Kronika. = Masarykova sedemdesetletnica. V nedeljo 7. t» m. je dopolnil 70. leto svoje starosti največji Čeh sodobnosti in eden največjih sinov češkega naroda sploh — predsednik čehoslovaške republike. Tomaž Masaryk. Tega dne so se vršile po vsej čehoslovaški republiki velikanske svečanosti. Tudi mi Jugoslovani smo se tega dne sporninjali s hvaležnostjo moža. ki nam je v našem narodnem boju pred vojno, kakor tudi med njo, izkazal naravnost neprecenljivo pomoč. Srbska akademija znanosti je imela v nedeljo v vseueiliški dvorani slavnostno sejo ter je izvolila ob tej priliki Masaryka svojim članom. Beograjski občinski odbor je v znak jugoslovansko-češkega prijateljstva imenoval dr. Masaryka častnim mešeanom mesta Beograda ter nazval ulico v Beogradu z imenom znamenitega češkega moža. = Jos. Stritar je obhajal dne 6. marca t. 1. v Aspangu na Nižjem Avstrijskem svoj 84. rojstni dan. Razmerc, y katerih živi zadnje čase naš pesnik in pisatelj, so skraino žalostne. V slovenskem časopisju se je sprožilo že parkrat misel, da bi se nabirali darovi v blagu širom domovine ter se pošiljali slavnemu možu na Nižje Avstrijsko. Na ta način bi lajšali pesniku na stare dni življenje, ki je bilo vse posvečeno slovenski domovini. = Vojaška razdelitev naše kraljevine. Prestolonaslcdnik regent Aleksander je podpisal ukaz o vojaško-teritorijalni razdelitvi kraljestva SHS. S tem ukazom je bil zamenjan ukaz z dne 19. avgusta 1919. Ž njim je vsa kraljevina razdeljena v 4 armije, 16 divizijskih oblasti, 48 polkovnih okrožij, 192 bataljonskili srezo\r. = Ukrajincl o nas. Časopis ..Ukrajinski prapor" z dne 24. svečana t. 1. prinaša o Jugoslaviji obširnejši članek, ki vsebuje sledeči za nas jako zanimiv odstavek: ,,Če že govorimo o kulturni stopnji oosameznih delov Jugoslavije, moramo omeniti, da so dospeli Slovenci na najvišjo kulturno stopnjo. V Sloveniji najdemo dobro urejeno državno življenje. Železniški promet je točen po voznem redu, vozovi zakurjeni in razsvetljeni. Ne sliši se ničesar o napadih in ropih, tako da je vsak državljan kakor tujec varen in svoboden. Vpliv dobre odgoje in discipline je viden v vseh krogih ljudstva. Solstvo je zelo razvito. Slovenci so se z bivšo Avstrijo zaman borili za svojo univerzo; dobili pa so jo od svoje narodne vlade v Ljubljani. Med Slovenci je velika skrb in mnogo požrtvovalnosti za umetnost. Opera in dratna delujeta in sijajno napredujeta." Tovarišica Anica R., ki nam je poslala to zanimivo notico, pristavlja: ..Morda bode rnarsikateri opustil zabavljanje čez našo mlado in ljubo domovino, če bode čita!, kako sodijo o nas naši oddaljeni ukrajinski bratje." = Čehoslovaško šclstvo. V naučnem odseku češke narodne skupščine je bil sprejet predlog, da se na ljudskih in meščanskih šolah odpravi šolnina. Sprejet je bil tudi zakonski načrt o preskrbi stan.ovanj učiteljem. Dalje se je sklenilo. da se uvedejo kmetijske nadaljevalne Šole, ki se bodo imenovale kmetijske ljudske šole. Obiskovanje teh šol bo obvezno. Dobro bi bilo, ko bi jih tudi mi posnemali. = Lep zgled človekoljubja. Belgijske strokovne organizacije so spreiele predlog, da naj vsak delavec žrtvuje plačo ene ure za sklad v svrho podpore dunajskih otrok. Tako se dela le med onimi, ki itnajo čut za bližnjega, naj si bodo tudi nekdanji sovražniki, saj vedo, da tega sovraštva niso sami povzročili. = Amerika za kmetijske šcle v Jugoslaviji. Neka angleška družba iz Kanade s kapitalom 15 miiijonov dinarjev se joponudila ministrstvu za ktnetijstvo, ua je pripravijcna obnoviti vse prejšnje kmetijske šole po vseh krajih države SHS. Poleg teoretičnega pouka, ki bi ga opravljali angleški in jugoslovenski, strokovniaki, bi se otvorili tudi praktični tečaji, na katerih bi se poučevali predmeti vseh vrst. Kcr je cilj družbe humanitaren, ne zahteva nobenih koncesij in hoče nositi vse stroške sama. Pogajanja še niso definitivno dovršena. = Stolica slovanskih jezikov na amerikanskcm vseučilišču. Vseučilišče Colunibia v Noveni Yorku je ustanovilo stolico za siovanske jezikc. = Stolico za slavistiko so ustanovili v Konigsbergu in jo ponudili slavistu monakovskega vsdUčilišča Erihu Bernekerju. = Spletke korolkih Nemcev. Kakor že znano, razširjajo Nemci na Koroškem nied manj zavedne Slovence listke, katerih vsebina je naperjena proti Jugoslaviji. Najnovejši se pa glasi: Karnten den Karntnern! Nicht den Laibachern und nicht den \Vienern, niciit den Serben und nicht den Berlineni! Konnten \vir nicht eine selbsUindige Rcpublik unter Gleichberechtigung der Dcutschen und Slovencn \verdep.? In daljc ... Konnten wir an der Spitze des Staates nicht ab\vechselnd einen Deutschen und einen Slovenen haben? — Grozna hinavščina, ki pa ne bo dosegla svojega namena, da bi zbegala Slovence pri glasovanju. Listek ima samo nemško besedilo, in to je najboljši dokaz, kakšno enakopravnost hočejo dati koroškim Slovencem!