SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH 12 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH Ljubljana, 2002 Slovenske knjižnice v številkah ISSN 1580-0032 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana telefon: 38661 200 11 10 http://www.nuk.uni-li.si Za knjižnico: Lenart Šetinc Urednica zbirke: Eva Kodrič-Dačič Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk naslovnice: Tiskarna Simčič, Ljubljana s •£ 1774 Narodna in univerzitetna knjižnica Državna matična služba za knjižničarstvo SPLOŠNE KNJIŽNICE POROČILO ZA LETO 2001 SILVA NOVLJAN Ljubljana, 2002 3200^1446 Naslov podzbirke: Podatke zbrala, obdelala in uredila: Naslov: Vnos podatkov: Lektorirala: Priprava za tisk: Izdala in založila: Odgovarja: Naklada: Splošne knjižnice ISSN 1581 5269 Silva Novljan Splošne knjižnice: Poročilo za leto 2001 Marija Herakovič Dunja Kalčič Marija Herakovič Narodna in univerzitetna knjižnica Lenart Šetinc 90 izvodov VSEBINA SEZNAM TABEL V BESEDILU. 6 SEZNAM SLIK V BESEDILU. 6 0. UVOD. 7 L ORGANIZIRANOST KNJIŽNIC. 8 2. PROSTOR, OPREMA. 9 3. KNJIŽNIČNO GRADIVO. 10 4. KNJIŽNIČNI DELAVCI. 12 5. FINANČNA OCENA. 13 6. UPORABNIKI.:. 14 7. GIBANJA NA PODROČJU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI. 17 8. PUBLIC LIBRARIES. 23 9. TABELARNI PRIKAZI. 27 10. PRILOGE. 57 SEZNAM TABEL V BESEDILU Tabela 1: Knjižnična zbirka Tabela 2: Prirast knjižničnega gradiva Tabela 3: Člani knjižnic Tabela 4: Obiski knjižnic Tabela 5: Izposoja knjižničnega gradiva Tabela 6: Povprečje nekaterih značilnosti knjižnic od leta 1990 do 2001 Tabela 7: Značilni delovni pogoji in uporaba knjižnic od leta 1990 do 2001 SEZNAM SLIK V BESEDILU Slikal: Deleži knjižnične zbirke in prirasta v letu 2001 po vrstah knjižničnega gradiva Slika 2: Deleži knjižničnih delavcev v letu 2001 po vrsti knjižničnih opravil Slika 3: Deleži dohodkov knjižnic v letu 2001 po virih financiranja Slika 4: Indeksi (rast nad 100) značilnih elementov delovanja knjižnic od leta 1990 do 2001 6 0. UVOD Zbrane podatke so z izpolnjenim vprašalnikom o knjižnični dejavnosti na območju osrednje knjižnice Državni matični službi za knjižničarstvo pri Narodni in univerzitetni knjižnici poslale osrednje splošne knjižnice, upravne enote. Podatke o posameznem izposojevališču in podatke o knjižnični dejavnosti v posamezni občini imajo osrednje knjižnice in občine. Pričujoče poročilo ponuja podobo splošne knjižnične dejavnosti na območju posamezne osrednje knjižnice ter povprečno podobo splošne knjižnične dejavnosti na državni ravni. Primerjave so narejene glede na število prebivalcev z dne 31.12.2001 (Urad za statistiko Republike Slovenije): 1.994.026, od tega mladih do 15. leta starosti 331.805, povprečne vrednosti EUR 217,18 SIT v letu 2001 in z upoštevanjem strokovnih knjižničarskih priporočil: -Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice. Poročevalec KSS 1978, št. 28, -Standardi za splošne knjižnice. Predlog. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica 2001, -The Public Library Service. EFLA/UNESCO Guidelines for Developinent. Muenchen, Saur 2001. (IFLA Publications 97). Svetovalna služba za splošne knjižnice pri Državni matični službi za knjižničarstvo je pri spremljanju knjižnic izhajala iz zakonsko opredeljenih nalog, določenih z: - Zakonom o knjižničarstvu. Uradni list RS 2001, št. 87, - Zakonom o državni statistiki. Uradni list RS 1995, št. 45. Pri analiziranju podatkov in pri drugem svetovalnem delu, ko je obravnavala posamezne primere oziroma problematiko, je upoštevala še drugo obstoječo zakonodajo, ki tudi usmerja delovanje splošnih knjižnic: -Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic. Uradni list SRS 1985, št. 28, -Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Uradni list RS 1994, št. 75, -Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. Uradni list RS 1998, št. 24, -Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list RS 1993, št.72, -Zakon o financiranju občin. Uradni list RS 1994, št. 80, in sodobne razvojne značilnosti knjižničarstva. Kot v preteklih letih beležijo knjižnice tudi v tem letu hitrejšo rast uporabe (obisk, izposoja) kot rast delovnih pogojev (prostor, zbirka, osebje, oprema). Kjer so se pogoji dela izboljšali, kjer so knjižnice popestrile storitve, se je povečala tudi uporaba knjižnic, v nespremenjenih pogojih pa je rast uporabe počasnejša. Počasna rast članstva opozarja med drugim na neenakomerno dostopnost kakovostnih izposojevališč v mreži, rast izposoje knjižničnega gradiva pa napeljuje tudi na domnevo, da uporabniki svoje potrebe še zmeraj zadovoljujejo na klasičen način, saj je dostopnost elektronskih dokumentov neprimerna. Zapišemo lahko, da so bile knjižnice uspešne, ker so v danih pogojih dobro delovale, učinkovite pa manj za dane potrebe svojega okolja. Za hitrejše razvijanje delovnih pogojih in posodabljanje svoje dejavnosti z računalniško in komunikacijsko tehnologijo bi se bilo priporočljivo opreti na potrebe zahtevnega uporabnika. 7 1. ORGANIZIRANOST KNJIŽNIC 1.1 KNJIŽNIČNA MREŽA 60 osrednjih knjižnic (upravnih enot) poroča, da deluje na območju 192 občin. Samo 31 % osrednjih knjižnic deluje na območju ene občine, ker ima kar 81 % občin manj kot 10.000 prebivalcev. Največje število občin na območju ene knjižnice je 15. Glede na število prebivalcev in naloge na svojem območju in na območju knjižničarskih pokrajin sodijo: -14 osrednjih knjižnic v I. tip knjižnice: za območje za nad 100.000 prebivalcev (dejanska spodnja meja je 74.035 prebivalcev, zgornja pa 304.189 prebivalcev), -20 osrednjih knjižnic v III. tip: za območje od 20.000-50.000 prebivalcev, -26 osrednjih knjižnic v IV. tip: za območje od 10.000-20.000 prebivalcev, (dejanska spodnja meja je 8.287 prebivalcev). 13 osrednjih knjižnic je sestavni del zavoda, ki združuje poleg knjižnične še druge dejavnosti. Iz tabele: 1 Organizacijske enote osrednjih knjižnic razberemo naslednje značilnosti splošne knjižnične mreže: Upravne enote vodijo evidenco delovanja o 256 knjižnicah, izposojevališčih. 13 osrednjih knjižnic nima dislociranih knjižnic, ostale pa imajo od 2 do 20 le teh. Povezujejo jih v mrežo, ki jo sestavlja 60 osrednjih knjižnic, njihovih 186 krajevnih knjižnic in 10 bibliobusov. Bibliobusi imajo skupaj 608 postajališč v 538 krajih na območjih 23 osrednjih knjižnic. 34 osrednjih knjižnic oskrbuje 147 krajev s premičnimi zbirkami, kjer je 147 postajališč teh zbirk. Skupaj 1.001 izposojevalnih mest (60 osrednjih knjižnic, 186 krajevnih knjižnic, 608 bibliobusnih postajališč, 147 postajališč premičnih zbirk) pa ne zadovoljuje potreb po dostopnosti knjižničnega gradiva, saj poročajo knjižnice o 62 krajih, kjer bi bilo potrebno po njihovi oceni organizirati krajevno knjižnico, za ostale kraje pa predlagajo uvedbo potujoče knjižnice. 1.2 ODPRTOST Vsa izposojevalna mesta so bila odprta 303.294 ur v letu (tabela: 2 Prostor, oprema, odprtost), v povprečju 540 sekund na prebivalca. Nekatere knjižnice so uvedle tudi izposojo na domu in po pošti, večina knjižnic pa je oblikovala svojo spletno stran, kjer ponuja nekatere storitve. 8 2. PROSTOR, OPREMA 2.1 PROSTOR Po podatkih tabele 2 Prostor, oprema, odprtost imajo v letu 2001 vse knjižnice skupaj 66.221 m 2 prostora, kar je v povprečju 33,21 m 2 na 1000 prebivalcev, povprečna velikost knjižnice pa je 259 m 2 . 13 osrednjih knjižnic je urejalo prostor na skupaj 4.977 m 2 skupne površine. 5 osrednjih knjižnic je povečalo lastne prostore: z razširitvijo, dograditvijo obstoječih (Novo mesto, Ilirska Bistrica, Tržič) in s preureditvijo prostorov za potrebe knjižnice na novi lokaciji (Cerknica, Kočevje); skupaj 4.514 m 2 . Povečanje sega od 82 m 2 do 1.312 m 2 . 7 osrednjih knjižnic je razširilo prostore svojih krajevnih knjižnic: skupaj 463 m 2 . Povečanje sega od 40 m 2 do 150 m 2 . 1 krajevna knjižnica je nova (Lj.-Vič:Grba), nova so 4 postajališča premičnih zbirk (Slovenska Bistrica: Kebelj, Ljutomer: Veržej, Šentjur: Dramlje, Radlje: Ribnica na Pohorju), 2 obstoječi krajevni knjižnici pa sta povečali in prenovili prostor s preureditvijo prostorov (Celje: Dobrna, Šmarje: Rogaška Slatina). 2.2 KNJIŽNE POLICE IN ČITALNIŠKI SEDEŽI Knjižnice imajo 155.096 tekočih metrov knjižnih polic, povprečno za 48 enot knjižničnega gradiva na en meter knjižne police. Večino knjižničnega gradiva je urejenega v prostem pristopu. V knjižnicah je 4.813 čitalniških sedežev, povprečno 20 sedežev na knjižnico in 2,4 sedežev na 1.000 prebivalcev. 2.3 RAČUNALNIŠKA OPREMA Računalnika delovna mesta za uporabnike (osebni računalnik, terminal): V knjižnicah je skupaj 675 računalniških mest za uporabnike. Na 387 računalniških delovnih mestih imajo uporabniki dostop do interneta. V povprečju ima ena knjižnica 2,7 računalniških mest, kar je na 1000 prebivalcev 0,34. 9 3. KNJIŽNIČNO GRADIVO 3.1 KNJIŽNIČNA ZBIRKA Tabela 1: Knjižnična zbirka Povprečno število enot knjižničnega gradiva na 1.000 prebivalcev je 3.759. Po podatkih tabel 3 in 3.1 je 25,53 % enot knjižnične zbirke je namenjene mladini (1.914.228 enot knjižničnega gradiva). Med knjižnim gradivom je 591.566 enot gradiva v tujih jezikih (8,34 %, med tem gradivom je bilo 86.145 enot knjižničnega gradiva v jezikih manjšinskih etničnih skupin). 142.055 enot zbirke pa je referenčnega značaja (1,89 % knjižnične zbirke). V zbirki neknjižnega gradiva (tabela 3.2) je med kartografskim gradivom, slikami, grafikami, fotografijami, rokopisi, notnim gradivom, drobnim tiskom in tridimenzionalnim gradivom tudi 63,00 % enot gradiva, za uporabo katerega je potrebna oprema, ki predstavlja v skupni knjižnični zbirki zelo majhen delež: videokasete in filmi 1,38 %, celotne knjižnične zbirke, plošče, kasete, cd 1,73 %, elektronski viri: cederom 0,18 % in multimedijsko gradivo 0,10 %. Knjižnično zbirko dopolnjuje 11.079 naslovov tekoče naročenih serijskih publikacij (povprečno 4 naslovi na knjižnico). Večino knjižnične zbirke je že dostopne v lokalnih računalniških katalogih (v povprečju 73 %), kjer pa dostopnost ni 100 %, morajo uporabljati uporabniki klasične, listkovne kataloge knjižnic (tabela 3.1). 3.2 PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Tabela 2: Prirast knjižničnega gradiva 10 Povprečno število novih enot knjižničnega gradiva na 1000 prebivalcev je 213. Med novimi knjigami je 124.382 enot (35,07 %) za mladino (tabela 4). Med neknjižnim gradivom je bil največji prirast videokaset in filmov, 18.744 enot oziroma 45,25 %, sledijo plošče, kasete, cd 36,82%, CD-ROM 10,80 %, kartografsko gradivo 5,62 % in drugo gradivo v manjših odstotkih (tabela 4.1). Način pridobivanja knjižničnega gradiva (tabela 5): -nakup (60 osrednjih knjižnic): 346.024 enot -obvezni izvod (8 osrednjih knjižnic): 34.670 enot -zamena (39 osrednjih knjižnic); 2.672 enot -dar (59 osrednjih knjižnic); 32.984 enot Slika 1: Deleži knjižnične zbirke in prirasta v letu 2001 po vrstah knjižničnega gradiva Knjige Serijske Neknjižno publikacije gradivo 4. KNJIŽNIČNI DELAVCI V knjižnicah je zaposlenih 674 strokovnih knjižničarskih delavcev. Poleg teh je zaposlenih še 96,13 upravnih ter 97,70 tehničnih delavcev in manipulantov (tabela 6). V vseh knjižnicah je skupaj redno zaposlenih 868 knjižničnih delavcev. 626 zaposlenih ima strokovno knjižničarsko izobrazbo, pri čemer jo je s formalnim izobraževanjem pridobilo 169 zaposlenih. Za 1000 prebivalcev skrbi v povprečju 0,34 strokovnega knjižničnega delavca. 1 redno zaposlen knjižnični delavec je namenjen 2.297 prebivalcem. 47 osrednjim knjižnicam so pri delu pomagali delavci zaposleni preko javnih del in drugi, ki so po urah opravili delo okoli 124 zaposlenih. Večino dela so opravili na področju urejanja in vzdrževanja knjižničnega gradiva, priprave gradiva za računalniško poslovanje in pri izposoji. Slika 2: Deleži knjižničnih delavcev v letu 2001 po vrsti delovnih opravil 0 Knjižničarji BI Upravni d. □ Tehnični d. 5. FINANČNA OCENA 5.1 PRIHODKI Za izvajanje programa so knjižnice pridobile (brez upoštevanja sredstev za investicije) 76,81 % sredstev od občin, 12,24 % od države (nakup knjig), 0,16 % sredstev so knjižnicam prispevale matične organizacije, 10,79 % predstavljajo lastna sredstva. Lastna sredstva so pridobljena predvsem s članarino oziroma vpisnino (tabela 10). Slika 3: Deleži dohodkov knjižnic v letu 2001 po virih financiranja Občine Država Matični Lastni zavodi dohodek 5.2 ODHODKI Knjižnice so porabile 50,63 % sredstev za plače, 22,91 % za materialne stroške (med temi sredstvi je poraba sredstev za avtomatizacijo znašala 2,43 %, poraba za izobraževanje zaposlenih pa 4, 00 %), 19,59 % za nakup knjižničnega gradiva (med temi sredstvi je bilo 1,62 % porabljenih za elektronske vire), 6, 87 % za investicije (brez urejanja prostora, med njimi pa je bilo 29,84 % sredstev porabljenih za nakup računalniške opreme), tabela 11. Knjižnice so porabile povprečno 3.382 SIT (z investicijami, ki pa ne vključujejo tudi urejanje prostora) na prebivalca, na člana pa 13.876 SIT. Strošek enega obiska je 838 SIT, strošek izposojene enote knjižničnega gradiva je 308 SIT. Ena kupljena enota knjižničnega gradiva je stala 3.819 SIT. Od skupnih odhodkov je bilo porabljenih za nakup knjižničnega gradiva 663 SIT na prebivalca, za plače 1.712 SIT na prebivalca. Za izobraževanje knjižničnih delavcev je bilo porabljenih v povprečju za delavca 71.337 SIT. 13 6. UPORABNIKI 6.1 ČLANI Tabela 3: Člani knjižnic V knjižnice je včlanjenih 24,38 % prebivalcev. Med člani je 29,03 odstotkov mladih do 15. leta starosti (tabela 7). Med 1000 prebivalci je 244 članov. 6.2 OBISKOVALCI Tabela 4: Obiski knjižnic V povprečju obišče knjižnico za izposojo knjižničnega gradiva na dom ali za njegovo uporabo v knjižnici ter zaradi udeležbe na prireditvah vsak prebivalec 3,93-krat (tabela 7), na uro je v knjižnici povprečno 26 obiskovalcev. 14 6.3 IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Tabela 5: Izposoja knjižničnega gradiva Član si je izposodil 45 enot. Knjižnična zbirka se je izposodila 2,92 krat. V povprečju je bilo 1000 prebivalcem izposojenih 10.974 enot knjižničnega gradiva, večina na dom, 84,40 % (tabela 8). 1 strokovni knjižnični delavec je v povprečju izposodil 32.469 enot knjižničnega gradiva, en knjižnični delavec pa 25.212 enot. V povprečju je bilo na uro odprtosti knjižnice izposojenih 72 enot knjižničnega gradiva. V medknjižnični izposoji je krožilo 12.772 enot knjižničnega gradiva (0,17 % knjižnične zbirke), pri čemer so si knjižnice 55,95 % enot izposodile, ostalo pa posodile drugim knjižnicam (tabela 9). Knjižnice poročajo, da so uporabnikom posredovale še 531.716 informacij in 1.142.250 fotokopij (tabela 8). 6.4 PRIREDITVE Knjižnice so imele 14.271 prireditev, vsako izposojevališče povprečno 45 prireditev v letu, na eni prireditvi pa je bilo v povprečju 33 obiskovalcev. 15 7. GIBANJA NA PODROČJU KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI 17 Tabela 6: POVPREČJE NEKATERIH ZNAČILNOSTI SPLOŠNIH KNJIŽNIC ODLETA 1990 DO 2001 Tabela 7: ZNAČILNI DELOVNI POGOJI IN UPORABA KNJIŽNIC OD LETA 1990 DO 2001 Slika 4: Indeksi (rast nad 100) značilnih elementov delovanja knjižnic od leta 1990 do 2001 (f) O C co 00 'n o 03 'o CO O Q_ N 1-002 0002 6661- 8661 Z661 9661 S661 1 z 661 , 8661 2661 1661 0661 8. PUBLIC LIBRARIES The most prominent feature of puhlic libraries is their openness to general puhlic. With special regard to this characteristics origins of puhlic libraries in territories which nowadays form the Republic of Slovenia can be traced back as far as to the year 1569 when the first library of the kind was founded by the States of the Province of Kranjska (Carniola), its individual instigator being Primož Trubar, founder of Slovenian literary tradition. Treasures of libraries, established ffom then omvards either by convents and other ecclesiastical institutions or as family assets by nobility, were hardly accessible to anyone but a very restricted circle of users, moreover, most of them remained closed to outsiders completely up to the end of the 18 th Century. The only notable exception were a few proprietary libraries owned by wealthy townsmen which fulfilled to a certain degree general cultural and educational missions by allowing men of letters and scholars to make use of their holdings. Evolution of the public function of libraries was accelerated by the enlightening, state-supported policy of Austria which decided to establish a central and publicly accessible research library in each of its provinces. Thus it came about that, in 1774, the Lyceum Library, made up mostly of book collections of abolished convents, was founded, initiating so to say the era of publicly accessible libraries. Public libraries, established primarily in order to meet general needs of common rural as well as urban population, have their origin in the enlightenment movement of the late 18 lh Century which resulted in the promotion of theological and other reading societies. In the mid-19 th Century, a network of 450 libraries with total stock of about 122.000 books, run by reading, educational and vvorkers’ societies, was established by Slovenian Christian Social Union, making true the initiative first explicitly proclaimed by the Slovenian Society in 1948. In boroughs and towns the so-called public reading societies had been introduced since 1861; as a result as many as 54 reading societies were active by the end of the decade and some of them, in particular those in more developed localities, got eventually tmasformed into real public libraries. The second half of the 19 th Century saw also appearing of societies or libraries established primarily for workers. In the period between the two world wars the number of public libraries, mainly sponsored either by political parties or by local authorities and schools, increased considerably. Prior to 1940 there were thus already 850 libraries possessing total stock of 580.000 Books. Municipal public libraries, however, were practically the only ones to be run according to professional standards as customary at the time. After World War II. public libraries were also officially recognized as a public Service; this status of theirs was explicilly confirmed by the first Slovenian Library Law of 1961. Parallel to public libraries, however, libraries also serving basically general reading needs were organized by trade unions in enterprises and institutions. Public libraries vvith collections and catalogues of bibliographic tools for local history research, called “study” libraries, were established in regional centres. In 1971, for ali enumerated types of libraries a network of public libraries was established in order to meet general readres’ needs with regard to education, information, cultural activitv and entertainment. l.ibrarv Law of 1982 stipulated modaiities of their cooperalion with other tvpes of libraries with a view of establishing in this way a uniform library information system in Slovenia. The new Library Act of 2001 linked the responsibi 1 ities and lasks of libraries vvith the needs of the information socicty and underlined their cooperalion and coordination. Detailed standards for their management, activities and Services were endorsed in 1985. The draft of new national standards which are to be accepted by appropriate bodies was created simultaneously with the new 1FLA standards. Consultancy and information centre for public libraries is vvith the National and University Library, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Republic of Slovenia, telephone +386 1 58 61 300, fax: +386 1 58 61 346, e-mail: dms@nuk.uni-lj.si and with the following library associations: - Union of Public Libraries - Section for Public Libraries of the Library association of Slovenia 24 LIBRA RIES Total Administrative Units: 60 Number of Respondents: 60 Service Points: 256 COLLECTIONS Books and Bound Periodicals: 7.087.968 Current Periodicals - Titles: 11.079 Manuscripts: 13.689 Non - Books Materials: 393.810 Total: 7.395.597 ADDITIONS Books and Bound Periodicals: 382.572 Non - Books Materials: 41.422 Total: 423.994 FACILITIES AND SERVICES Percentage Stock on Open Access: 87,0 Percentage Catalogue Records Automated: 73,0 Number of Workstations forusers: 675 Number of Workstations connected to the internet (included above): 387 USE AND USERS Registered Members: 486.108 Loan Transactions: 21.883.936 Number ofVisits: 7.830.326 Inter Library Loans - Issued: 7.146 Inter Library Loans - Received: 5.626 Potential Total population Served: 1.994.026 LIBRARY STAFF Trained Librarians: 674 Other Library Staff: 194 Total Staff: 868 RECURRENT EXPENDITURE Staff: 3.414.326.481 SIT (15.721.183 EUR) Aquisitionof Stock: 1.321.572.319 SIT (6.085.148 EUR) Other Expenditure: 2.008.201.003 SIT (9.246.712 EUR) Total Expenditure: 6.744.099.803 SIT (31.053.043 EUR) INCOME Public Funding: 5.663.398.009. SIT (26.076.978 EUR) Fces and Charges: 454.403.512 SIT (2.092.290 EUR) Other Income: 242.250.787 SIT (1.115.438 EUR) Total Income: 6.360.052.308 SIT (29.284.706 EUR) 25 9. TABELARNI PRIKAZI 1 ORGANIZACIJSKE ENOTE OSREDNJIH KNJIŽNIC (2001) 29 1 ORGANIZACIJSKE ENOTE OSREDNJIH KNJIŽNIC (2001) Legenda: Knjižnice so razvrščene znotraj regij po številu prebivalstva na svojem območju: I. tip za območje nad 100.000 prebivalci II. tip za območje od 50 do 100.000 prebivalcev III. tip za območje od 20 do 50.000 prebivalcev IV. tip za območje od 10 do 20.000 prebivalcev V. tip za območje od 7 do 10.000 pebivalcev. 30 2 PROSTOR, OPREMA, ODPRTOST (2001) 31 2 PROSTOR, OPREMA, ODPRTOST (2001) 32 3 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2001) 33 3 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2001) 34 3.1 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2001) 35 3.1 ZBIRKA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2001) 36 3.2 ZBIRKA NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2001) 37 3.2 ZBIRKA NEKNJIŽNEGA GRADIVA (Z001) 38 4 PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2001) 39 4 PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2001) 40 4.1 PRIRAST NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2001) 41 4.1 PRIRAST NEKNJIŽNEGA GRADIVA (2001) 42 5 PRIRAST PO NAČINU NABAVE (2001) 43 6 KNJIŽNIČNI DELAVCI (2001) 46 7 ČLANI, OBISKOVALCI (2001) 47 7 ČLANI, OBISKOVALCI (2001) 48 8 IZPOSOJA, PRIREDITVE (2001) 49 8 IZPOSOJA, PRIREDITVE (2001) 50 9 MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA (2001) 51 9 MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA (2001) 52 10 PRIHODKI - BREZ INVESTICIJ (2001) 53 10 PRIHODKI - BREZ INVESTICIJ (2001) 54 11 ODHODKI (2001) 11 ODHODKI (2001) 56 10. PRILOGE NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Državna matična služba za knjižničarstvo PODATKI O SPLOŠNI KNJIŽNICI Poročilo za leto 2001 1. Uradno ime knjižnice:_ Ime matične ustanove (nesamostojne knjižnice)_ Ime knjižnice:_ 2. Občine in prebivalstvo na območju knjižnice (Stanje 31.12.2001): Število občin:_ Število prebivalcev na območju knjižnice :_ Od tega mladih (do 15. let):_ Število naselij z več kot 10.000 prebivalci: _ Število naselij s 1.500 do 9.999 prebivalci: _ Število naselij z manj kot 1.500 prebivalci:_ 3. Knjižnična mreža na območju knjižnice: Število knjižnic (vse, tudi osrednja, v krajih z več kot 1.500 prebivalci): Število krajev z več kot 1.500 prebivalci brez knjižnice:_ Bibliobus: Da. Ne . Ime knjižnice, kjer je sedež:_ Število krajev s postajališči:_ Število postajališč:_ Premične zbirke: da ne Število krajev s premičnimi zbirkami:_ Število postajališč premičnih zbirk:_ Število krajev z manj kot 1.500 prebivalci brez knjižnične dejavnosti:_ 4. Odprtost za obiskovalce: Število ur tedenske odprtosti osrednje knjižnice:_ Letno število ur odprtosti vseh izposojevališč (tudi osrednjega):_ 5. Knjižnični prostori in oprema: 6.Število in vrsta računalniške strojne opreme (Če isto opremo uporabljajo knjižničarji in uporabniki Jo uvrstite v rubrike po odstotku uporabe.): NUK, DMS 7. Uporaba računalniške opreme: Spletna stran: Da Ne Možnost uporabe spletne strani: Računalniški katalog: Vzajemni katalog (COBIB): Aktivno članstvo: Da n NeD Lokalni katalog: Skupno število naslovov 31.12.2001:_ % od skupne zbirke (ocena)_ Število računalniških mest za uporabnike, kjer je omogočena uporaba : OPAC:_'Internet:_Urejanje besedil:_Elektronska pošta: Podatkovne zbirke:_Uporaba elektronskih publikacij: _ 8. Katalogi: Listkovni (Število v izposojevališčih, kjer ni računalniškega kataloga): Računalniški (Število izposojevališč, kjer je dosegljiv) 3 NUK, I)MS 9. Knjižnična zbirka: Skupno število enot v zbirki knjižničnega gradiva (inventarne enote): Število enot knjižnega gradiva (inventarne enote); Število enot neknjižnega gradiva (inventarne enote); Število knjižničnega gradiva za področje: Število on-line dosegljivih publikacij (Naročeni naslovi); Število tekoče naročenih periodičnih publikacij; Naslovi lino te 4 NUK, DMS Število naslovov in enot knjižničnega gradiva po UDK Odstotek knjižnične zbirke v prostem pristopu:_ 10. Prirast knjižnične zbirke Skupno število prirasta. Naslovi:_Enote: Število prirasta naslovov in enot knjig in brošur Prirast naslovov in enot neknjižnega gradiva Prirast novih naslovov on-linc dosegljivih publikacij: Število serijskih: Število drugih: 5 NUK, DMS Prirast enot knjižničnega gradiva po načinu nabave Prirast naslovov in enot knjižničnega gradiva po UDK 11. Odpis enot knjižničnega gradiva 6 NIJK. DMS 12. Delavci knjižnice Strokovni knjižničarski delavci: Drugi knjižnični delavci: Skupno število redno zaposlenih knjižničarskih delavcev (vseh tistih delavcev, ki imajo strokovni izpit in/ali formalno knjižničarsko izobrazbo): _ _ _ 13. Prihodki knjižnice (Brez investicij) 7 NIJK. DMS 14. Odhodki: a) nakup knjižničnega gradiva_ -od tega za elektronske vire: _ b) materialni stroški (brez investicij) _ - od tega za izobraževanje delavcev_ - od tega za avtomatizacijo _ c) bruto plače _ Skupaj (a-c): _ Način zbiranja sredstev za investicije: - namenska sredstva _ - iz lastne amortizacije _ - iz lastnih prihodkov _ Skupaj zbrana sredstva za investicije_ Struktura porabljenih sredstev za investicije: - gradnja _ - obnovitvena dela _ - vzdrževanje _ - oprema (stroji, pohištvo) _ - računalniška oprema _ Skupaj poraba za investicije _ 15. Število vseh članov v letu 2001:_ (Vsak posameznik s svojo izkaznico. Član, vpisan na območju osrednje knjižnice, se šteje enkrat.) 8 NUK, l)MS 16. Obiskovalci knjižnice 17. Uporaba knjižnice na daljavo: Dostava gradiva na dom (poštar, knjižničar): Število gospodinjstev/ustanov:_ Število obiskov:_ Število naročenih storitev po telefonu, faksu, el. pošti:_ Od tega število računalniških referenčnih storitev. _ Število obiskovalcev, ki so uporabljali knjižnične vire preko interneta.: 18. Število izposojenih enot knjižničnega gradiva:_ Izposoja na dom (Štejemo tudi gradivo posredovano na daljavo) 9 NUK. DMS Izposoja vsega na dom izposojenega knjižničnega gradiva po UDK in JEZIKU Izposoja vsega na dom izposojenega neknjižnega gradiva (Od skupaj izposojenega knjižničnega gradiva) Ocena izposoje gradiva v čitalnico oz. uporaba v knjižnici 19. Kopije (Izdelava foto in drugili oblik za knjižnico in uporabnike): - Število fotokopij na papirju (enota je list)_ - Druge oblike (število fizičnih enot) 10 NIJK, I IMS 20. Naročene informacije o gradivu in iz gradiva (v knjižnici in z uporabo na daljavo) 21. Medknjižnična izposoja 22. Prireditve 23. Program izobraževanja za uporabo knjižnice: Da □ Ne n Skupaj opravljenih ur učenja:_, od lega za uporabo elektronskih virov: Število udeležencev: mladina: odrasli: _ 31 NUK, OMS 24. Knjižničarska dejavnost za italijansko, madžarsko in romsko narodnost v Sloveniji (oziroma za posebne skupine uporabnikov - izvleček iz ustreznih tabel): - število enot zbirke knjig v jeziku manjšine:_ - število naslovov serijskih publikacij v jeziku manjšine:_ - število enot neknjižnega gradiva v jeziku manjšine:_ - število prireditev v jeziku manjšine:_ - število prebivalcev manjšine:_ - posebna postavitev gradiva: da n ne n - poslovanje v jeziku manjšine: da □ ne □ 25. Posebne zbirke knjižničnega gradiva Ime zbirke: Opis zbirke: 26. Novosti v letu 2001: - Nova izposojevališča (kraj, m 2 , odprtost na teden ): - Nova dejavnost: - Organizacije, službe, društva s pomočjo ali sodelovanjem katerih ste v poročevalskem letu opravili program:_ Žig in podpis: 12 NIJK, I)MS Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 33. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica (UL RS, št.84/98, člen 6). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za knjižnično dejavnost. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati te podatke Statističnemu uradu Republike Slovenije. Na osnovi Nacionalnega programa statističnih raziskovanj (UL RS, št. 70/97, zaporedna številka ZS/19.14) zbira podatke o šolskih knjižnicah Statistični urad Republike Slovenije, vse druge knjižnice pa morajo poročati Narodni in univerzitetni knjižnici. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Deloma je usklajen z vprašalnikom evropskega projekta za poenotenje knjižnične statistike LIBECON, vendar ne izpolnjuje vseh zahtev tega vprašalnika (predvsem glede finančnega poslovanja knjižnic). Definicije in navodila o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja, je treba pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno prebrati. Frekvenca zbiranja podatkov V skladu z Nacionalnim programom statističnih raziskovanj je treba podatke o delu knjižnic zbirati vsaka tri leta. Ker pa mora NUK redno spremljati njihovo delovanje, izpolnjujejo knjižnice vprašalnike vsako leto, z izjemo šolskih knjižnic, katerih podatke zbira Statistični urad Republike Slovenije vsaka tri leta. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2001, to je obdobje od 1.1.2001 do 31.12.2001. NUK, I)MS Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v publikacijah: Statistični letopis Republike Slovenije, UNESCO Statistical Yearbook. Preko Interneta so statistični podatki dostopni na domačih straneh Narodne in univerzitetne knjižnice (http :// www.nuk.uni-1 j .si) . Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.sigov.si/zrs/) in projekta poenotenja statistike evropskih knjižnic LIBECON (http://www.hbecon.org) . Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. NUK, DMS 2 DEFINICIJE Knjižnica Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica z adovoljuje i nformacijske, r aziskovalne, i zobraževalne i n s prostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: - zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; - izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojim zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Upravna enota je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Izposojcvališče je knjižnica ali del knjižnice, ki na določeni lokaciji služi uporabnikom, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. NUK, DMS 3 Knjižnična zbirka, prirast in odpis Knjižnična zbirka je vse knjižnično gradivo, ki je v lasti določene knjižnice (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga). Prirast je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju (to je v letu 2001). Odpis je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju (to je v letu 2001). Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Inventarna enota je enota, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je: pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); - pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; - pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Elektronske publikacije na fizičnem nosilcu zapisa inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo. Elektronskih publikacij, za katere knjižnica plačuje naročnino in do katerih ima dostop le on-line, ne inventariziramo. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. NUK, DMS 4 Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacije v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za potrebe tega vprašalnika knjižne zbirke ne evidentiramo kot serijske publikacije. Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa: Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko in slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, računalniško gradivo, drobni tisk in drugo. Kartografsko gradivo so dve ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Glasbeni t iški (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, ki zahteva posebno opremo za reprodukcijo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, cederomi, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD-plošče, cederomi, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Video gradivo je projicirno gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). NUK, DMS 5 Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo on-line dosegljive elektronske publikacije (podatkovne baze, domače strani...) in tiste, ki jih imamo na fizičnem nosilcu (cederom, disketa...). Po svoji naravi so lahko elektronske publikacije monografske ali serijske. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Elektronski viri obsegajo gradiva, s katerimi upravlja računalnik, vključno z gradivi za katere je potrebna na računalnik priključena periferna oprema (na primer predvajalnik za cederome). Delijo se na dva tipa virov: a) podatki (informacija v obliki številk, črk, grafičnih znakov, slik, zvoka ali kombinacije teh oblik) in b) programi (navodila ali postopki za izvajanje določenih nalog vključno z obdelavo podatkov). Razen tega lahko vključujemo kombinacijo programov in podatkov (na primer, on-line servis, multimedija) Elektronska podatkovna zbirka je zbirka del ali podatkov, ki so sistematično popisani (praviloma v sistemu polj) in metodično urejeni. Uporabniku praviloma omogoča iskanje, razvrščanje in kopiranje elementov. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. Standard je dokument, ki navaja splošna in večkrat uporabna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Cederom je optični medij za shranjevanje podatkov v digitalni obliki. Za potrebe tega vprašalnika štejemo kot cederome vse monografske in serijske publikacije na tem nosilcu zapisa. Oprema in prostor Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen delu uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno. Za čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, sc vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). NUK, DMS 6 Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddveija, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Uporabniki in uporaba knjižnice Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Za obisk v knjižnici štejemo vsakega uporabnika, ki je obiskal knjižnico, posamezen oddelek ali delovno mesto, da bi si izposodil, vrnil, poiskal ali rezerviral gradivo, podaljšal izposojo ali dobil informacije. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca tolikokrat, kolikorkrat je obiskal knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Če je vse postopke opravil na enem mestu naenkrat, je to en obisk. Obiskovalce prireditev, ki jih je organizirala knjižnica, prikazujemo ločeno. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove v okviru katere knjižnica deluje; specialna knjižnica: skupno število zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in profesorjev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo zbirk in knjižnice v primeru, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev NUK, DMS 7 preko terminalskih mest izven knjižnice, preko telefona, telefaksa, elektronske pošte ali naročanja storitev). Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo le uporabo službe za dostavo gradiva ter naročanje storitev po telefonu, telefaksu ali po elektronski pošti. Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva uporabnikom na dom ali v uporabo v knjižnici. Medknjižnično izposojo beležimo posebej. Enota štetja je fizična enota gradiva. Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Posebej evidentiramo medknjižnično izposojo znotraj države in mednarodno medknjižnično izposojo. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu dni oziroma ur odprtosti na teden. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Če ima knjižnica ločene enote, moramo ločeno navesti podatke za odprtost glavne knjižnice in ločeno za enote. Prireditve so različne oblike motivacijskih, propagandnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, kijih organizira knjižnica. Štejemo vsako prireditev, torej tudi njihove ponovitve. Zbirka v prostem pristppu je knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), kije neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. Knjižnični delavci Zaposleni delavci so vsi, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko študentskega servisa ali prostovoljci. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del ali kot prostovoljci. Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) nam kaže število polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1 )- Strokovni knjižničarski delavci so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen knjižničarski strokovni izpit (izučeni knjižničarji) ali formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved (diplomirani knjižničarji). Izučeni knjižničarji so vsi tisti delavci, ki imajo opravljen strokovni knjižničarski izpit ali pridobljene višje strokovne knjižničarske nazive in ustrezno stopnjo izobrazbe, ki pa ni iz področja bibliotekarstva in informacijskih ved. NUK. D M S 8 Diplomirani knjižničarji so vsi strokovni delavci knjižnice, ki imajo formalno izobrazbo (diplomo, magisterij, doktorat) s področja knjižničarstva ali informacijskih ved. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno informacijsko delo je oskrbovanje znanstvenikov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Drugi knjižnični delavci so, ne glede na stopnjo izobrazbe, vsi v knjižnici zaposleni delavci, ki so potrebni za uspešno delo knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, delavci, ki opravljajo računalniške storitve, manipulanti in podobno. Sem štejemo tudi vse delavce, ki brez ustrezne strokovne izobrazbe opravljajo knjižničarska dela. Finančno poslovanje Lastni prihodki so tisti prihodki knjižnice, ki jih je knjižnica pridobila sama v skladu s poslovnikom (članarina, zamudnina, izposojevalnina, odškodnina in podobno...) ali na drug način (na primer sponzorstvo). NUK, DMS 9 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik vrnite v predpisanem roku: do 31. marca 2002. 2. Opremljen mora biti z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. 3. Izpolnjen mora biti čitljivo in z neizbrisnim pisalom. 4. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 5. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: - z besedo, obkroženim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če nimate na primer glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), - s pomišljajem (-), če podatkovne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), če je podatek vaša ocena, ga opremite z zvezdico (*), če podatek zahteva pojasnilo, ga označite z dvema zvezdicama (**), v opombah na koncu strani (vprašalnika) pa napišite pojasnilo. 6. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 7. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno...), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 8. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 9. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov in seštevkov in primerjajte ujemanje podatkov v različnih rubrikah. 10. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. NUK, DMS 10 Navodila za izpolnjevanje posameznih vprašanj Splošne knjižnice v letu 2001 Z vprašalnikom za leto 2001 zbiramo podatke o knjižnični dejavnosti na območju osrednje knjižnice: zbirni vprašalnik za vsa izposojevališča. Knjižnica, ki vodi bibliobusno dejavnost, šteje bibliobus za izposojevališče, če je sedež bibliobusa pri njej, druge pa navedejo le podatke za bibliobusno dejavnost, ki je bila opravljena na njihovem območju, in označijo, kje je sedež bibliobusa. Ležeče napisna vprašanja so nova. Vsa vprašanja, razen vprašanj 2. in 9., so novosti mednarodnega vprašalnika LIBECON. Za nova vprašanja velja, da podatke navedete, če jih imate (npr. 2., 14.), druga (npr. 17.) pa uvrstite med navodila za zbiranje podatkov, ki jih oblikujete za delavce vaše knjižnice. 4. Pri skupnem številu letne odprtosti knjižnice seštejete odprtost osrednje knjižnice, vseh dislociranih izposojevališč (tudi bibliobusa) in odprtost izposojevalnih mest premičnih zbirk. Posameznih oddelkov knjižnice ne seštevajte, če so v isti stavbi. Za izposojevališča, ki so odprta manj kot enkrat tedensko, dobite tedensko odprtost z delitvijo skupnega števila letne odprtosti s številom tednov. 5. Napišite število vseh mehanografskih in tehničnih naprav, ki jih imate v knjižnici za interno uporabo in za obiskovalce, tudi računalniške opreme. Pri navajanju števila telefonov upoštevajte število telefonskih številk. 6. Vsak kos opreme prikažite le enkrat. Če isto opremo uporabljajo knjižničarji in uporabniki jo navedite v rubrike po ocenjenem odstotku uporabe. Če je isto računalniško mesto namenjeno za različno rabo, ga prikažite pri vseh namenih uporabe, ki jo omogoča. 8. Navedite listkovne kataloge za izposojevališča, kjer ni računalniških katalogov. 9. Podatke o knjižnični zbirki pa UDK skupinah navajajte za odstotek računalniško obdelanega knjižničnega gradiva v knjižnični zbirki. 12. Med strokovne knjižničarske delavce prištevamo delavce, ki opravljajo knjižničarska dela, za katera je potrebna vsaj srednja stopnja izobrazbe. Upravne, vodstvene in tehnične delavce uvrstite med strokovne le z odstotkom časa, ki ga uporabljajo za strokovno knjižničarsko delo. Če zaposleni niso polni delovni čas zaposleni z deli za knjižnico, obračunajte opravljene ure dela za knjižnico in jih pretvorite v število zaposlenih. Manipulante prikažite v skupini drugi knjižnični delavci. 13. Pri prihodkih prikažite vsa sredstva, ne glede na to, če z njimi upravlja ustanovitelj, ki jih je imela knjižnica v enem letu, ter kdo jih je nakazal. Nesamostojne knjižnice prikažejo le lastni dohodek, ne pa npr. lastni dohodek cele organizacije. Del, ki ga je knjižnici za njeno rabo namenila matična organizacija, se prikaže pri rubriki matična organizacija. Enako velja za odhodke. NUK, DMS, splošne knjižnice 14. Prikažite porabo denarja, pri čemer pa investicije prikažete ločeno in ne pod materialnimi stroški. Pri investicijah navedite tudi, kako ste zbrali denar. Nov je podatek za izdatke za vse vrste elektronskih informacij za uporabnike, cd-rom, elektronske periodične publikacije in dostop do informacij na internetu. Nov je tudi podatek o porabi denarja za avtomatizacijo v sklopu materialnih stroškov, ki vključuje izdatke za vzdrževanje elektronskega sistema, vzdrževanje mreže, telekomunikacij. Nov je podatek o izdatkih za nakup računalniške opreme v okviru investicij, računalnikov, tiskalnikov, terminalov, čitalcev in podobno. 15. Prikazujte število članstva za območje vaše osrednje knjižnice. Če bibliobus deluje na območju druge osrednje knjižnice, se njegovi člani prikazujejo pri knjižnici naročnici ne pa pri knjižnici, kjer je sedež bibliobusa. Štejete samo člane, ki imajo svojo izkaznico in ta velja za vsa izposojevališča na območju osrednje knjižnice. Otroci so člani knjižnice, če so vpisani z dovoljenjem staršev. 16 Štejte obiskovalce, ki so obiskali izposojevališča knjižnične mreže na območju vaše osrednje knjižnice! - V rubriki "izposoja na dom" prikažete obiskovalce, ki ste jih evidentirali zaradi izposoje in podaljšanja gradiva na dom. - Obiskovalec prireditve je posameznik, ki je obiskal prireditve v določenem dnevu. Če je obiskal več prireditev v istem dnevu, se šteje tolikokrat, kolikor prireditev je obiskal. -Pod "drugi obiskovalci" nevedite obiskovalce knjižnice, ki so si izposodili gradivo za uporabo v knjižnici (vsaj oceno, pridobljeno z vzorčnim štetjem), evidentirane zaradi vračila knjižničnega gradiva (če je vračilo opravljeno skupaj z izposojo ali podaljšanjem, se šteje obisk pri rubriki "izposoja na dom", ne tu), obisk zaradi posredovanja nenaročene informacije, odgovora o prisotnosti knjige, faktografskih podatkov brez iskanja, sprememb osebnih podatkov ipd. (Rezervacije beležite in prikazujete ločeno in jih štejete pod izposojo, ko so realizirane.) 17. Novost je število računalniških referenčnih storitev, kjer navedete število storitev, ki vključujejo elektronsko posredovano vprašanje in odgovor nanj in število obiskov knjižnice preko interneta, kjer štejete vse zunanje povezave do knjižničnih elektronskih virov, ne glede na dolžino in vzrok, ne glede ali je uporabljen OPAC ali spletna stran knjižnice. 18. Izpsojo letnikov oz. posameznih številk serijskih publikacij na dom štejte kot izposojene enote pod neleposlovnim ali leposlovnim knjižnim gradivom. Pri štetju izposojenih enot upoštevajte tudi podaljšanja izposoje knjižničnega gradiva. - Izposojo premičnih zbirk, izposojo neknjižničnim ustanovam ne prikažete tu in tudi ne pri medknjižnični izposoji, ampak kot enkratno izposojo (premične zbirke). - Medknjižnično izposojo ne prikazujete v tem vprašanju. - Za uporabo knjižničnega gradiva v knjižnici navedite oceno, ki ste jo dobili z vzorčnim štetjem. 19. Kopije izdela knjižnica iz gradiva knjižnice oz. za potrebe knjižnice, za svoje uporabnike in za nadomeščanje originalnega dokumenta v medknjižnični izposoji. Ne štejemo kopij, ki jih naredijo uporabniki sami (npr. za žetone na kopirnih strojih NUK., DMS, splošne knjižnice ? knjižnice). Enota štetja je število listov pri kopijah na papirju, pri mikro oblikah pa število fizičnih enot. 20. Enota za merjenje naročenih informacij je odgovor na zastavljeno vprašanje ne glede na število pri tem uporabljenih virov; npr. 1 izpis za 1 uporabnika, 1 seznam priporočenih knjig za ure pravljic, isti seznam za drugega uporabnika se šteje kot ista informacija dana novemu uporabniku, 1 poizvedba na internetu, podana na disketi, 1 pisna računalniška poizvedba, 1 odgovor na referenčno vprašanje poslan po elektronski pošti ipd. Pri ustni informaciji pa je enota odgovor na zastavljeno (vsebinsko, tematsko) vprašanje. Tu pa ne štejemo informacij o prisotnosti določenega gradiva v knjižnici niti števila uporabljenega gradiva. Tega prikažemo pri izposoji na dom oz. v knjižnici. 21. Skupno število obiskovalcev prireditev prikažite tudi pri vprašanju 16. V tabeli prikažite tudi prireditve, ki jih je knjižnica organizirala zunaj lastnih prostorov. Kadar sta dve ali več oblik združeni in opravljeni neprekinjeno za isto skupino obiskovalcev je to ena prireditev, npr: vrtec na obisku je ena prireditev, čeprav ima ogled knjižnice in uro pravljic. Slovenski bralni knjižni kviz navedite pod rubriko drugo. 22. Navedite podatke za izobraževalne oblike, ki jih izvajate po programu informacijskega opismenjevanja uporabnikov, ki niso predstavitveni ogledi knjižnice: Število udeležencev pa prikažite tudi v rubriki obiskovalci prireditev pri vprašanju 16 in 21. Drugo 24. Odgovorijo knjižnice, ki imajo na svojem območju prebivalce italijanske ali madžarske narodnosti ali romske narodnosti. To je le izvleček iz skupnega prikaza knjižnice. Drugi pa prečrtajo manjšino in napišejo skupino, za katero so oblikovali posebno zbirko. NUK., DMS, splošne knjižnice 3 Seznam splošnih knjižnic 2001 Po abecedi krajev Zavod za kulturo, izobraževanje in šport LAVRIČEVA KNJIŽNICA Cesta IV. Prekomorske brigade 1 5270 Ajdovščina KNJIŽNICA BREŽICE Trg izgnancev 12 b 8250 Brežice OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg la 3000 Celje KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA Partizanska 9 1380 Cerknica Zavod za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA Župančičeva 7 8340 Črnomelj KNJIŽNICA DOMŽALE Ljubljanska 58 1230 Domžale KNJIŽNICA DRAVOGRAD Koroška cesta 47 2370 Dravograd LU Zavod za izobraževanje odraslih in mladine OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Trg svobode 4 9250 Gornja Radgona KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 1290 Grosuplje Kulturno-rekreacijski center Hrastnik KNJIŽNICA Novi log 4 1430 Hrastnik MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA IDRIJA Ul. Sv. Barbare 4-5 5280 Idrija KNJIŽNICA “MAKSE SAMSA” Titov trg 2 6250 Ilirska Bistrica MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1 6310 Izola OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE Trg Toneta Čufarja 4 4270 Jesenice MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1 1240 Kamnik KNJIŽNICA KOČEVJE TZO 26 1330 Kočevje OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA Trg Brolo 1 6000 Koper OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ Tavčarjeva ul. 41 4000 Kranj VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO Cesta krških žrtev 26 8270 Krško OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA LAŠKO Aškerčev trg 4 3270 Laško Ljudska univerza Lenart, p.o., podružnica MATIČNA KNJIŽNICA LENART Nikova ulica 9 2230 Lenart v Slovenskih Goricah KNJIŽNICA LENDAVA KONVVTARLENDVA Partizanska 10 9220 Lendava 2 Zavod za izobraževanje in kulturo MATIČNA KNJIŽNICA DR. SLAVKO GRUM LITIJA Parmova 9 1270 Litija KNJIŽNICA BEŽIGRAD Einspielerjeva 1 1000 Ljubljana KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA Gosposka 3 1000 Ljubljana KNJIŽNICA JOŽETA MAZOVCA V LJUBLJANI Zaloška c. 61 1110 Ljubljana KNJIŽNICA “PREŽIHOV VORANC" LJUBLJANA-VIČ Tržaška 47 a 1111 Ljubljana KNJIŽNICA ŠIŠKA Celovška c. 161 1000 Ljubljana Zavod za kulturo in izobraževanje MATIČNA KNJIŽNICA LJUTOMER Glavni trg 2 9240 Ljutomer KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška 44 1370 Logatec MARIBORSKA KNJIŽNICA Rotovški trg 2 2000 Maribor LJUDSKA KNJIŽNICA p.o. Cesta bratstva in enotnosti 23 8330 Metlika Zavod za kulturo - KNJIŽNICA Hribemikova 1 3330 Mozirje POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA p.o. Grajska ul. 2 9000 Murska Sobota 3 GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA Trg Edvarda Kardelja 4 5000 Nova Gorica KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26, 28 8000 Novo mesto KNJIŽNICA FRANCA KSAVRA MEŠKA ORMOŽ Kolodvorska 9 2270 Ormož MESTNA KNJIŽNICA PIRAN Tartinijev trg 1 6330 Piran KNJIŽNICA BENA ZUPANČIČA Trg padlih borcev 5 6230 Postojna KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ Minoritski trg 1 2250 Ptuj KNJIŽNICA RADLJE OB DRAVI Koroška cesta 61 a 2360 Radlje ob Dravi KNJIŽNICA A.T. LINHARTA Gorenjska 27 4240 Radovljica KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA Na gradu 1 2390 Ravne na Koroškem Javni zavod Miklova hiša KNJIŽNICA MIKLOVA HIŠA Škrabčev trg 21 1310 Ribnica Zveza kulturnih organizacij Sevnica OBČINSKA KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 Sevnica KOSOVELOVA KNJIŽNICA Mirka Pirca 1 6210 Sežana 4 KNJIŽNICA KS AVER J A MEŠKA Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec KNJIŽNICA JOSIPA VOŠNJAKA SLOVENSKA BISTRICA Trg svobode 16 2310 Slovenska Bistrica ZAVOD ZA KULTURO KNJIŽNICA Mestni trg 4 3210 Slovenske Konjice KNJIŽNICA ŠENTJUR Dušana Kvedra 16 3230 Šentjur pri Celju KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA Šolska 6 4220 Školja Loka Ljudska univerza OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA Aškerčev trg 20 3240 Šmaije pri Jelšah KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Tumov drevored 6 5220 Tolmin KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA Ul. L junija 19 1420 Trbovlje Center za izobraževanje in kulturo KNJIŽNICA PAVLA GOLIE Kidričeva 2 8210 Trebnje KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA TRŽIČ Balos 4 4290 Tržič Kulturni center “Ivan Napotnik" KNJIŽNICA Titov trg 5 3320 Velenje 5 CANKARJEVA KNJIŽNICA Tržaška 9b 1360 Vrhnika Kulturni center - Delavski dom KNJIŽNICA ZAGORJE Cesta 9. avgusta 1 1410 Zagorje ob Savi Zavod za kulturo Žalec OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Aškerčeva 9a 3310 Žalec 6