191 Domu
1.                                               2.
Solnce se koplje            V plašč večerni se zavil je
v snegu planin . . .         beli dan.
Meni pa vstaja              S solncem legel bo k počitku
v duši spomin.               v ocean.
Snežec leskeče               In z nočjo bo legla v dušo
kakor srebro . . .            misel mi . . .
Moj pa spomin je          In ta misel, lepa misel,
čisto zlato.                     dom, boš ti! —
Sredi med zlatom          V misli lepi, v misli sladki
demant žari . . .             bom zaspal . . .
Demant žareči,               In ta misel bo  spet v duši,
dom moj, si  ti.              ko bom vstal —
In tako obnavljam misli dan za dnem;
kdaj pa misel bo resnica — sam ne vem.
J. Polak    .