTOPEK ZA SPREMEMBO IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
181.	člen
Pobude za spremembo in dopolnitev tega sporazuma lahko sprejme vsaka TOZD na svojem zboru z 2/3 večino glasov.
Na podlagi tako sprejete pobude uvedejo delegati skupnega DS postopek za spremembo samoupravnega sporazuma s sklepom, ki ga sprejmejo z več kot polovico vseh delegatov skupnega DS.
182.	člen
Za sprejemanje sprememb ali dopolnitve tega sporazuma v TOZD veljajo določbe zakona in ustave, ki veljajo za sprejem tega sporazuma.
Samoupravni sporazum o združitvi je sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev v vsaki TOZD. Kot dan sklenitve velja dan, ko ga sprejmejo delavci TOZD, ki ga je zadnja sprejela. Po sklenitvi ga podpišejo pooblaščeni delavci iz vseh TOZD. Podpisovanje se izvede praviloma na isti dan, najkasneje v 15 dneh od dneva sklenitve.
XXXI.	PREHODNE DOLOČBE
183.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, za katere po 15. členu tega sporazuma opravlja podjetje finančno in knjigovodsko službo in ki nimajo samostojnega računovodstva in žiro računa, so:
1.	TOZD »EMONA«, Ljubljana o. sub. o.
2.	TOZD »GRMADA*, Ljubljana o. sub. o.
3.	TOZD »HLADILNICA«, Ljubljana o. sub. o.
4.	TOZD »HRANA«, Ljubljana o. sub. o.
5.	TOZD »JELKA«, Gornji grad o. sub. o.
6 TOZD »LITIJA«, Litija o. sub. o.
7.	TOZD »LOGATEC«, Dolenji Logatec o. sub. o.
8.	TOZD »POLJE«, Ljubljana o. sub. o.
9.	TOZD »VELEBLAGOVNICA BEOGRAD«, Novi Beograd o. sub. o.
10.	TOZD »ŠPECERIJA«, Ljubljana o. sub. o.
11.	TOZD »VRHNIKA«, Vrhnika o. sub. o.
12.	TOZD »GROSIST«, Ljubljana o. sub. o.
184.	člen
Dosedanji generalni direktor podjetja in namestnik generalnega direktorja ter vodilni delavci podjetja delajo naprej kot vršilci dolžnosti, dokler se ne izvede ponovno imenovanje, na podlagi sprejetega statuta podjetja.
Dosedanji direktorji in vodilni delavci enot delajo naprej kot vršilci dolžnosti, dokler se ne izvede ponovno imenovanje po sprejetem statutu TOZD.
Razpisani postopek za delavce po prejšnjih odstavkih mora začeti po statutu pristojni organ najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je statut sprejet in ko začne veljati.
185.	člen
S posebnim sporazumom, ki je sestavni del tega sporazuma, so razporejena sredstva, pravice in obveznosti podjetja na TOZD, ob upoštevanju določb tega sporazuma.
Ljubljana, dne 16. maja 1974
Predsednik
delovnega telesa delegatov vseh TOZD za izdelavo predloga
samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje MERCATOR — LJUBLJANA n. sub. o.
Jože Renar 1. r.
Pooblaščeni delavci TOZD za podpis tega sporazuma ugotovijo po zapisnikih zborov delavcev TOZD, da je ta sporazum z vključenimi prvimi in drugimi spremembami v prečiščenem besedilu sprejela večina delavcev v vsaki TOZD v času od 28. 5. 1974 do 30. 7. 1974.
Po 182. členu tega sporazuma velja kot dan njegove sklenitve 30. 7. 1974.
Ta sporazum so podpisali pooblaščeni delavci vseh TOZD v Ljubljani, dne 12. 11. 1974.
Ljubljana, dne 12. 11. 1974.
TOZD »EMBA«, živilska industrija Ljubljana, Slovenčeva c. b. o.
Kaštrun Janez 1. r.
TOZD »METLIKA«, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo in storitve, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 58, o. sub. o.
Kobe Franc 1. r.
TOZD »EMONA«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Privoz 12, o. sub. o.
Strojan Franc 1. r.
TOZD »GRADIŠČE«, trgovina na drobno in gostinstvo Trebnje, Golijev trg 11, o. sub. o.
Marinšek Stane 1. r.
TOZD »GRMADA«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Celovška c. 99, o. sub. o.
Renar Jože 1. r.
TOZD »HLADILNICA«, s hladilniško dejavnostjo Ljubljana, Mesarska 6, o. sub. o.
Velkavrh inž. Živko 1. r.
TOZD »HRANA«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Tržaška 37/b, o. sub. o.
Baloh Slavko 1. r.
TOZD »IDRIJA«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Idrija, Ljubljanska 5, o. sub. o.
Sulgaj Slavko 1. r.
TOZD »INVESTA«, inženiring, projektiranje, promet z opremo, repromaterialom, leasing, Ljubljana, Ci-ril-Metodov trg 1, o. sub. o.
Sever Bojan 1. r.
TOZD »JELKA«, trgovina na drobno in gostinstvo Gornji grad, Gornji grad št. 71, o. sub o.
Zerovnik Andreja 1. r.
TOZD Kavarna-bar »NEBOTIČNIK«, Ljubljana, Kidričeva 1, o. sub. o.
Korinšek Stane 1. r.
TOZD Kavarna »EVROPA«, Ljubljana, Gosposvetska 2, o. sub. o.
Blaznik Jožica 1. r.
TOZD »LITIJA«, trgovina na drobno in gostinstvo Litija, Valvazorjev trg 15, o. sub. o.
Kahne Marija 1. r.
TOZD »PANONIJA«, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo, proizvodnja in storitve, Ptuj, Osojnikova 1, o. sub. o.
Gorjup Branko 1. r.
TOZD »POLJE«, trgovina na drobno in gostinstvo, Ljubljana, Aškerčeva 5, o. sub. o.
Knavs Jože 1. r.
TOZD »PRESKRBA«, trgovina na drobno in gostinstvo, Tržič, Trg svobode 27, o. sub. o.
Mokorel Jože 1. r.
TOZD »ROŽNIK«, trgovina na drobno in gostinstvo, Ljubljana. Gorupova 5, o. sub. o.
Stančič Anton 1. r.
TOZD »STANDARD«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Novo mesto, Glavni trg 3, o. sub. o.
Kotnik Viktor 1. r.
TOZD »ŠPECERIJA«, trgovina na drobno in gostinstvo, Ljubljana, Bohoričeva 14, o. sub. o.
Breznik Rudolf 1. r.
TOZD »TMI«, tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana, Mesarska 1, o. sub. o.
Majerle Ivan 1. r.
TOZD »GROSIST«, trgovina na debelo, Ljubljana, Aškerčeva 3, o. sub. o.
Sintler Konrad 1. r.
TOZD »TRGOPROMET«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Kočevje, Ljubljanska c. 18, o. sub. o.
Berlan Jože 1. r.
TOZD »VELEBLAGOVNICA BEOGRAD«, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo in storitve, Novi Beograd, Ul. Palmira Togliattia 7, o. sub. o.
Popovič Zoran s. r.
TOZD »LOGATEC«, trgovina na drobno in gostinstvo, Dolenji Logatec 26. o. sub. o.
Ožbolt Danica L r.
TOZD »VRHNIKA«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, Vrhnika, Stara c. 4, o. sub. o.
Ravbar Vinko 1. r.
Statut podjetja Mercator Ljubljana n. sub. o.
Ljubljana, 30. 7. 1974
VSEBINA
Člen
I.	Splošne določbe........................1—2
II.	Razmejitve odnosov TOZD — delovna
skupnost podjetja......................3—10
III.	Delo SDS.................................11—16
IV.	Delo SIO.................................17—24
V.	Individualni poslovodni organ.........35—30
VI.	Posvetovalni kolegij...................31—32
VII.	Vodilni delavci podjetja . . . 5 . . . 33—38
Člen
VIII.	Delo v delovni skupnosti podjetja . . . 39—43
IX.	Neposredno odločanje delavcev delovne
skupnosti..............................44—50
X.	Svet delovne skupnosti................51—63
XI.	Izvršni odbor delovne skupnosti ....	64—70
XII.	Odgovornost delavcev delovne skupnosti 71
XIII.	Postopek za spremembe in dopolnitve
statuta podjetja . . . ................72—73
XIV.	Prehodne določbe.........................  74
Na podlagi 106. člena Ustave SFRJ (Uradni list SFRJ. št. 9/74) in 131. člena Ustave SRS (Uradni list SRS, 6/74) in 96. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator Ljubljana, n. sub. o., so delavci vsake temeljne organizacije združenega dela z večino glasov vseh delavcev TOZD sprejeli
STATUT PODJETJA MERCATOR LJUBLJANA n. sub. o.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Statut podjetja Mercator Ljubljana n. sub. o. ureja v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju zadeve, za katere je v tem sporazumu določeno, da jih podrobnejše uredi statut podjetja, zlasti:
—	glede pravic delavcev delovne skupnosti podjetja,
—	podrobnejših določb o postopku pri delu skupnega delavskega sveta in skupnega izvršilnega odbora,
—	pogojev za razpis individualnega poslovodnega organa in vodilnih delavcev podjetja.
—	oblik in izvajanj določenih samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti podjetja,
—	glede odgovornosti in glede drugih zadev, ki v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju sodijo v statut podjetja.
2.	člen
S statutom podjetja se urejajo zadeve v skladu s prejšnjim členom, s ciljem, da bi se dosegla čimbolj usklajena vsebina dela tako delavcev, ki delajo v delovni skupnosti podjetja kot pravne osebe in hkrati v interesu vseh v podjetje združenih TOZD ter delavcev, ki delajo v posameznih TOZD.
Z vsebino dela po prejšnjem odstavku so zlasti mišljeni novi medsebojni odnosi v združenem delu na podlagi delavskih ustavnih dopolnil in na njihovi podlagi izvedenih sprememb ustave in zakonov.
II.	RAZMEJITEV ODNOSOV TOZD—PODJETJ L— DELOVNE SKUPNOSTI
3.	člen
Podjetje Mercator Ljubljana je samostojna samoupravna organizacija delavcev, ki so povezani z interesi v skupnem delu ter organizirani v TOZD v njegovi sestavi.
4.	člen
Za opravljanje zadev, ki so v skupnem interesu vseh ali več TOZD, združenih v podjetje, je bila s samoupravnim sporazumom o združevanju v podjetje Mercator ustanovljena delovna skupnost podjetja z določenimi samoupravnimi pravicami.
5.	člen
Delavci delovne skupnosti podjetja opravljajo zadeve za:
— TOZD, v zvezi z združevanjem dela in sredstev,
—	podjetje kot pravno osebo,
—	urejanje določenih samoupravnih pravic v svoji delovni skupnosti.
Pri opravljanju zadev za TOZD in za podjetje kot pravno osebo izvršujejo delavci delovne skupnosti podjetja sklepe skupnega DS in skupnega izvršilnega odbora, za katerih izvajanje skrbi generalni direktor, ki vodi poslovanje podjetja ter organizira in usklajuje delovni proces v podjetju.
Pri urejanju določenih samoupravnih pravic v delovni skupnosti podjetja izvršujejo delavci delovne skupnosti sklepe zbora te delovne skupnosti, sveta delovne skupnosti ter izvršilnega odbora delovne skupnosti, s tem, da za izvajanje teh sklepov skrbi namestnik generalnega direktorja
6.	člen
Delavci delovne skupnosti morajo pri svojem delu enakopravno upoštevati interese vseh TOZD po določbah samoupravnega sporazuma o združevanju ter ne morejo dajati posameznim TOZD neupravičenih prednosti oziroma jih ne smejo oškodovati.
7.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti podjetja ter TOZD in skupnosti TOZD kot uporabnikov njihovih storitev se uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga sprejmejo delavci delovne skupnosti podjetja z večino glasov vseh delavcev te delovne skupnosti in delavci TOZD z večino glasov vseh delavcev v vsaki TOZD.
8.	člen
Za podjetje kot pravno osebo morajo delavci delovne skupnosti urejati vse zadeve na način, da bodo varovani interesi podjetja in hkrati TOZD, ki so združene v podjetju, v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju.
9.	člen
Pri izvajanju določil samoupravnih pravic po ustavi in po samoupravnem sporazumu o združevanju in
po tem statutu so delavci delovne skupnosti samostojni in enakopravni.
10.	člen
Celotno delo, kakor tudi izvajanje določenih samoupravnih pravic delovne skupnosti podjetja, ne sme biti v nasprotju s cilji združevanja TOZD v podjetje Mercator Ljubljana, določenimi v samoupravnem sporazumu o združevanju.
III.	DELO SKUPNEGA DELAVSKEGA SVETA
11.	člen
Skupni delavski svet (SDS) odloča in sklepa o zadevah, za katere je po ustavi in zakonu pristojen in ki so določene v samoupravnem sporazumu o združevanju.
12.	člen
Prvo zasedanje skupnega delavskega sveta po izvolitvi delegatov skliče predsednik prejšnjega centralnega oziroma skupnega DS.
Prvo zasedanje SDS začne predsednik prejšnjega CDS oziroma SDS, tako, da ugotovi naj starejšega delegata novoizvoljenega skupnega DS in mu preda vodstvo prvega zasedanja do izvolitve predsednika skupnega DS in njegovega namestnika.
Kandidata za predsednika skupnega DS in njegovega namestnika predlagajo delegati najmanj 1/3 TOZD. Predsednik in namestnik predsednika skupnega DS se v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju izvolita s tajnim glasovanjem z 2/3 večino glasov vseh delegatov skupnega DS.
13.	člen
Nadaljnja zasedanja delavskega sveta sklicuje in vodi predsednik DS, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupnega DS. Skupni DS odloča veljavno, če je na zasedanju navzočih več kot 2/3 delegatov DS. Posamezne sklepe sprejema z večino glasov vseh delegatov, kolikor ni z zakonom, samoupravnim sporazumom ali tem statutom določena drugačna kvalificirana večina.
Zasedanju DS so dolžni prisostvovali tudi predsednik skupnega izvršilnega odbora in generalni direktor podjetja oziroma namestnik generalnega direktorja ter vodilni delavec iz tistega strokovnega sektorja, ki je pripravil gradivo za zasedanje, ki pa nimajo glasovalne pravice.
Zasedanja DS se lahko udeležijo tudi drugi delavci, zlasti pa predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki prav tako nimajo glasovalne pravice.
14.	člen
Vsak delegat DS ima pravico, da postavlja vprašanja v zvezi s poslovanjem podjetja generalnemu direktorju oziroma namestniku generalnega direktorja ter predsedniku skupnega izvršilnega odbora.
Generalni direktor oziroma namestnik generalnega direktorja ter predsednik skupnega izvršilnega odbora so dolžni na ta vprašanja odgovoriti na istem zasedanju, če pa nimajo potrebnih podatkov za odgovore, lahko odgovorijo pismeno ali odgovorijo na prvem naslednjem zasedanju skupnega DS.
15.	člen
Zasedanje skupnega DS je najmanj enkrat v vsakem četrtletju. O poteku zasedanja in o sprejetih sklepih skupnega DS se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik SDS oziroma njegov namestnik in zapisnikar.
Zapisnikarja izvoli skupni DS, ki pa lahko tudi pooblasti predsednika skupnega DS, da sam določi zapisnikarja.
Pred prehodom na dnevni red zasedanja se mora prečkati zapisnik prejšnjega zasedanja delavskega sveta, vendar lahko delavski svet odloči, da se preči-tajo samo sprejeti sklepi prejšnjega zasedanja.
Delegati delavskega sveta imajo pravico, da dajejo pripombe k zapisniku in zahtevajo popravke zapisnika.
Za izvedbo sklepov skupnega DS skrbijo skupni izvršilni odbor in generalni direktor oziroma njegov namestnik.
Izvlečki sklepov SDS se objavijo v glasilu Mercator.
16.	člen
Poslovnik skupnega DS in skupnega izvršilnega odbora pripravi skupni IO ter ga da za najmanj 15 dni v razpravo vsem delegatom skupnega DS in vsem članom skupnega IO.
Pripombe in poslovnik skupnega DS in skupnega IO obravnava skupni IO, ki vse nesprejete pripombe predloži v končno odločanje skupnemu delavskemu svetu.
Poslovnik skupnega DS in skupnega IO sprejme skupni DS z večino glasov vseh delegatov.
IV.	DELO SKUPNEGA IZVRŠILNEGA ODBORA
17.	člen
Člani skupnega izvršilnega odbora in njihovi namestniki, ki jih je v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju izvolil skupni DŠ z večino glasov vseh delegatov skupnega DS. izvolijo izmed sebe predsednika skupnega IO in namestnika predsednika.
Kandidata za predsednika in njegovega namestnika predlagajo člani iz najmanj 1/3 TOZD.
18.	člen
Skupni izvršilni odbor skrbi za izvrševanje zadev po ustreznih sklepih skupnega DS, na podlagi določb samouDravnesa sporazuma o združevanju.
19.	člen
Skupni izvrsuni odbor dela kolektivno in sklepa samo na sejah.
Predsednik skupnega IO pripravlja skupaj z generalnim direktorjem dnevni red za seje, jih sklicuje in vodi.
Seje skupnega IO se skličejo, kadar to narekuje potreba.
Predsednik mora sklicati sejo na pismeno obrazloženo zahtevo generalnega direktorja ali posameznega deleeata skupnega DS ali člana skupnega IO.
20.	člen
Skupni IO sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot 2/3 njegovih članov oziroma namestnikov. Skupni izvršilni odbor sklepa z večino glasov navzočih članov oziroma namestnikov.
21.	člen
O vsaki seji skupnega IO se mora voditi zapisnik, ki vsebuje kratek opis poteka razprave in vse odločitve.
Zapisnik podpišeta predsednik skupnega IO in zapisnikar.
22.	člen
Za izvedbo sklepov skupnega IO skrbi generalni direktor. Generalni direktor poroča na sejah skupnega IO o izvršitvi sklepov o stanju poslov v podjetju in o koordinaciji zadev v TOZD.
23.	člen
Sejam skupnega IO so dolžni prisostvovati na vabilo predsednika, razen članov skupnega IO tudi posamezni vodilni delavci, strokovni delavci m drugi člani delovnega kolektiva, ki pa nimajo pravice glasovanja.
24.	člen
Podrobno poslovanje skupnega IO se določi s poslovnikom skupnega DS in skupnega IO.
S poslovnikom se določi hkrati način uveljavljanja paritetnega načela glede članov in namestnikov članov skupnega IO. s tem da se v primeru, če sta navzoča na seji skupnega IO hkrati član in namestnik člana iz posamezne TOZD. lahko oba udeležujeta razprave, pri gasovanju pa se upošteva le en glas.
V.	INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN — GENERALNI DIREKTOR
25 člen
Generalnega direktorja in namestnika generalnega direktorja, kot individualni poslovodni organ podjetja, imenuje in razrešuje skupni DS po javnem razpisu na predlog razpisne komisije, pod pogoji, ki jih določa ta statut.
26.	člen
Generalni direktor oziroma namestnik generalnega direktorja mora izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom in ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
Za delovno mesto generalnega direktorja se zahtevajo naslednje kvalifikacije in pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih.
Kot enakovredna se šteje z odločbo priznana visoka strokovna izobrazba po samoupravnih splošnih aktih podjetja.
—	da ima družbenopolitične in moralno etične kvalitete ter organizacijske sposobnosti za opravljanje dela na delovnem mestu.
27.	člen
Pristojnost, dolžnosti, obveznosti in pooblastila generalnega direktorja oziroma namestnika generalnega direktorja so določene v samoupravnem sporazumu o združevanju.
28.	člen
Generalni direktor je pri svojem delu samostojen in osebno odgovoren delavcem, združenim v podjetje ter skupnem delavskem svetu in skupnemu izvršilnemu odboru podjetja.
Za ustavnost in zakonitost dela podjetja kot celote in za izpolnjevanje z zakonom določenih obveznosti pa je odgovoren tudi družbeni skupnosti.
— NAMESTNIK GENERALNEGA DIREKTORJA
29.	člen
Namestnik generalnega direktorja nadomešča kot individualni poslovodni organ podjetja generalnega direktorja v njegovi odsotnosti ter opravlja vse posle, ki spadajo v pristojnost generalnega direktorja ter ima enake pravice in obveznosti. Namestnik generalnega di-
rektorja mora izpolnjevati pogoje, ki so predpisani za generalnega direktorja po tem statutu.
30.	člen
Razen dolžnosti po prejšnjem členu ima namestnik generalnega direktorja dolžnost, da skupno z izvršilnim odborom delovne skupnosti podjetja skrbi za pravilno izvajanje določenih samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti podjetja na podlagi sklepov zbora delavcev in sveta te delovne skupnosti.
VI.	POSVETOVALNI KOLEGIJ
a)	Ožji posvetovalni kolegij
31.	člen
Ožji posvetovalni kolegij na ravni podjetja sestavljajo direktorji strokovnih sektorjev podjetja, vključeni v delovno skupnost podjetja.
Ožji posvetovalni kolegij oblikuje strokovna mnenja zlasti o vprašanjih, ki zadevajo strokovno oziroma delovno področje več strokovnih sektorjev.
b)	Širši posvetovalni kolegij
32.	člen
Širši posvetovalni kolegi] sestavljajo direktorji vseh TOZD skupaj z direktorji tistih strokovnih sektorjev, katerih poročila ali zadeve se po objavljenem dnevnem redu obravnavajo
Širši posvetovalni kolegij vodi generalni direktor ter ga skliče v celotnem sestavu praviloma najmanj enkrat mesečno.
Širši posvetovalni kolegij oblikuje strokovna mnenja in stališča zlasti glede poslovanja med TOZD in podjetjem ter glede organiziranja in usklajevanja delovnega procesa.
Vil. VODILNI DELAVCI PODJETJA
33.	člen
Vodilni delavci podjetja ki jih po razpisnem postopku imenuje skupni DS, so direktorji naslednjih strokovnih sektorjev;
1. komercialnega sektorja II. sektorja maloprodaje in gostinstva
III.	razvojno-planskega sektorja IV finančnega sektorja V. knjigovodskega sektorja VI. centra za elektronsko obdelavo podatkov
VII.	pravnega sektorja VIII kadrovsko-splnšnega sektorja IX zunanjetrgovinskega sektorja X sektorja ekonomske propagande in informativne službe.
34 člen
Vodilne delavce podjetja izbere in razrešuje skupni DS po javnem razpisu na predlog razpisne komisije za dobo 4 let, po poteku te dobe so lahko znova izbrani.
35.	člen
Razpisni pogoji za vodilne delavce podjetja, ki jih izbere skupni delavski svet. so:
a) za direktorja komercialnega sektorja in direktorja razvojno planskega sektorja:
— višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih v blagovnem prometu
Kot enakovredna se šteje z odločbo priznana višja strokovna izobrazba po samoupravnih splošnih aktih podjetja.
b)	Za direktorja sektorja maloprodaje in gostinstva, direktorja finančnega sektorja in direktorja knjigovodskega sektorja:
—	visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih v blagovnem prometu.
Kot enakovredna se šteje z odločbo priznana visoka strokovna izobrazba po samoupravnih splošnih aktih podjetja.
c)	Za direktorja centra za elektronsko obdelavo podatkov:
—	visoka strokovna izobrazba, 5 let delovnih izkušenj na elektronski obdelavi podatkov, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih.
d)	Za direktorja pravnega sektorja:
—	visoka strokovna izobrazba pravne smeri. 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih,
—	sodni odvetniški izpit.
e)	Za direktorja kadrovskega in splošnega sektorja in direktorja sektorja ekonomske propagande in informativne službe:
—	višja strokovna izobrazba. 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na vodstvenih delovnih mestih.
Kot enakovredna se šteje z odločbo priznana višja strokovna izobrazba po samoupravnih splošnih aktih podjetja.
f)	Za direktorja zunanjetrgovinskega sektorja:
—	ekonomska ali pravna fakulteta ali visoka komercialna (ekonomska) šola ali visoka ali višja šola za zunanjo trgovino ali višja komercialna (ekonomska) šola zunanje trgovinske smeri:
—	najmanj 5 let prakse v zunanje trgovinskih poslih, od tega najmanj 3 leta na vodstvenih delovnih mestih:
—	znanje tujega jezika:
—	izpolnjevanje razpisnih pogojev, določenih v posebnem samoupravnem splošnem aktu v skladu z družbenim dogovorom in predpisi, ki veljajo za delavce v zunanji trgovini.
Poleg pogojev, navedenih pod a), b), c), d), e) in f) morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:
—	splošni pogoji, določeni z zakoni in ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
—	da imajo družbenopolitične in moralno etične kvalitete ter organizacijske sposobnosti za opravljanje dela na delovnem mestu.
36.	člen
Vodilni delavci so dolžni sodelovati z generalnim direktorjem pri pripravljanju gradiva in poročanju na SDS. SIO in drugih organih podjetja in na širšem posvetovalnem kolegiju, ki ga sestavljajo generalni direktor in direktorji vseh TOZD.
Prav tako so dolžni sodelovati z namestnikom generalnega direktorja pri pripravljanju gradiva in poročanju na zboru delavcev in svetu delovne skupnosti in izvršilnem odboru delovne skupnosti in drugih organih delovne skupnosti ter na ožjem posvetovalnem kolegiju. ki ga sestavljajo namestnik generalnega direktorja in vodilni delavci podjetja.
37.	člen
Vodilni delavci so pri. svojem delu samostojni in odgovorni delavcem podjetja ter skupnemu DS. svetu za obravnavo kršitev obveznosti v združenem delu na
ravni podjetja in skupnem IO za strokovno pravilno pripravo gradiva za odločanje na skupnem DS in SIO in za učinkovito in strokovno pravilno izvrševanje sklepov skupnega DS in skupnega IO.
38.	člen
Ce širši ali ožji posvetovalni kolegij s svojim večinskim mnenjem predlaga SDS ali SIO ali drugemu organu podjetja gradivo za sklepe z nestrokovnimi ali sicer neustreznimi podatki, je vsak vodilni delavec podjetja, ki ve, da se s tem pripravlja ali omogoča škodljiva odločitev, dolžan o tem pismeno obvestiti generalnega direktorja oziroma njegovega namestnika
Kolikor generalni direktor ali njegov namestnik po pismenem obvestilu vztrajata pri večinskem mnenju širšega posvetovalnega kolegija, sta dolžna pismeno obvestilo predložiti organu, ki odloča o sprejemu predlagane odločitve, to je SDS ali SIO, oziroma drugemu organu podjetja.
VIII.	DELO V DELOVNI SKUPNOSTI PODJETJA
39.	člen
Poslovanje podjetja kot pravne osebe se na podlagi sklepov skupnega delavskega sveta in skupnega izvršilnega odbora izvaja koordinira in nadzira po strokovnih sektorjih.
Strokovni sektorji poslujejo po načelih racionalnosti. ekonomičnosti in rentabilnosti ter odgovarjajo za svojo strokovno in pravilno organizacijo dela po postavljenih načelih.
40.	člen
Strokovni sektorji neposredno rešujejo vse posle svoje stroke v podjetju ter so hkrati dolžni, da nudijo vso pomoč drugim sektorjem podjetja in ustreznim strokovnim službam TOZD.
Strokovni sektorji podjetja organizirajo, koordinirajo in nadzirajo delo svoje stroke v TOZD. ki so združile posamezna dela na ravni podjetja, pri čemer pa morajo upoštevati neodtujljive in druge pravice delavcev TOZD po samoupravnem sporazumu o združevanju. ustavi in zakonu.
41.	člen
V posameznih sektorjih so oddelki, odseki in referati. Delovna mesta oziroma dela v okviru posameznega delovnega mesta ter strokovno izobrazbo določenega poklica oziroma smeri in druge pogoje glede delovne sposobnosti za vsako delovno mesto v strokovnih sektorjih podjetja se določijo v samoupravnem sporazumu o kadrovski strukturi oziroma o sistemizaciji delovnih mest, ki ga sklepajo delavci delovne skupnosti podjetja.
Pred sklenitvijo samoupravnega sporazuma po prejšnjem odstavku mora nanj dati soglasje skupni DS.
42.	člen
Organizacija tehnološkega postopka dela posameznih sektorjev in usklajevanje združenega dela s TOZD se določi s poslovnikom delovne skupnosti podjetja, ki se sprejme na način, ki je določen v 16. členu tega statuta ob upoštevanju dolnčb samoupravnega sporazuma o združevanju in tega statuta.
43.	člen
Delo posameznih sektorjev se določi v posebnem samoupravnem sporazumu, ki ga sklene delovna skupnost podjetja s TOZD.
IX.	NEPOSREDNO ODLOČANJE DELAVCEV DELOVNE SKUPNOSTI
44.	člen
Zbor delavcev delovne skupnosti odloča o zadevah, ki so dane delavcem v neposredno odločanje, glede določenih samoupravnih pravic po ustavi in zakonu ter po statutu podjetja in samoupravnih sporazumih in splošnih aktih delovne skupnosti podjetja.
Zbor delavcev delovne skupnosti odloča kot najvišji organ v zvezi z varstvom pravic delavcev v združenem delu, razen za individualni poslovodni organ in za vodilne delavce podjetja.
45.	člen
Delavci delovne skupnosti so pri svojem delu samostojni in glede notranjega samoupravljanja odgovorni zboru delovne skupnosti, svetu delovne skupnosti in izvršilnemu odboru za pravilno izvrševanje samoupravnih pravic delavcev te delovne skupnosti.
Za individualni poslovodni organ in vodilne delavce podjetja veljaio glede odgovornosti določbe samoupravnega sporazuma o združevanju.
46.	člen
Delavci delovne skupnosti podjetja odločajo o zadevah. ki so jim dane v neposredno odločanje praviloma na skupnem zboru delavcev delovne skupnosti.
O posameznih zadevah lahko odločajo delavci posameznih sektorjev tudi na zboru delavcev sektorja, kolikor je s posebnimi samoupravnimi sporazumi tako določeno.
47.	člen
Skupni zbor delavcev delovne skupnosti skliče prvič predsednik sveta delovne skupnosti.
Skupni zbor delavcev izvoli stalno predsedstvo za 2 leti, v katerem so predsednik ter dva člana in njihovi namestniki.
Skupni zbor delavcev izvoli stalnega zapisnikarja. Zapisniki skupnega zbora delavcev delovne skupnosti se trajno hranijo skupaj z zapisniki sveta in izvršnega odbora delovne skupnosti.
48.	člen
Skupni zbor delavcev delovne skupnosti:
1.	določa predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev delovne skupnosti v združenem delu;
2.	določa predlog samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev delovne skupnosti;
3.	določa predlog samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev skupne porabe.
Predloge samoupravnih sporazumov po prejšnjem odstavku in drugih sporazumov iz svojega območja določa skupni zbor delavcev delovne skupnosti z večino vseh delavcev delovne skupnosti.
O načinu glasovanja odloča skupni zbor preden preide na glasovanje. Kolikor o tem ne odloči, se praviloma izvede javno glasovanje, razen če ni z zakonom, samoupravnim sporazumom ali s tem statutom določeno tajno glasovanje.
49.	člen
Kadar odloča skupni zbor delavcev delovne skupnosti kot najvišji organ v zvezi z varstvom pravic delavcev delovne skupnosti v združenem delu razen za individualni poslovodni organ in za vodilne delavce podjetja, je obvezno tajno glasovanje.
Predno skupni zbor delavcev delovne skupnosti začne z glasovanjem o varstvu pravic delavca, mora obvezno poslušati zaključno besedo prizadetega delavca.
50.	člen
Skupni zbor delavcev lahko odloči, da se o posameznih vprašanjih delavci neposredno odločijo z referendumom.
O neposrednih odločitvah z referendumom se lahko delavci delovne skupnosti podjetja dogovorijo tudi s posamičnimi samoupravnimi sporazumi, s katerimi urejajo svoje določene samoupravne pravice.
X.	SVET DELOVNE SKUPNOSTI
51.	člen
Delavci delovne skupnosti podjetja izvolijo kot organ, ki ureja določene samoupravne pravice — svet delovne skupnosti. Svet delovne skupnosti šteje 15 članov.
52.	člen
Svet delovne skupnosti podjetja odloča in sklepa o zadevah, za katere je pristojen po ustavi in zakonu in ki so določene v tem statutu.
Svet delovne skupnosti ureja v okviru določenih samoupravnih pravic zlasti:
1.	pripravi predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev delovne skupnosti v združenem delu:
2.	pripravi predlog samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov delavcev delovne skupnosti;
3.	pripravi predlog samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev skupne porabe delavcev delovne skupnosti;
4.	odloča o zadevah (ugovorih) delavcev delovne skupnosti v zvezi z varstvom pravic delavcev v združenem delu:
5.	voli s tajnim glasovanjem svoj izvršilni odbor;
6.	opravlja druge zadeve po statutu podjetja in po ustreznih samoupravnih sporazumih in splošnih aktih delavcev delovne skupnosti.
53.	člen
Svet delovne skupnosti podjetja mora pri svojih odločitvah nenehno skrbeli, da bo odločal v mejah in v okviru določenih samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti podjetja in da s svojimi določitvami ne bo posegal v pristojnosti skupnega delavskega sveta ter skupnega izvršilnega odbora oziroma ustreznih organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov TOZD.
54.	člen
Svet delovne skupnosti se voli v istem razdobju kot se volijo delavski sveti TOZD in skupni delavski svet.
Člani sveta delovne skupnosti se volijo za 2 leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v svet delovne skupnosti. Individualni poslovodni organ podjetja in vodilni delavci podjetja ne morejo biti izvoljeni v svet delovne skupnosti.
55.	člen
V svet delovne skupnosti, ki šteje 15 članov, volijo po 1 člana vsi sektorji, ne glede na število delavcev, dodatnega člana pa v tistih petih sektorjih, ki imajo večje število delavcev, kot drugih 5 sektorjev.
Generalni direktor, namestnik generalnega direktorja in tajnica generalnega direktorja ter referent za NO in C7 se glede volitev in glede uveljavljanja določenih samoupravnih pravic vključijo v sektor I.
Pri volitvah se mora upoštevati struktura delavcev, kar velja zlasti za tiste sektorje, ki volijo po 2 člana sveta delovne skupnosti.
56.	člen
Volitve članov sveta delovne skupnosti so tajne ter se opravijo istega dne, ločeno po posameznih sektorjih.
Kandidiranje članov sveta delovne skupnosti podjetja organizira sindikalna organizacija, ki lahko na skupnem zboru seznani delavce vseh sektorjev o pomenu teh volitev in ki sodeluje pri predlaganju kandidatov v posameznih sektorjih, pri čemer zlasti pazi na strukturo delavcev.
Volitve izvede volilna komisija, ki ima predsednika in 2 člana in ki jo določi skupni zbor delavcev vseh sektorjev z javnim glasovanjem.
Delavci posameznih sektorjev oddajo glasovnice volilni komisiji, ki ločeno po sektorjih ugotavlja izid volitev
57.	člen
Če je na kandidatni listi edini kandidat oziroma je toliko kandidatov, kolikor se jih voli, mora vsak kandidat dobiti vsaj polovico glasov vseh delavcev sektorja.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo, če je na kandidatni listi več kandidatov, kot se jih voli. V tem primeru je izvoljen kandidat, ki je prejel več glasov, če pa sta dobila 2 ali več kandidatov enako število glasov, se volitve zanje ponovijo.
58.	člen
Prvo sejo sveta delovne skupnosti skliče predsednik volilne komisije najkasneje v 8 dneh po izvolitvi.
Prvo sejo prične predsednik volilne komisije tako, da ugotovi pravilnost volitev in preda vodstvo seje najstarejšemu članu sveta delovne skupnosti do izvolitve predsednika sveta delovne skupnosti in njegovega namestnika.
Kandidata za predsednika sveta delovne skupnosti in njegovega namestnika predlagajo člani sveta najmanj 5 sektorjev.
Predsednika sveta delovne skupnosti in njegovega namestnika izvolijo člani sveta delovne skupnosti z 2/3 večino glasov vseh članov.
59.	člen
Nadaljnje seje sveta delovne skupnosti sklicuje ii vodi predsednik sveta delovne skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
Svet delovne skupnosti odloča veljavno, če je navzočih 2/3 članov. Posamezne sklepe sprejema z večino glasov vseh članov, če ni z zakonom, samoupravnim sporazumom ali tem statutom določena zanje drugačna kvalificirana večina.
Na sejah sveta delovne skupnosti morajo biti predsednik izvršilnega odbora delovne skupnosti in namestnik generalnega direktorja, ki pa nimata glasovalne pravice.
Seje sveta delovne skupnosti so javne ter se jih lahko udeležijo tudi drugi delavci delovne skupnosti, zlasti pa predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki prav tako nimajo glasovalne pravice.
60.	člen
Vsak član sveta delovne skupnosti ima pravico, da v zvezi z izvajanjem določenih samoupravnih pravic delovne skupnosti postavlja vprašanja predsedniku izvršilnega odbora delovne skupnosti in namestniku generalnega direktorja.
Predsednik izvršilnega odbora delovne skupnosti oziroma namestnik generalnega direktorja sta dolžna na postavljena vprašanja odgovoriti. Kolikor nimata podatkov za takojšen odgovor, lahko dasta odgovor pismeno ali ga dasta na naslednji seji.
61.	člen
Seje sveta delovne skupnosti se sklicujejo praviloma najmanj enkrat v vsakem četrtletju oziroma kadar je to potrebno.
O poteku sej se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik sveta delovne skupnosti in zapisnikar.
Za izvršitev sklepov sveta delovne skupnosti skrbijo izvršilni odbor delovne skupnosti in namestnik generalnega direktorja.
62.	člen
Podrobnejše določbe o postopku pri delu sveta delovne skupnosti in izvršilnega odbora delovne skupnosti se uredijo s poslovnikom sveta in izvršilnega odbora delovne skupnosti.
Poslovnik sveta in izvršilnega odbora delovne skupnosti pripravi izvršilni odbor delovne skupnosti in ga objavi za 15 dni delavcem delovne skupnosti.
Pripombe obravnava izvršilni odbor delovne skupnosti. O nesprejetih pripombah odloča svet delovne skupnosti.
Poslovnik sveta in izvršilnega odbora delovne skupnosti sprejme svet delovne skupnosti z večino glasov svojih članov.
63.	člen
Če skupni delavski svet podjetja šteje, da so s poslovnikom sveta in izvršilnega odbora delovne skupnosti sprejete določbe, ki so sodile v pristojnost skupnega delavskega sveta ali skupnega izvršilnega odbora ali ki so v nasprotju s tem statutom ali samoupravnim sporazumom o združevanju, lahko v 30 dneh od njegovega sprejema da ugovor na zbor delovne skupnosti podjetja.
Če se skupni delavski svet z določitvijo zbora delovne skupnosti podjetja ne strinja, lahko sam sprejme ustrezne spremembe oziroma uskladitve poslovnika sveta in izvršilnega odbora delovne skupnosti s tem statutom in samoupravnim statutom o združevanju.
XI.	IZVRŠILNI ODBOR DELOVNE SKUPNOSTI
64.	člen
Izvršilni odbor delovne skupnosti je izvršilni organ sveta delovne skupnosti za izvajanje določenih samoupravnih pravic delavcev te delovne skupnosti ter šteje 10 članov, izvoljenih po paritetnem načelu, v vsakem sektorju po 1 član. Izvršilni odbor delovne skupnosti izvoli svet delovne skupnosti na svoji 1. seji s tajnim glasovanjem.
65.	člen
Člani izvršilnega odbora se volijo za 2 leti. Nihče ne more biti izvoljen več kot 2-krat zaporedoma v izvršilni odbor.
V izvršilni odbor ne morejo biti voljeni generalni direktor, namestnik generalnega direktorja ter direktorji strokovnih sektorjev.
66.	člen
Vsak član sveta delovne skupnosti iz posameznega sektorja ima pravico predlagati po 1 kandidata za čla-
ne izvršilnega odbora. Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta delovne skupnosti
Kolikor kandidat posameznega sektorja ni izvoljen, predlaga član sveta iz tega sektorja drugega kandidata vse do izvolitve.
67.	člen
Člani izvršilnega odbora delovne skupnosti izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika izvršilnega odbora delovne skupnosti.
Kandidata za predsednika in namestnika predlaga najmanj 1/3 članov izvršilnega odbora.
Predsednika in namestnika predsednika izvršilnega odbora izvolijo člani tega odbora z 2/3 večino glasov vseh članov izvršilnega odbora delovne skupnosti.
68.	člen
Izvršilni odbor delovne skupnosti skrbi za izvrševanje določenih samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti po sklepih sveta delovne skupnosti in po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o združevanju in tem statutu in po posebnih samoupravnih sporazumih, ki jih sklenejo delavci delovne skupnosti.
69.	člen
Izvršilni odbor delovne skupnosti dela kolektivno in sklepa samo na sejah.
Izvršilni odbor delovne skupnosti sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot 2/3 njegovih članov oziroma namestnikov.
Posamezne sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov oziroma namestnikov.
Dnevni red za seje pripravlja predsednik izvršilnega odbora delovne skupnosti skupaj z namestnikom generalnega direktorja.
O sejah se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik izvršilnega odbora delovne skupnosti in zapisnikar.
70.	člen
Za izvedbo sklepov izvršilnega odbora v zvezi z določenimi samoupravnimi pravicami delavcev delovne skupnosti skrbi namestnik generalnega direktorja.
Podrobnejše določbe o postopku pri delu izvršilnega odbora delovne skupnosti so v poslovniku po 60. členu tega statuta.
XII.	ODGOVORNOST DELAVCEV DELOVNE SKUPNOSTI
71.	člen
Odgovornost delavcev delovne skupnosti podjetja, razen individualnega poslovodnega organa in vodilnih delavcev, se obravnava po določilih samoupravnega sporazuma o združenem delu delavcev delovne skupnosti podjetja.
Za odgovornost sveta delovne skupnosti in izvršilnega odbora delovne skupnosti se uporabljajo ustrezne določbe samoupravnega sporazuma o združevanju, ki veljajo za SDS in SIO.
XIII.	POSTOPEK ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA PODJETJA
72.	člen
Pobudo za spremembo in dopolnitev tega statuta lahko sprejme vsaka TOZD na svojem zboru z 2/3 večino.
Na podlagi tako sprejete pobude uvedejo delegati skupnega delavskega sveta postopek za spremembo statuta s sklepom, ki ga sprejmejo z več kot polovico glasov vseh delegatov skupnega delavskega sveta.
73.	člen
Za način predlaganja in sprejemanja sprememb in dopolnitev statuta veljajo enake določbe kot za njegovo sprejemanje po samoupravnem sporazumu o združevanju v podjetje.
XIV.	PREHODNE DOLOČBE
74.	člen
Dokler ne bodo sprejeti ustrezni samoupravni sporazumi ter splošni akti se smiselno uporabljajo za zadeve, ki jih ne ureja samoupravni sporazum o združevanju ah ta statut določbe dosedanjega statuta podjetja ali splošnih aktov, ob upoštevanju sprememb iz ustave in zakonov.
Ljubljana, 4. 6. 1974
Predsednica SDS
Slavka Damjanovič 1. r.
Ugotovitveni sklep
Na podlagi 97. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator. Ljubljana, n. sub. o. je SDS na 4. zasedanju dne 8. 10. 1974 ugotovil, da so delavci vseh 25 TOZD na svojih zborih v času od 28.
5.	1974 do 30. 7. 1974 sprejeli Statut podjetja Mercator, Ljubljana, n. sub. o. z večino glasov vseh delavcev v vsaki TOZD, kar je izkazano z izpiski zapisnikov vseh zborov TOZD.
S tem je statut podjetja Mercator, Ljubljana, n. sub. o. sprejet z dne 30. 7. 1974 in stopi v veljavo osmi dan po objavi.
Ljubljana, 8. 10. 1974
Predsednica SDS
Slavka Damjanovič 1. r.
Posebni pismeni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti podjetja Mercator Ljubljana n. sub. o. na temeljne organizacije združenega dela
Ljubljana, 25. 10. 1974
Na podlagi 42. člena Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur. 1. SFRJ. št. 22/73) ter 105. čl. Ustave SFRJ (Ur. 1. SFRJ, št. 9/74) in 130. čl. Ustave SRS (Ur. 1. SRS, št. 6/74) smo z večino vseh delavcev v vsaki od naslednjih TOZD:
1.	TOZD »EMBA«, živilska industrija Ljubljana, Slovenčeva c. b. o,
2.	TOZD »EMONA«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Privoz 12, o. sub. o.
3.	TOZD »GRADIŠČE«, trgovina na drobno in gostinstvo Trebnje, Golijev trg 11. o. sub. o.
4.	TOZD »GRMADA«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana. Celovška c 99, o. sub. o.
5.	TOZD »HLADILNICA«, s hladilniško dejavnostjo Ljubljana, Mesarska 6, o. sub. o.
6.	TOZD »HRANA«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Tržaška 37/b, o. sub. o.
7.	TOZD »IDRIJA«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Idrija, Ljubljanska 5, o. sub. o.
8.	TOZD »INVESTA«, inženiring, projektiranje, promet z opremo, repromaterialom, leasing, Ljubljana, Ciril-Metodov trg 1, o. sub. o.
9.	TOZD »JELKA«, trgovina na drobno in gostinstvo Gornji grad, Gornji grad št. 71, o. sub. o.
10.	TOZD Kavarna-bar »NEBOTIČNIK«, Ljubljana, Kidričeva 1 o. sub. o.
11.	TOZD Kavarna »EVROPA«, Ljubljana, Gosposvetska 2 o. sub. o.
12.	TOZD »LITIJA«, trgovina na drobno in gostinstvo Litija, Valvazorjev trg 15, o. sub. o.
13.	TOZD »LOGATEC«, trgovina na drobno in gostinstvo Logatec, Cankarjeva 2, o. sub. o.
14.	TOZD »METLIKA«, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo in storitve, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 58, o. sub. o.
15.	TOZD »PANONIJA«, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo, proizvodnja in storitve Ptuj, Osojnikova 1
16.	TOZD »POLJE«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Polje 36, o. sub. o.
17.	TOZD »PRESKRBA«, trgovina na drobno in gostinstvo Tržič. o. sub. o.
18.	TOZD »ROŽNIK«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Gorupova 5, o. sub. o.
19.	TOZD »STANDARD«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Novo mesto, Glavni trg 3, o. sub. o.
20.	TOZD »ŠPECERIJA«, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Bohoričeva 14, o. sub. o.
21.	TOZD »TMI«, tovarna mesnih izdelkov Ljubljana, Mesarska 1, o. sub. o.
22.	TOZD »GROSIST«, trgovina na debelo Ljubljana, Aškerčeva 3, o. sub. o.
23.	' TOZD »TRGOPROMET«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Kočevje, Ljubljanska c. 18, o. sub. o.
24.	TOZD »VELEBLAGOVNICA BEOGRAD«, trgovina na veliko in drobno, gostinske, turistične in obrtne storitve, Novi Beograd, Ulica Palmira Togliattia št. 7, o. sub. o.
25.	TOZD »VRHNIKA«, trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo, Vrhnika, Stara cesta št. 4, o. sub. o.
SPREJELI
POSEBNI PISMENI SPORAZUM O RAZPOREDITVI SREDSTEV, PRAVIC IN OBVEZNOSTI PODJETJA MERCATOR LJUBLJANA n. sub. o. NA TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
I. UVOD
1.	člen
To posebni pismeni sporazum o delitvi sredstev, pravic in obveznosti podjetja Mercator Ljubljana, n. sub. o. na vse temeljne organizacije združenega dela je sestavni del samoupravnega sporazuma o združevanju.
2.	člen
Na TOZD podjetja Mercator se prenesejo vsa osnovna sredstva, ki so jih pridobila samostojna podjetja oziroma kasnejše poslovne ali obratne enote kot predhodnice TOZD.
3.	člen
Sredstva OE Mercator se prenesejo na TOZD Grosist s tem. da se upravni prostori in oprema prenesejo
—	na TOZD Grosist v tistem delu, ki ga zasedajo delavci te TOZD
•— na TOZD Rožnik v tistem delu, ki ga zasedajo delavci te TOZD
—	na vse TOZD v idealno soupravljanje v tistem delu, ki ga zasedajo delavci Delovne skupnosti podjetja
—	na TOZD. ki so združene v skupnosti TOZD Detajl v idealno soupravljanje v tistem delu, ki ga zasedajo delavci Delovne skupnosti TOZD Detajl.
Evidenco nad sredstvi v idealnem soupravljanju vseh TOZD, ki jih uporabljajo delavci Delovne skupnosti podjetja in sredstev v idealnem soupravljanju TOZD, združenih v skupnost TOZD Detajl, ki jih uporabljajo delavci Delovne skupnosti skupnosti TOZD Detajl, vodi knjigovodski sektor v Delovni skupnosti podjetja.
4.	člen
TOZD, ki se izločajo iz podjetja Mercator, lahko iz naslova idealnega soupravljanja po prejšnjem členu zahtevajo ustrezno povračilo samo tistega dela, ki so ga dejansko vložile iz svojega dohodka v času skupnega poslovanja.
Del v idealnem soupravljanju pa se sorazmerno prenese na TOZD, ki ostanejo v sestavu delovne organizacije oziroma skupnosti TOZD.
5.	člen
V primeru, da TOZD prevzemnik objekta ne zmore obresti za kredite in bi zaradi tega prišel v interno izgubo, se obremenitev za obresti ustrezno odloži, da se delavcem zagotovijo pravice po ustavi glede osebne in skupne porabe ter ustrezne razširitve materialne osnove dela.
6.	člen
Ta posebni sporazum o delitvi sredstev, pravic in obveznosti je napravljen na osnovi stanja ugotovljenega po zaključnem računu za leto 1973 z upoštevanjem sprememb, ki so nastale v letu 1974 do periodičnega obračuna per 31. 3. 1974 kar je v skladu z datumom podpisa samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator dne 26. 3. 1974.
II. DELITEV SREDSTEV, PRAVIC IN OBVEZNOSTI PODJETJA MERCATOR LJUBLJANA NA TOZD
Pripomba: Podrobni računski podatki o delitvi sredstev, pravic in obveznosti podjetja Mercator Ljubljana n. sub. o. na TOZD so bili posebej objavljeni v vseh TOZD.
Ljubljana, dne 17. 9. 1974
Predsednik
delovnega telesa delegatov vseh TOZD za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje MERCATOR — LJUBLJANA n. sub. o.
Jože Renar s. r.
Pooblaščeni delavci TOZD za podpis tega sporazuma ugotovijo po zapiskih zborov delavcev TOZD, da je ta sporazum sprejela večina delavcev v vsaki TOZD v času od 5. 10. 1974 do 25. 10. 1974.
Po 182. členu tega sporazuma velja kot dan njegove sklenitve 25. 10. 1974.
Ta sporazum so podpisali pooblaščeni delavci vseh TOZD v Ljubljani dne 12. 11. 1974.
Ljubljana, dne 12. 11. 1974
TOZD "EMBA'”, živilska industrija	.
pijana, Bitenčeva, o. B.o.	vMepe0 sml-. .
TOZD "EMODA", trgovina na drotno in gostinstvo Ejutljana Privoz 12 o.sub.o.
SEROJAE EB^C:
TOZD "GRADIŠČE”, -trgovina na drotno in gostinstvo Tretnje, Golijev trg 11 o.sub.o.
EK STARE:
t-O**-*—»p«) \
r1
V
.TOZD "GRMADA”, trgovina na drobno
in gostinstvo Ijubljana, Celovška c. 99
o.sub.o.	RENER JO
r^yv
4-
TOZD "HLADILNICA”, s hladilniško dejavnostjo Ljubljana, Mesarska 6 o.sub.o.
VELKAV
TOZD "INVESTA", inženiring, projektiranj e,promet z opremo, repromaterialom, leasing, Ljubljana Ciril — Metodov trg 1	o.sub.o.	//
SEVER BOJAR:
C/

/IČZD "JELKA"-, trgovina na drotno in gostinstvo'Gorngi grad,
Gornji grad št. 7-1 ~ o* sub. o.
ŽEKOWIK ANDEEJA:
TOZD Kavama-bar^ "NEBOTIČNIK", Ljubljana, Kidričeva 1 o. sub« o.
KOEIKŠEK SIME:
TOZD Kavarna "EVKOPA", Ljubljana Gosposvetska 2	o-, sub. o.
BLAZNIK JOŽIISA:
____________________________________
TOZD‘"LITIJA", trgovina na drobno in gostinstvo Litija, Valvazorjev
trg- 15 o. sub. o.	KAHNE MASI JA:
TOZD "LOGATEC", trgovina na drobno in gostinstvo Dolenji Logatec- 26
o. sub. o.	OŽBOLT DANICA;
TOZD “METLIKA”, trgovina na debelo in drobno, gostinstvo in storitve, Metlika Cesta bratstva in enotnosti 58 o. sub. o.	KOBE TKANO
/
TOZD "PANONIJA", trgovina na debelo in drobno, gostinstvo, proizvodnja in. storitve Ptuj, Osojnikova 1 o. sub. o.
GORJUP BRJI
TOZD ' "POLJE,r, trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Aškerčeva 5
o* sub* o.
TOZD ''PEESKEBA", trgovina na drotno in gostinstvo Tržič, Trg svobode 27
o., subv o.
JOŽE:
TOZD "ROŽNIK", trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Gorupova 5 o. sub. o.
STANČIČ ANTON:
TOZD "STANDARD", trgovina na debelo in drobno ter gostinstvo Novo mesto, Glavni trg 5 o. sub. o.
KOTNIK VIKTOR d
TOZD "ŠPECERIJA", trgovina na drobno in gostinstvo Ljubljana, Bohoričeva 14 o. sub. o.
BREZNIK RUD OLE:
TOZD "TMI", tovarna mesnih izdelkov* Ljubljana, Mesarska 1 o. sub. o.
MAJERE

TOZD "GROSIST", trgovina na debelo Ljubljana, Aškerčeva 3	sub. o.
SINTLER
zrty
TOZD "TRGOPROMET", trgovina La debelo In drobno ter gostinstvo'Kočevje,Ljubijanska c. 18
o. sub. o.
, trgovina na debelo storitve
TOZD "VELEBLAGOVNICA BEOGRAD" in drobno, gostinstvo in Novi Beograd, Ul. Palmira Togliattia 7 o• sub. o.
TOZD,-"VRHNIKA", trgovina na debelo In
ter gostinstvo Vrhnika, Stara c. 4 suhi o.

P:
r
Glasilo delovnega kolektiva »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 n. sub. o, — Izdaja skupni delavski svet podjetja »Mercator« — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Danilo Domajnko, Branko Gorjup. Kancijan Hvastija, Nada Lombardo. Marjan Pogačnik, Jože Rener, Janez Rozman, Mirko Rupelj, Stane Vrhovec, Ivanka Vrhovčak — Odgovorna urednica: Ivanka Vrhovčak — Tiska: tiskarna Tone
Tomšič, Ljubljana
Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov