ISSN 0350-5561
I/::-
za koiMe t^dna
V četrtek in Sprva še v petek bo delno jasno, od zahoda se do pooblačilo, vendar bo povečini suho


I ^^
T	"i
\ i
00 .C
51 let
Številka 9
četrtek, 4. marca 2004
Med evropskimi finalisti Gorenje in Elpa
Velenje, Bruselj - V ptincJeljck so razglasili lina liste letošnjega ickmwanja ovropskiJi poJjelij za okoljske tia^ratîc. Zanje se poteguje 1(K) ptxljelij i/ 15 evropskih Nc le, iJa sla med finalisti Jve slovenski ptxljclji, obe sta iz Velenja!
Tekmovartje siccr pt>leka v veí kategorijah, llnalistov pa jc 12. V kategoriji *'okoljskega upravljanja" je med ilirimi finalL^ii Uidi velenjsko podjetje Cîorenje, d. d., v kategoriji "okoljskega izdelka" pa je mcii dvema finalistoma velenjsko ptxJjctje Clpam. d. o. o. Slednjega smo, skupaj z njihovim Izumom, ki so ga razvili za skwenske železnice, primeren pa jc za za\iralnc ?iislcme vseh svetovnih železnic, podrolmejc predslaviii, ko so dobili slovensko nagrado za ukoljski izdelek. V ka?eg<.>riji za evropski okoijski izdelek je tekmovalo kar 30 podjetij, zato je aspeliše (oliko ve^i.
Zmagovalci v posamezni kategoriji sožc skrivnost in bodo to ostali vse dopixJelitve nagrad. Te bodo podelili I, junija v Bmslju. ko bi^o imeli vsklopu l.i. zelenega ledna vsi finalisli niožnosl za predstavitev in prom<x:ijo svojih dosevkov.
■ bi
Cesta bo!
Prizadevanja, da dobi Šaleška dolina ustreznejso prometno pwezavo do slovenskega avto-eestnega v Arji vasi in na drugi sirani na KoroSko, so vendarie obrodila sadove.
KazaJo je sicer žc slabo, saj je vladni odbor za inlrakstruk-Juro ta cestni odsek ćrtal iz predvidenega plana, a ga je vlada kasneje vseeno uvrstila, poslanci pa so ga ludi polr-dili.
Na to posodobitev lahko računamo v naslednjem dcse-llelju, ali pa, če bomo dovolj prodorni, kakáno leto prej.
■ mz
Ničesar pomembnejšega ne more storiti oče za svoje otroke kot to, da ljubi njihovo mater
Za razcvet Golt in doline pod niimi
Bralkam želimo brezskrben in prijazen H. marec.
Uredništvo
Moštvo so

pomladili
^LLpmij C/i'5'/ m UprumL
300 SIT
ISillllO
Trasa ceste Dravograd-Arj a vas
-C*
"^'^oSlovenj Gradlec
Je (se) lepo biti ženska ?
Bojana Špegei
Bližaiu se dva čisto žeriska praznika. Morda je to čas, da .vť vprtdam, aH je dandanašnji Še lepo l^iii ženska. Vedno sem namreč rada bila lo, kar sem. In pravnikolf me ni prešinila misel, da hi bila "močnejšega" spola. Zadnje čase pa se \'se več ^vori o odnnjenosii žensk o šikaniranju^ pa težavah pri zaposiwanjiu ker v zraku visijo porodniške in boleznine za majhne otroke...
Zato .K mi dodaja, da me tu in (am weno zaskrbi za nežnejši spol. Predvsem zrno. ker se /udi sama sprašrijem, zakaj marsikje zefvdc kronično primanjhije. Recimo v politiki Začnimo kar v velenjskem mestnem s\>eiu. Tako za dobrer vzorec jUi jc, kaj več pa ne. '{udi v državnem zhoni velja isto, kot kaže, pa bodo prava ralkosl tudi zastr^nice Slm'entje v or^^anih livropske unije. Žemke kvoie ^r ali doi l*red kratkim mije dr. Miha Hrejc intenjujn zatrdil, da je taki) tudi zato, ker sp<xsobne ženske, ki imajo dobro skizlx) in plačo, nočejo v politiko. So ni je r senci in Živijo mirneje. Vse to je skregano s tako imenovano feminizacijo poklicev Znano je mimreČ, da tam, kjer v določenem poklicu začnejo pievladavaii ženske, cena dela praviloma pade. A tako je. Zelo /nal</ je trjili žensk ki so hite lani med J00 Slovenci, ki Si) oddali najvišjo dohodninsko napoved. Bojda prav tako za vzorec. Kar nekaj pa jili je po zadnjih podatkih na wiHlnih mestih v javnih zavodih, kjer prejemajo (bruto) plače višje od milijona. A fie več kot maških. Jih je pa zato več tui borzi dela, več je iežje zaposljivih, več jih dela v podjetjih z minimalno plačo in takšnih, ki jim propad ali (xlpn.stnev...
Pa Kvndarle je lepo biti Ženska. Nepozabno je ivditi, čeprav je prihod nowga življenja povezan z bolečino. Tako vsaj cfili-mo, da smo dale now Življenje, mo^t se ^a za začetek le napijejo. Praviloma, Lepo je uidi, ker lahko nosimo krila. Z.ame so mnof^o udobnejša ko! hlače. Lepo je, ker lahko kar tako, za svojo dti^o, "bluzimo" fw trgovinah in se tu in tam potolažimo s kakšnim povsem nepotrebnim nakttpom. Ta tipič/ui ženska lastnost je žal k Velenjn of^ožemt. Niti toliko trgovin fuim ni \vč ostalo, da bi se lahko "napa.sle". In včasih je prav hišno, ko to, da .smo žensk t. opazijo tudi moški DariL predvsem rožic, bomo zato iweic tudi letos.
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

4. marca 2004
lokalne novice
Podelili priznanja
Slovenske Koiijke • I, marcc jc ra/gla^n -sveitwni Ućm civil-nc zaŠcilc na podJa^i rcisolucije Mctlnarcidnc organizacij« civil-ne zaiaite iz kia 1990. Uta im pa je Vlada Republike Slovenije določila i. marec za dan civilne zasćitc !iidi v Sloveniji.
Včeraj ob 18.(XJ so v Kulturnem v Slovenskih Konjicah pripravili piidelilcv pri/nanj ob dnevu civilne /aŠčiíe. Med prejemniki bronast ill, srebrnih in zlalih znakov civilne zaščile icrplakeî civilno za&iicso pripadniki civilne zaščite, pripadniki poklicnih in prostovoljnih rctoalnih enol in sliizb ler gospiidar^e dru/be, zavodi in druge organizacije iz ccljskc regije. Imena nagrajencev do z^ljućka redakcije n«i> bila znana, zalo jih biimo objavili prihodnjič.
■ bš
Juteks za zdra\ie
I Jubljana - Ž^lcc - F^djctje .lutcks. d. d., (z Ložnice pri Žalcu je prejSnjičolrlekpodariloklinienemuoddelkuza iorakalnt> kirurgijo Kliničnega centra Ljubljana finančna sredstva v viSini enega milijona lolaijcv.
Doc. dr, Mihael Sok. predstojnik kliničnega oddelka za torakal-no kirurgijo, se je iskreno zahvalil p)djeiju Juieks in direkioiju gosp5îdu M ilanu Dolarju zavelikodiišno donacijo, ki bt>velikt» pri-pt^mifgla h kvaliieîî dela iniU: bolji>) o.skrbi bolnikov. Donacija bo predstavljala približno pelino cene g.una detektorja, aparata, ki bo kimrgom oiaj^l operacije žle/ obščitnic na vratu in koristnt> služil pri odkrivanju ractastatičnih bezgavk pri operacijah rakav prsnem
■ bi
Kviz o problemih odvisnosti
Velenje - Rdeči kriz Slcwenijc, OZ Velenje in Zdravstveni dom Velenje - Referat za zdrav.^itveno vzgojo, sta pripravila kviz za sed-mosolce osnovnih šol in dijake I.letnikasrednjihŠtil.'Ibkrat je tema Probicmi odvisnosti 1er Mladi in gibanje Rdečega križa. Kviz bo potekal čez teden dni.v četrtek, 11. marca.vprosioriliEKMnaučen-cev, začel pa se bo ob 14. uri. Na kvizu bodo !^>Jelovaii po trije učenei iz vsake prijavljene èole. Prijave so zbirali vse do danes.
■ bs
Vlladi parlamentarci v pravem parlamentu
Velenje - Ljtjl)ljanu - V ponedeljek je v ljubljanskem parlamentu potekalo prav posebno zasedanje. Na ptwabito predsednika državnega zbora Boruta Pahorja sov njem izvedli fc 14. nacionalni otrobi parlament. Predstavniki p^isameznihi^gij. ki so jih vrstniki izbrali na svojih medobčinskih parlamentih, so govorili o humanih medosebnih odnosih in zdravi spolnosti, i\idročje Savinjsko-Salc.ske regijesozastopali štirje učenci víSjih razredov osnovrúh šol. in sicer Denb> Robnik iz Petrovč, Tina Tavčar iz Šoštanja. Gasper Meža iz Šaleka in Pia Pogorelčnik iz Nazarij.
■ bš
Ob stoletnici spominska plošča
^oiCiar\|- Jutri (5, marca) ob 1830 bodo šoSlanjskI planinci na današnjem Kajuhovem domu, takratnem hotelu Avstrija, kjer je pred natiinko stotimi leti potekal ustanovni zbor Šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva, odkrili spominsko pkw">. Osrednjo prireditev ob jubileju se b<^ začela pol ure kasneje, ob iy h, v kulturnem domu Šo.^tanj.
■ mkp
Ministrska pisarna v Velenju
Velenje - Glede na to, da Velenje uradno nima ministrske pisarne, seje poslanec Jožef Kaviičnik odločil, da hiol>časno v svoji poslanski pisarni gostil minisire. Tako jo bo jutri, v petek, 5. marca, odstopil ministru za Šolstvo in^^rt dr. Slavku (Jabru. Njegov obisk v Velenju bodo med drugim bkorlstili ravnatelji osnovnih In srednjih ogledal si bo gradnjo medpodjel nizkega Izobraževalnega centra in se sestal z vodstvom Erica,
■ Mz
Kako Izobraževati starejše?
Velenje - Prihodnji četrtek ob 9. 30 uri se bo na sedežu Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje pričel izobraževalni seminar za učitelje in organizatorje izobraževanja starejših ljudi. Na Univerzi so zelo veseli, ker so uspeli k scj delovanj u privabili dva strokovnjaka s lega področja v dr/avnem merilu. Predavala bosta dr, Ana Krajne, ki velja za začetnico na podmčju izobraževanja odraslilt. in dr. DuSan Tindeisen, prav tako dober poznavalec tega podn'jčja. Predavan^^ je namenjeno v.sem mcnîoi^em univerze, ki jih je iz leia v leto več. Ptvídvsem zato. ker se povečuje ludi članstvo in ker si starejši želijo vedno novih znanj.
■ bš
Družinski park in Pikina dežela
Regijski razvojni svol, jo pil Saviiijsko-šaloški ol)ni()('rii gospodarski /l)ornioi siccr zaživel šíHc prod kralkini. a že aktivno ckîlujo - S svojimi sliritni t)rojekU 1)0(10 kandidirali za pridol)ilov srodsiev evropskih strukturnih skladov
Mira Zakošek
Občine Savinjsko-šaleškega območja se že nekaj časa povezujejo na pcídročju številnih projektov. Pred nedavnim je kot neformalna oblika povezovanja občin in gospodarstva pod okriljem Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice zaživel reglj.ski razvojni svet. Vodi ga direktor Premogovnika Velenje dr, Cvgen Dervarič. ki ima ludi največ zaslug za izpeljavo razvojnega pnijektii t^Živiive smučarskega centra na Golteh.
(johe so hite zaiietck v polno? »Res bi lahko lako rekli. Še posebej, ker so oc^ično sprejete in obiskane, bolj kol smo upali največji optimisti. Na srečo nam je tudi vreme dokaj naklonjeno. Ambicije družbenikov so še veliko Oolîe naj bi ptxstale regijski center za razvoj lurizjna,ki lx> poleg zimskih Športov in rekreacije deloval preko celega leta in bo laiiko turistom ponudil najrazno-vrstnejše oblike preživljanja prcv stegačasa vprelepcmnaravnem okolju. Ibristično ponudbo bodo dopolnili Se vsi ostali turistični objekti 1er naprave in kulturne znamenitosti v regiji.« Vomt^mhna ohogaliicv ho tudi Turistični cenier J^ero. ki je itasUrInji iitrL^/ični projekt? «Tudi od tega si veliko obetamo. là center bomo zgradili na rekultiviranih pc^vršinah Premogovnika Velenje, ki obsegajo kar poldrugi milijon kvadratnih metrov, 'lu sta dve umetni jezeri. Enoje namenjeno ribištvu in rlbogojništvu. drugo pa v celoti rekreacijiz vsemivodnimi Športi. Jezero je namreč izjemno čisto in primernih '/a plavanje. Ocenjujemo. da je turistični kompleks, v katerega sodijo avtocamp. teniška
igrišča in igrišča za oslalo rekreacijo, konjeništvo. rc.'>tavracije. Muzej premogovništva Slovenije, med podjetniški izobraževalni cvnter, pi'»irebno dopolnili še z družinskim parkom in s Pikino deželo, ki je izvirna blagovna znamka Velenja. Poleg tega načrtujemo tudi izgradnjo bazenskega kompleksa, /a vse Ideje že
Dr. Evgen Dervarič, predsed» tiik medpodjetniškega raz» vojnega centra pri Savinj-sk<hialeiki obîTToàni gospO' darski zbornici: »Ootte so dobro sprejete in obiskane boij, kot smo upali največji optimisti.»
imamo izdelane idejne prostorske rešilve in verjamem, da bi'>do zanimive invest itoije.« Z oherna onwitjeninia projvkioma nameravate ludi kandidirali za pridobilir srai^ťv evropskih fJrvk-turnih skladov?
>-Res je. najavili smo jih na razpis za dt^delilev sredstev iz evropskih strukturnih skladov in upiim. da bomo z njima tudi uspeli.« Potiig teli dveh projekJos- Rv^ijski razvojni svui podpira tudi prûjukt
tehnološka mr^ffl »IhH-rko^kom-petLučni cttHt^s gre za projekl nati' analnt^ga značaja. »S tehnološko mrežo partnerjev na nacionalnem nivoju želimo prispevati k ekonomski moči, dvigu konkurenčn<^sti in s tem k trajnostnemii razvoju. (îre za raz-n>j z novimi paigrami na p(.)dročju stnijegradnje In orodjarstva 1er inženiringa in raziskav čistih in okoljskih te<ilogij ter novih materialov, z novimi znanji pa ludi na izobraževalnem pi'kdn)čju. S tem dajemo poseben poudarek aktivnemu vključevanju mladih v razvoj ter pospeševanju podjetništva.«
Načnujđvtiuii raîyoj inovavijake' ^ okotja z izftradfijo tehnolo.iki' razvojne mreže?
»Mi-slim. da imamo v tradicionalnem indusi rijskem okol ju s kritično maso znanja in povpraševanja po novih tehnologijah za to vse možnosti. Še zlasti lu mislim na krepitev tehnoloških ,sp(.)so-bno&ti podjetij, ustvarjanje sptxi-budnega okolja za podjetništvo, inovativnost in tehnološki razvoj ter za nastajanje novih, tehnološko zjihtev ni h podjetij in delovnih mest.« hi kakšni so konkretni cifji Regij' skei»a razvojnega antra? » Izgradnja kompetcnčnega centra in razvojnih testnih laboratorijev na področju propulzivnih dejavnosti. zpi>slavitcv branžnih in regijskih tehnolaskih centrov, vzpostavitev inkubatorjev za zagon novih podjetij, p«.>veztwa-nje in opremljanje raziskovalnih skupin, združenih v nacion«ilni raziskovalni center odličnosti, ler izgradnja regionalnega centra vseživljenjskega učenja,« Fretivideni so štirje centri. Kata-ri?
»Tehnološki center polimeri (z
nosilci na nacionalnem nivoju -Gl/ Plasttehnika s preko fit) Člani grť^zda.Savalech Kranj je vsebinsko povezan z vsemi večjimi podjetji v regiji). S tehnološko mrežo naj bi nudil industriji plastike, gume, on^djarstva in okoljskih tehnologij možnosti za izvajanje razvojnih pn>jektov. usposabljanje in testiranje v l^hnološkem centru s pol industrijsko opremo ter virtualnim laboratorijem kot k<"H>perču:ijsko povezavo med razi-skovalnimi dejavnostmi. Nosilec 'lehno loškega centra e ko tehnologije je .Slovenski ekološki grozd z velenjskim Esotechom načelu. Razfwlaga zvst> ptMrebno infrastrukturo v kadrih, zjianju inrazi-.skwalni infrastrukturi. Delo tehnološkega centra naj bi bilo u.smerjcno v razv<ijno-tehnološke projekie okoljskih tehnologij ter v povezovanje v lelux^íix^ke mreže in promocijo znanj s prenosom z raziskovalnih institucij v industrijo. Osnovo centra bo predstavljalo inovacijsko sred išče s pcJtrebni-mi pi"»dpi>mimtslorilvami in infrastrukturo.
lu je šc Nacionalni raziskovalni center odlIčntíslL katerega nosilec je Eriw N^lenjc. S predvidenimi vlaganji v znanje in r<izisko-valno opremt> ter pcwezavo raziskovalnih skupin ožje in širše regije z izobraževalno in gospi>dar-sko .sfero bodo povečali prispevek k evropski kakovosti na podn^čju okoljskih tehnologij. Naj omenim Študijski izobraževalni center, oblikovan kol regijsko multldlsciplinamo izobraževal nti središče, ki bo infrastrukturna osnova za Izobraževalne procese partnerjev tehnološke mreže oziroma kompeienčnega centra ter vzptislavitev skupnega informacijsko komunikacijskega sistema.«
Ustanovili Društvo generala Maistra
Kar 5(> Z^ornjosavinjčaiiov ol) S(wrni iuoji - Poskrbeli bodo za sponunska olxlezja - Povezava s svojci Maistrovih horoev
Od rojstva generala Maistra mineva letos 13ÍJ let. od njegove smiti 70. od njegovih slovitih potez po koncu prve svcttwne vojne pa 85. Ob tej priliki ludi v Zgornji Savinjski dolini želijo oživiti spomin na velikega vojskovodjo In pesnika, ki sta ga očiLno zapostavljali tako nekdanja kraljevina kot kasneje socialistična Jugoslavija.
Dokaj neznano dejstvo je. daje Maistrovo delovanje povezano ludi z Ljubnim in Zgornjo Savinjsko dolino. Maja 1919 je pod poveljstvom podporočnika Maksa Detlčka Iz Celja prišla na Ljubno skupina 26 mož, ki se jI je kasneje priključilo še devet celjskih »legionaTjev,« kakor so se sanîl imenovali, vsem pa so dodelili íc 56 bivših veljakov rt^du iz Zgornje Savinjske doline. Za tem je bila enota del koro.škega odreda v okviru ccljskega pešpolka, kije nadziral celotno dolino in velik del Koroške ob meji z Avstrijo, sodeloval pa je ludi v akcijah ob severni meji vse do Celovca.
Tem Maistrovim borcem so na Ljubnem že leta iy3y odkrili spominsko ploiWo, ki je med drugo vojno izginila v neznano. Ob vsem tem se je skupina posameznikov odločila, da ustanovi Društvo generala Maistra za /.gornjo Savinjsko dolino in s tem prispeva k ohranjanju spomina na slavne dni na.še preteklosti, levji delež v pripravah pa je prispeval Ivan /upan iz Moziija.
»Društvo bo med ostalim skušalo dopolniti pc^datke o Maistrovih borcih, skušalo bo najti izginulo ploščo ali bo poskrbcb za novo, razm lajamo tudi o spomeniku, Ob raznih prilikah bi radi na srečanjih zbrail pi^tomtv Maistrovih borcev in z njimi počastili slavne dogi^dke. skupaj pa bi se udeleževali I tudi slovesnosti v njegov spomin.« pravi Ivan Zupan.
Ustanovni občni zbor društva so torej pripravili minulipelekv prostorih osnovne šole Ljubno. Temeljito so skušali osvetliti pomen takratnih dogodkov v
Zgornji Savinjski dolini in vlogo dolgo zamolčanih borc^íV za severno mejo. katerih »izbrisa« iz zgodovinskega spomina smo se zavedli veliko prepozno, za veliko večino takratnih junakov šele po njihovi smrti. Bivanje in delovanje Maistrovih borcev na Ljubnem In v Zgornji Savinjski dolini je Iz pičlih zgodovinskih virov izbrskal Aleksander VideC-nik. zatorej njegovo mnenje oh ustanovitvi društva ne bo odveč:
»Ljubno je vsekakor pravi kraj za ustanovitev društva. Prav v lem kraju se je namreč zbrala skupina leglonarjev iz Celja. Bili so sami prcjstovoljci, večini>ma dijaki in študenti, intelektualci. Zelo pomembno jc, da so se jim na Ljubnem pridružili dornačlni, ki so se ravnokar vrnili s soške fnin-te. To je seveda bistveno spremenilo pomen In vlogo te enote, saj so domaćini ćobro poznali svoje podroqe. Znano je namreč, da .so ob koncu pive vojne, že leta .1918. po naših hribiii In kmetijah ropa-
le nemški; enote. Izsiljevale ljudi In jih terorizirale. Celjska legija pa je naredila red ter z opc^zoril-nim napadom na Ćmoopozorila. da jc močna enota. Zanimivo je tudi, da je imela enota na Ireh visokihvrliovih patrulje po 16mož. ki so javili in ukrepali, ko seje stw-ražnik spet pojavil. Borci so kasneje seveda sodelovali tudi pri akcijah ob .severni meji. Ljubno je torej pravo mesto za ustanovitev daišlva. tudi pravi kraj postavitev spomenika generalu Maistru, kar društvo ludi namerava. General in njegiwl borel že imajo s|»min.«;ko picíSčo na občinski stavbi, ki pa nI prva. Prva ni nhl tista iz leta ly.^y, kl je po moje ne bodo nikoli našli. Na isti stavbi so namreč pivo manjših ploščo odkrili že leta 1929. drugo pa pod njo deset let kasneje. Odlično je, da so se v dolini In na Ljubnem našli ljudje, ki želijo in hočejo obudhl spomin na slavne dogodke, na pesnika in generala Rudolfa Maistra, .saj desetletja nI nihče vedel, kaj seje na Ljubnem in našem širšem obmc^čju sploh dogajalo,«
Na ustanovnem občnem zboru so izvolillvcvJslvo društva, ki ga bo
v prilîodnje vodil Iztok I^dkrižnlk.
■ jp
"777^JTf^ SAXČASízdalarCssflpIsoa-zalaZBlikaloflTV ■ÉÉLL^ druttia, d .0.0, Velenje bitafi ob četrtkih. Cena posarrwTttQa izvoďa te 300 SIT. mesečrta reroćnind 1.200 SIT, Inmesečr« reroCnlna 3.450 SIT, polletna narD^i^na 6.650 SiT. letna naročnina600 SiT
UredflIStvo: Boris ZaKc^ek (direKtoO. Stane VovK ^odgovorni urectnfk), Milena Krs&C-Pianinc (pomočnica ureûmka). Janez Plesnik. Tatjana Podgorielc Bojam Špe^^t (novtrarji),Mlr9Za^eX ^urednica fsd^ja), Janjd KoSutd^Spegel (tshniina urednica), Toma2 Ge^K {oblikovalec} Propaganda: Nina Jug (vodja piop^nds). SaSo KoneCniK. Jure
Beriônik (propagandista?;
SedeZ uredništva Ib uprave: 3329 Vden^, KtdrlCeva 2a, p. p. 202» telefoa (03) 89S17 5(3, Iďefax (03) 897 46 43. TT^R • Nova LS. V^nje 03426-0030133854 E-majl: press @nascas si
Obitkovanie la graf. priprava: NaS čas d o o.
Tisk: Tiskarm SE F đ,d.. NaHađa: S.400 Izvodov
NenaroNalh fotograRf Id rokcf Isov r»e vraOmo!
Po zaKonu o DDV |e Ttei čas' iwr^ mM proizvode mlormaiivne^
značaja za latere se pia&uje davek pQ znižani stopnii
4. marca 2004
aaicas
V SREDISCU
Korak do pogajanj o višjih plačah?
Knoiirni opo/oriiiii sUivki so jo v Savinjsko-šiilosKi roftiji pridr užilo phbli/no 8.Ô00 rUinov iridiisirijskih sindikatov, skupuj jih jo v Slovouiji sliivkalo 119.000 - liodo dolíxlajalci vondarlo sodli /a pogajalsko ini/o?
Milena Krstić • Planine
Vclenjt, 25- fcbru^irj» - Sredina enournu opozorilna Slavka je UApcIa. so ocenili v siavkovncm odboru sedmih indusirijskih sindikatov. /anjoso se odločili, ker vdvvh letih kijub opozarjanju in zahtevam niso uspeli se5lÍ7íi poga« jalsko mizo .skupaj zdelodiijalci in začeli pogajanj o vsebini prilog kolektivnilt p^^godh dejavnosti, s katerimi bi dosegli viSje ptaio.
Dck^dajalei so pred optv/orilno stavko vztrajali pri svojem: sindikalne zaiîteve niso upraviCene, opozorilna stavka nepotrebna, saj naj hi bil Ioni podpisan socialni sptîrazum spoštovan. Plače naj bi sc gibale v dogcworje nih okvirjiii. realno pa naj bi rasle celo hitreje od inlJacije. Zdaj so na potc/i. da oni napravijo kcrak k pogajanjem, da se za pogajalski^ miz<^ dog^ >vcîrijo. kaj ja iii kaj ne. Stavkovni odtxv jim je Ji>h>ćil enomesečni rt^k. d;i pripravijo izho-dl^a za pogajanja- Cc se zahievi tudi v tem času ne (xxlo odzvaJi, so v indasirijskili j^ndikaiih pripravljeni siopnjevaiisindikalniboj in zatislrovati pritiske, celo (ki (e mere. da bodo stavko iutili ludi
prebivalci.
V Sloveniji je pcioceni sindikalistov v sredo slavkak> približno t iy.(JiX) delavccv, tega v Savinj-skt>-^a)e^ki regiji kakih S-.'^tX). Stavkaii so ílani sindikata dejavnosti cnetgelike. j^adbenih dejavnosti, kemične, nekovinske in
gumarske industrje, kmetijstva in -živilske industrije, kovinske in elektm industrije, lesarstva 1er tekstilne in usnjarskopre delo valne indu-stíije.
Največ Članov na obmcxju ima SKEJ, blizu 5.t)U0. od tega jih je največ v (iorenju, kjer je bilat^)-
zorllna stavka, kol smo se ialiko sam i propričail (k)bro pripravljena in vodena. Stavkali niso le lam. kjer je llo za dela. ki jih je bilo nujno opravili, da ne bi priSlodo nepotrebne i^kode - v galvani. lakirnici in komprest>rsk( pos laj i, o čemer pa so se v stavkovnem tïdboru dogtworili že prej. Ivan Soloisck. predsednik regijskega otU^^ra SKEL je pcwcdal: >»Slra^.e so bile na svojih mestîli. koordinatorji so opravili sv^^je delo, stavkovni odbor pa je stvari zastavil tako. da homo tak(^j po končani stavki lahko začeli delati.«
Usoda delavcev Name še negotova
Zaposleni v velenjski Nami (uradne» so še vcdnt» zapc^sleni) v vse bolj nezavidljivem položaju, pravzaprav sploh ne vedo. v kakšnem. Dobili niso namreč prav nol>enega obvcsiila o lem. kakšna bo njihova nadaljnja usc^da. Na oglasni deski so lahko 20. februarja prebrali le, da
delavci surpnjuje. poglabljupa se ludi sum. da v zvezi s prodajo Name vse ni bilo lako, kol bi mciralo bilL Prav zato so napisali predlog Uradu za preprečevanje korupcije. S sv(^jim p<íložajem so seznanili tudi sindikate in inspekloral za delo. Znova se bodo na sestanku zbrali jutri.
Stâvka/i so tudi v Gorenju, (foto: S. Vovk)
Minimalna plača 111.000 tolarjev
Sokrolar ()í)íiiocno organizacijo ZSSS Volonjo Androj Kranjc [)ravi, da jo zakon o inijiinialni plaoi poiiokod privodol do uravnilovko - Mod prvini in polini tarifnim razRHloni niarsikjo sploh ni razliko
www. n ascas. com
naj bodo doma. plače pa bodo kljub vsemu dobili.
Na lastno pobudo so se zattî v Nami zbrali 1. marca, saj naj bi na u dan listi dvlavci. ki naj bi jih zaposlil novi lastnik {petnajst delavcev) že zaceli delti. Vendar se lo ni zgodik).
Predsednik s:ndikaia Ivhii NavťrSnikje piwcdal.da-se nezadovoljstvo in ogorčenost med
Kako b(ï s prezaposlitvami, smo v (orek pre^vrili pri novem lastniku Toma/u R(k:niku. ki je povedal. da bo zaposlil 15 doslej v
N»mÍ73pi>hknih d«l»vcev. dujih
je včeraj že ptwabil na pi>gtwre. kdaj tt>cn<i pa b(xk> nastopili delovno razmerje v novem pc^djctju. pa je odvlsncf od dog^ivora z vod-slvojB Name.
■ mz
Milena Krstić • Pianinc_
Iztočnica za pogovor Z-4ndrc-Jem Kranjcem, sekretarjem Območne organizacije ZSSS Velenje, je bila enourna opozorilna stavka indusirijskih sindikatov- Samv območni organizaciji »pokriva« najI>olj »problematične« dejavnosti: lesarsko, (eksiilno, kmetijsko-živilsko in kemijsko industrijo, kjer sc zaposleni soočajo z največjimi ležstva-mi. Približno trcijioa z-aposlenih v lesni dejavnosti, če omenimo le ono. prejema minimalno plačo ali pa še te ne. Ta pa po zadnjih podatkih znaSa 11 l,OCÎf) tolarjev.
i^aja/ija z delodajaid se iorcj
nx.w čsV/ř...
»Dtiklcr smo se dogovarjali za zeleno mizo.smo delavcem luh-ko govorili, da sc pogajamo in da upamo, da bodo pogajanja pnnesb rezuhate. Kopaje prišlo do popolne blokade, ko so naši predstavniki vpogajalskih skupinah sedeli samo zato, da so sedeli. ko ni bilo nobenih reailiatov, se je kol skrajna možno-sl pojavila opozorilna stavka. Podatki o plačah, govorim za pcidroOja, ki jih Siim pokrivam, so alarmantni. Kil smo zbirali podatke, smo bili začudeni. V lesni industriji denimo tretjina zaposlenih ne prejema niti minimalne plače.
Koko to?
»cq delavec nima polnega
delovnega časa. Ce je vbolni^m staležu, polem ne dobi niti 11 l.ODO tolarjev, kolikor zna^a minimalne plača. So primeri, ko delavci prejemaji^ neto le nekaj več kol 50.000 tolarjev. Kako naj s tem poravnajo poloř.nice in otrokom dopovejo. da za nujne reči ni. kaj §ele za kak pri-boljSek? Pa ne samo to. sram jih je govorili o tem. Pridejo k nam na sindikat in rečejo: samo lukaj si upamo povedati .Vfi hiii v času Kiavke. aJi û' prej» delavci de/ežfii s strani detoda» jalcev kakšnih groženj'/ »Kakih posebnih nesporazumov in direktnih groženj ni bilo, bile pa so posredne, ko sc je direktor na stavkajoče obrnil že pred stavko jn pred njimi razgrnil svoje »poglede« nanjo. Zabeležili smo iri lake primere, nikjer pa se jih delavci niso prestrašili.« Kih ho stavko plačal? »To vprašanje se je ponekod pojavljalo, a se s tem ne ukvarjamo. Stavka je bila napovedana in je bila povsem legitimna.« 7x1 ktilikoiknarja hmkretrio ^k? fUiliko vet zfihtivaie sinilikati? ISMOO Uilarjev neUf? »Taka je zahteva sindikata SKCl. ki je ludi največji .sindikat znotraj ZSSS tudi na območju. Drugi sindikati svojih zahtev niso postavljali v taki višini.«


Andrej Kranjc: »Ponekod z vsemi dodatki ne pridejo do minimalne plaće.«
Pravile luJi. da \e(ltu> holj spth z>tavQie, kako je Vikvn o mini' malnipla^i ponekod privedel do uravnilovke.
»Delavcc zelo b:>Ii. ko s 30 in več let delovne dobe kol kvalificirani delavci v petem tarifnem razredu dobivajo dodatek do minimalne plače, ki naj bi bila namenjena najslabše plačanim delavcem prvega in drugega tarifnega razreda. Zakon je z minimalno plačo te zaSčitil, a kaj ko je ponekod nastala uravnilovka, ko so delavci livtjega. četrtega. celo petega tarifnega razreda plačajii tako kot prvega in drugega. To pa je nepravično. Dclavci nas žc nekaj časa opozarjajo tudi na lo, da se dodxitki k plači, do katerih so upravičeni zaradi pogojev dela. izjiienskega dela, upoštevajo pri tem. ali so upravičeni do minimalne plače ali ne. Niso tako redki primeri, ko z vsemi dodatki ne dosežejo 111.CXX) tolarjev, Žal ugotavljamo, da je lakili delavcev vedno več. Še posebej priz.adcti so tisti, ki so tik pred upokojitvijo.«
"^Ti

'm..

nnm
JU m SPREjEfiimiJi
MSPoSiijy.
fflflfitoHíffiMŽBffl
Smniška skupina ZLSD r Svetu MO Velenje
UTRIP

OO Íř€D€ DO TORKA - ÇM€T IM DOMOMIIIA
Sr('(l<]. 2f>. februarja
Sccliiin incliisirijskihsjndikaiav (119,001) dclavcev) jc s stavko med 11. In 12. uro ždelo prisiliti delodajalce k pogajanjem o zvLianju plać delavcem. Koliko dchivccv jc v a^nki slavkalo. imajo delodajalci in sindikalisti vsak svoje Šlcvilkc. delodajalci pa ob tem liidi opozarjajo, da so sindikalna pričakovanja po višjih plaćuh nerealna, saj na^ indusiri-ja žcsedaj ni konkurenčna. Ibda življenje mnogih dclavccv ludi pt^siaja vse manj konkurenčno.
Državni zhor jc s ň3 glasovi za in nobenim pn")ti sprejel spremenjeni zakon o iig<ivlnl, ki določa, da bodo (rgovine s 15. seplem-h[\)m i^b nedeljah in '/. zakoncem dc^loCenih praznikih zaprle. Prodajalne 7Ù nujne življenjske arli-klc bodo lafiko odpne do najvcC dcsci nedelj v Iciu» zakon pa doliKa ludi tgcnK', va kaiere omc-jilev odpinUncga časa ne bo veljala. Pivi mož Mercatorja Zoran Jankovic jc že većkral napovedal, da bo v primeru uveljavitve zakona tidpasiii delavcev. Zdaj pa meni, da lo ne Ixi potrebno, .saj bodo /akon iz{x)đbijali pred ustavnim st'jdiftcm.
Pomočnik direkiorja Urada/a preprečevanje korupcije Drago Kos je napovedal, da bo zaradi nercsnic, izrcCcnih v DZ, tožil prvaki! SDS .laneza Jan^>. Jan,^ je namreč na ponedeljkovi seji parlamenia v okviru poslanskih vprašanj dejal, da je bil Kos nedavno žc dvakrat obsojen zaradi nezakonilega prisluškovanja novinarju 1 V Slovenija "Ibmažu Rancu.
V sredo je bil (idUicilcn posvet za nosianek Torumall. Glavni pobudnik za usianoviicv nove. kot irdijo, ncpoliiičnc stranke je bil nekdanji predsednik države MIlan Kučan. Forum ne bo privesek strankam ampak druživa, ki lahko, kol pravi Kučan, največ naredi, če bo zavzemalo načelna stališča.
Potres na severu Maroka je zahteval okoli571 smrlnih žrtev, okoli ljudi pa jc bilo ranjenih.
(lotrtok, 2tí. fohriiarja
v strm ogla v ljenju letala v Bill je umrl makedonski predsednik
Boris Trajkovski. 47-lel ni Boris Trajkovski je bil na mesto pred-.sednika Makedonije izvoljen leta 1999, imel je pomembno vlogo pri iskanju mirne rešitve .spora med Makedonci in albansko manjšino v državi.
"listo, na kar seje dolgo namigovalo, je sedaj postalo javno. Nacionalno poročilo, ki ga jc po naročilu amcrii^ke Skorovske konference pripravila newyorská fakulteta John Jay, ugotavlja, daje bilo v ZDA od leta 1950 skupaj 4000 kaloliških duhtïvnikov obtoženih spolne zlorâlîc olrok.
Pri nas pa sc bije bilka za cestc. V državnem zboru so izglasovali popravke za Nacionalni program izgradnje avlocest. Dodali so ÍC dva nova odseka, in sicer med Arjo vasjo in Dravogradom ter med Koprom in Dragonjo. Sprejeli pa so tudi žensko kvoto za volitve v evropski parlament. Na sedemčlanske liste bodo lako stranke morale uvrstili v.saj tri ženske.
Ustavno sodiičc jc presodilo, da je večina alinej, ki jih je za predhodnizakonodajni referendum pripravila koalicija Slovenija, v naspnuju z u.siavo.
Pelok. 27. Icbrnarja
inllacija jc vse bolj ukročena. Leiošnja je zaenkral le 0,5-odstotna. Primerjava med letošnjim In lanskim februarjem pa kaže 3,6-odstotno inOacijo.
E>obili sm<5 interpelacijo zoper ministra DuSana Kebra. 15 poslancev SDS in NSi mu očita napake pri prodaji bolnl5>n!ce Trnovo in napake v beli knjigi zdravstvene reforme, SDS pa je vložila interpelacijo tudi zoper nolianjega ministra Rada Bohinca zaradi izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim, plač v javnem seklorju. policijskega čolna ... SLS in mladi ^ razmišljajo, ali bi tudi pristavili svoj lonček.
Poslanke in poslanci pa so z 62 glasovi za in brez glasu proti za ncwcga predsednika vrhovnega sodišča izvolili Franca "lêslena, 56-lelnega nekdanjega ustavnega sodnika.
Konkurenca postaja v.se bolj neizprasna. V Celju se začenja >»mala kinematografska vojna«
med Planetom TuŠ in ljubljanskim Koloscjcm (îziroma doba-viicljem filmov Creativo, ki menda daje prednosi KoUiseju.
Sdbola. 28. rebruarja
Poslanec SDS Miha Brejc je podal odstopno izjavo kol nadomestni član v delegaciji državnega zbora v Parlamentarni skupj^čini Sveta Evrope. Kot je pojasnil Brejc, se sUivenska delegacija v nasprotnem primeru ne bi mogla udeležiti naslednjega zasedanja skupščine, ker v svo-jisesiavi nima nobene poslanke. Brejc se je odločil za takšno geslo, ker druga člana delegacije • Roman Jakič in Jožef Ber-nlk- "do.sicj nista p<'»kazala volje za odstop".
\edelja, 29. Iťbruarja
Ameriški velepasla ni k na I lai-tiju je sporočil, da bodo. polem koje predsednik Aristide zapustil državo, na otok prišle mednarodne enote. Medtem jc že prisegel novi predsednik B^>ni-face Alexandre, ki je bil pivd tem predsednik vrhovnega sodišča.
BIH (îalesje s svojim premoženjem že desetič zaporedoma najbogatejši človek na svetu. 48-letni bogataš je s premoženjem 46,6 milijard dolarjev Q73 milijarde evrov) na prvem mestu Icstvice, ki jo vsako leto objavi ameriška go.spodarska revija Forbes. Na drugem mestu je 7.^-leini investitor Warren Buffetî, s skupnim premoženjem okrog 42,.^ milijarde dolarjev. Na tretjem mestu je K'irl Albrecht, lastnik nemSke verige supermarke-tov Aldi-Sud.
zanimajo plače dr/avnih uslužbencev? Podatkiza mesece september, oktober in november 2i)03 so že na voljo na spletni strani notranjega minis-instva ter na spletni strani ajpcs.si/do ku ment l/doku-menl.asp7id —168
P<mť(iťl]ek. I. marca
Policija je na tožilstvo poslala kazenski ovadbi v primerih Zavarovalnice Triglav in Auto-commerce. Ovadili naj l>i Nado Klemenčič in Milana Marolta zaradi zlorabe uradnega položaja, v primeru Autocom-
merce pa Hermana Rigelnika in Rona Crosti.Šo, ker naj bi Autsx-'ommercc C'^)mÍngove delnice prodala Comingu samemu po ceni okoli 14.000 SIT. na trgu pa sla jih v istem času kupovala po ceni 5.000 do 9JKKJ SIT s čimer naj bi Cx^mingu p<wročlla .škodo.
Dobili smo tudi nekaj novih pomembnih »državnih« direk-tojjev. Nadzorni jcvclTelekoma je imenoval novo upravo, ki jo bo vodil Lih>r\t>nčina, do zdaj član uprave. Franc Hočevar pa je nastopil funkcijo generalnega direkiorja Kliničnega centra Ljubljana, Tudi pivovarno Union jc začela vodili nova uprava, ki j i predseduje Dušan Zorkt).
Ruski predsednik Vladimir Pulin je šest dni po nepričakovani razpustitvi vlade s premierom Mihailom Kasjanovim na čelu v ponedeljek za novega ruskega prcmient presenetljivo imenoval Mihaila Fradkova, nekdanjega vodjo davčne policije in sedanjega predstavnika Rusije pri Evropski uniji
Tdtek. 2. marca
Včasih kakšen denar kane ludi z neba. Slovenija naj bi iz ameriškega zunanjepolitičnega proračuna za leto 2005 prejela pomoč v višini 3,4 milijona d<»Iarjev. Prijazni domorodci si pač zashižijo kakšen prispevek za svojo lojalnost.
Bodočim iskalcem zaptîslirve v enotni Evropi pa bo ludi tale odločitev gotovo olajšala marsikatero nep<Mrebno pol. Evropski ministri za izobraževanje so podprli uvedbo Europassa, s katerim hi se delavci lahko na enoten način predstavljali kjer koli v uniji. Skupna mapa Euro-pass naj bi ;?druŽcvala vse dokumente, povezane z izobrazbo, kvalifikacijami in usposobljenostjo vsakega posameznega delavca v EU-ju.
Žalostna pa Se naprej ostaja podoba povojnega Irakit. V Ker-bali in Bagdadu je med verskimi obredi tamkajšnjih šiitcweks-pkîdiralo veČ bomb. Umrlo je več kol 101) oseb. Komu je že koristila ta vojna?

Mar priložnosti res iaJto pogosto delajo tatu
Slovcnd .smo deloven in posten narfni! Tuko smo se M^o meJ/ sumi <Kenj(nvli, mnof^i Uidi verjeli^ da jc r&s iako. No, ^îede pridnosti so vsaj pri posameznikih kmiiJu nekateri zaČtU dvomi-tiy po zadnjih poročilih je pod vprašajem i'îîî bolj ludi naša po.slenwt. Dan za dnem sMmo o tem, kdo vse se je zmuie! i* befežnicah ix)lidstov. ko^a vse so ovadili, celo kasn(qe obložili. Ker v vseh primerih k ne velja, da posameznikov še z inicialka-mi me smejo opredeliti, se lahko Čudimo, kdo vse pri na.\ naj hi imel na f^lavi različno količino masla. In zi( kaj \'se. Imena, ki smo jih slišali zadnje dni, zadevajo tudi naše območje. Nekdanji pn'i mož Gorenja flemian Rigelnik je paô i' lej dolini še vedno močno znan. A zadeva, zaradi kaiere se je znašel i' modrih beležnicah, ne seže tako daleč nazaj in ni nikakor povezana z dejavnostjo, ko je reševal velenjskega p ganta, ampak z njegow paslovno dejavnostjo zadnjih let Ljuliljani. Ali je res bilo v nje^vem delu kuj maslenega, ali bo sum poslala sodba, sc ho .'ieved/i • kot velja za vse • Šele izkazalo, y teh dneh so na svoj način znova na udom tudi mpani^ (Mi ne zuto, ker hi delali kaj narr)be (na, okoli onegit tržiškegci in .^e nekaierih po Sloveniji so imeli ustrezni organi že tudi veliko dela, Čehi verji^i "ljudskemu glasu", hi se polici.'^ti monfli pozanimati še Z£i koga), zato. ker so fjoslancl zJio\a mzpravljaiio tam. ali je zdmžljivo. da so župani lahko še naprej ludi po.^lanci^ Mnenja o tem so deljena: ixi tega. da je to zelo koristno tudi za wčjo decen-iralizadjo. do ieg(f, da prihaja pri tem do nezdnižljivosii rg oblasti Razbirava Še zdaleč ni končana, mnenja o tem, ali je laka dvojnost županov dobm ali ne, so deljena iudina itreniL Tam
kjar so prepričani, da jim ježtipan v poslanski fiinkdji priboril kaj koristnega, .so st^vda za to, da tako ostane še naprej. Nasprotno mnenje imajo tam, kjer trdijo, da zaradi iyoslan.%ke vloge /^w njihovo delo v občifii. Sei'eda bodo, koi je pač "normalno", imele pri tem gla\7u> ht'seilo sintnke Dobntje znano, da imamo take dvoživke iudi v na.^' bližnji okolici (Sa^tanj, ^/ansko). I^ifsland z našvga in koroškega kom'u pa naj bi zadnje dni izboje-\vli pomembno cestno zmago. Pomembno prometno žilo med Dra\'ognidom in Aijo vasjo so zmn'a jtostavili na zemljtn id avtocestnega omre^a. S lem odsekom so .se zadnji čas dogajale razne stvari, x'saj načelno naj bi se zgodba zanj iztekla dobro. Upajmo, da ho obnova res jjoteki/la po prfjgnimu in ho ta poxvzí/va na celem odsekli res zaslužilo ime cesia. Manj uspešni so bili SentjurČxmi, ki hi radi n'Sili problem primieta, ki se z axHoceste v Dramijah zliva Čez njihovo središče da/je pn)ii fù>^an'ikemu in na /In aŠko. Med ljudmi pa še vedno odmevajo številke o plačah, ki jih dobivajo nekateri posamezniki z individualnimi pogodbami x' tako imenovanem javnem seklorju. Predvsem tisti v zdnivstw (zdravsti'eni domovi) in raznih izobraževalndi ustanovah. Na vrhu se pojavljajo tudi imena z našega širšega območja. A bo tako le do sredine lela. Ne \'em. če bodo tedaj njihove plače le u.^khdili, da ne bodo višje od plač mini.strov in predsednika vlade ali diiave. ampak mdi pri tem naj bi uvedli nov način prikazovanja, tako da navadni ljudje ne bodo mogli veČ zvedeti imen in priimkov ljudi s tako debelimi žepi. Pa mirna Slovenija/
m w
zahîq p©rspektiv<3
Jure Trampus
lini, ki mislijo, da je resnica povezana s ju}litiko ali pa s tistim, kar v.'iakodnei'no bnthu iz ekranov navidezno objektivnega novi-narstva, so najmanj naivni, če ne Že neodgovorni v sWojem r/âi'«-nju neivdno.'iti. Ihlitika je povezana zgolj z mncryi. večkrat potva/ja clejsrx'a In to z enim, čisto jasnim razlogom. Da bi ostala na oblasti (ali pa nanjo im.šla}, da ne bi i^ibila .s\oje moči, ofganizini laganje, manipulira, izkrri'lja. hipnoiizini in si pris\'aja množične mentalitete, Seveda kaj takšnega ni nič novega, morda je le paradoks, da se v.sedanje m globalnem, z intemeinimi mrežami povezanim svetom lo dogaja pmvtako učinkovito, kot
je to dof^ijalo v vieinairviki, hladni, dmgi, prvi in še kakšni vojni. Kuj seje že zřídilo z oro^em za množično uničevanje, kako so .se Sovjtiii polastili Vietnama, kakšna so h bila ffvzodej-stia, ki jih je na napadu na Nemčijo počenjala jxflj.ska armada? Dejstvaseveda dmgačna od množičnih laži, Ibljskii ni napadla Nemčije, koncept domin je siiselpredvsem v }\:ntagonu in Sadam fhisein ni bil obdan z ff-ozečim arzenalom za ch'ilizacijo nevarnih orožij. Ja, bil je diktator, a diktator, ki ni bilptrvŠeČ korporacijskim dikuuorjem z dnige strani zekne mize. Nah en pa ni samo tisti, ki sl(^)o verjame v resnico, spremenjeno v fkditične interese. Naiven je tudi listi, ki mi.sli, da je dejstva težje .skriti v majhnem okolju, da lahko politika izkrivlja podobo neke daljne reaino.'iii. da pa se kaj takšnega ne more zgoditi v majhni zakotni državici na sončni stniniAlp. kjer se skoraj vs/ prebivalci kličejo Imenu. Velikost, oddaljeno.si pa tudi kom' pleksnost nekih dejstev nima s političnim zavajanjem nihfkršne zveze Ravno na-spnnno, bolj kot so politični voditelji videli domače, bolj kot za jwn arjanje dejstev govorijo domačijski jezik, večja je njihova verodwitojno.st. In to ne glede na to, da je njihova navidezna posteno.'it le Jikcija in da v prepričevanju uporabljajo besede, ki z realnostjo nimajo nikakršne povezave. Slovenija je v zadnjih mesecih tipičen prikaz do absunlnosiiprignanega političneg^i manipidimnja. VeČina njenih f>rebivalcei', vključno z velikim delom glasnih poUtihyv, se. je očitno fjreselilo v Df^gville. jilmsko me.sto, ki ga je upinloM danski režiser Lan: von Irier. filmska pripox'cd in zaplet .sta namrvč zelo fiodohna sloven' ski realnosti. V majhno mestece pri beži ubežnica, prebivalci jo sprejmejo kot dariio, jo skrijejo, a poča.^i se njihova dobvhoinost razx'ije v čisto izkoriščanje. Dekle najprej dela za skrivališče, na koncu pa jo izkorišča celo rru'sto, z^'ečersl moški na njenem telesu tešijo seksualne fnistracije, da jm pn'gnanka ne hi pobegnila, ji okoli vratu nadenejo K'erigo. jo prix ežejo /u/ težko kolo, ki ga moni nesrečnica vleči za seboj. Film v sebi .skriva mnoge meiafo' re (vse od neomakanističnih do bibličnih zaznamkov) in sei-eda temeljna vprt/šanja o moralnih standardih in aroganci, film se spogletluje z Bushevo Ameriko in hkrati nagovarja id'^dake. Kakšna je tvoja namva, če imaš neomejeno moč. kaj je narobe z izkoriščanjem, s prikrojeno detnohvcijo, s kaznovanjem... ?
Kot vjtimii se je ludi v Slove/iiji udorriačila dxvjiui montla. SImen' d se javno zaizemajo za človehm pnnice, kot so u uli »• D/jgiillii na ulk:ah prebivalci prijazni z nemt/čnim dekletom, vendar je ztiV' zenumje za enakost z^lj run idezno. pmv tako kot je navidezna jilniska imjaznost. Ko nemočno. .'iamopomdujoČe dekle, pride v prozorna zavetja dogiilskih hiš. so prijazne reakcije meščanov popolnomji dnigaČne. In fwpolnoma drugačne so tudi reakcije SlovenceK) Kr^aj kar se problema izbrisanih tiče. Izbrisani, kijih je država oropala človekovega dostojanstva, so za s^vjc težitve krivi Símú. Ljudje, ki so zaufxdi nmi državi, so bili za u) ktiznovani. i\)dobn<) kot je bila za Sivje iskanje Ijultezni kriva filmska Grace. In politika in jíre^-ara in laž? V tu'.u.'!lavlji\'i Želji po prev-zemu oblasti so si nekatere politične stranke tako prikrojile resnico, da .so jo ukradle velikemu delu nepozorne, naivne, zdolgoča.'iene, razočarane, zapuščene, apatične, làaljene, previdne, neuke, lene, zamaknjene, maščei-alne javnosti. Tudi i' Dog^illu so Inli prebivale! prepričani, da počnejo tisSto. kar je prav, tako zanje kot za izkori.% ano dekle, jllmska resnica pa je bila njihovim očem seveda nevidna. Kaj pa je lepšega, kot na demokratičnem plebisciai določili, kako kazno\ ati tiste, ki so nedolžni. ■
TRGOVINA KOŠARICA f^P^^
Pemovo 17a (pri Veliki PireHci)
W9fontf9Xi 03/ 572 80 60
www.trgQ\rtfí9'ko$arica'8p.5l
VMw Vis ¥lrçovtno Koiafla v Pvnovem in v P^u. j^er bosl^ z zbifinjem HAL£PK KoUfioe do 30.4 m4 prBféfí afíEZPLAČNO košdfico ňftVov po m iztífi^ ^fnćnosO 3.000.00 SlTinsodelOV^^ NAGRAMEhf 2R£BANJ0s BOÔATi NAQňADB.		
avto PREVUKA Športni copati krmilna moka krm/^i ječmen in koruza pesm rezanci	2.990,00 3.490,00 39.90 47,90 52,90	zemua za presajanje 5a 699,90 RASaiNSKO olje friûu 51 1.175,00 b/u^kava100g 155,00 moka np e50 2s/11kg samo 82,90 sladkor v 50kg vreči 1k0 $am01s5.00
Za fyina|a|ûte p^ke Vam v darvno cvetličnerr buOiai nUino ruano cve^. lončnice,
stflMene Utfehe. Dartla Vam {poleg uid ugoQníi cen) trendovsko df3n2lramo1 Kupne lanko Udi vrsie um^tnih gnojil, semensKega tfompi^a ^ semenčice koruze. 1Mt6 kollilni bitgi vam bmcpIaCno tfoMnrtmo m dom. Kiročili s;n)«namo u Ul. 03i/S726<090 lil na a- mali: kDurlcttSivolla.aeL «ww.trgovtn9-kOHrtca*$p.s^ rtlt»f9dortififođtleiilot.
KDOR VARČUJE V KOlAHICI V PERNOVEM IN V PESJU KUPUJE!*

GOSPODARSTVO
Za razcvet Golt in doline pod njimi
()l)(i.n sv, 55 iiiilijonov n(H)ovral.[ijh i^nzvnjiiili lolnrji^'- KivpiLev ponu(ll)o \và kíiielíjah - Na [i|iil)îiom so letos podeželski m/vojni ccnUT- (SnKliijo îiavzlic zimi -Ohrlno lijiihno skrhi nczaposlenosl.
Dolini pod Mozirskimi pluni-nami razvojnih načrlov nikoli ni manjkalo, vse bolj pa da jc dcjjinskti oî^ivilcv srcdišcit na Ooheh razvojnim sircmljcnjem dala nov In pravi /a^on. To velja ludl In zia.sli za obíino Ljubno, klima v nci/ogibni navezi z razvojem sredisča na Cioitch vse več olipljivcg;i upanja na hilrej.^i napredek, /e v prvi pravi 7im-skl sezoni je obOuliti pravo i? iva h nosi po smučiićili in ob njih. le/nje po veCji ponudbi na kmcUjai) pa sc krepijo in dokaj hiiro ludi uresničujejo. Seveda ho ircba Sc veliko postorili. prvi /naki pa so vce kol spodbudni.
Kol je spodbudne» sodelovanje vseh. ki so si nadaljnji razvoj centra naložili na svoja pleCa. 'Jako so se ustanovitelji skupaj z vsemi sodelujočimi občinami preko celjske regijske razvojne ajiencije prijavili na razpis ministrstva za gospt^darelvo za pridobitev nept»vratnih sredstev za sonnanciranje razvojnih pn'^jek-lov in i/gradnjo infra.struklure.
»Agencija je sicer na razpis prijaviîa osem ra/vojniii projektov, zlasti nai^cmu pi\ kai^ezelo zelo dobro. Zato resno pričakujemo. da bomn dobili 55 milijonov nepovratnih tolarjev, razliko do v pr^vm delu potrebnih SO milijonov pa naj hi pokrile občine in drugi ustanoviiclji. del pa bi zagotovili iz ostalih virov, Za la denar nameravamo izdelali investicijski program za komunalno nadgradnjo, kamor najprej sodi usirczna ccsina povezava z dolino in Ljubnim, izgradnja parkirišč ter se\'eda ?iCniških sistemov.« pravi lju-henska županja Anka Rakun.
V projektu bodo svoje mesto diîbile ludi različne dejavnc^sli za pcwpeSeno cjí^ivljanjc turističnih kmeiij in krepitev njihove ponudbe. Anka Rakun: Moram p^mdariti. da smo po prvih mesecih vsi prijeino presenečeni. kako hiiroso.se nekatere kmetije vključile v ponudbo ob poli do smučiSč, celo kmetje sami so presenečeni.
Nekaj kmetij sc bo priključilo zelo kmalu, nepovraina sredstva pa bodo gotovo v'se skupaj še pospešila.«
Več kol jasno je, da se mora v skupna razvojna stremljenja vključili ludi dolina. Tudi lu so prvi /naki spodbudni, saj je v Juvanju vskk^pu športnega centra že zrasel hotel, drugih načrtov in projekt(W pa tudi ne manjka. Tako .so na Ljubnem lani začeli priprave na ustanovitev podci^clskcga razvojnega jedra, ki »mora zaživeli do začetka leU^Snjega oktobra.« kot trdi županja.
Anka Rakun: »Podeželsko jedro b<i dobilo svoj prostcrsre-di kraja v hti^i, ki jo je zavod za kulturno dediščino razglaisil za kulturni spi^menlk. Načrte za obnovo in ureditev imamo pripravljene in denar zagotovljen. Muzejski hi^i bomo dali pravo vsebino, predvsem pa bo v njej sedež podeželskega razvojnega jedra, kaknšne pfzna Evropa.s posebnim poudarkom na kuhinji. ki bo urejena po zahtevnih evropskih predpisih. Oboje bo moralo bili vzor za ostale kraje in občine, taksna jedra pa trenutno delujejo v samo pičlih slovenskih občinah. Predvsem je pomembno, da bomo kmetijam, ki jim ob vstopu v Evropsko skupnost ne kaže ravno najbolje, omogočili trženje njihovih izdelkov, za katere že imajo blagovno znamko in registrirane dejavnosti. Na lak.^n način bo jedro golovo spodbudilo tudi ostale kmetije, da lu^do razvijale doptiLniine dejavnosii in s tem dodaten zaslužek.«
Zaradi lega razumljivo ni naključje, da so razvojnim programom in projektom za naslednja leta na Ljubnem namenili veliko časa in pcJZiimittii Posebne komisije pri ol>čin.skem svetu so opredelile prednosina vla-giinja do leta 2006, izhodišče pa je bil delež občinskega proračuna, ki ga bodo letos in naslednja leia namenili naložbam. Oh nujnih oKinskih nalogah je iu seveda v ospredju
Anka Rakun: '>Vese//mo se razvoja in trdo delamo zanj, s tem pa tudi za pref>otreb' na nova delovna mesta»
povc/iiva z razvojem (ioll. vt>do-vi>dno in cestno omrežje, pa (udi kanalizacijski sisiemi z manjšimi Čistilnimi napravami v ostalih večjih krajih. »Povezavcs s čistilno napravo v občinskem središču bodo dokončno sklenili letos.v naslednjem lelu bo najprej na vrsti manjša čisiilna naprava v Radmirju. njej pa bodo po lelih sledile ^e naprave v Okonini. Juvanju in MeE^ah.« predvideva županja. Temu je primemo dodali, da bo občina Ljubno v kratkem »izbri.sana« s seznama lislih, ki Še imajo v vodovodnih sistemih nevarne azbestne ccvi. teh pa je v Sloveniji î5e velikanskih 15U kilometrov. Zelo kmalu bodo namreč izvajalci sklenili dela pri izgradnji novih 200 metrov vodovoda, ki so ga na povscDi drugi trasi položili na priporočilo ministrstva za okolje; kakršnokoli »srečevanje« z azbestnimi cevmi jc namreč preveč nevarno.
Oh obetavnem pogledu v bližnjo In daljno prihodno.si pa županjo Anko Rakun zelo skrbi stanje na podrc^Čju nezaposlenosti. »Zal brezposelnost v občini naraSča in se jez 12 dvignila že na 15 odsiotkov.paSese bo povečala- Predvsem na račun zaprtja obrala Iskre Perili, pri čemer me posebej skrbi za delavke, ki so v obratu delale ludi 25 lei, toliko časa jc namreč obslajal. zalo .so mo?m>sii prezaposlitve zanje zelo majhne. Dodamo zaskrbljujoče je dejstvo. da so na naši lisli nezaposlenih prvič ludi mladi z višjo in visoko izobrazbo,« je upravičeno zaskrbljena Županja. V.^ako novo delovne» maslo je torej res zlata vredno.
■ jp
KoMi«! WQZIIii 0(n«|wb. *c
Obiščite Peugeot Avto Igor v Čmovi 33 a pri Velenju, kjer ponujajo tudi najugodneje finaciranje ali jih pokličite na telefonsko številko 898-69-30,
Gorenje je lani dobro poslovalo
Kljnl) zaoslrenini svetovnim raznierani je (Jorerije v lanskcuii letu izpolnilo planska prieakovanja
Mira Zakosek
PrejSnji četrtek je zasedal Nadzorni svet (îorenja, ki je ocenil, da je la kolektiv kljub zaostrenim tržnim razmeram, ki so vladale v Evropski uniji predvsem zaradi nizke gospodarske rasli, v celoti izpolnil pričakwanja,
Dosegli so za milijard y45 milijonov tolarjev čistih
prihodkov, kar predstavlja 7.8-odstotno rasi v primerjavi z letom 2002. ĆLsii posliwni izid leia pa jc zna.sal 4 milijarde 782 milijonov tolarjev, kar pomeni 22.4-odslolno rast. V celotni skupini (iorenje so dosegli za 196 milijard 2.^1 milijonov tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je dobrih 8 odstotkov več kol leto prej. C*isti poslovni izid
pa Seje povečal za dobrih l.*^ odstotkov, izkazujejo ga v viSini 4 milijarde 747 milijonov tolarjev.
V lanskem letu so ure-sničili pomembne naložbe. Se posebej ponosni so na nov logi* .stični center v Velenju in na trçovsko distribucijski center v Ljubljani, ki s<i ga odprli pred dne v L
Edina stalnica so spremembe
Kovinarska družba KLS bjnlino izpod kozolca v Kvro[)() - Zdriižilv(\ ()dce()iLve, osaniosvoiilve. poplave In še kaj. so jim dale moe- Danes izdelujejo zobate vence za največje (^vropske avloinot)llsk(^ znamke - Vstop v Kvropo željno prieakujc^jo

•»v
Malo je podjetij, ki so v minulih deset le ijih previharila toliko viharjev in obšla toliko čeri, kot sedanja Kovinarska družb<i KLS z Ljubnega ob Savinji. Vzponi in padci so se vrstili eden za drugim, z ogromno voljo in iznajdlji-vasijo so se iz čiste ničle ob asa-mtwojiivi Skwenije pt^siavili na Se vedno krhke lastne noge, po letu 19y9 pa so se bhskovito povzpeli med največje evropske izdelovalce zobatih vencev za avtomobilsko industrijo, lako razgibana poslovna doživetja .si vseka kor zaslužijíí zapis v knjižni obliki, zalo s(» jo ob 30-lelnicl družbe ludi izdaJi. posvetili pa predvsem vsem nekdanjim in sedanjim sodelavcem, ki so se dobesedno žrtvovali za današnji prodor v Evropo in svet.
/ačelose jesiccrleta 1971 ko so v ^kk^pu takratnega Gradbenika in s pomočjo velenjskega EKA začeli kovinarsko dejavnost, da bi tudi z njo rcáevaD problem preko 2.000 nezaposlenih v /gornji Savinjski dolini. »Začetki so res vredni knjige, če Že ne filmske upodobitve. Septembra 1972 sem iz EKA prUel na Ljubno, tam pa smo začeli pod kozolcem in v barakah, za ogrevanje smo kurili ogenj, ludi sicer so bili pogoji nemogoči. Že po letu dni Sla se Gradbenik in EKO raz5la. ostali smo sami in 5ele po skoraj dveh lelih smo našli nekakSno usmeritev in nekaj poslov.,« se spominja Mirko Slra^ek. ki Firmo vodi od vsega začelka do danes.
Novi posli so jim dali voljo in korajžo, stvari no zasiavili Ix^lj pogumno, konec leta 1974 udarniško kopali temelje za proiz-viidno hala v tem času pa posla-li tudi eden od dveh lozdov takratnega Gradbenika. Septembra 1975 SCÎ se vselili v nove pnwtore. pridi^blvati posel, predvsem izobraževali zaposlene in bili boij î^ola kol tovarna. V začetku leta 1977seje gradl>e-ni del združil z Vegradom, kovinarji pa so se leto kasneje povezali z železarno Ravne, S tem so ogromno pridt^bili. íiriJi so prostore in program, pridobi-
vali u^ed in leta 1979 začeli proizvodnjo obročev za zobale vence. ki so danes nosilna uspesnica.
V	naslednjih letih so krepili lasmi razvoj, .sami razvili in izdelali žago za razrez paličasiega materiala, s tem programom veliko zaslužili in vse vložili v razvoj. Nože za kmetijske stroje so takrat izvažali celo v /DA in Kanado, predvsem pa so sodelovali in trgovali s takratno Jugoslavijo in vzhodno Evropo, Sedanja družba je prvi vii^ek dosegla 1987, a je ob lem že začutila prve znake negotovasii, Kmalu je biio manj naročil, «j manj je bilo plačil, pa so bili mnenja, da je to pač še ena od prehodnih kriz. Nis<i se predali in razvili program strojev za rudarstvo. To je bil rovokopač za nemetanske rudnike, .saj zanje v vzhodnem delu Evrope ni bilo pravih tekmecev, polre-bc pa so bile velike. Žal je izdelava sir<îja sovpiidb z razpadom Jugoslavije, trg biv.íe skupne države je hilrt) umiral, propadel je njihov največji kupec bager-skih delov na Reki in naenkrat je ála v nič Ireijina celotne proizvodnje. Bliskovito so se zmanjkale možnosti prodaje v Jugoslaviji, kjer možnosti za preživetje ni bilo več. proizvodnjo jim je za dva meseca ustavila še poplava in konec je bil na prvi pogled neizbežen.
»Mi ndar smo ohranili složncwt. in se s trdim delom, uspehi in neuspehi 1er iskanjem novih kupcev nekako prebili do leia 1995. Takrat smo se dokončno odIt>čili za carski rez. izločili vso nedonosno proizvodnjo in se ozko usmerili v proizvodnjo zobatili vencev, v manjSi meri v izdelavo orodij, / dobrim delom, kakovostjo in posluhom 7n slninkesmo pridobn/ali ugled pr; kupcih in se lako pripravili na večje posle.« pravi direktor družbe.
V	letu 1998 so zastavili nov proizvodni program in investicijsko obdobje. S lem so program očistili in ga ozko usmerili v zf»bate vence za vso avtomobilsko industrijo in traktor-
Mirko Straše k
je z notranjim izgorevanjem. »Resnično smo uspeli, saj se enakopravno kosamo z vsemi sorodnimi proizvajalci v Evropi, Danesst>deluiemo z najbolj znanimi znamkami, kot so Peugeot, Citroen, Ford, družina Fiat, kamor sodila tudi Lancia in Alfa Romeo, Iveco in po novem tudi že BMW. Napredek je skokovit. Leia 1998 smo izdelali 45().(HK) zobatih vencev, lani že preko 2 milijona, kar pomeni l2-odsiotni delež v Evropi, /a tak napredek smo morali hitro močno zmanjšali siroške - sledili gibanju ccn in jih zmanjšali kar za tretjino, ogromno usposabljati in vlagati. Vlaganja so bila vredna okrog 5 milijonov evrov, za naslednje obdobje pa je ta i^tevilka do 4 milijone, s čimer naj bi na evropskem tržišču zobatih vencev dosegli 20-odstolni delež, kar želimo uresničili v letu 2005. Deset odstotkov naše proizvodnje pa je namenjene visoko zahtevnim orodjem za japonskega izdelovalca sirc»jev,« že kar ponosno pove direktor Mirko SiraSck.
Seveda že snujejo načrte in cilje za obdobje po letu 2006. zavedajo pa se, da st> v avtomobilski industriji edina sialnica spremembe- Kakorkoli že. daslej so si pridobili toliko ugleda in zaupanja vase, da bodo v neizprosni konkurenci tudi obstali. Vstopa v Evropo se nc bojijo, za njih bo lo dejansko prednost. Že d(^slej so izpt)stav-Ijeni evropskemu trgu. predvsem sptišiujejo dobavne roke. saj že pei let niso nobenega zamudili. skuSajo tudi prep<^-znati želje kupcev in jih presenetiti. z vstopom v Evropsko unijo pa si bodo oddahnili ludi /alo. ker ne bo več ovir in čakanja na mejah.
»Žc dolgo vemo, da nam ne bo pomagal prav nihče, če si ne bomo sami. tega pa smo se že navadili in naučili,« je sklenil p<îgtivor Mirko Slrašek.
■ Jp
V SREDISCU

Kmalu (vsaj) tri velika gradbišča
Mozirju so ()l)euii() veliko [)rid()l)itve- Blok s 3(5 stanovanji že ijradijo - Še ici os li^govski reiuor llš - Letos (udi zaěeiek gradnje zelo pomembno ii|)ravi)o stavbo
v Mozirju s<i tx)do lotos in v prihndjïjcm ktu veselili vsaj ireh pomembnih pridobiicv. Gradnja prve so nekoliko zavrle neujjodnc vremenske razmere. vendar bodo vclcnj.ski graditelji kmalu nadaljevali, lo jo velik Manovynjski blok na Brdciilu lorej na lepo vidnem in prijcincm mcslu, kjer je do nedavnega slala velika zgradba. po nekaterih pričevanjih naj bi {o nekoe bila gra^ćiiia. Kakorkoli /m. na lem ntesiu }.c rasle velik blok Z 38 slamwanji.
-Sprva snio namcfûvali ^adi ti le prvi del z 18 j^lanovanji, prcci prićelkotn gradnje pa je izvajalcc. velenjski Vcgrad. Uwil. da bo hkrati gradil eeloino stavbo z 38 slarovanji. Oó lega jih bo 5 pripadlo naši občini, 7 stanovanjskemu skladu, oslala pa bodo namenjena prodaji. Gradnja je že v piîlnemieku.Îc seveda ne uposicvamo kraj Sega z^isioja zarad) vremena, dela z ureditvijo okolice vred pa bod<i sklenjena do letošnjega občinskega praznika v septem-bni.« je zadovoljen mozirski župan Ivo Suhover.šnik.
Ob pripravah na velika vlaganja v osnovno šolo. večnamensko dvorano in ureditev Irskega
jedra pa je zelo blizu ludi odprtje se dveh drugih veCjili graUbi^C. V niwcm piwlovnem in stanovanjske m srediSíu
Župan Občine Mozirje tvo Suhoverinik: »Mozirju se ietcs /n v prihodnjih dveh, treh /etfh obetajo veíike pridobitve«
Podrožnik je prvi zaživel gosiijiskj lokal, živahnemu utripu v njem pa bodo kaj kmalu prav tako živa lin o sledili gradbinci. Trgovska dru^a ITJŠ bo v zelo kratkem času prejela gradbeno dovoljenje za n<fvo trgovsko srediAčc. na podlagi
razpiî^a pa izbJriijo najagtïd-nejšega izvajalca. Zanimanje je bilo po besedah mo/irskega /župana precejšnje, od začetka gradnje pa naj bi pi^tekli) le pel mesecev, ko naj bi potrošnikom že odprii vrata.
Se bolj pa ho za kraj in vso Zgornjo Savlnj'ika dolino pomembna upravna stavba, katere gradnja jc žc dt>bi I a «blagoslov« pristojnih v Ljubljani, Ivo Suhtiversnik: »lo bo res-nićnti velikanska pridobitev, saj bodo v njej našle prostor državno in dmpe u.siamwc, ki so sedaj raztresene po vsem Mozirju- Projekti bixlo kmalu pripravljeni, znani so tudi časovni roki do zaključka gradnje. za katero je bil izbran i^oi^tanjski C'igrad. Do konca letošnjega lela naj bi bila stavba zgrajena do tretje gradbene faze.v?<i pa naj bi se vanjo vselili septembra prihodnje ieto. Vse to sm(^ potrdili na nedavnem sestanku bodočih uporabnika. z nami pa je bil tudi namestnik direktorja vladnih servisnih slu?b, ki je zagotovil ustrezen delež Oržavjiih sredstev. seveda Zii točno dolt>čen obseg prostonw,«
mjp
Velma zaprla vrata
lica. d. d., se na dolgi rok ne bo ukvarjala s tekstilom - V Velnio Ijritiaiajo Boli, labod in Pami-Za za[)oslcno jo poskrbljeno.
Mfiena Krst/Č - Pisninc_
Velpnjt. X mare« - Crina Velma na Šaleški je včeraj zaprla vrata. Pred njo sta jo že Zibka iji Spon. /Atpiriuije teh trgi win je v skladu z razvojno strategijo družDe, ki svcgo dejavno« vse bolj usmerja na živilske prodajalne 1er prodajiiine za donj in
gospodinjstvo Adut.
Metl <lcjavnosli. s katerimi sc Era. d. d., na dolgi rok ne bo več ukvarjala, iodi tekstil. 7, njim. tako occnjiqcj<v niti ctínw-no niti s poinidbo v prihodnje nc bi mogli biti konkurenčni. Vcl-mo. ki se pona5a z zanimivo (okacijo v srodl5ču mesta, so
(xldalj trem najemnikom: s tekstilom prJiajaia vanjo Beti iji Lab(xl, s čevlji pa Pami.
Prenova bo prcdvkloma pote-kala do 15. marca. Zaposleni v Velmi, leh je deset, pa imajo v Ori 5c naprej zagotovljeno delo. se pa zanje zanimajo tudi najemniki.
Navdušuje odziv članstva, novi prostori VDC-ja,...
Za člani Sožitja - mod občinskega društva za pomoc (xsobain z molnjami v duševnem razvoju Velenje, je še eno usp(«no I(Uo -Letošnji delovni program šc bogatejši - \ovi predsednik drušiva jo Julij l-^acnlk
Tatjana Podgoršek
S^ížítje - medol>Činskt> dniitv^) za pomoč a^bam z motnjami v dulcvnem razvoju Velenje šieje 335 člamA'. med njimi je 90 oseb z motiij.iini v razvoju. »Vedno vas hvalim in tudi tokrat vas moram, »je ocenil delo dni.îtva v pieteklem letu na nedavnem laičnem zbt>ru v avli C',eiura za vzgojo, izobraJevanje in usptv sabljaje Velenje predsednik Zveze Si\?jtij .Sliwenije Tomaž Jerel>, Doscdiuiji predsednik Andrej GrebenŠek je pri pregledu opravljenega dela v niiiiulih štirih letih neskromno ugotavljal, da so zastavljene cilje presegli, pa naj bo to na področ]u s*>ci-alnih programov, v katerih usmerjajo p<izoraosi predvsem samim osebam z molnjami v duševnem razvoju, pri programih. ki so v pomoč njihovini družinam, prccej so postoril i za članstvo s tako imenovanimi reliabiJilacijskimi programi, kamor sodijo hidrotcrapija, poluxlniStvo, izietniStvo. Potrebam člansivH pa %o sledili ^c z vikend .KCininaiji. predavanji, projektom vseslovenskega učenja. Pridobili so društvene prostore. «Z velikim zadovolj-slvi>m pa diknes večletnih prizadevanjih. dokazovanju in dogovarjiuiju zremo v izgradnjo novih prostorov VVitstveno-delo-vnega centra (VDC) Ježek. Ob vsem me zeloveseli odziv članstva. Precej več nas je v društvu kol ic pred nekaj leti, tudi odziv na aktiviïosli je dober.«« Ajidrej Grebensek se je zahvalil vsem.
ki sojih razumeli řn jih v prizadevanjih podpirali na tak^n ali drugačen način,
»Če je kdo danes zadovoljen, som predvsem zaradi i/^adnje
novih prostorov VDC-ja jaz« je med drugim dejal župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Menil je. da bo la pridobitev pomembna za vse. Obljubil je pomoč tudi pri iskanju denarja za pt>trebno opremo VDC-ja in pri izvajanju vsebine regijskegii VDC.Vja, ki ima sedež v Velenju.
Po be^dah Darje l-csnjak. v. d- direktorice regijskega VDC*-ja.pole g varovancev in njihwih
bomo dopustili, da bi nas družba potisnila ob stran, se predali vplivom političnih strank ali zanemarili društveno dejavnost. Nasprotnih« Potem, ko so izčrpal t večno temo »novi prostori VDC-ja«. bodo lahko Je več po<:orno5ti kot doslej namenili p«.>mt5Či osebam znwt-njami v du^vuem razvoju, njihovim družinam, iskanju njihovih pravic, ki jih je vsakokrat manj, Skratka, ic bi>lj bixlo pri-
Ko so izčrpati večletno temo - novi prostori VDC-ja, bodo fažje prisiuhnili novim pobudam iianstva in Jfh poskušati
tudi rešHi.
staršev tudi drugi nestrpno pričakujejo otvoritveno slovesnost novih prosU">rov VDC-ja. Trudili sc bodo, da bo lepii, prav Uksno pa naj bi bilo tudi bivanje v iïjili. Uradno naj bi prostore predali svojemu namenu septembra letos, vanje pa naj bi s? preselili junija oziroma julija-
V nadaljevanju občnega zbora so izvedli volitve nwilj Članov vi^rganednistva. Naslednja viiri leta ga bo vodil Julij Pačnik-Ta jc med drugim poudaril, da »ne
^lulinili p^>:rebanj članov. Naloge so razdelili na petih področjih, in sicer rehabililacij-iiki programi (hidroierapija. hipoterapija. rekreacijski program). oblike samopomoči (obiski drjžin na domu, klub «tarsev, skupine za samopo-mcv), postne socialne aktivnosti (infoiniativra dejaviiost. predavanja). klub vseživljenjskega učenja, vikend seminarji in pro-grani oh ra:ijanja [)sihoilzičneg;i ztlravja drjžin.
Dnevni center za otroke in mladostnike
V Š<«ianju ie zacel v poitodeljek delovati Dnevni oenJer za olroke in mladostnike - Pro^jram je razdeljen na učni In sproslllveni del
PrepolovlJer>e cene v zadnjih dneh so privabite štev/lne kupce, (foto: vos)
Miiena Krstič - PtanirK_
I. marca-V ponedeljek je vŠoUanju začel delovati Dnevni center za otroke in mladostnike. Prostore zanj je Občina Šoštanj uredila v Zgornjem nadstrc^pju občinske stavbe. Program, tako individualen kol skupinski, bo v njem preko javnih del izvajal C,cn-ter za socialno delo Velenje. To je že drugi dnevni center v Šaleći dolini. E^edi^tirirni leti 50 ga odprli v Velenju in si v njem v tem času pridobili že veliko izkušenj. Delo v centru bo potekalo Siirikrai tedensko, od ponedeljka do Četrtka, od D. di^ 18. ure. Dvakrat za otr^v ke od do raj^reda SoSlanj-skih Oiniwnih -m)I, dvakrat pa za otroke od 1. do 4. razreda. Na
začetku bo v dnevni centcr-v dogovoru s starái - vključenili pot otrok. »Dnevni centcr bo sledil več ciljem. Med drugim ho namenjen izboljšanju učnega uspeha otrok, ojivajanju novili vzorcev komuniciranja in reševanju problemov,« pravi ma^. .lelka l^ižir. direktorica Centra za socialno delo Velenje.
Dnevni centcr ponuja pri-loinost Otrokom z blagimi psi-ho-SitcialniniJ težavami, s težavami v socialnili stikih in z učnimi težavami. Program je razdeljen na učni in sproMitveni del: pomoč pri domačih nalogah, razlaganje in ulijevanje snovi, ^icialne in športne igre. ustvarjalne delavnice in pogovori. Uporabnike bodo s programmn podrobneje seznanili tako v
šolali kot na centru za sc«:ialno delo, v otičini Šoštanju pa .sj želijo. da bi zaživel in se prijel.
Dnevni centcr je oblika druženja mladili na prijeten in poučen način, iskanje novih možnosti Zi» preživljanje prastc-ga Časa in priložjiost zii pogovor o .stvareh, ki vČasOi z odraslimi v diuŽínsÁem okolju >vtc2ko stečejo«: kdo sem, kaj bom. zakaj me niiičc ne raziuue. česa se boj im. kaj mi vel iko pomen i. kdo so moji prijatelji, zakaj nekateri kadijo.sediogiraj<^...
Do ustaiKwiive dnevnega cen-tra iita. kol je poudarila mag. Fužirjeva, privedla dva interesa: občine, di na tem področju nekaj napravi, bi centra, da na tem podrodu nekaj izpelje.
4. marca 2004
«ffiCAS
NASI KRAJI IN LJUDJE
Lani kar 158 gasilskih intervenci!
v največiem proslovoljneni gasiiskoni dnišlvii v Šaleški (ioiini -P(il) Veleiiie - iigolavlinjo. da slevilo iíiierveíícij rasle -Zaskrhljulořa [)re(lv8em požarna varnost v indusirijl
PrcjSnjo&ibotososc na dobro obiskanem rednem Iclncm občnem zboru /brali člani POD Vdonje. Kol je na lakih zborih v navadi, so dodobra pregledali delov lanskem Iclu. /oicrta-lipaso ludi smernice/a leiiànje aktivnosU. Najbolj izCrpna -sia bila poveljnik in predsednik dniî5lva. In kaj sta med druaim povedala?
Poveljnik PGD Velťnjť Jci^e Dro-M,, ki je lelo 2003 označii kot razjiba-no.zahicvno.spol-no akiivnoslmi. je poudaril: "Lani smo člani druSiva intervenirali v 15B primerili. Na našem operativnem področju je bilo i/vedenih 147 i nier-venci j. kol pomoč sosednjim druSivom pa smo posredovali ll-krai.
K<u sem že omenil, je bilo izvedenih 158 intervencij, od tega 54 požarnih, 31 tehničnih ir 73 aslaiih intervencij, kol s<î zapiranje vode. odpiranje stanovanj kar je vedno večja zahteva, reiicvanje živali in podobno. V vseh inlcrvencijah jc skupno z našimi člani poklicnega jedra sodelovalo 11306 članov. Ocenjujem, da smo z opravljenimi intervencijami obvarovali premoženje občanov, opravičili naše poslanstvo in finančna
sredstva, ki smo jih prejeli in porabili za vzdrževanje In nakup (opreme, i/obražcvajije članov ter delček morda tudi za na§e druženje v društvu, ki pa je pr\?d-pogoj za uspešno delovanje druŠlva.
]Jkraîi pa hi opozoril, da je zaskrbljujoče stanje požarnega
late. Zalo bodo področju priprav ekip na ickmovanja leios posvetili Se veČ pozornosti. Letos naj bi v druSlvu dobili tudi dve novi vozili. Eno za prevoz moštva in drugo za intervenci-
Predsednik društva Bojan Brcar se je zahvalil v.«;cm. ki so
PGD Vefenje Je največje gasit$ko društvo v doiini, trna pa tudi poMicno
jedro, ki zeto dobro dela.
varstva v industriji in v naravnem okolju, kar se kaže v zadnjem Času z velikimi požari, ki so uničili marsikatero proizvodnjo in uničene velike površine naravnega okolja."
Lansko leto so veliko pozornosti namenili izobraževanju. Zanj in za razne vaje so člani namenili 1464 ur svojega prostega časa.
Tudi tekmovanj so se udeleževali, a z rezultati niso bili povsem zadovoljni, čeprav je nekaj ekip, sploh veterani in mladi člani, dosegalo lepe re^U
vletu 2003zaznamovali delovanje druSlva s svojim delom, med drugim pa je opozoril še na varčevanje, saj denarja v druStvu nikoli ni dovolj. Eden večjih stroškov .so namreč telefonski računi. "Skoraj vsi naši člani so opremljeni s mobilnimi telefoni In klic iz stabilnega v mobilno omrežje je prccej dražji kol pogovorv mobilnem omrežju, zato smo uvedli ^ dodatno, mobilno telefonsko .številko, s katero smo te siroškc več kol prepolovilije povedal ■ bš
Jubilejni občni zbor
(ral)«rke - L-ani je minilo de.set let od uradne registracije kulturno-turi stičnega društva Kul-lumica Gaberke. ki je prebivalcem Šaleške doline in tvdi ostalim Slovencem poznana predvsem zaradi organizacije edinstvene. odmevne in številčno zelo obi.«;kanc prireditve Kravje dirke. Na sobotnem občnem zboru so tako člani kol gostje ugotovili, da je dru.šrvo s številnimi dejavnostmi preko leia na veliko prireditvah uspešno skrbelo za kulturni uirip kraja, priskočili so na pomoč ob nesreči sokrajanov. ko jim je ogenj uničil dom. vsako leto pa se spomnijo tudi ostarelih krajanov. 'tako ne pre.seneča, da so bili lani med dobitniki priznanja Občine Šoštanj.
Društvo namerava v prihod-nasli več Časa posvetili skrbi za lepši videz kraja ter mu dali močnejši turistični [lečat. V ta namen bo med drugim organiziralo delavnice na temo, kako izboljšali in ohraniti lep videz kraja, trudijo pa se tudi z organizacijo «obnovitve stare Ravlje-nove (po domače Kovačeve) kovačije.
Oh jubilejnem zboru je predsednik Franc Sleharnik najzaslužnejšim Članom dru.^tva in tistim, brez katerih bi Kultu mica težko delovala, podelil priznanja. TUdi sam ni ostal praznili rok, saj so mu člani za večletno uspešno in prizadevno vodenje društva v spomin podelili sliko z uuinkom s Kravjih dirk.
■ A.G., Z.M.
Nova mojstrovina Aleksandra Videčnika
Nova pričevanja o bogat] preleklosLi Ir^^a Mozirje - .Aprila ho Izšel laksitnlle zlale knjise iržaíiovs prvo leuilco 1740
Iz bogate ustvarjalne zakladnice Aleksandra Videčnika prihaja nov biser. V njegovi ascb-ni zbirki je namreč tudi »zlata knjiga tržanov Mozirja« s prvo letnico 1740, izjemno dragocenim pričevanjem o slavni zgo-dc^vinl trga Mozirje, ki je s svojo raznoliko dejavnostjo pc^se-ben primer v slovenskem merilu. Občina Mozirje seje odločila, da bo knjigo ponatisnila v faksimilu in jo izdala obmozirskem kra« jevnem prazniku aprila, vsemu skupaj pa ho prikizena brcsura. katere vsebino bo s spremno besedo, prevodi in izvlečki zapolnil kdo drug kol Alek-«mder VIdečnik.
»Knjiga ir/anovz zlatimi črkami na naslovni fit rani jev celoti v rokopisu. Začne se s trško zaprisego, ki je takoj na naslednji strani zapisana tudi v slovenskem jeziku v lepi bohoričicL Sledijo zapisi vseh svetovalcev trških sodnikov pci letih, kakor so bili izvoljeni. Za tem se prične prava knjiga tržanov. Zapisani so vsi, ki so postali tržani trga Mozirje in s tem pridobili trške pravice. Seveda so morali "položili" prisego, katere prvi pogoj je bil. da mora biti zapri-seženec poučen o tem, kaj pomeni krh^a prisega, torej so jo jemali /elo resno. Po tem delu pridejo na vrsto opisi novejšega Časa. ko so v tedanji Avstriji začeli ustanavljati občine. Do takmt je namreč vsako mesto in Ug vodil sodnik, za tem pa
župani, V Mozirju so župana in občinski svet prvič izvolili leta 1850. v knjigi pa so opisi Še petih volitev župana in občinskega sveta. Ni odveč pripomba, da hi si v prenekateri sedanji občini morali prebrali pravice in dolžnosti župana In ohčiaskih svetnikov, kar nekaj koristnih napotkov bi našli v tem pričevanju,« poudarja Alek-sunder Videčnik.
Posebna stran v knjigi je
Zlata vredna zlata knjiga v rokah Aieksandra
Videčnika
pcisvečena Antonu Aškercu, ki je bil v Mozirju kaplan, zaradi naprednili mislih pa se jc moral predčasno posloviti. Ko je inlha-jal,je vzlato knjigo tržanov napisal pi'isvetilo Mozliju. ki ga je vedno poveličeval V Mc«irju st^ imeli tudi Irskega kronista. To je bil Žiga Laykauf. Aleksander Videčniki »Po \'seh pričevanjih je bil izredno zanimiv človek. Poizkušal se je tudi kol pesnik, pa mu to ni najbolje uspevalo, drugače pa je sodeloval z veliko v tistem času uglednimi .sloveaski-ml pisci, Dll je panslovansko
usmerjen in je že pred prvo vojno kot dijak v Ojlju pisal s slovjm-sko mislijo poudarjene pesmi -povsod je videl rdečo zarjo svobode za slovanske narode in podobno. Avstrijski oblastniki so seveda vse skupaj budno spremljali in ga koj prvi dan zaprli v strog zapor. Služboval je namreč na mozirski izpostavi takratnega okrajnega glavarstva, zapor pa ga je zelo zagrenit V svoji kroniki je poslal zelo oster do oblasti, poudarjeno ciničen pa je bil tudi do tržanov, mcizirskiii purgerjev, ki se jim je za nameček Še dodatno zameril. Na nekem zboru je namreč deklamiral eno svojih pesmi, v kateri je zapisal, »da tudi z najmočnejšo karbidovko pri belem dnevu v Moziiju ne najdeš pametnega IrŽana.«
Zaradi lega st^ ga ir^ mogotci še bolj zasovražili in pod pezo tega je piwlal Še bolj ciničen.
Je pa .seveda v pričujoči knjigi z naslovom »vojna kronika« opisoval razmere v Mozirju med letoma iyi4in 1919, zlasti zanimivi pa so zapisi o draginji, neizpolnjevanju oblastnih obljub in zagotovil o preskrbi prebivalstva, pa Se marsikaj drugega. Po mojem prepričanju je to.silno zanimiva kronika z obilico podatkiw, ki j ill ne najdemo nikjer diugje,« se ponatisa in novih odkritij veseli Alek.sander Videčnik.
Vsekakor bo to izjemno zanimivih branje o preteklosti trga Mozirje, faksimile zlate knjige tržanov s spremnim l>esedilom pa bo iz^šel v nakladi 5(X) izvodov.
■ JP
Dobitniki priznanj Huitumice Gaberke ob 10. Jubilejnem
občnem zboru
PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE
vabi k sodelovanju kandidate za
DIRIGENTA PIHALNEGA ORKESTRA
Od kaadidatov pričakujemo:
- univerzitetno izobrazbo glasbene smeri; * dclovQe izkušnje z vodenjem pihalnega orkestra; . predstavitev programskega okvirja vodenja za štiriletno obdobje.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo do 313.2004 v zaprti ovojnici na naslov:
FeterPušniJc,
predsednik PiJialnega orkestra Premogovnika Velenje Premogf>vnik Velenje,d d-Partizanska 78 3320 Velenje
z oznako NE ODPIRAJ - PRSJA VA ZA DIRIGENTA
Prednost pri izbiribodo imeli kandidati, ki Imajo izkušnje z vodenjem pihalnih orkestrov. Z id)ranini kandidatom bo sklenjena podjemna pogodba za obdobje enega leta, z možnostjo podaljšanja do štirih let
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v osmih dneh po izbi/i
REPUBLIKA'^ SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
DAVČM URAD VELENJE
Sprejem dohodoínskib napovedi za leto 2003 bo Davčni tu^d Velenje ot^nlziral:
•	v pritli^u (avli) stavbe Mestne občine Velez^je, Titov trg 1, Velenje:
odlJ.do i^3.2004tnsicer: vponedeljek,torekinčetrtekod7.30do IS.OOure, vsredood7.30 do 16.30ureter vpetekod7.30 sol4.00ure, od22Jdo3U.2004vsakdanod7.30do IS.OOure,
•v prostorih občine Šmartno ob Paki: v ponedeljek, 22.3^004, od 8.00 do 15.00 ure, v sredo, 24J. 2004, od 8.00 do 16.iire
*	v prostorih občine Šoštanj: vpoaedeljek, 22 J.2004 od 8.00 do 15.00 ure, v sredo, 243.2004, od 8.00 do 16.00 ure
S 13. 2004 bo davčnim zavezanem omogočeno oddati svojo davčno napoved po elektronski poŠti. Več infonnacg vam je na vo^jo na spletni strani httpV/edavkLdurs.sL
Vse dodatne informacije v zveú z dohodnino lahko dobite na telefonski ŠtevUki Davčnega urada Velenje 03/ 896J 750. Dohodninska napoved se lahko vloh tudi s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Davčni urad ^lenje, Titov trg I, Vrenje.
OBJAVE

MERKUR
Najboljši v akciji!
Najbližje |e najnižje!
Od 4. (Tinted do i?
WC-spiskavâfllK, 6 E Bifl IT 6.. fllo
Zanr2QV8ina onara. f ZAHU3SLZV2IOR

73.B90 «Ti
Ajnr^lanmsžo nofi, ROWENTA. f$ 033
i

4Î-
I
Slh II MMfa»
MEAKUft, Kidneevft 2 D. velřnje, ttf.; (03) S^ 00 oâpOMdHjU dopeflutodd .do20.ur<. M>otA od d. do 17. ure.
o
ZANfeSgiVO WAlNIflE CEHM j

GEUE
Gospode ulice 7 M.: M/490-03-36
www.znddrf.Mffl
ÁšiniU
G^FMNr
GARANT d.d. Polzela lndu$trij$kd prodajalna Polzela tel.: 03/ 703 71 30, 703 71 31
Delovni čas prodajalne: porvpeT od 6.-18. ure, sob od 8. * 12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130, Q3/ 70 37 131 Emiaif: info@garant.si, spletna stran: www.garanLsl

Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
*	Izjemna ponudbaRšhih TWIN (25% za aot&l
•	Dodatno 15% znižffii čevlje, pisalnih mi^pvidel) I'^fL
omane
UÉ
Izjemno ugodno zako spalnica KAJA (bug^ češnja)
Kuhinje PAMELA * ugffldne cene, takojšnja dobava
POHIŠTVO GARANT • POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI
zrno na zrno
^ E R A
U
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.O.O.
Koroška ce^ 37^ 3320 Velenje
PE ENEAfiCTlKA_
PE VODOVOD IN KANALIZACIJA
W0S/8%142O, 03/889 U 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
GSM: 031/041 390138,031 375 041 V primeru reklamacij glede
obračuna pokličite:_
Za individualne hiSe;_
03/89611 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/896 fl 46aljS961l48 Za Industrijo: 03/89611 44
y
niiiiiiimju u il I ijiiTiTtiiiii ................. mrmiii^^miN
Prvič v vašem mestu!
Velenje ]e bcgatejie za novo poslovno enoto Bdnk Austria Creditsnstđttt Pričdkujemc vds v&ak d«idvrtik, neprekinjeno od 8. do 1$. ure. na Seieiki 20a, kjer nas iâhko $pozndte in preverite ndlo od^i^nost. Za za^tek 2 osebnim paketom bančnih produktov in finančnih $torItev Statjs« ki vas tri me&ece ne bo stal niti tolarja, Posebna otvoritvena ponudba velja urno en mesec.
Banl^Vuslria Creditanstalt
Slovenija
ćlanica skupine HV6 Group
ODLIČNI ZA VAS!
akcija
DA6NJE I.
u«498 SIT
(»llfrMMii) ÙSût FILIZAMRZMJEN
ik,580srr
(iMsrrtM^) OSUilAZAMKDUEN
il,390 SIT
V megamarkdtu INTERSPAR VELENJE, Šalek 112 ste dobrodošli v sodobno opremljeni In bogato založeni ribarnici, ki vam dnevno ponuja:
- bogato in kakovostno ponudbo več kot osemdeset vrst morskih tn sladkovodnih rib, glavonožcev, rakov in školjk ' ribje izdelke, namaze, kaviarje, prekajene ribe.
' že pripravljene ribje specíalitete (bakalar,
morske solate) Najsodobnejši način prodaje rib na ledu, ki ohranja kakovost, svetovanje In recept? za prfprevo različnih ribjih jedi, so razlog več, da tudi vi obiSČete ribarnico v magamarketu Inters per.
PRIPRAVA Dagnje na buzaro
Sestavine za 4 osebe
Degnje 2 kg , Čebula 30 dag, česen, črne olive 7-8 kom, pelati 200 dag, rdeča paprika 1 kom, šopek peteršilja. Ščepec bazilike, lovorov list, sol, ol.olj'e, belo víno 1 del, kisla smetana 2dcl, limonin sok.
V loncu najprej prepražimo in duSimo vse sestavine približno 15 min, nato dodamo očiščene dagnje in kuhamo še približno 15 min, da se dagnje popolnoma odprejo, nato polijemo 2 vinom in kislo smetano in počakamo Se nekje 3-5min.
Tako je jed pripravljena, da jo serviramo s testeninami ali njoki.
+
+
VI PIŠETE
Mladi dopisniki poročajo
Zimska šola v naravi petošolcev OŠ Bibe Ročka Šoštanj
Imeli snui se ''lain''
Uàinci petih razredov OŠ BIbo R<xka Šoštanj smo cxIAIi v Solo v naravi na 'IVI kralje. Komaj smo ćakuli. na5 ho aviohus odpeljal novim dogodivščinam naproti,
DntíVť smo preživljali vcćint>ma na smućch in mislim, da so bila smuCišCa polna naâega smeha, vsaj v moji skupini ga ni manjkalo. Ćcprav smo veljali najlxîljle smuCarjc, so bili takšni m drugačni padci zelo pogost pojav. Pobeli smo različne neumnosti, najpogosteje >:večet in p^inwi, ko bi morali žc zdavnaj spali. Tako se nam je, po neR^dnosU. se vc, zlomila postelja, ne ena. kar dve sta se vdali pod naSo težo. Kadar nismo smuCali. smo imeli pouk. poptildncvc pa smo si 74ipi>lnih z raznimi dejavnostmi. Najbolj sm^> se veselili večera z zabavo. Pripravili smo razlićici^ kviza Najšibkejši člen. v katerem so sodelovali predstavniki posameznih sob. Poleg kviza smo tekmovali tudi v raznolikih družabnih igrah in resnično nam ni bilo dolgčas.
Mislim, da nam bo ta Sola v naravi ostala v nepozabnem spominu, saj smo doživeli in spckzna-li nînogo lepega.
■ Katka Koren, S. a
liist i/ iiKiie^ii dnevnika
živijo!
Mojc ime je Tjaša. Dnevnik sem pisaia zato. da bi se vedno spominjala letošnje Soie v naravi naTreh kraljih. Vas mika pokukati vanj? Naj bo, vendar na hitro, vsega re.s ne smete izvedeli. ker...
NEDEUA, 25. JANUAR
Težko sem dočakala odhod avtobusa. Kt^ smo prispeli, je bil najprej na vrsti preizkus smufanja, potem pa klepei po sobah in razne zaposlitve. Ta veCer dolgo nlsmc^ mogle zaspati. Pogovarjale smo se do treh zjutraj.
PONEDELIEK, 26. .ÎANlîAR
Zgiîdilo se je nekaj, kar mi je po]ep.^alo dan. UOiicljica nam je povedala, da bomo imeli zabavo. Od veselja smo v.si kriOali. Najprej smo se preizku.sili v kvizu Naj.^ibkcjSi člen, v katerem sem nastopila tudi sama in ^al prva izpadla. V zadnji igri je iz nase sol>e scnJelovala Dca in po njeni zaslugi smo dobile nogavice.
TOREK, 27. JANUAR
Danessmosmuřalidozadnjih atomes moči, zato smcî oJ uiru-jenosti popadali v postelje. Večerni pouk je bil zanimiv, saj smo se pogwarjali o Pohorskem bataljonu, Vpra-^anj nam ni in ni zmanjkalo. Za večerjo so bile piec in pojedli smo jih toliko, da ne vem. čc je mtak^ kaj za tUte, ki st> večerjali za nami.
SREDA, 2H. JANUAR
Popc>ldanski> smučanje je (nlpa-dlo, ker sm(v morali na pohod. Odpravili .^mo se na Osankari-co, da bi videli, kje je padci žc omenjeni bataljon. Če povem po pravici, hoja sploh ni bila tako grozna, kol smo mislili.
ČETRTEK, 29. JANllAR
Groza! Popoldne smo imeli smučarsko tekmo. Že zjutraj sem bila zelo nestrpna, paše številko trimijsisem izvlekla. Akojcučitelj zamahnil z roko, sem se pognala po hribu kot i5e nikoli in zmagala.
Dovolj b<i, radovedneži.
■ Tjaia Kopuiar, 5. a
Jaz uživam mleko vsak dan, kaj pa vi?
Na oS Šalek bomo 20 ur gospodinjstva izvedli v obliki tehnikih dni. Tako smo v februarju izvedli za učence 7. razreda devetletkc 2. lehni.^ki dan na temo mleko in mlečni izdelki.
Učenci so med drugim spoznali: kje in kako nastaja mleko, sestavo in la.s!nt>s(i mleka, pt^men uživanja mleka in ml. izdelkov za odraščajočo mladino in odrasle. poi mleka cîd proizvajalca do pinn*<nika- pomen pravjine izbire pri nakupu in shranjevanje tovrstnih izdelkov.
Pouk je potekal v treh skupinah, ki st") kro^jlc od enega do drugega izvajafca vsebine. Med izvajalci je bila j^>spa Tanja Kon-tic iz rcicrafa za zdravstveno vzgojo v Velenju. Vpetih urah so bili realizirani vsi zastavljeni cilji.
Na podoben način smo izvedli (Udi prvi tehniški dan na temo denar. Gostili smo zunanjega sodelavca iz Nove ljubljanske banke, kije povedal veliko zani-
mivega in poučnega o denarju.
V letošnjem letu načrtujemo Še dva tehniška dneva: Žito in žilni izdelki ter Sadje in zelenjava.
Učenci st"» tudi lt>krat pokazali pridnost, ustvarjalnost in ročne spretnosti pri pripravi mlečnih napitkov. Učenci zadovc^ljni. ker so spoznali nekaj novega, koristnega za življenje.
■ Danijeta Ribizei
Vsak dan spije m vsaj 7 del mleka,
Nik
Na dan spijem IJ^ 1 alp-i^kega mleka.
Miha
Vsak dan p<ijem I jogurt.
Ana
Zjutraj spijem aklimel za boljiio odpornost.
Eva
Mesarstvo • gostinstvo • gradbenlllvo
VALAND .3215 Loče. tel.: 758-07-01 GSM: 041/664-330
Amavsti gozd • novpzsraleno naseijB (tll( oD 12V02U 2 avtoce^ Arfa vas Žalec] Nasel|B primemo a ' predstavništva podleti^ ' specaBzirsne prodajalne (npr motorji) ' pube (tfvf Ice) * irlmejle s&nrtsns storttva... Kar je ûDrtna cona Trzii, to M kmalu oredstavtial Amavsid sozdi
V najem dajemo Ifi atraldfvnih lokalov) Ne zamudite priložnosti • pokličite nasi
Tudi pri raku je pomebna preventiva
Zdravniški kolJčnk
?o podatkih Itótituiazavanwa-nje zdravja RS so raka.sîa oK>le-nja ko! vzrok smrtnosti na drugem mestu. Število obolelih za raki>m se tako kol v svetu tudi v Skweniji iz leta v leto ptwečuje. Pri moikih je najptigt^lejši rak na pljučih, pri ^n.skah pa na dojki. Vzroki za nastanek raka soi^levil-ni in zelo različni. Karcint'>geni so rakotvorne snovi, kipopreluxîuv celico povzročijo spremembe v zgradbi in funkciji celice, kar končno privede do nastanka raka. Delimo jih v fizikalne (sevanje), kemične in biolcáke (virusi). Razvoj rakiije zapleten večstopenjski prtKes. za katerega je značilna nepovratna sprememba cviiee, ki se nadaljuje z nenatIzoRwanci rastjo tumoija. Na U>, kdo bo zh>lel in za katerim od rakov, je ixlvis-no od dejavnikov okolja, načina Življenja, dedne predispozicije, imunskega in hormonaInega stanja 1er naključja.
Dedna nHgr^jenost se kaže v spremembah posameznih genov, v zmanjšani spc^sc^bnosti popravljanja genske informacije ter slabši presnovi kemičnih rakot-v^irnih substanc.
Onesnaženost delovnega ter bivalnega okolja pomenila le neznaten deležpricelt>tnem bremenu raka. Največ ga pripisujejo rakohornlm snovem, povezanim znHČinom ^ljenja (kajenje, alkohol, prehrana, prekomerno sončenje). Dejavnikom iz okolja in načina življenja laliko pripišemo kar 7()-9i) % v.seh rakt>v.
Ukrepi primarne prevcntin». s katero želimo kar najbolj cxlsira-niti izpostavljenost rakotvornim snovem, so lak(^ družbena k(U osebna naloga. Z ustrezno zakonodajo in nadzorom je mogi>če ziigotoviti primerne življenjske in delovne pogoje. Le z usveščanjem in izobraževanjem vsega prebivalstva lahko dosežemo .spoznanje, da lahko k preprečevanju raka največ prispeva prav opustitev slabih življenjskih navad in rařvad.
V peldesetih letih lega slolelja so pričeli povezx>vati kajenje s pt>javom raka na pljučih. Danes kar 85 vseh pljučnih rakov pri mtákih in 75 % pri žensbih pri-pii^mo kajenju. Kadiki 40 ali več cigaret dnevno imajo l.^-25-kral večjo umrljiviwi za pljučnim rîikom kol nekadilci. 'R^ačni dim vsebuje okrog ifïOO sestavin. Rakotvorne snovi st) v čvrstem delu - katranu. Njegove sc'stav ine delujejť) kol kontaktne rakotn»rne snovi v grlu. žrelu in pljučih. Kajenje cigarel povezujejo le z raki drugih organov: ustne votline, grla, žrela, požirabika, sečnega mehurja, ledvic, irebuSne slinavke, materničnega vratu 1er jeter.
Na tveganja vpliva starivit ob začetku kajenja, vsebnost katrana v tobačnem dimu, globina vdiha-
vanja. Števik) vdihov in trajanje zadrževanja dima v dihalih. Kajenje pipe diîdaino poveča íc tveganje za rakom na ui^tnici. /.also nevarncKli zbolevanja za rakom vziikajenih prostorih izpostavljeni tudi nekadilci. Žvečenje in nju-hanje tobaka ptíveča zbi'»levanje za rakom v ustih. Pomembnost piv-ventive pljučnega raka je Že večja, če se zavedamo, da je c^bolenje zelo težko odkrili v začetnem stadiju. koje le ozdravljiva. V irenut-ku ^ïdkritja je Žal bolezen pri dveh trctjinali bolnikov žc toliko napredovala, da jc ni mogoče več pozAlraviti. Edini pameten in hkrati učinktwii ukrep je torej sploii ne kadili ali opustiti kajenje. Pa 10-15 letih ptmpaslitvi kajenja je tveganje bivših kadilcev enako nekadilcem.
Prekomerno p i (jo atkuhoinih pyač piimembno zveča tveganje zbc>levanja za rakom v ustni votlini. grlu. žrelu in požiralniku. Ob hkratnem kajenju je tveganje i»e večje. Pitje piva povezujejo z rak(fm na danki. Rakotv<^mosT pripisujejo presnov ku etanola-acetaldehidu. Pri alkoholikih je pc>gt>;tejSi tudi primarni jetrni rak. ki praviloma nastane že v ciro-tično .spremenjen i h jetrih. Vrazi-skavah dokazujejo tudi povezanost pitja alkohola in pojav raka na dojki. Vprcventivi je pomembno zmanjšati pitje alkoholnih pijač. Dopustne količine naj bi bile pod 50 g alkohola dnevno za moi>ke in do 20 g 72 ženske.
S |)rchran(»se človekprav ^to-vo izpc^stavlja največjemu .številu raznih rakotvc^rnih .snovi. Na tveganje zbolevanja vplivajo posamezna živila v naravni obliki ali pa produkti, ki naslajajo ob skladiščenju, kuhanju in ob prebavi. Pomembni so številni kemični dodatki, ki služijo podaljšanju obstojnosti živila, spremembi baive in (^ku-sa. Pozabiti ne smemo na umetna gnojila ter pesticide, ki jih uporablja^ mo v kmetijstvu. Z zbolevanjem je povezana prekomerna prehra-njencst ter pomanjkljiva bioHko manj vredna prehrana. Kot sprožilce rakotvornega prtvesa pogiwit) omenjajo sncwi, ki se tvorijo pri cvrtju in pečenju mesa. sestavine prekajenih živil ter nitrozamine, ki naslajajo v želodcu iz nitratov. Rakotvorne snovi, ki nastajajo med shranjevanjem živil (mikoioksini), povezujejo z jetrnim rakom. Proces p^^pešuje povečana vsebnost ma.íčob v dnevno zaužitih kalorijah (preko 4Í3%).
Med zaščitne sestavine prehrane sodijo sadje in zelenjava zaradi vsebnosti balastnih snovi, vitaminov in mineralov,
/bolevanje za želodčnim rakom povïfzujem^i s pre&lano Iirano, pre-kajenimi živili in nitrozaminom. Pogosto se rakastem obolenje pi>ja-vi pri kroničnem vnetju sluzjiice. povezujejo pa ga s pretiranim uživanjem soli lerprisotncstjo bakterije Helicol'^akter pylori, /a.<čilna
sta sadje in zelenjava zaradi velike vsebntKti vitaminov A, C in E.
Pri nastanku raka na dojkL debelem črevesu, trebušni slinavki ter prt^stali scîdelujejo hetcrtKiklični aromatski amini, ki naslajajo pri kuhanju, predvsem pa pri pečenju in cvrtju mesa. Kot pospeševalca procesa tudi tukaj omenjajo presežek maš6)b, Pri razvitju raka na di'^jki naj bi ma^obe vplivale na nivo pnistega estrogens. Rak sluznice matcrnice jc pogi«tejŠi pri debelih ženskah, kar pcfvezujejoz večjo tvorbo eslrc^na v maščevju.
Vsadju in zelenjavi so prisotni številni zaščitni antioksidanti • C, E. beta karoien in selen, pa tudi druge zaščitne snovi. Sadje in zelenjava imata zaščitno vlogo pred veČino epiielijskih rakov: v ustni votlini, žrelu, grlu. požiralniku. želodcu, na debelem črevesu in danki. pljučih, dojki, materničnem vratu ter koži. Pred rakom na debelem črevesu nas ščiti kalcij iz mlečnih izdelkov, zelenjave in rib. Zaščitna vloga vlaknin naj bi bil pri raku na dojki v večjem izločanju estrogena z blatom, pri raku na debelem Črevesu pav vezavi strupenih in rakotvornih sntwi.
Priporočila o biološko urřivno* leženi prehrani, ki i^rispeva k preventivi raka. $0 slrn,ienH v naslednjem:
1	- Zmanjšati maščobe na manj kot 25 % vseh dnevnih kalorij. Zmanjšati je potrebno vnos maščob živalskega izvora jesti pa moramo več rib.
2	- Povečati količino sadja in zelenjave preko 41K) g dnevno-
3	- Uravnotežili vnos kalorij in telesno aktivnost in vzdrževati normalno telesno težo.
4	- Biološko uravnotežene prehrane ne moremo nadomestiti y nadomestki.
5	- Omejiti sol na 4g/dan: omejiti vntw nitritov.
Kake n» spolnih oi^anih p(we-zujejo zreproduktivnimi dejavniki in načinom sp(^lncga življenja. Za rakom na dojki zbolevajo ženske, ki SCÎ zgodaj dobile menstruacijo, pri katerih je pozno nastopila menopavza, ki niso nikoli rodile ali ,so rodile šele pt^ 35. lelu. Pozni prvi porod poveča tveganje za raka materničnega telesa in jajčnikcpv. Rak materničnega vratu je pogtwiejši pri ženskalt, ki so zgi^daj pričele s spolni m življenjem in so pogosto menjavale spolne partnerje.
V preventivi raka na ikîjki svetujejo večanje telesne aktivnosti, u ravn< Jteženo prehram ». v/d rževa-nje normalne telesne teže in pra-Vitčasen prvi Za preprečevanje raka na matemič-ncm vratu naj bi dekleta pričela s spolnimiixlncv
si v zrelejših letih in naj ne menju-jejo sp(ilnih partnerjev.
I\jkl)cni raki sc^ redkejši. Med dt^kazane p'^klkne rakt^lvi^me sjnv vi sodijo azbest, arzen, krom. vinil klorid-katran, saje, mineralnaolja in nekateri proizvodni postopki, le snovi posTiočajo v glavnem raka
na pljučih, obnosnih votlinah in v sečnem mehurju.
Oncsnažen(Kst okolja vpliva le malo kskupnemu bremenu raka. Proučujejo povezanost onesnaženosti zraka s pljučnim rakom, /aradi vpletanja številnih dejav-nik<w rezultati niso prepričljivi.
Raka na materničnem vratu povezujcjoz nadomestnim zdravljenjem menopavzalnih težav z esirogcni, hormoaskc tablete proti zanositvi pa ogrozijo z rakom na dojki tiste ženske, ki so jih jemale pred prvim porcvJom oziroma do 25. leta. Hkrati pa isti preparati zmanjšujejo možnost zlrjolevanja za rakom na jajčnikih ali sluznici maternice.
Med fizikalnimi dejavniki je ionizimjoč'e sevanje med najlx>lj raziskanimi rakotvornimi tlejstvi. Pasledice so proučevali na številnim žrtvah Hirošimě in Černo-bila. To sevanje lahko povzroči vse rake razen kronične limfa-lične levkemije. Vpliv je odvisen od vrste sevanja, občutljivosti posamezjîih organtw, od .starosti, izpostavljenosti in od spola.
Zadnja leta veliko govi^^rimo o radonu. Vdihavanje žlahtnega plina oz. njegovih potomcev, vezanih na prašne delce, pov-zroča raka na pljučih. Previsoki koiKoilraciji radona se je moč izognili z upc^tevanjem gradbenih predpisov, predvsem pa z rednim prezračevanjem.
l)|(ravk)lično sevanje vpliva na nastanek kožnega raka in raka nausinici. Prekomerno «mče nje je v direktni p<wezavi z nastankom malignega melanoma. Sončenje med 11. in 1.5. un>je prepovedano, pa tudi siccr je svetovana ustrezna zaščita v obhki senčil in ustrezne kreme.
Od Itioluških dejavnikov povezujejo z nastankom raka številne viruse (hepatitis B. virus infekcijske moncmukleoze, 'I-limfotrop-ni virus, virui» HIV). Za preventivo jetrnega raka v zvezi shepa-tilis()m pripi>ročajo cepljenje.
Pomen psiholoških dcjavnik<»v še ni povsem pojasnjen. Mnogi píwzujejo nenadne strese ali dalj časa prisotno depresivnost s p4>rušenjem imunskega in hor-monalnega ravnovcssja,karomo-gi'>ča hitrejši razvoj rakaste razrasti, saj je zmanjšana obramba pred učinkom rakotvornih snwi.
'[brej tudj pri raku velja preventiva. Na to, ali bom(i zboleli ali ne. ali dopustili, da nas rakotvorne snovi napadejo in premagajo 1er se prično v nas nekontrolirano množiti rakaste celice, ki nas bodo preplavile in uničile, je v veliki meri odvisno od nas samih - od naše telesne aktivnosti, vzdrževanja nc^rmalne telesne teže, uravnotežene zdrave prehmne, izogibanja soncu, zdravega spolnega življenja, ne kajenja, zmernosti pri uživanju alkohola. psihične stabilnosti ter vedrega optimizma.
■ Prim. Janez Poles, dr.
me<t., internist
Mnenja in odmevi
Pnisluvd ali kal)iircl (2)
Ne morem si kaj, da ne bi kaj malega tk^dal razmišljanju cenjenega Lada Plajika o letošnji proslavi ob 8. februarju, kljub temu. daavtor/icav rubriki Čvck namiguje, da naj bi se v istem zavodu z.aposleni celo o »tretjih« zadevah pogc^vorili ob kavici in bogne-dajcefc» enako mislili! Ejioumjana srečcj v našem zavodu nikoli ni bib, pa čeprav je tak^n trend v okolju sicer morda prisoten.
Skratka: prav nič me ni priza-
delo, da me jeg. Plankozizjavo. da so tisti obiskcwalci, ki so pove-zovalčeve neslanosti Šteli zgtilj /2. nedolžno »Šalo«, »vsaj na pol pametni«, uvrstil med -»manj kot na poipametne<<: tudi me ni zbodlo. da je sebe s tem uvrstil med »vsaj na pcil pametne« - saj ga sicer sam uvrst'am med pametne. Me je pa začudilo, kakšno pisano druščino si je s tcmpc>laslni želji pripisal v.svojkrog-kajti pozjiam ga kol sicer zelo zahtevnega poznavaleagla.sbe,literature... O tem. ali v kabaret »sodijo tudi izle-
ti vgrohosr in celo v nesramnost« pač naj prestidi vsak sam. jaz sem seveda prepričan, da ne .../lahko pa g. Planko o tem povpraša recimo Vito Mavrič/...
Res sem se v svojem prvem pri-spevk-u razpisal, ampak če bi ga g. Planko Še enkrat prebral, ne bi prav nikjer opazil, da zagovarjam »zamorjene in pc^tirkane proslave«: ob zadnji proslavi ob občinskem prazniku, ki smo jo pripravili skupaj z Mladinskim centrom, sem cehi strogo zagovarjal, da mora biiisestavni del pn,>slave tudi »žurka« zaví»emeščaneinzaprvič mislim, da nam je kar uspelo.
Seveda pa imamo, lak^i kot dru-g^)d [O svetu, različne prazjiikc. Po veselem praznovanju na primer kar kliče dan državnosti 25. junija - če se šc tako irudim. da bi ugodil želji po veselju g. Planka. pa si ne morem predstavljati, da bi na občinski komemoraciji ob dnevu mrtvih nastopil .Taka Šrauf-ciger ssvx>jimi »duhovitostmi«...
Kljub »pomislekom« (!?) in kljub temu, da se je »navsezadnje že kar hudo razvlekla« (I?) je bila pa^slava g. Planku všeč. In do tega ima, tako kol vsi tako misleči, seveda vso pravia>l
■ Vlado Vrbič
KULTURA

En obraz ii zadošča
Politika \v //<] Milojko Koiiiprrj cnn od sl.víHl ki se jih iie hi smela nikoii lollli -Človek mora dobro pasli, dn sc^ /rui {lol)ro pobrali - Rll.i žoiiska je težje kol l)iti moški
Milena Krstič - Planine
Zmenili sva sc v Pibcrnikwl kavarni, zadnji dan počitnic. Nckuj prnsiih dni si je vzela .ic sama. Zaradi scdmoSolkc Ama-dcjc. díl ji nc bi bilo dolg Cas bili sami doma. čeprav v njenih iciih 10 navadno ne pomeni ravno lega. AlojSa je »pri policajih« v Ljubljani- V la poklic si jevednaželeL Milojkina mama. 7. njo Komprejcvi živijo v Skor-nem. si je /elcla v i^ošlaiij po nakupih. Vse se je pokrilo ...
Pa Sc morije mimo^dc, ùc7. ccsinc ovire, da so jo ^ bolj prelresle, da je hilo v njej Se več mehurčkov, da je bilo takojšnje odprtje tveganje, peljala radoasko. »Te ovire mi gredo pit re.s na živce,« je rekla. •Sneženje, ki je marsikoga txJvr-nilo od poli, nje ni. Sneg ima rada.
Sc bolj pa morje. Ker je tako mogočno. Tako neskončno. Ko že misliš, da je koncc z njim, se Še nadaljuje, Ker.se peni. ko
naleli na ovire, in ker je kol (^l|e, ko je zadovoljno. Ker vse poka/e, nič ne skriva. Bes in .srečo. Kadar v Milojkini du5i divja vihar ali se pripravlja na nevihto, je sp(îs<^bn;i sesli v avio in se :?apeljaii do moija. »Samo do Sirunjana. Mimogrede si lam. Da ga Icvidim.» In poiem je kol po ne\'ihli. Vse mirno in spokojno.
Pred njo je f.c sial kapučintn Koje na mi/o prii^el se drugi je Ivsedii slekla. Po/nam jo že kaj nekaj časa. / njo sem sc .srečevala vSi>$ianjskeni občinskem sveiu, kjer je bila svetnica. »Polilika je ena od sivari, ki se jih ne bi smela nikoli loli-\l Že dolgo sc jc nc grem več. Zanjo je treba imeli več obrazov. Tega na začetku ne veš. Polem pa. ko ui ugotoviš, je pozno. Si že noiri. Sama sem spo/nala. da meni en obraz kar zadošča. Politiki sem rekla acJj-jo.«
Dane.s jo srečujem kot mto-
kovno sodelavko Zavoda za kulturo Štíílanj. Slišim na odru. pred mikrofonom. Včasih povezuje priredilev, drugič razlaga kaj o lUiem. ki v galeriji odpira ra^siavo, tretjič vleče nili v ozadju. Delo. ki ji je pisano na kožo. Vidi se ji. kako uživa v njem. Tak privilegij je redek. »Dobilasem priložnosi. ko nisem verjela več vanjo. Hvaležna sem listim, ki so mi jo dali. /grabila sem jo y obema rokama.«
Milojka tudi .sama usivarja. Pl^ prozo. Je članica 1 [otenj bi Članica Literarnega dru.^lva Šentjur. Tam so jo že dvakral nagradili. »Zelo mevlečevliie-rarne kroge. To drži. Šentjur imam rada. ker so Kozjanci lako odprli ljudje. Topli. Paseh-ni.«
Začelo sc je s pc^ezijo. s pisanjem pcsmic v puberteti, »le so ostale lam. kjer so nasiale. Kakega napredka, koraka naprej po lem polju, ni bilo,« pravi. Vpisala je ekonomsko srednjo. »Tu je bilo v ospredju računovodstvo in podobne reči. pisanje pa. kolikt^r si to počel sam. Ni bilo prave spodbude. Obdobje, kosem odkrila, da se moram začeli izpovedovali na lem področju, je prijelo dasli kíLsncjc,« pravi. Ob lem priznava. da je bila v začetku pri pisii-
nju veliko K^ij iskrena, pogumna, neposredna. L/, lega obdobja je črtica Pt^greb. 'là se le dotakne, tako plastična je. Aviobus je bil objavljen v zadnjih Hotenjih. Koliko ima skupnega s lem. daje po pi^kli-eu prometna inženirka? »Uh. na to pa Se pomislila nisem. Bila jc.slvar irenuinega navdiha.«
Mimogrede navr/e: »Uživam v tem, ko opazujem otroka, kako odrai^čala.« Presli^m. Rše knjigo, jo vpraiam. »Ja, pa jo res. Lc da sem jo pa7godaj raz-devičila. Dala sem jo prekmalu prebrali. Zdaj nekako ne steče naprej. Ne gre. Na silo sploh ne. Zdaj zori in čaka. Mogoče kdaj bo. Mogoče nikoli. Sloji na suni strani.«
Zdaj spel študira. Ob delu. Na visoki ekonomski- Zadnjič je naredila izpit z devetko. Pu je mislila, da ji studij ne bo več Enkral jo je pa spodneslo. Vzponi in padci. Tako kol v življenju. Sama je enkrat močno padla. A seje pobrala. »Dobro moraS pasli, da se lahko dobro pobereš^.« niivrže. Ni ji težko govorili o lem. »Se mi zdi. da je ležje lislim. ki poslušajo. Zato jih s lem ne obremenjujem.«
»Ko le nekaj lakega doleii. ko si na tleh, ko vidl^. da glob-
Mitojka Komprej: »Ženski je težje," (foto: S. VovW
Ije ne moreS. 5e vedno obslaja pol. Ce jo hočeš videli, jo opazili. Včasih ii jo mora kdo prikazali. li dati priložnost- Ko razmišljam o tem. se mi zazdi, da človek tako di>živeije poirebu-je, da se začuli- Sama od ljudi okoli sebe nisem nikoli pričakovala. da mi bodo dali priložjiosi. Pa so mi jo. Dolžna sem jo bila sprejeti.«
Miiojka je danes, pravi zjise. srečna- Ker najde srečo v majhnih stvareh. V skoraj vseh. Za liste redke, v katerih »reče ne
zazna, pa pravi, da že mora lako bili. Neskončno u?iva. kadar z družino sede v avto in .se odpeljejo na izlel. Po Sloveniji. »Na i/letu spoznavamo ljudi in pokrajino.«
C^isto na koncu -sva se dotaknili že8. marca. Milojki veliko pomeni. »Spomni me na mar-.sikaj- Na potrditev, denimo. Pi>irditev ženskam na njihovih poieh. Te so definitivno leŽje od poti. ki jih ubirajo moški.«
Predan lovu: Jože Kvartic
Na torkovem Klepetu pod arkadami na Veiciijskem i>radu ie vodja Muzeja Vekiije Damijan Kljajic gostil Jožeta Kvartiea.
Izjemen ljubitelj narave, nara-vovapilvenik, lovec ?. dušo in telesom, du-^a Lovske družine Velenje je bil duhovit in iskriv sogovornik. Rodil se je v družini, v kalcrisobilivsili>vci, lako rekoč z zeleno krvjo. Najbrž jc bila ta kriva njegovili prvih mladostiiili »raub^icanj«, ki jim ni uSla niti domača kura. V .svojem 5l)-lcl-ncm članslwi pri lov.ski družini se je spominjal riiziičnih oblik orga-niziranosli lovstva, od zakup-niškega do današnje organiziranosti lovskih družJri in številnih dogodkov ob lovu- Pravi, da najbrž mlad re.s ležiš za irofeja-
stva, spreminjanja podobe ob izgradnji Gorenja, pa sejmišča, klavnice io zamrzovalnice ob kolodvorski restavraciji.
Obudil je nekaj dogodkov ii težkih vojnih let, se spominjal bombnega napada na rudnik in kako so družino ob koncu vojne kljub delu za pariizane nameravali izselili, polem pa je k sreči niso. Zaupal nam je celo. kako Sla se srečala in zbliževala z njegovo Štefko, ki je že v mladosti naredila lovski izpit in ki ga v njegovi ljubezni do narave ves čas podpira.
Gworil je v »velenjščini«. ki bo
Medžimurski umetniki v Vili Rožle
Vifa Rožle, v kateri ustvarjajo in se izobražujejo Šaleški likovniki, je bila na otvoritvi razstave likovnikov iz hrvaškega Međimurja odlično obiskana, (foto: Janez Sevčnikar)
Vťlenjť • Gneča na otvoritvi razstave del članov društva likovnih ustvarjalcev iz Pre log je bila lako velika, da je bila vila Rožle v Sončnem parku dobesedno polna do zadnjega količka. Meilžimurski umetniki so v Velenje i^rL^li na povabilo Društva -šaleških likovnikov in Kulturnega društva Medžimur-je iz Velenja. Razstavo so jim pomagali pripraviti na ZKD Šaleške doline in JSKD -območna izpostava Velenje.
Ob odprtju razstave so pripravili ludi kullurni program.
NiLslopilaje tamburaška skupina Šaleške folklorne skupine Koleda. Razstava, na kateri Si^ p^^iavili svoja dela na ogled sli-karji Damir Šalari. Franjo Ružman-Brko, Zvonimir Dolenc. Slavko Du kič. Franjo Musiać-Medarov.je napoved tesnejšega sodelovanja med hr\'a.škim in velenjskim likovnim društvom.
Razstava bo odprta do konca meseca marca; ogled pa je možen le vsako srvdo od 17.3() do 20. ure-
■ bš
Razstava digitalnih fotografij
mi. sedaj pa si rad nadene nahrbtnik. vzame koruzo in njegove poti «najago« nikoli nist^ 7iLslonj, Narava mu vrača s ti.st)čerimi podobami ki jili rad opazuje in ki ga polnijtu »Nekaj jc v tebi narava je tvoja«, pravi.
Spominjal seje Velenja nekoč: s kmetijami posejane Stare vasL številnih žag. mlinov in gostihi. pa irgovin. nekdanjega furman-
morda nekoč zanimiva za liste, ki bodo pogledali kaseto Toma čonkaša. ki le zanimive klepete posna me.
Ob pri-sotnosti KvarliČevih kolegov, lovcev in listih, ki so o preteklem Velenju želeh izvedeti kaj več, je bU to eden tistih lepih zimskih večerov, ki ostanejo v nas.
■ Aca Poles
V prostorih Inštituta za ekološke raziskave CRlCo Velenje na Starem jaSku je le dni na ogled razstava digitalnih fotografij Borisa ObliŠarja in Črta Vdienčaka- Svoj prvi skupni projeki sta avtorja naslovila Fo(u)reyes.
Fotografije, kijih raz.stavljala. so vsekakor sTcdne ogleda. Lahko bi bil sicer kdo od gledalcev ob obisku raz-slave sprva presenečen. ker od razstave fotografij pričakuje kaj drugega, A ker ObE^arjeve in Milenčakove fotografije ne dopuščajo zgolj preleta s pogledom, ampak zahtevajo. da se jim nekoliko bolj posvetiš in ob njih morda ludi malo razmisliš, bo la isti gledalec odšel mnenja, da je presenečenje pcizilivno- Ker nam te fotografije želijo predvsem pripovedovali zgodbe, bo gotovo s sabo odnesel tudi kakšno od teh. Tak.šno kol kdo drug ali čisto svojo - razlage so lahko
popolnoma različne, vendar so enakovredne. Avtorja nam s pomočjo fotografij razkrivata svoja razmišljanja, dojemanja, iskanja, delita z nami p("«ebnc irenuike in nam pv)nujaia ključe, ki odpirajo vrata v njune zgodbe. O projektu Fo(u)reyes sla povedala: »Bistvo je v zgodbi. Fotografija je v podrejenem položaju, predslavlja le izrazno orodje. S fotografskim (Objektivom sva zgodbo opredmetila, foiograj'ija služi za dosego oblike ali forme, ki zgodbo, v katero smo .stopili, uobrazi. Formai zgodb od gledalca pričakuje inii-men odnos in s tem morda bistrine^ pogleda ali presoje.«
In kdo Sla razstavljavca, naša some.^ana? Boris Obllšarseje rodil leta 1964 v Celju, cwnovno in srednjo šolo je obiskoval v Velenju, nalo pa šludiral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Je profesor likovne pedagogike. zaposlen na osnovni Šoli
.^alck v Velenju- Za svoje mentorsko delo je prejel že več nagrad. Za sabo ima šlirinajsi samostojnih razstavv Sloveniji in v tujini (Nemčija, Švedska), s^.^deloval pa je ludi na mnogih skupinskih razstavah. Med drugim je prejel Prešernovo nagrado Pedagoške akademije Ljubljana (1991) ter odkupni nagradi Cx tempore Piran	in Ex tempore Rogaška Slatina (1992). Crt Valenčakje samostojni ustvarjalec na področju kulture, ki prav tako živi in u-slvarja v Velenju, Po končani šoli za oblikovanje in fotogran-
jo je pridobil sialus slikarja- S svojimi ekspresivnimi deli sc je nekajkrat predstavil sUwenski družbi, po letu 1992 pa je predvsem kipar. .Svoje miselne svetove upodablja v tehniki »raku« (posebna tehnika žganja in gla-ziranja gline, ki izvira iz Japonske). Razstavlja preleŽJio v Italiji in na Azumi obali, kjer je prejel zeveč nagrad- Med drugim prvo nagrado regije Ka labri-ja (1997), pokal mesta Fircnze (1998), prvo nagrado »Rcmo (řardeschi« v lbskani (1999) in prvo nagrado biejiala Euro Art Group (200i)).	m

107,8 MHz
11
R/^OOjSKO IDG Č/I\5@POS[jOI
Tatjani priznanje
Glasbene novičke
Na slavnoslni seji Slovenskih druStev za hoj proli raku. oh lednu boja proli raku, ki poteka pod geslom »/dravoživjjcnjc-iTianj raka«, so v lorek na ministrstvu za zdravstvo podelili p(Viehna pri/nnnja.
Namenili so tudi naši kolegici, novinarki Radia Velenje in lednikaNalčas.TatJiinl PikJ-Uuri^ek. Žal se slovesne podelilve ni mogla osebno udeležili, ke; ji je v preteklih dneh malo ponagajalo zdravje. Tatjana že dolgo skrbno spremlja in objavlja Članke o deliwa-nju Druživa za ho] proii raku Velenje. Njeno anga^.iranje na tem področju pa ni ostalo neopaženo. laljani za priznanje čestitamo ludj S(xlelavci!
Medlem kososeeni ^e vrnili s smučanja, med njimi vcidja propagandne službe Nina so jo drugi na smučanje i^Ie mahnili, med drugim §cť tehnike na Radiu Velenje Mitja Čret-nik- Drugi pa vse v leh dneh spopadajo s prehladi in virozami, Med njimi je novinarka Bojana Špegel. Da je prehlajena. smo ugotovili lakoj. Naenkrai je poslala redkobesedna, kar ni ravno njena lastnost. Podobno se je dogajalo s propagandistom Juretom Berienikoni. Oba sta potrebovala le nekaj dni, pa sta bila spel kot nova.
Radijski moderalor, ki ga mnogi poznajo ludi kot del pevskega (in družinskega dua) Btïiijanin Maja, lioSijan Dermol pa je prejšnji leden poslal očka. Rodila se je Julija. Ćcsli-lamoî
■ mAp
Priznanje za Tatjano (foto: vos)
žláh) na kratko
PLATIN
Na EMO 2004. od koder sta se vrnila kot zmagovalca, je čl^a dueta Platin pospremil nihče drug kol nemški producent Robert Jung, sicer avtor edine n^ške evrovizijske zmagovalke Ein Blsc-hen Fheden.
()i\\m
Da je v Sloveniji áe vedno zelo popularen, je dokazal s svojim nedavnim koncertom v Ljubljani. V dvorano Tivoli ga je prišlo poslušat kar pet tisoč navdušencev.
RO/!M\RII\Kli
ste vedeli, ûa so poseonost letošnje EivlE, članice godalne skupine pravzaprav kvartet in ne trio? Kot Dio so nastoplie le zato, ker je ena violinistka takrat, ko so ustvanale skladbo Kllše zbolela.
Po načrtih bi moralo biti snemanje videospota za aktualno uspšenicoNisi za mene t že pod streîio, a se zaradi preobilice dela prí promociji njegovega albuma in novem projektu Sester, pri katerem sodeluje, nekoliko zatika.
POKIN
Naši južni sosedje bodo podeljevali nagrade za največje glasbene dosežke v pretel^em letu. Med nominirancl sta za največ nagrad predlagana skupina Hladno pivo (6 nominacij) in Nina Badrić (4 nominacije).
Ri;Bi]k.\
Pojoča miss in W voditeljica je s IV Paprike dokončno prestopila k Auerjevi Net TV, kjer bo vodila letošnji Izbor največjega talenta v akciji Idol 2004. Lani je v tem izboru zmagal Peter Januš.
l\o\l dll>iiM) vvlenjsko^ hip hopa
Velenjska hip hop seena, ki velja za eno najbolj razviiih v drŽavi, ho v leh dneh bogatejša se za en album. Izid svojega prvenca namreč pričakuje
domači raper /l.EBAN.E IM (zajebani). Za lem imenom se i^icer skriva Klemen Kline, eden od usîanoviie-Ijev pionirjev velenjskega hip hopa, skupine B ro n X la rz, kalere začetki segajo že ija v lelo 1994. Naslov njegovega prvega samos loj nega albuma je Potegni j>koljko ljubezni, prinaša pa petnajst skladb» ki
so naslaJe v izključno doma^^i produkciji. Na albumu se pojavlja ludi nekaj goslov, med njimi mariborski hip hoper Drain Daddy (B.D.M.), pa nekdanji član Bronxtare Zekerijah in mlada skupina Fire. Za razliko od ostrega rapa Bronxtarzov .se Z1.EBANE.E predstavlja z bolj irendovskim hip hopom, ki vsebuje ťunkyinjaxzyelemenie in se bolj spogleduje s smerjo, v kaleri plujejo Izvajalci lipa Ouikasi in podobni. Prvi singl z albuma bo skladba Intergalak-lični basiard, v kaleri se pojavlja že prej omenjeni Brain Daddy in za kalero je v načrtu tudi videospi^l.
Delajo, kar jim pa^c
Domača skupna Šank rock, ki po napornem decembru ludi v letošnjem letu nadaljuje s številnimi nastopi, namerava kmalu prcdsiaviii svoj nov vide-ospol. Ta bo za lazliko uU
vročega, z eroliko nabilega spola Dej bolj na glas radio, ki so ga posneli skupaj s 6 Paek Čukurjeni. precej drugačen. V njem b(^do namreč uporabili kar live posnetke z njihovega nastopa na uspelem novoletnem ')Mm v Velenju, S sptHom bodo predstavili skladbo Delam, kar pa5e mi, ki bo že peli single z njihovega zadnjega albuma Vzemi ali pa^li.
Prihajajo Piin LoviiV Criminals
Bliža se 12. marec, ko bodo v Hali Tivoli na svoj račun prišli Ijubilelji hip hop, funk, rock, blues, soul in ja77 riimov, s kaie-rimi hodo občinstvo v dvorani navdui^evali člani ameriáke skupine Fun Lovin' Criminals. Sku-pinći, ki je pri nas pred leii že naslopila na Tcsiivetlu Rock Oloćcc (20U1), obsiaja dobrih deset lei. V tem času so izdali sest albumov, njihov zadnji, Welcome To The Poppy's, pa je iz^'1 pred nekaj meseci pri založbi Sanciuary. Najbolj znan izdelek skupine je verjetno album L<xo in predvsem njegova naslovna skladba, kije postala prava pla-nelarna uspešnica. Newyorski irio Fun Ltwin' Criminals se je v glasbeno zgodovino vpi.sal z
originalnim združevanjem hip hopa, jazza, iradicionalnega rcxj-ka ir elektronske gla^hťís laran-tinovskim humorjem in velc-mesinim utripom.
Pr\on(M^ Petra Janu^
Pc:erJanuš, nova mlada slovenska zvezda in po Številnih glasovih gledalcev i/ vse Slovenije zmagovalec oddaje Bodi idol na mariborski televiziji Net 'l*V, v teh dneh pričakuje izid svojega prvega albuma. Napoveduje ga skladba z naslovom Zate, sicer delo Martina Štibernika in Simona Megliča, in je hkrati ludi prvi single z albuma. Skupaj na njem najdemo trinajst pesmi, pod njih pa se je podpisalo kar nekaj aviorjev. Peler Januš je kol spremljevalni pevce dueta Platin nastopil tudi na letošnji EMl in ima torej možnost, da
Student naj bo
SŠK-jeva kilarijacia
v sobiHo, 6. marca, se ho v prostorih SSK-MC odvijala tradicionalna Kiia-rijada. Udeležijo se je lahko vsi kiiarski navdušenci, ki imajo vsaj eno avtorsko skladbo- O največjih velenjskih kitarskih laleniih bodo odločali žirija, v kateri bodo znani velenjski kitaristi, in občinslvoz glasovalno pravico. Kitarski nastopi se bodo pričeli ob 21.31). Vsi inlercscnli in godalni navdušenci bt)Ste priče nepozabni prireditvi. Letošnja Kiiarijača ho šc pt^ebej radodarna. Najboljše izvajalce čakajo bogate nagrade, koi sia snemanje skladbe v studiu in akustična kitara. Pasebna presenečenja so pripravljena za izžrebane poslušalce, ki si bodo imeli možnost prislužiti polet z letalom nad Velenjem za 2 osebi. Prijave zbira Siniší Kranjec (031 327 306). Pohitile, da kilar ne zamudile! (ko)
zmagovalno dvojico spremlja tudi v Turčijo. Cc seveda pri njunem nast(>pu ne bo prišlo do kakih sprememb.
Pra/ilik hij) hopa
Navelikoveselje vseh domačih raperskih navdušencev v S kive-
soboto. 20. marca, v Športnem centru Triglav v Ljubljani, njegov nastop pa pomeni enega največjih hip-hop koncertov v Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Pred samim prihodom njegovega veličanstva na oder se bodo občinstvu predstavili še Kosta, Plan B in Knez Stipe, za primemo vxdii^je pa bo poskrbela ^ množica Wu Tang Clan back up MC-jev,
Raekwon je poleg sodelovanja z Wu 'lâng Članom sam izdal iri albuma in prav ireijega, naj-nwejšega, The Lex Diamond Story, na katerem se kot gostje pojavljajo ludi Fat Jew, Capo-ne, Method Man in drugi, bo podrobneje predstavil v Sloveniji. Koncert se bo začel ob 20. uri, vstopnice pa so v předprodají po 2.yo0 SIT in na dim koncerta po3.5f)0 SIT
Kes ^IliliUS
Velenjska rock skupina Res Nulliu.s, ki je konec lanskega leia izdala nov album, v prvem tednu marca na Videospotni-cah premierno predstavlja svoj novi spol Revolver Ljubezni. Zgodba v stilu Remarqueove-ga Slavoloka zmage se odvija leta 1938, dogajanje pa se vrli okoli izidov v Parizu. Glavno nil celotne zgodbe vleče ver/ "V.sak od nas v svojo zgodbo je ujet." Spot je režíral Petar PaŽić inje sesiavljen iz petih zgodb o različnih ljudeh.
nijopríliajacden izmed najbolj znanih raperjev na svetu Rack-won. Prihaja iz New Yorka in je bil član znane rapcrske zasedbe Wu Tang Clan. Nastopil bo v
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa l«^ko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročiliři ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
tNlNABADRIČ-TAKVIKAOTI
2.	BLUE è STEVIE WONDER- SIGNED, SALED, DELIVERED
3.	PINK-GOD ISADJ
I---
; LESTVICA

Vsako nedeljo ob 17.30 na Raûiu Velt^nje invsakćdrtekv tedniku Na§ čas, TbL: 897-50-03, 897-50-04 ^i SMS 031/ 26-26-26
Takole ste glasovali v nedeljo, 29.02.2004:
1.SLAKI: Lepa Marica
2.	NAGEU: Moja llubica
3.	ALPSKI: Moja Micka
4.	METALURGI: Micka, Marička, Marija
5.	IGOR 4- ZZ: Gasilka Hecfvika
Predlogi za nedeljo, 07.03.2004:
1.60REWJCI: Janez [n Micka
2.	KOVAČI: Ržencva Tinka
3.	NANOS; Ljubezen na Andrejevem sejmu
4.	SLOVENIJA: Er liter za murko
5.	ŠPIK: Med Prleki in Prekmurci
■ vm Gf^ttner
VRTILJAK
o foni loâ^	Na sliki (lin^kh)r
Holîiisnicc Topolšica J<iru7. tli: nu^cl., in lipokojťíKíť, usjK^šcn ('\'<\n dnistva Šak'ških likovnikov, vOasih /nani sindikalni runkoioíiarMatwl McdvíHl. liiilîajitu). O plaćali, scnx'da! so v industrijskih sindikalih pn^ní/k(^ v n(^kal.(Tll) javnili zavodih pa vKij mai vodilrïinii previsokem »Kolikšna je tvoja, fv ïii skriMiosl,« {v dru^i |H)haral prv(^i><i- »Kaj sprašiijt^š, saj si m iiOMno prebral.« pa prvi odvrnil drugemu
Pokosio srt^nií<íia. Imala řas. pa ^rc^sla malo po imvs lu in rercla k<ikšno. Kako hllcj vfasih in kako je danes, i )ha sla flla upokojciica: Ludvik Mali in I^Vanc Vrl arnik. Ludvik Mali je l)il včasih din^klor rudnika, zadnji župati Šoštanja in prvi Ve>i(^nja. Franc Vrlaniik pa je hil sef s|)losníh slu/.l) v (ioixiiju. oTako k'po je ili na sprc^hod in ylíxiali v i/ložlnm Jih je |)a vzadnj<'m fasu v m(*siu vs(^ manj.« si^i larnala.
I
Ministrica za gospodarstvo dr. 'Vi'ix Pdrin din^klorju Šolsk(!f>a ct^nlra Vele-njc» Ivfu kolniku: sploh nimam kaj skrivali. Tilt^ obiski in in lam. Indi pri vas. so zgolj tbrmalnosl. Dejansko že priprav Ijain na odliod. No. ampak kar povejle. S^ij poslušam.«
Video Iťlcloní. liiHusojeni polrebam Ipiidi. ki varajo svoje |Kiil Her|ť
Izticlovalcj novih video mobilnih telefonov poskušajo najli pol, kako rešiti gre§ne može in žene. ki jih njihovi parincrji kličejo ob čudnih urah. Ce bo tehnologija uspežna. lastnikom taksnih telefonov orno-gi^illa. da si sami izlwrejo ozadje. preden sc oglasijo na telefon. Preboj na podroCju novih tehnologij bo dovolil možem, ki pt>pivajo v barih, da na iclelbn-ski klic odgovorijo ssliko s-voje pisarne v o/adju. /ena. ki bo želela, da njen mož mlslt. da je doma. pa bo 7Ji ozadje lahko izbrala sliko njunega doma. Glede na to, da ho slika lastnika telefona živa, ozadje pa statično, bodo morali biti uporabniki posebej pa/ljivl. da na sliki ne bo zapadlihkolcdarjev, Vcndarpa poskušajo tudi la problem režiti. je zagotovila tiskovna predstavnica izdelovalcev telefonov I lutchLson 3G, Max Wong.
\dÁ\i naj l)í <lel Ićiclje lieaulc (Jiariesa Darwina
Skupina britanskih raziskovalcev meni, da so naili del ladje Deagle. s katero jc Charles Dar« win."očccvoIucijske teorije", od icia 18?! do leta plul oko-
li svela. Del Deagla naj bi ležal pod blatom v pt^krajini Essex, severno od rečnega ustja lem-ze, poč usedlino, debelo približno še.st metrov. Vsakršna sled za Eíeaglom, skromnim in-desetmelr.skim dvojamborni-kom z izpodrivom 235 ton, je izginila pred približno 135 leti. Riiziskovaiei. med katerimi so pom<>rskl zgodovinarji, arheologi in hidrografi, so Šliri leta pregledovali stare zemljevide območja, dokumente i/ lisicga ča.sa in vzorcc u-sedlin iz globin. Da bi potrdili veljavnost del, so znanstveniki uporabili tudi satelit, ki zazna kovinske predmete pod ne predel>elo plastjo zemlje ali rastlinja. Dela ladje
formalno Se niso ideniificiraii. vendar bodo britanski ra>:Lsko-valei začeli izkopavati, da bi lako j>otrdili svojo teorijo. Kot je povedal vodja projekta R^ïberl Prescotl. so pod plastjo usedlin zasledili kovino in les, kar jih navdaja 7 upanjem, da je "v globini nekaj zelo p<imemb-nega". Po potovanju okoli sveta jc Beagle poniknil v popolno anonimnost, Ladja je bila del obalne straže pri kraljevski mornarici v boju proti tihotapcem alkohola in lobaka. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFR bodo zgodovino iskanja Bcagla prikazali v dokumenlar-nem filmu, ki naj bi ga v soboto predvajala britanska televizija BBC.
I>e< ek ali deklica?
Suhe ženske imajo več možnosti, da rodijo deklico kot dečka. Ibko trdi italijanski ZJian-stvenik Angelo Gagnaeci iz poliklinike v Modeni. ki je v namen svoje študije raziskal okoli lO.OUO rojslev in ugotovil, da lahko teža v veliki meri vpliva na spol otroka. Izkazalo se je. da je raz-merje med deklicami in dečki pri ženskah, ki imajo manj kol 54 kilogramov, IDI) deklic p roli 8ydečkonv medtem koje razmerje pri
ženskah 7 več kol .M kilogrami UOdečkw proti líH)deklicam.
Se ne dolgo tega so podoben fenomen amerii^ki raziskovalci dokazali pri živalih, ko so ugo-lovili, da imajo samice, ki so več časa preživele v su.^nem ("^bdo-bju. več možno.sti. da skolijo potomca ženskega spola kol ptitomca maikega spola.
Strokovnjaki menijo, da do lega prihaja zalo, ker so moški navadno nekoliko večji, zato lažje ženske težje rodijo sina kot hčer.
('agnacci je med drugim tudi ugo lovil, da lahko na spol otroka vplivajo ludi drugi dejavniki, kot je na primer lelni čas. Možnost rojslva deklico sc povečuje, če je otrok spočet v mcsecih med marcem in majem, če pa je otrok spočet v jesenskih mcsc-cih, obstaja več možnosti, da bo deček.
l)<»jcnrkov |)rvi /ob kljiiccn Id /.dravjc mb
Pojav prvega zobka pri dojenčku v glavnem izvablja nasmeh presrečnih siariicv, ki pa se ne zavedajo, kako pomemben vpliv ima prav ta prvi zobck na prihodnje zdravje zob oiroka. Ana Lueia Semainario in Romana Ivančakova 7 zobnega oddelka Karlove univer/e v češkem mestu Hradec Kariove opozarjala, da morajo starii prvim
zobem lakoj nuditi ustrezno nego, sicer lahko pride do verige negativnih pojavov, ki bodo za vedno uničili oirokovemož-nosli za lep nasmeh in zdrave zobe. Največji problem neusia'zne nege mlečnih /ob je "karies zgodnjega otroštva", ki se lahko pojavi na kaieremko-ii zobu do tretjega leta staro-sii. Če sc ga ne zdravi, kar je pogost pojav, lahko pride do trajnih težav z zobmi pri odraslem človeku. Mlečni /obje ,so pomembni. saj varujejo mesioza stalne zobe. Prvi karies je posledica kombiniranega delovanja bakle rij, prenesenih h materinih usi in sladke pijače, na primer soka ali materinega mleka, kar vpliva na nastanek zobnih oblog, Prve luknje se namreč običajno pojavljajo na zgornjih prednjih zobeh, ki se nenehno "drgnejo" ob cucelj na steklenički, pri čemer gre za tako imenovani "sindrom stekleničke". Kariesse nato zelo hitro prenaša na ostale zobe. Dojenčkovim zobem najbolj ivkodi spanje s stekleničko v ustih, zaradi Česar so zobje po več ur v sladki tekočini, ki jc odlično okolje za razvoj bakterij. Po neki drugi raziskavi pa imajo dojenčki sscsiimi mc^e-ci že lahko resen karies zob, okoli dvajset odstotkov dojenčkov s karicsom na mlečnih zol>eh pa je mlajših od 14 mesecev.

Noter în ven
Ko bi le avtocestno p<»U'Zavo Velenju z Dni* vo}>ra<ioni in .Arjo v^isjo ^rudill Utko hitro, kot je ta odsek hitro letel v prodnim in iz pnr^ramii, (M m^J! Anipak pri tem nikakor ne ntore valjati promet no varnost ni rek. da j« hitro hitro prehi* tro.
Praznična
Glede na vse pt^tjstejše razprave o "ženskih kvc»-tah" ho verjetno tudi bližnji pmznikdkin žen»i spel pridnhil veljavo. Le da »H v»ij zaradi tej»a« ker jim hodo odjedle nekaj mest, vsi inoski ne hodo več slavili tako veselo.
Pomembno
I'tKJelitev ključev sta-ntnanj je marsikje pri nil s še zelo poniemhnii stvar. Nekateri Ic ne razumejo, da pogost» holj za lisle, kijih pode-Ijujejo, kr>t2a tiste, kijih dobijo.
Nevarnost
Ce bodo v velenjskem pwljetju PDPsevnaprej takt) prisei^ali na raz\oj vrtnarstva, bi>óo nit)rda m<»rali razmišljati t> niivem direktorju. Mraz je laliko vsaj za ^iKlnje vrtnine zelo škodljiv.
Anka in Jaka
Pravijo, da se ljul>en-ska županja Anka in pn)-metni minister Jaka ne razumeta najlndje. Onu je za to, da bi ^a dahi n<iter, on pst ne. (jre seveda za mlsek ceste proti (loltem, ki t>i }>h I ju hen-ci radi spravili "na državnu raven".
Ribiška
Pri nas je §e vedno veliko ljudi, ki bi rihe g(n)ojili z ^nc^jnicol
Gasilska
Tudi nekateri člani {■asilskih društev z našega »hmn«^ja so lan-sko poletje pomaj>ali gasiti na Krasu. Kjer Je zagorelo zaradi suše. .Ampak ponekod z^iradl lega sami še vedno čuti* Jo sušo v svojih blagoj* nuh.
Univerza
Velenje je dobilo viso-koŠ4»lski študij u prometu. Tako si nekateri raz-h\tfajo to, da hodo o sposobnostih v cestnem prometu govorili tudi na univerzi - za tretje življeujsko ol)dubJe.
Nove
Slovenija se vse bolj spreminja vdeželo izbrisanih in ovadenih!
4. marca 2004

NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Ko ljubezen preraste sleherno nepotrpežljivost
(iO \vl \{\ minilo srcnli rolHHinrja. ko slii si Marica in Nandc oi)ljiihila zvosloho.
Vsak zapis o ljubezni jc lep, v nas vzbudi prijetne občulke. t<iplino v srcu. Daiakne se na?v naravnost v li.no najglobljo ît>Cko. iz kiiicrc krpamo in msic-mo.Ljobezenje vsepovsod okoli niis in nenehno sj prizadevamo, da bi živela v nas. Da bi jo zmogli i^rveti. Dabi jo'/nali nosili v.srcu in delili z drugimi. Ker hrez ljuhe/nl ne morcmoživcli. Ljul>ezcn ima nekleto oblik, a prelivi resnično le lista, ki je nczlagana. Iskrena, potrpežljiva in nesebična. In loCno taksna Sla naâa "omica in starali" Lukner z Malega Vrha nud Šmartnim ob Paki. Vseskozi iskreno nasmejana, pripravljcna prisluhnili - sebi. drug drugemu in vsakomur, potrpežljiva pri prenaSanju le^e svojih lei in 5e vodno tako neskončno pozorna drug do drugega: z dotiki, skriiimi pogledi, besedami in dejanji. Njun kruh. ki ga mcsiia in pečeta s loliko ljubezni, je tako dober ravno zaradi njiju. In njune ljube/ni. zaradi katere pravzaprav sploh smo.
I Ivala, omica in starati, da smo se ob vaju lahko naučili, kaj je ljubezen! Ni vama bilo lahko, a
upanjem in ljubeznijo premagati vse. Predvsem z ljubeznijo, ker ta je največja. Ker ta daje upanje, premaguje tei^iive, krepi ob bolečini in povezuje z vezjo, kije ni moč pretrgati. Ker niste iz potrjKŽIjivosti. In ta je odgovor na naie vprašanje, Naj vaju
vajin dan, takrat na pepel nično sredo daljnega leta 1^)44, je za vaju tibljuba, da je moč z ven.).
DtJg §e naprej blagoslavlja!
■ M. 4
Zima ie pokazala svoio moč
- Na Podjetju za urejanje prtwtora PUPvMjk;nju.ki je zadolženo za čiščenje večine mestnih cest, so se na napovedano sneženje prejšnji leden dobro pripravili. Zato oeenjuje-jo, da so njihi^ve ekipe na tere^ nu pt^sledice obilnega sneženja vse do ponedeljka dobro odpravljale. Kljub temu. da je bD v času najobilnejših padavin vikend, so poskrbeli za okrepljene ekipe tako nastrojih za pluženje in pi^^ipa-nje cesi kol rtičnili člsiilecv snega. Slednji so čistili predvsem parkirišča in večje ki.iličine snega, ki ostane v križiščih po pluženju.
Kljub temu. da so
posuli veliko ton posipnega materiala, oeenjujejo, da do hujših težav v cestnem prometu na jxidročju mesta ni prihajalo. Zaradi nizkih nočnih lem pera tur s posipanje m ccsi in plixínikcjvše nadaljujejo. Kot pravijo na PUP-u. so zaloge posipnega materiala zad^wtne. tudi če ho zima Še naprej kazala svojo moč.
mb$
S terencem v Pako
Velenje, 27. felinjiiijn - V noči na petek okoli pol ene zjutraj je v bližini odcepa za Ooivnje na Partizimski zapeljal v reko Pako terenski osebni avto. V njem so bile štiri oselx:, ena od nj ih otrok. Nesreči, ki se je k sreči končala brez hudih posledic, ]e najbrž Kîtrovala prevelika hitrost, zaradi katere naj bi v<3znik izgubil oblast nad vozilom. Reševalcem so pri reševanju dveh oseh pomagali gasilci, ki so vozilo iz reke tudi izvlekli nazaj na cesto. Očividci so avto opazili žc pred nesrečo, ko je vozil gor in dol po Partizaaski.
Snežaki, zimski junaki
Toliko snega, kot nam ga je nasulo ob koncu minulega ledna, se mnogi ne spomnijo že dolgo vrsto let. In toliko snežakov. kot smo jih lahko opazili v začeik'u tedna po vsej dolini, se ludi ne spomnimo. V izdelovanju ljubkih mož iz snega so uživali tako mali kol veliki- In nastajalisomaJi
in veliki snežaki. eden bolj ljubek kol drugi. Narava je piv/lnii lahko zek> lepa in mnogim se je zimska pravljica v začetku tedna prav prilegla. Pa čeprav se je že začela meteorološka pomlad. Koledarska pa Selc pride...
■ bš, foto: vos
' u	
e	
	^tát A--'
	HFI
	■
	
	■ il • II^JF
M "	
	JÍ7
Tale več kot tri metre snežak je pozdravU prvi po počitnicah učence st Pesju. Z njim se je mi tamkajinja kuharica z mt
MODROIIEIL^ KRONIKA
Ni dolgo bežal
Skorno, 27. fehruarj« - V
pelek okoli 15. ure je v bližini lokala SlivnikvSkornem prišlo do manjšega trka dveh osebnih avtomobilov, pri čemer je povzročitelj s kraja nesreče pobegnil. Policisti so ga kmalu izsledili. Ko so želeli opraviti lest na alkohol in mamila, je pobegli voznik to odklonil.
S kepami nad dijake
Velenje. 1. marcH - Velenjske policiste so v ponedeljek okoli 12.30 ure poklicali varnostniki sMskcga centra, ker sami niso mogli preprečiti obmetavanja dijakov s snežnimi kepami, ko so ti končali pouk in prišli iz stavbe. Ib se ni zgodilo prvič. Policisti so objestneže identili-eiraii in zoper dva žc pi.šejo predlog sodniku za prekrške.
Po gorivo v delovni stroj
Polzela, I.marec-Vponedel-jek je neznanec v kamntilomu Andraž nad Polzelo iz rezervoarja delovnega stroja ukradel 470 lilrov goriva. Nasialo Šktxio ocenjujejo na okoli SO.tKHl tolarjev.
Odnesel računalnik
Velenje. 27, februHija - V noči na petek je neznanec vlomil v prostore Burger na áale.íki cesti. Odnesel je ničunalnik z monitorjem. vreden okoli 3()0.()tK) tola rjev.
Petke ni zares ukradel
Nazaije, 28. fel)nuiij» - V noči na soboto jc neznanec i/pred gostinskega lokala v Nazarjah odpeljal avto znamke renault Cćimpus5. bele baive. reglsirekih oznak CE E7-2y3. V nedeljo okoli poldneva je lastnik vozilo našel sam v za.selku Potok na lokalni cesti proti (*'reti.
Ponoči v MT center
\'elenje, 29, fehrxiai^a - Malo po tretji uri zjutraj je neznanec vlomil v market M T Center na Cankarjevi. Iz irgwincje odnesel za okoli lOO.OtiO tolarjev različnih vrsi cigaret in pijač.
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL
Mercedes Benz
VAŠE RABLJENO VOZILO MERCEDES BENZ RAZREDA C JE PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA
RAZREDA C VREDNO 500.000 SIT VEČ
'cenitev po sistemu EUROTAX
Avtosalon VELENJE ^ Prešernova c.1A tel: 03 89 84 724
PSC SLOVENJ GRADEC Celjska c. 45 tel: 02 88 12 500
ZVEZDI, KI NIKOLI NE UGASNETA

Moštvo so močno pomladili
V prvi îîosonicliîi W^] bodo koncc ic^n lecliia zaradi vronionskil) razmer uvodno ickrne p()inln(lan8k(^iia dola pi'venslva z eiiol.odc^nsko zaîiiudo - Šiiiaif^ani bodo v ncHleljo ot) 15, uri fiostili Muro - Začetek prvenstva so prestavili tudi v 2. in li^ji, nadaljevali ^a bodo konec prihodnjega tedna
želeli M1IU zvedeti, kďko so sc niigoineta^i .^martnt^a priprav^ati nu pomhKi in kakaní sn T\iihovi iiyi
l*n'ds<*(lník kliil)a Jožť Kranjc:
Kûkimxv msi načrti v in-tuJniH krif-gih, se iť nisae odpovedali šesiemu mcsiu in aadaljtfanju pnvnsr^ù r skupini zo pnaka? »Seslo mesto je wekakor naícilj, xďvtidďfni) pa da ga bo zelo ici^fâ) doseči. V rodnem delu nas řa)uijo 5e j^iiri zelo zahlevne lekmc. čepra\' jc v icj ligi vsjka zahtevna. Ne gle-<le na xo nisnu) vrgli puSke v koru-7.0 in si želimo in .sesio meslo. bo pa zelo icžko.« Afo&wí.tfť \-pntnfíru prccej sprcmâ' ni/i?
»Predvsem smo ga krepko pomladili. iismcriievje dali priloinosi mladim in obetavni m igriikcm. 'Ib smo naredili, saj ima» mo kar nekiij igralcev z 21 aJi22 laii in vsi f^ zelo inidij^i. kar !>o polr« dili v pripravljalnem obdobju. /ihiižlVi smo lorcj izkušnje in mki* dost in smo zato optimisti, taksna kt)nibinacija bi morala dali prave rczuliaie.« Najbri vam ni piKel>ej v.nW, da su itoste v uvodnem krogu srečali z MurOy ki napt>ycduj€ celo hoj za pry'oko?
»VScC ali ne. z vsakim jc ireba igrati. Mura ima resveiike n;uínc in s takšnimi cilji ho pri^bvSmnrtno. vendar se mi nikogar ne bojimo. <5e« prav vsakega ^pi)Srujemo, Ce seveda želimo izpolnili cilj. moramo doma pobirali celoten izkupiček, lorej lu<ii z Muro.« Počitniški dnevi so potrditi, kako zelo potrebujete nove prostore^ saj nbseimefiniiitttplevnde, Kah>p4iie' ka gradnja?
»Po načriih Dela so nekoliko zastala zaradi sneženja, vseeno pa sem prepričan, da bodo nujno potrebni prostori zgrajeni in urcje» ni do začetka nm'cga prvenstva, kar je seve<la nujno. Dei tega projekta je ludi povečanje pokrile Eribtine za vsaj 30 sedežev. Tudi lo delamo v vlobro naiiii navijačev, ki v lako
lepem Številu obiskujejo nase domače tekme.«
TronerUoriU ilaiT
>.(iledc telesne in delno psihološke pripravljenosti je moSrvo na mesio. C^ ne bomo uspeli,jedru
delo. ki se ga bomo skupno veso lili.«
vićter mlade garde na drugI sirani.« Seveda se ne moremo izogniti
Kapelan Kebcrl Sraga?
krogih osvojili dovolj točk za Seslo »Vremenski razmere pač niso
<topi(stile nič virugega. Mi delamo.
Vadba v nemogočih razmerah (foto: vos)
želeni ravni, žal pa nam jo je vreme krepko zi^odlo pri lakličnem uig* ravanju in pri delu z žogo,« Vmti^viije precej sprcmemfi glede na jeserviki dels kakšne so? >»Resje veliko sprememb. Odšli so Kovačič. MujanoviČ, BorSiner. Repi>v"<i in Munisi, prišli pa vraiar MiliČ iz Kopra. RadoviČ iz črne Ciore, Horvaiek s I liMškc, Babaj s Kosova, najboljši sireiec druge lige 1 lod^ar in nekdanji Rudarjev mladinec NišamižIČ, lako smo sestavili kombinacijo si arejših in izkušenih igralcev, kol so Milja I o vlč, Aiiba-bič, Ra<lovič, Spasojevič in Rlip^i-
gi cilj pripravili mlajih igralce za naslednje prveastvo,« lahkote itfiiiiate, kdo hopnvk, kdo so kandidati zo izpad? >'Cllcde nasU>va prvaka sem prepričan, da se bosta zanj vseeno bojevala Maribor in Olimpija, morda ludi Gorica ali Mura, kar se i/pada ilče. pa je ircnuino v najtežjem položaju Dravogrîtd.« Ostane torej zeija, da /ti čim večkrat razveseliti vase navijače in priius» ti kakšno točko ftuH z gostvmnjs si vsi skupaj zelo želimo in prepričan sem, da bomo s jamarskimi Mariini avpeli opraviti lak-sno
kolikor na zasneženem igrii^Ču pač lahkt\ in upam. da bomo do pjve lokme kar najbolje pripravljeni.« Mošti'o je Žilo spremenjeno, luij toliko pričakujemo?
»Ctlede na jesen je res velika sprememb. Odšli so ključni igralci, ki so vodili ekipo, dobili pa smo mlade in prepričan sem. da se bodo d<»bro vključili.« lahko pričakujemo zmago na uvod-ni tekmi proti Muri? »Vsekakor Igramo doma in naredili bomo vse za iri točke, čeprav vemo, da Mura cilja zelo visoko.«
■ iè, vos
Pripravljeni za vrnitev v prvo ligo
V drugi nogometni ligi botlo po skJepu vodstva lekmovanja pomladanski del prvensiva 20. ki'og začeli 14, marca. 21, marca lx> na vrsii 21, kjog. 22. bixío odigrali v sredo. 24. marca, uvodni 19- kr«îg, pa bo na sporedu m. marca.
Kako priprave ocenjuje trener RudArJa Dragu
»Vsake priprave so si podobne, letošnje pa je pokvaril sneg, ki je Zíiuscavíl predvsem uigravanje moštva. Vadimo in igramo, kolikor pač mow-mo, In čakamo, da sneg skopni,« Je îwj prcdntist po jesenskem detu dovolj vetika^ da lio^ae pni na lestvici ludi ot> koncu prvenstva? »Menim, da smo dobrt) pripravljeni, sestava mo5r\'a je enaka jesenski. pa tudi naredili smo vse, kar smo načrtovali. S taksno angažiranostjo kol vjesenskem delu bi prvo mesto morali zadržali.«
Torej netio^e imeli pravega tekmeca?
»'lega nisem rekel, lekmecev jc
vedno ckwol). poleg lega pa proti vodilnemu vsi igrajo posebej zavzelo, Na vsaki tekmi bomo morali
V nedeljo sta Rtular in Soi^anj na s snegom p^kriien Rudajjcvem pomožnem igrišču k)d igrala prijateljski) tekmo. Na njem si> se bolje znašli giïsije in /'magali z2 : U
bili KK)-odstotni, če želimo osvojili prvo mesio. Svojo računico go lovo imajtï tudi Zagode, Bela Krajina in Dravinja, nase prv^j mesio pa bomo vseeno krojili sami.«
.Ve je sedanje moštvo sposobno
fí/tdrtoti v pn'i figi?
»10 je seveda v pruSlj ivo. saj je vsako prvenstvo tlnigačno. Vedno je nekaj novega in menim, da bo v naslednjem prvenstvu v pn'i li^ več mo^te\' v podobnem položaju kol smo mi, Pnivega profesionalizma nehi već, bolj bo 10 kombinacija pi>l profesionalnega in pol amalerske-ga, torej je danes nesmiselno karkoli napK>vetlovau. Do konca lega prvenstva se bt> še veliko spremenilo. lalîko tudi pri nas. Mi vsekakt)r želimo osvojiti prvo mesto, naio pa bi>mo riizmiijjali o pivi ligi.«
En/in PoiovšaK trener Šoštanja in Drago Kostanjšek, trener Rudarja: oba žetita napredovati, (foto: vos)
Dobro izhodišče za napredovanje
Na nadaljevanje pivensiva so se zavzelo pnpravljali ludi stxstanjski nogometaíi, ki so v jesenskem delu prepričljivo osvojili pivo mesio v w,lx>dni skupini ireije državne lige. Priprave je ocenil njihov trener Ervin Polovšak.
»Moram reči, da smo dobro pripravljeni, zaradi obilice snega pa pričakujem, da bodo tudi /ačetek na.^ lige prestavili za kiiki^n leden. Ircninge na pri>stem smo Ziičeli Že
16. januarja, sicer pa pravega odmo« ra ni bilo. saj so igralci že pred tem pridno vadili v pt*»krtlih prostorilu Res pa je, da nam zaradi netigod« nih razmer manjka nekaj pripravljalnih lekem.«
k<»líko sprememb jo v ekipi?
»Igrati sla prenehala Svarc in Kovačić, Halilovičje odšel v Avstrijo, v klub so se vrnil t Sabanovič iz
Bistrice 1er Milanovič in vratar llrovai :z Dravograda. Prvi ekipi Sla sc priključila mladinca Dovha in Mum, ki veliko obetata.«
.Jesenski naslov sie osvojili prepričljivo. Boste prvi tudi na koncu. kar pomeni napredovanje v dni-go ligo?
»Res smo bili prepričljivi jesenski prvaki in vsi skupaj močno upamo, da se bomo veselili uvrstitve v drugo ligi},«	■
Liga Siol.
13. kmg
(îorenje
Vdlk^i NcYlc^ja 21:2$ (12:10)
(íorenjc: TamSe 2. J. DobeiSek, Bcdek«>vič4(l),Kaviifeik 6. Mlakar 4, CHlir 1. Sovič 4. Sirk 2. LainSček, GajSek. L DobcKek Skof. Sletanič l.Kovič 1.
14. krog
(*<4'«nje ' lnlc.> Kiko .«:24íI7: 13)
(íorťnjc: LainSćek. Tantfc 5 (2), J. DolwKek 2. BvdckoviC6, Mlakiir l.OSiir, Sovič9 U). Sirk 7, Gajíck, Stcfanič. Kovič 1. Ilalilovič i, Kaviičnik I.Skal Vrstni red pii 14, knigu: Celje Pivovarna Laško 27, 2.
Vu/
NAKRATKO
Matevž Skok zlat
Slovenska moška kadeiska rokometna reprezentanca je na sredozemskih igrah na Portugalskem osvojila zlato odiii^e, potem ko je v finalni tekmi v Caslelu Biancu premagala Španijo z 20:18.
/asliwensko izhranovn^ti) je nastopil tutli mladi vratarvclenj'vkega (»oR'nja MaltvŽ Skok,
Velenjcani za prvaka
v savinjski košarkarski ligi na Pol/eli so že odigrali prvi del sklepnega dela. Igralci Velenja so s 64 : 57 premagali Stutleniski klub Žalec in se bodo prihodnjo s<ibí>io za prvo mesto srečali z ekipo Gomilskegj,
Spstaïljoaiii zadržali dnířjo mesto
ŠoSlanjski kegljači so vsvibolnem kn)gu popravili siabviiK z gostovanja leden dni prej. V derbiju 16. kroga so se namreč pokazali v povsem drugačni luči, zaigrali zelo zavveto in bojevito, prav lo pa je bila predno.^1 pred gosii iz Miklavža, ki se na težkem igrišču niso zna.4|i. (k»siiielji sc» zmiigali s 6:2 in 3K16;30<>6. z novimi točkami pa so sedaj sanîi na drugem mestu.
Čez 14 dni bixio gostovali v Hra.siniku. kjer bi> njihov nxsprotnik predzadnja ekipa Kfikcga.
.ŠOŠTANJ: Jakop 506 (d). L. Fidej 5.^2 (1) Amus 488 (1), Glavič 541 (1), Kriiovnik 527 (1). Jlnsicič 290, Petrovič202 (H).
Presenečenje v Tolniimi
Dcf kcmca rednega dela v prvi državni ligi malega nt>gtmicia so se trije kjť)gi. igralci Nazarij pa ostajajo v boju za ireije mesto pred končnico Štirih najboljših.
V	petek so na vročem gtwiovanju v T{>lniinu pri ekipi Puniar, ki je na clrugem mestu za vtKiiUm Litijo že dolgo nedosegljiva za ostale tekmece, iztržili pomembno točko. Favorizirani domačini so celo srečno u^li pi)razu, saj so izenačili v zadnjih sekundah tekme. Točka jc za ekipo Nazarij toliko več vredna, ker »> tudi njihovi najresnejii tekmeci iz Viiomai'cev na ,svojcm igrišču srečno <jsvtTjili ločko, zalo razlika med ekipama asiaja tri točke, là konec tedna je na vrsti pokalno teknvwanje, naslednji petek pa bo v Nazaijah gosiovala vodilna Lilija, Igralci Nazarij p^igumno napovedujejo zmago in nove tri točke.
Izid tekme v Ibiminu je bil 5:5 (2:3), za goste iz Niizarij pa sla po dvakrat zadela Delamcja in Adamič, enkrat pa Ipavec,
ivana. Jaka in Miha n^giiski podprvaki
v si)bolo. 28. februaijii, je velenjski namiznoteniski klub Vegrad Tempo v Rdeči dvorani gostil 70 najboljših mladink in mladincev iz 13 klubov .SV- regije, ki .sri nastopili na pivcnsrvu te regije za sezono 2003/2004. Med velenjskimi igralci îio se najbtilje odrezali Ivana Zera, Jaka Gola^'Sek in Miha Kljajič. ki so tïwojili medalje. di>bro pa so nastopili tudi mlajSi igralci Vi^rada Dejan Lame^ič. Patrik Rose in Benjamin Klaužar, Ivana Zera, ki sicer nastopa za ravenski Fužinar, jebila v posamični konkurenci druga.v parus klubsko kolegico Man« coFajmut pa je osvojila brona.sto medaljo. Miha Kljajičje bil v posamični konkurenci tretji, v paru z Jakom (»olav^kom pa sla osvojila srebrno medaljo. Večina najht")lj5ih slmenskih nanîiznoteni^kih igralcev in igralk prihaja v zadnjih leiih ravno iz SV - regije, zalo so rezultati mladih Velenjčanov še toliko VTcdnejši, V soboto in nedeljo. f>. in 7. marca, bodo vsi najboljši mlatli velenjski igralci nasiopili na državnem prvenstvu za mladince in mladinke v Domžalali,
Mladi rudarji uspešni
Nogomeinasola pri NK Rudarje v sob<no izvedla turnir za mlade nogometašev kategorijah U'10(nycni po 1. 1. 1993) in U-12 (rojeni pt^ 1. 1. IWl). Sodelovalo je 22 ekip iz različnih slovenskih krajev. Največ znanja in na koncu tudi sre^ so imeli mladi Ruda^evi upi, ki si>se uviMili v finale, lam pa po kazea'îkih slrelih premagali vrstnike iz ekipe Factor Ljubljana, tretja je bila ekipa Bela krajina -Črnomelj.
Najlx)ljšl igralec lurnirja je bil Marko MitroviČ, najboljši vratar Darku Pavič. oba Ruilar. najboljši strelec pa David Grq^r iz Fac-torja.
Med selekcijami U-12 je bila najboljjJa ekipa Vodice-íwmpas. na drugo in uvije mesto pa sta se uvrstili ekipi Mariboni F^vovarne Laško in Rud<uja iz Trbt)velj. Najboljssi igralec in vratar sla bila Rok 'IjoSbon in Janez Plesej iz Vodic, najboljši sirelce pa Maiej Bračko iz Maribora,
Uspehi najmlajšiii
Minuit konec vikenda je bila v Tti^iču tekma za državno pn'ensivo v smučaiv^kih skokih za cicibane do 9 lei in deklice do 11 let. Urh Krajnčan je pri cicibanih zasedel 10., pri deklicah pa je bila Manca Dremel šesta.
Na Ljubnem ob Savinji pa je bilo državno prvenstvo za dečke do 10 let. S srebrno medaljo se je okiiil Niko llizar, dobl^'>pas^ase^.>d^eza• la §e Patrik Jelen s 1.^. in Urh Kiajnčan s 30. mestom.
V	itvstrij>^cm Eizenertzu so bile igre OPA. V reprczenlanci Slo\'eni-je, ki jo je Víxlil Igor Jelen, so nastopili kar trije skakalci SSK Velenje. in sicer Robi Hrgoia.ŽgaUrleb in Gašper Berlot, člana SSK Mis-linja Klemen Zaje in Janez Voglar ter člana SSK Šmartno na Pohorju Joži Kamenik ter Rok Mandel. V nordijski kombinaciji s^jse lako na posamični kot ekipni tekmi uvrstili v /Jato sredino.
Tako so igrali
Gorenje 23.3, Pnile6721,4. Prevent 21,5. Cimos 14.6. lermo 13. 7. Rudar 12, K. Trimo 10,9. Adria Krka 9, lO.Jeruzalem Ormož 9. 11. Velika Nedelja .5. 12.1 nies 2.
1.	\SKI^ 22. krog
Dekira-KitpLT 69 : 52 (57 : 38,54:26,20:1») Dektni: Aucr.^.Majstorovič 1(1-2), Ručigaj 19, Krejič J3 (1-4). Ncdeljkovič 10. VidoviC,GorSek2. Cmer Nuhanovič 12 (2-3), Sagitdin Vrstni red: 1. Hclios 39. 2. Pivka Pcrutnlnarstvo 38, 3. Zagorje, 4. Ctekiraoba.^6,5.Trigalv33,6. Koper 31...
2.	SKL la. krog
98 : 93 (74 :69,43: 46.20 :13) Velenje: Pungartnik 32. Petrovič 18. Ploj 14, Milčič 13. Mračnjak 12. Mijauivič 2, Kovačič 2. Aračlč, Meh Vrsim red: 1. Janče 36. 2. Ilirija 31,3. PrcMd 29,4. Velenje 2«,..
3.1)01., 17. krog.
DfdVitgrad - K^|uh ^r^tanj 3:0(24,25,1«)
Ks^luli Šoštanj: KoncH'Sck. šumnik. Da..T<)víčíč. Di. Jovičič. Kamenik. S. Tajnik. M. Tajnik, PleSnik, í^,nider Vratni r«d: 1. Dravograd 47.2. P:ir-ti/an Črna 44,3. Nov^ KBM 40,4. Kajuh $c>itanj 37, 5. ^tilum, s. p.. Val5pcd35...
4. marca 2004

SPORT IN REKREACIJA
75
Jolanda Čeplak: Najprej finale
«
Na 10, svtlovncni dvxnanskcm aikniNkcm prvensivu v Budimpešti ikI tlanej do nedelje bo nascopilo tudi deset slovenskih aileiov in ailciliij, siccr p;« jc udeležbi) prijavilo 767 udelcžcncev iz 155 drâv. Vodsiviî slovenske i/brune VTStc napťivcdujc vsaj iri fimilnc nastope, želi p,j si enega odlika, lènui je vsekakor najbJizjii Jùhm« da ťepijk v teku na melrtsv. ki ima zo najvet^o cckmico Mario Mutolo iz Mozambika drugi leio^nji najivjljâi rezuUai nadela
v ^{vorani-
Sama pravi: »Re^^ sem druga na leioSnji lesiviei, vendur lo ne pomeni, da že imam kolajno okjt>g
vraiu- Moj prvi cilj je pivboj v finale, naio pa bom pripravila iKire,:no lakiiko in skuhala dijseu karnajve^iluliv/akijuCnem icku.«
Uspi^siie pripravo nlkM.ov!
Zimske poutnice so pravi Čas za priprave na novo se/ono. Večina je se uĆenecv in dijakov, ki so poéiiniee izkoristili za priprave. <ilede na lo. da nas je narava obdarila i obilia> snega, so se v velenjskem atletskem kiubii i>dlnčtli '/u priprave ob morju. V Resi so bile tri skupine pod vodstvom irenerjev Salamona,
Skoberneta in Dobelška. in sicer s-priniegi terskakaki.vMedulinu pasrednjepn>gaii 1er B^jitjan Buč p»xi natizo nitvoni treneijalimiis-lava Popcirova. Na leino sezono ^ je potrebno (emeljiio pripravili. <e posebej lo velja za odlične atlete, kot so Kaja Rudnik. Nina Knkoi in (»orazd Křivánek, ki je v skoku s palier) naredil ^e sedaj velik rerulial^ki preskok, Se več pa pričakuje v nadaljevanju sezone.
Seveda so se aileti p»ivesejjli tudi v pustnem razi^oîo^enju ler lako izkoristili prijel no s kortsinini. sproisčenoíii in irúo delo pa vtxli-la k boljšim lezultaioni.
Z mislimi že vse bolj pri Špancih
KokonuMaši (jorenja zialikn do novili šUrili prv(Misl,vonili lork -V s()l)()ln 1)(kIo soslili inoslvo Ormo a - Konec priliotinjofia ledna pa na pol v Španijo
Vclikn NiHleUn. 24. februsiri» *
Zaradi ptwralne tekme s Spj'^nin-gom so rokonieia.'ii Gorenja namesto v sobolo sele v torek g<isiovali v Veliki Nedelji.
Pni pi)lčas jebil /a domače zelo spiKlbuden. saj .sotnii^jí na odmor z dvema zadetkoma prednosti, ftosi-je pa so se razigrali ^ele v za^lnjih petnajsilh minuiah, ko sos hitrimi naspnunimi napadi povsem sirii nji» hov odp<jr.
Velenje. 28. februarja -(iostjeso približno dvajset minul igrali zelo ptKljetno in dopjulijivo. Dv>mačeso pre^enelili z gloKiko izbrani bo. in kol je dejal irener Ivan VajdI, so njegovi igralci pili ixîbovali kar nekaj ča^a. da so se navadili na taki>no igrOs kije bila na trenutke pçîdobna celo presi ngu. Ribničani -so imel t v lem delu igre štirikrat pa'dn-jsi dveh zadetkov, predvsem po zaslugi dobrih obramb Dubonosova in U(.'inki)viiosti Lesaija in Velenjčani «o bili na /ačeiku dokaj neučinkoviti, nekaj ^ogje zletelo tudi v ok\ir vrat, šele v 18. minuti so povedli na tekmi drugič (K) : nalû pa vzeli vse niti igre v svoje roke ter do konea lekme le Še p<»večeva[i pre^lnosi.
Tî>kr3i te vseh Šestdeset minul bra» nil Robi Laináček. Zbra) je obramb, od lega dve setlemmet rovki. nekdanji Gorenjev vraiar Vasilij DulM>m>snv jih je imel 15. drugi gostujoči vratar Om; pa 3, Pivi vra-
tar Gorenja Gorazd Škof se ni dobro počutil, čeprav je bil na klo« pi. Med gledalei je bil organizator igre Luka Dobelsek. ki se je s prejšnje tekme v mil z rahlim prcire-som mtîzganov, ves teden je bil v postelji Vid Kaviičnik.ki pa je vseeno želel igrati. Trener ga je poslal na parket v minuti pri izidu : 15. vendar Vid lokrat ni bil v reprezentančni ft>m:i, saj je od mnogih poskusov le enkrat zadel, .le bil pa na<lvse raz.položen kapelan Seba-stjan Sovič, ki je dobri igri dodal kar tteN'ei zadetkov.
V naslednjem krogu, v sobtMo, bodo Velenjčani v R<leČi dvorani gosiili Omoi.
Ivan Vajrtl, Ircnci* (ioienja
wÍKKtje Sil níLS na začetku presenetili z zelo zavzelo igrt\ mi pa se na začetku ni^nio predstavili z igro. ki so jo ^edaki videli v nitóih evrvip-skih nastopih. Na začetku smo igrali preveč statično, lîa irenutkc smo celo delovali dokaj zmedeno, tako da smo imeli kar velike iež:ive. Ko pa smo se navadili na njihovo igro, smo z lahkoto uničevali njihove napade in preusmerili potek igre v
na.<o korist.«
Medlem irener Ivan VajdI skrbno /bira podatke o njihovem novem evropskem nasprotniku, moAlvu San Antonio iz. spanskega mesia Vallodoli^I, njihovem tekmecu v polil nal u pokala pokalnih zmagovalcev. Prva tekma bt» v soboio. IX maa'a. v ValkKÍt)lidu. povratna pa leden dni pozneje, 2(1 marca, ob 15. uri v Velenju,
»Pogovarjal sem se že z našim nekdanjim selektorjem Matjažem Jôminœm, ki trenira v Špiimji. in dobil kHÍ njega nelcij koristnih ptnla» íktw o.San AnU>niu, Prepričan sem, da se biimo nanje ciobn> pripravili
Vrordj s Kiko
Včeraj su Velenjčani gostovjiJi v Novem mestu na povratni lekmt slovenskega pokala. Na prvi so Velenjčani zmagali s 35:24. vendio-razlika ni pomembna, saj v |x>kalu igrajo na dve dobljeni tekmi. Ce so včeraj zmagali, so se f.c uvrstili naprej, drugače pa si botlo naprc» diivanje v slovenskem pokalu sku.<al i Ziigoloviii v iretji tekmi v velenjski Rdeči dvorani.
■ vos
Zadovoljni s prvim delom
Tjaia Rehar
K4>nčan jc pni del otllitijkatakega državnega prvenstva. Minuli vikend zaradi zaključka pvikaJnega tekmovanja ni bilo lekem.v nadaljevanju pasebudo prve slin ekipe pomerile po dvi)kro?ncm sisiemu za naj-izhodi^e pied razigravanjem, I/ medsebojnih rezultatov prvih S-lirih ekip se je sestavila nova lestvi* ca. rta kateri imajo otllx>jk3rji Šoštanja 'lopojšice najslabse izlK>di^e, V prvem delu ŠoŽtanjČani v o,semnajstih krogih kar Stirínajst-kral zmagali, z odličnimi igrami pa so si že Iri kroge pred koncem priigrali ziïsiavljeni cilj-uvrsiiiev med prve .^tiri ekipe in s tem boj za državnega prvaka. V dosedanjih lekmai) se je izkazalo, da drži. kar 5o5tanjski irener Druno Najdič poudai^a četo sezono - kadar ekipa igra homogeno, drug za druge-ga in visoko motivirano, lahko premaga vsakogar, V Šoštanju imajo sicer nekaj ležav s ptiSkodbami, kljub temu pa bodo za5A>botno tek» mo s.Salonitom najvetjeineje nared vsi igialei. ludi David Sevčnikar. ki
je inia še vedno lezave s kolenom.
/acUivoljni Muli v ii|)riivi
Morda .so se komu cilji pred začetkom sezone zdeli visoko zastavljeni, vendar sovŠasianjudokazaN.da so bili realni. P^i začetnih iŇestih zaporcilnih zmagah pa so nekateri videli Šolanj 'lb|X)Kici) nu vrhu tudi na koncu prvenstva, a so v klubu ^ napivj osioli realni. Ztloseženim je lako |xi prvem delu zadovoljen tudi predsednik ^«lanjskih odbojkaijev l'ranc Sevénikar: >Cilj. uvrstitev med ptvesiiri ekipe, je dosežen. Na začetku smo se nekoliko bali, saj ekip;« ni bila uignmu. vendar se je v sezoni pokazalo, da delamo dol>n>, imeli smo nekaj smole s poškt>dba-mi. ki sti nas pe.slile v prvem delu. Tc moramo sedaj sanirati, da si l>omo lahkov mini ligi štirih žago-itivili čim lioljSe štartno mesto za razigravanje. LKiMiiev na eno od prvih cKeh mest nam namreč prinaša prednost tekme na domačem terenu. Zadovoljni smo že sedaj, za vsako me^io. Id bu boljše od četrtega, bomo še toliko bolj. '/. tlobri-
mi igrami bomo skušali doseči čim več, Želimosipa.da bi bila zate lekme ilvorana polna,« Obetajo «ž res Številne težke, atraktivne in dobre lekme, tako da <k>datno vabilo gledalcem res ne bo odveč,
V S4H)oto Saloni!
v soboto se lorcj že začenja mini liga za pivaka, CkJbojkurji bitdo igra* li v hudem ritmu sreda - sobota, lako da bo p^>membna tudi fizična priprava igralcev, V prvem krogu se bodo odbojkarji So.^tanja TlipolSice pi)merili v domači dvorani s Salonitom Anhovo. Kanalce, ki so v .soboto postali ludi pokalni prvaki .Slovenije, so Šo^ianjčani v IctoSnj i sezoni do sedaj obakrat premagali s 3 :i'lekmavspnrtni dvorani v Šo§tanj\i se bo pričela ob iy. uri. Obeta se zanimiv s;g izialxi» ra Šoštanja Topolšice obljubljajo oster boj za vsako žogo. Vse štiri ekipe v tej ligi pa so zelo enakovredne, tako da bodo zagotovo odločale malenkosti.
■
»Padel« še Koper
KIckIra nadaljnjo z[naj>o\iH ni/-\ eki|)i soohdajo sjjrenK^inlx -Piihajala l;aksa in Kol)ak^
v sobt>to so se k^>5arkaiji Elekire v(L>mačidvx)nini |*)meriiisKt)pmm. sicer edino ekipii, ki jih je v diised;in-jem delu prvenstva obakrat premagala. li)kral so Stp^lanjčjni pokiiza* H ZAibe in prepričljivo ugnali tutli koprske ko^ritaije z : 52. /iira-di snežnili razmer na ecstah ^ig^wl-je v Šoštanj prišli z entuirno zamudo, tiiko tla se je tekma pričela un> kasneje, kot jc bilo predvideno, Pixlobno je bilo ludi v 16. kr*>gu. le tki je takrat na prizorUčev Lucijo zamudila Glektra.
MemI BečirovU\ trener Elekire: *lekm<' smo začeli nekoliko nervozno, saj smo morali čakali na nasproinika, s katerim smo prej dviikrat i/gubili,karsemim je negativno LKlrazilo v igri. V nadaljevan-ju smo uveljavili svojo kvaliteto in odigrali odlično v obrambi, kar so vidi tmli na rezultatu, saj smo pre-
jeli le 52 točk. Vesel pa sem, da so pnložnosttiobili tudi igralci sklopi.«
Ilickira oslaja iia <'ctH(iii riicsUi
z zmagama Zagorja in Triglava Cleklra še naprej oslaja na četrtem mestu, ie vedno pa ima tudi tri zmage prednosti pred petim Triglavom. Do konea je áe iicst krogov, v soboto pa se bo Elektra v gtwteh pomerila z. Roglo. Obeta se Torvj n<iv zaJiimiv kikalni derbi. V dosedanjih dveh prvenstvenih sa'čanjihstaliili obe ekipi uspe^ii na domačem terenu. Dekira pa je Rog-kj i/ločild iz pokalnega tekmovanja. TutH tokrat pa Glektm vendarle ne W smela imeli pretežkega delu, saj je Rogla na za^lnjem mestu prvenstvene lestvico. Bodo pa Zrečnni zagotovo zeio motivirani, .saj se krčevito borijo m obstanek v ligi.
Okrepilvť v i:i<*klri
V niekiri se intenzivivj pripravljajo tudi že na morebitni boj z ekipo lige (íoodyear. Za enakovrednej^i Ixij z njinu so v klvili pripeljîili tmli okrepitve. Že ik1 minulesrede jc v .ŠoStanju Maris Laksa. reprezentant Latvije, kl je v lanski sezoni igral v Alružcnih državah Amerike na univerzi v mesiu Pri)vidence. Crre /a dvaindvajset letnega igralca.
l)(Mialiie Irihiino
v drugi polovici íebruajía sov Sjxirlnii dvorano Sustanj namestili nove premične tribune, Dogodkevnjejsi lio tako liiliki) i>gle<lalo 2,^0 obiskovalcev več. Dvorana lahko p^) novem sprejme 7(H) gie<lalcev.
visokega 2tlft em. ki je na prvih treningih z Eleklro navdušil ludi naključne obiskovalce. Športni direkior Elekirc. Mi,^> Leionje. jc pojasnil, kako je Laksa pristal v Ša<tanju: «Mari^J Uiksa je prijel v Siiítanj kot posryeni igralec Siene. Z njimi je v7p»)stavil kontakt nas trener Bečirovič in hitni smo se dogovorili za sodelovanje. Dekira bo lako Sieni posredovala kasete njegovih iger, velikih siro^ov pi\ z njegovim prihodom ni. ludi Siena je želela, da Laksa nekje bližje kvalitetno trenira.« Laksa tako proti Rogli že zagotovo zaigral.
Poleg njega so v Šoštanju blizu dogovora ivkH s PrimivŽem Kobale-tom. ki že nekaj ča.sa Trenira z Elek-tro, lukaisnji ljubitelji košarke pase boste /-ilćana veijetnti ^ JiajN)li ^spominjali kol odličnega igralca Polzele. V naslednji dneh Ix^jasno. ali bo tudi >•.lo^lan«, kiit sti Prinuiža zaradi njegcne atraktivne igre poimenovali že pred leii, v prihodnje član Elekire.
■ Tjasa Rehar
Sezono končali na četrtem mestu
Zaradi slabih razmer na cestah zaradi dolgotrajnega sneženja je imela ekipa Velenja velike težave na ptUi v RuSe in tudi nazaj, vendar se jena koneu vse srečno izteklo. Ickma. ki ni odločala praktično o ničemer, je bila zanimiva, na trcnuikc tudi nek(3likt) nc^o/na. slaMi del i)beh ekip pa je bila obramba, saj sia se obe ekipi bolj posvetili napadu, kar kaže tudi končni rezultat :Velenjčani so si točke precej enakomerno porazdelili (pet igralcev je namreč doseglo vec kot deset točk. iz.stopal pa je ponovno Pimgarl-nik z 32), gostitelji pa so imeli enkraten strelski dan. saj so z
lahkoto zadevali izza črte. pri čemer je izstopal kapetan PreSers petimi trojkami. Razlog za poraz tiči v <ibrambi. saj w") Velenjčani prejeli preveč točk, predvsem v drugi in tretji Četrtini. V sami končnici ickme so se sira.sti nekoliko razvnele, igralci so si nekajkrat skočili v lase, na koncu pa jo je skupil llrženjakski je mtiral pi»moč poiskali na urgentnem oddelku mariborske bolnišnice.
lo je bila zadnja uradna tekma Velenja v tej sezoni. S svojo prvo sezono v 2. SKL so več kot zadovoljni. Zdeisetimi zmagami in osmimi ponizi so se uvrstili na 4. mesio, pred sezi,ini> pa .<o si zadali za eilj
predvsem varen obstaiîek v ligi,
Rehar, trener VeIcj^ja: >^0b koncu sc^zi>ne bi se za pomoč rad zahvalil trenerjema Ibvorniku in Kiiaku, s katerima sem sixlcloval. vsem igralcem članske ekipe za vložen t ruti na treningih in tekmah in nazadnje tudi zvestim navijačem, Najzve»;iejSi so n;is spremljali ludi na gostovanjih pv>celi Štajerski. Osebno sem z doseženim zelo zadovoljen. ker vem. da je bilo za to p'iirebncga veliko truda in odrekanja. Prepričan sem, da je bil v lem trenutku ob danih pogojih dosežen maksimum, V naslednji sezoni pa bomo videli, kako in kaj.«
■ tr
Kljub porazu ostajajo optimisti
Odboj kariee Kajuha ŠoAtanjaso v Dravogradu proti vodilni ekipi izgubile A U : 3, vendar so prikazale dobro igro. veliko bojevitosti. tako da si za samo igro zaslužijo vse pohvale. Gledalci so bili tako priča «idlični odbojkarski prcdsiavi z obeh strani, V prvih dveh nizih je bila tekma zelo izennčena. Nobena izmed ekip si ni uspela priigrali vtdnej.ie prednosti, tako da Sla bila oba niza odločena v samem zaključku, ko so imele nekaj več sreče gostiteljice.
So^ianjčanke so v obeh nizih že imele zaključno žogo. ki pa je žal niso uspele izkoristit. Zaradi tesnega poraza v prvih dveh nizih st) ^ftanjske odbojkarice v tretjem precej pripustile, izenačeno jc bilo le do pele točke, nai^i so Dravo-grajčankessedmimi zaporednimi točkami poliegnile na neulovljivo predni>si. Priložiiost za igni so ludi tokrat dobile vse igralke
S lem porazom so si pet krog^A-pred koncem prvenstva odbojkariee Kajuha St)^ianja precej priprle vra-
ta za vstop v 2, ligo, z nekaj sreče pa jim ie vedni» lahkt» uspe <k>seči zadanicilj. Vsíilxitoob IH. uri igrajo v domači tivorani v liipol^ici z Braslovčami, ki so na 9. mestu s samo štirimi zmagami. ^ Ifciri5 Pi.imbcrRcr. irener Kajuha Šoštanja: »»Kljub ponizubi pohvalil vse igntlke igro. pnxivsem v prvih dveh nizih, TaL^na igra je dirbra napi»ved za naprej. Kljub porazu ostajamo optimisti in se vedno upamo na želeno 2. mesto.«
■ tr
Še več povezovanja
Člani Društva za spori in rekrc^acijo K!uh81 iz SmarLnt^ga oli Paki zadovoljni z opravljenini delom - Lelošnjenui deloviienui programu dodali nekaj novih pohud
Tatjana Podgoršek
.Šmartno nli Paki. 27. fvbru^itja -
»Prednostne naloge dru.štva so druženje. 5port in rekreacija. Za dosegti teh ciljev smo organizirali družinska srečanja in izlete, kultu mt>-zabavno prireditev Reči.^ka niiČ. sp imladanski in jesenski del lige v malem nogometu, sami smo se udeležili turnirjev drugod, me<l drugim pa smo obiskali tudi zdomce v Berlinu, Z opravljenim delom SDK) zadovoljni. Morda komu ne bi škodilo malo več resnosti giede dežurstev.« je bil pri pregledu lanskih aktivnosii na občnem /boru Kluba SI kratek in jedrnat r^^'fi^^ predsednik Drago Luknar.
Letošnji delovni pn)gram kluba je potlobcn lanskemu. V njem so poleg spomladanske in jesenske lige v malem nogometu, ki bo po^^lej namesto ob wbotah ob četrtkih, zapisali še sodelovanje na lurnitjih po Sloveniji, nekaj družinskih
družer^. prireditev Rečii^ka noč, sil-vestrsko tekmo, v začeiku julija bodo gostili zdomce iz Beriina in sejim kiH tlobri gc^iiielji poskušali oddolžiti za njihovo gosioljubnosi. Pi)leg e ki I» iz Madzai^ke pa nameravajo navezati stiske « s knksno ekipo iz sosednjih držav. Drago Luknar ludi verjame, da bodo pi'skui^di letos p^ibiKli) i> ureditvi trim steze v HirSlu pripeljati kam tllje kot le do pogtwora o dodatni ponudbi rekreacije za vse občane. Kaj pa vzdrževanje objektov in napravv občini, kar So predvideli v minulih prugranrih? »Lani smo opravili nekaj manjih vvdrževalnili del. letos pa tega posebej nismo zapi«s(li. Smosc pa ilogovorili.dase bomo po svojih zmožnostih vključili v obnovo centralnega šp<}rlncga «•ïbjekia pri sniaiški a^^novni si>li,«je se podčrtal pred'^ednik Društva za sp<in in rekreacijo Klub SI Drago Luknar
Predsednik Kfuba SI Drago Luknar. "Društvo šteje 22 èianow, naš giavr}i vir dohod' ka je članarina, pomagamo pa si tudi s sredstvi dona' torjev.f
TV SPORED

ČETRTEK, 4. marec
SLOVENIJA 1
06.00	Telelekst
06.30	Tedenski izbor
07.00	Dobro jutro
09.00	Poroiila
09.05	Tedenski izbor Pod
ktobukom
09.35	Vollflwi
09.45	Zgoij&eizlkoljke
to.30	Voiia nalde pot
n.25	Divja Azija, VT 2
11.55	Prizori iz ^vljenia pri
Hlebanjevih, dok. oddaja
13.00	Poročila, Sport vreme
13.30	Slovenska polka In valček
2004, ponovitev
15.00	Peti element, ponovitev
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport vreme
1$.50	Na liniji
17.25	Jasno in glasno
18.10	Humanslika
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, ^port
20.00	Tednik
21.00	Osmi dan
21.30	Knjiga mene briga
22.00	Odmevi, éport, vreme
22.50	Ob 160 letnici rojstva
Jo$ipa Jurčiča
00.05	Glasbeni večer
00.30	Simfoniki RTV Slov.
Wagner Tristan in Izolda
00.50	Nočni izbor
00.50	DnevntK, špon, vreme
01.40	Onevmkzamejsketv
02.00	Jasno in glasno
02.40	Humanistikd
03.10	Tednik
04.05	Osmi dan
04.35	Slovenska polka in valček 2004
SLOVENIJA 2
06.15	Teleteksi
00.00	Vkleostrani
09.05	Evropski magazin
09.35	Mostovi
10.05	DkiKa van Dyke, 42/158
11.00	Tv prodaja
11.30	Videostrani
15.45	Tv prodaja
16.20	Asmati, ponovÔÊv
17.15	Videospotnice
17.45	Skozi čas
10.00	Oick van Dyke. 43/158
18.25	ljubezen mojega življenla,
nem. ii(m ponovitev
20.00	Šport
20.25	Čvroiiga v košarki
22.30	Ponedeljekjaponski film
00.40	Pod nišo, 12/13
01.35	VkieostrBni

07.30 Dogodivščine Jaokiea
cnana, ris. serija 07,55 RkW Laks. pogovorna oddaja
08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni 10.30 Tv prodaja 11.00 čudež življenja, nad. 11.50 Dnižinske vezi, nad. 12.45 Na kraju zločina, nan. 12.40 Tv prodaja 14.10 RIckiLake 15.00 Oružinske vezi, nad. 15.55 čudež življenja nad. 16.55 Sknvnost ljubezni, nad. 17.55 24ur-vreme 18.00 Maščevanje ljubeči, nad. 19.00 24 ur 20.00 TrBn;a 21.30 Prijatelji, nan. 22.00 Na kraju zločina, nan. 22.55 XXL premiere 23.00 Skrivnost mafijskega morilca, cfók. oddaja 23.55 24 ur 00.55 Nočna panorarrta
27 4«
52
09.00 POP CORN, glas. odd. 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Odprta tema. ponovitev 11.20 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17,55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi. otroška oddaja.
3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Snowboardrour2004, tekmovanje na Golteh 19.10 Najspotdneva 19.20 Vkleostnnj, obvestilâ 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Tegobe slabega vida. svetovalna zdr. oddaja; gost: dr. Alojz Žičkar 21.00 R egk)na Ine no vice 21.05 Snemanje filma Gospodar prstanov: kraljeva vmitev 21.20 Najspoldr^ëva 21.25 Vabimo kogledu 21.30 Vrtiljak, glasbena oddaja.
3. TV mreta 22.45 Najspotdneva 22.50 V harmoniji z naravo,
kmetijska oddaja 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Najspotdneva 23.55 Vkioestrani
PETEK, 5. marec
SLOVENIJA 1
06.00	Teletekst
06.30	Odmevi
07.00	Oobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Oddaja za otroke
10.00	f4dllni(r, oddaja za mlade
10.25	Jasno in glasno
11.10	Mladi virtuozi: kitaristka
Meta Skok
11.35	Humanistu»
12,05	McLeodovi hčeri, 22/22
13,00	Poročila, šport vreme
13.30	Osmi dan
14.00	Sobota dopoldne, tv igra
15.00	Vsakdanjik in praznik
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Pleme. 9/26
17.10	Iz popotne torbe
17.30	Sporočila iz pretektosri. 3/4
16.30	ŽrBbanje deteljice
16.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Najšibkejši čl«i. kwz
20.50	Praksa, 17/22
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Polnočni klub
00.00	Dnevnik, šport
00.50	Dnevnikzamejsketv
01.10	Sporočila Iz preteklosti. 3/4
02.10	Skupaj bomo umni. amer, film
03.40	Polnočni klub
05.10	Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
07.45	Teleteksi
08.00	VIdecs&ani
09.05	Osebno, pogovorna oddaja
09.35	Mostovi
10.05	Dickvan Dyke, 43/158
10.25	Vkleostrani
11.00	Tvprodaia
11.30	Vkleosfi^ni
16,10	Tv prodaja
15.35	Videospotnice
16.10	SP v atletiki, Budimpešta
20.20	Dan, ko smo se naučili misliti
21.10	Cřty folk: Narava
21.35	Sout park
22.00	2a dolar več. Itâijanski film
00.10	Sfôvenska jazz scena
00.55	Pod rušo.
01.50	Vkleostrani
07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11,20 12.15 13.40 14.10 15.00
17.55 16.00 19.00 20.00
22.05 22.35
23.25 23,30
01.15 02.15
Dogodivščine J aokiea Chana, rfô, senja Ricki Lake
Maščevanje ljubezni, nad Skrivnost ljubezni, nad. Tv prodaja Čudež življenja, nad. Družinske vezi, nad. Trenja Tv prodaja Rtcki Lake Družinske vezi, nad. 15.55 čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur - vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur
Afera Thomasa Crowna, amer, akc.film Pazi, kamera! Teksaški mož postave, nan.
XXL premiere Vitez apokalipse, amer. Kan. film 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kanili Zf 44 B2
09.00 Dobro jutro, informativno
rezvediilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Tegobe slabega vida. ponovitev: gost dr. Alojz Žičkar 11.05 Najspotdneva 14,00 VkleostranI, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 MIŠ maš. otmska
kontaktna oddaja, 3. TV mreža
16.40 Regionalne novice 16.45 Vkleonoviceza gluhe in
naglušne 19.25 Nai spol dneva 19.30 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utr^Misiinjske doline, informativna oddaja 20.35 Regionalne novice 20.40 Znani obrazi.
dokumentama oddaja 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje. 3. ÎV mreža 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, razvednlno-intonnativna oddaja 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Najspotdneva 23.10 Vkleosbani. obvestila
SOBOTA, 6. marec
SLOVENIJA 1
06.00 Teleteksr
06,30 Odmevi
07.00 Zgodbe iz školjke
07.35 Ros klobukom
06.05 Risanka
08,15 Prvo tekmovanje, krat
dok. film 06.40 M uckonavl švedski risani frlm
10.00 Naišibkejši člen. kviz 10.45 Polnočni klub 12,00 Tednik
13.00 Poničila, šport vreme 13.25 Vrtičkani.6.del 13.40 Rad imam Lucy, 165. del 14.05 Potovanje s samorogom
amer, film 15.30 O Živalih in ljudeh 15.55 Slovenski ulnnki 16.30 Poročila, šport vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17.20 Šivvčasu, 11/13 17.50 Alpe-Donava-Jadran 16.15 Čebelica Maja. 26/26 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Utrip 20.00 Vrtíčkaríi.d.del 20.35 Selena, amer, film 22.20 Prvi in drugi 23.00 Poročila, šport vreme 23.30 Pos rušo, amer. nad. 00.30 Dnevnik, šport 01.10 Dnevnik zamejske tv 01.30 Na vrtu, tv Maribor 02.20 Šivvčasu, 11/13 02.20 Alpe-Donava-Jadran 02.50 Smrtonosni kozarec, film 04.40 Prvi in drugi 05.25 Sausages
SLOVENUA 2
06.15 Teletekst 06.30 Tv prodaja 09,05 Glasbeno jutro 09,35 Mostovi 10.05 Videostrani 13.00 Šport
13.55 Liga Simobil Vodafon;
Pivovarna LaškoCorica 15.55 SP v aUetili. Budimpešta 16.30 Lahti: sp v sm, skokih 18.00 SP atletiki 20.00 Velikani kiparstva 20.
stoletja, dokum. oddaja 20.50 Otrok razsvetljenstva, 4/4 21.45 C^žnideček. amer, film 23.40 Sobotna noč 01.40 24, amer. nad. 02.15 Videostrani
04.00 Formula ena 07,30 Tv prodaja 08.00 Mala Kity. ris. serija 06.10 Zrenja včkl. ns. serija 06.35 DoktorOto. ris. serija 06.43 Naš mali svet, ris. serija 08.50 Super punce, ns. senja 09,15 6učke. ris, senja 09.25 Hikanan, ris. serija 09.50 Aladin. ris. film 10.40 6obek in Ciril, ris, serija 11.05 Beyblade, ris. serija 11.30 Dogodivščine JaclQea
Ghana, ris, serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Frmulal
14,30 Mladiči narave. dok,serija 15.35 Zgodbe oceanov 16.10 Krvokični afriški krokodili,
dok. film 17.10 24 ur-vreme 17.15 Zvezdniške težave, film 19.00 24 ur
20,00 Lepo je biti milijonar 21.10 Krokodil Dundee v Los
Angelesu, amer, film 23.10 Kralj tatov, amer ^Im 01.00 24 ur, ponovitev 02.00 Nočna panorama
27 46
92
09.00 Okarinafotkfestival:Adel Singers. Norveška, posn. 09.50 Vabimo k ogledu 09.55 Naj spot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 16.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Znani obrazi: Franci Horvat, dokumentama oddaja 19.15 Najspotdneva 19.20 Snemanje filma Gospodar prstanov- kraljeva vmitev.dok. oddaja 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1254 VTV magazin.
rnformativni pn^gram 20,25 Kultura, info, oddaja 20.30 Valentinov korneri: Oavor Radolfi inRitmoLoco, posnetek Iz Velenja 22.05 Iz arhiva VTV,
dokumentama oddaja 22.40 Najspotdneva 22.45 VideosbanI, obvestila
(5^
NEĐEUA, 7. marec
SLOVENIJA 1
07.05 Teletekst
07.25 Živžav
09.25 O žrva^h in ljudeh
09.55 Nedeljska maša
10.55 DvjaAzrja, 2/12
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12.00 L1 udje in zemlja
13.00 PoročNa, šport, vreme
13.15 Tistega lepega popoldneva
13.20 Clovekinpol
13.30 Nedeljsko oko
13.40 Glas ljudstva
13.45 Kulinarika
13,55 Petminutslave
14.00 Planetv
15.00 Ckiveški faktor
15,10 Vabilozadva
15.30 Trikotnik
15.45 Šport na današnji dan
15.55 Fenomeni
16,00 Glasbeni dvoboj
16.30 Poročna, šport, vreme
16.45 Tistega lepega popoldneva
16.50 Lorella
17.05 Premet poželenja
17.20 Družabna kronika
17.35 Vsakdanjik in praznik
18.30 Žrebanje lota
18.40 Risanka
19.00 Dnevnik, vreme, šport
19.35 Zrcalo tedna
20 00 Spet doma
21.35 Intervlu
22.30 Poročila, šport, vreme
23.00 Strelr popoUne. amer, film
00.40 Dnevnik, šport
01.20 Dnevnik zamejske tv
02.25 Tistega lepega popoldneva
SLOVENIJA 2
07.45 Teleteksi
08.20 Tv prodaja
12.40 23.8rečanjetamburašev
Slovenije 2/3 13.10 Magazin lige prvakov 13.40 Lahti. SP v smuč. skokih 15.10 SPvatletIkl 19.00 Skozi čas 19.10 V. Modemdorfer Paradii-
drevo 20,00 Nomadi neba 20.55 Naše skrivnoživljenje 21.45 Iz baletnega arl^va 2255 South part( 23.20 24. ameriška nad. 2/24 00,00 Videostrani
. - ■
03.30	Formula 1. prenos
07.30	TV prodaja
06,00	Fonnulal
10.15	Bučke. ris. serija
1025	Grof Monte Kristo, ris. ser.
11.20	Beiblade, ris. frlm
11.45	Dogdivščine Jackiea
Ghana, ris. serija
12.00	Šolska košarkarska liga
13 00	Nev ihtno pristanišče, fil m
14.45	Na deželi je lepo, nan.
15.40	Mestece za vedno. nan.
16.35	Gluha policija, amer, film
18.15	24 ur« vreme
18.20	Triki Jamieja Oliverja
19.00	24 ur
20,00	Lepo je biti milijonar
21.30	Športna scena
22.30	Harrison Bergeron, m m
00.15	24 ur, ponovitev
01.15	Nočna panorama
Kanatl 77
4e
52
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 MIŠ maš, otroška oddaja. 09.40 Iz pon. oddaje Dobns jutro 10.30 1253. \nVmaga2in. reg. •
Infonnativni program 10.50 Kultura, inf, oddaja 10.55 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 Športnigost 12.00 Vabimokogledu 12.05 Jesen ^vljenja, odd^a za tretje življenjsko obdobje 12.45 Valentinov koncert: Davor
RadolT in Ritmo Loco 14.15 Izsredineodd. Oobro iutro IB,05 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 18,00 1254. TO magazin,
regionalni* Inf. program 18.30 Kultura, informativna oddala
18.35 Iz petkove oddaje Dobro
jutro, informativr^i pniigram 19.25 POP CORN, glasbena
oddaja: gost: Vlado Kreslin 20,40 Lokalni utrip Misllnjske
doline, inform^na oddaja 21.10 Župan z vami, kontaktna oddaja; gost Martin Grecl. župan občine Dobrna 22.10 Videostrani. obvestila
PONEDEUEK, S. marec
SLOVENIJA 1
06.10	Teletekst
07.00	Dobro jutro
09.00	Porečla
09.05	Iz popotne torbe
09.20	Granatno jabollo. 3/4
09.35	Pleme, 9/26
10.00	Razpoke v času. 10/17
10.30	Na vrtu. tv Maribor
10.55	Spet doma
12.30	Prvi in drugi
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Obzorjaduha
14.05	Ljudje In zemlja
15.00	Vsakdanjik in praznik
15.55	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Radovedni Taoek
17.00	Kriza s puncami dok Hlm
17.20	Zgodbe starega medvedka, risanka
17.35	Skrivno življenje vkfer,
dokum. oddaja
18.25	Žrebanje3x3plus6
18.35	Žrebanje Astra
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Julija. 8/13
20.55	Svetovni izzivi
21.25	Opus
22.00	Odmevi, šport vreme
22 50	Shackieton,ang nad. 1/2
00.35	Vrtickarji, 8. del
01.10	Dnevnik, šport
01,55	Dnevnik zamejske tv
01.25	Skrivno ivijenje vkier,
dokum. oddaja
03.10	Gospodarski izzivi
03.40	Opus
04,10	Ubežnika, amer, film
08.00	Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
06.15	Tetetekst
08.30	Vkleostrani
09.05	Primorski mozaik, tv Koper
09.35	Slovenski utrin Id
10.00	Vkieostrani
11.00	Tv prodaja
11.30	Vkleostrani
12.55	Tvprodaja
13.30	Tihega lepega popoldneva
17.30	Skozi cas
17.45	Dick van Oykfl, 40/158
18.00	Poljubi me, amer, cbfilm
20.00	Končnica
21.00	Studio city
21.55	Študentska
22.25	Vídeospotnke
22.55	Srane Roncel izza odra
00.20	24,amer. nad3/24
01.15	Vkleostrani
07.30
07.55 08,45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 00.45
09.00
10.00 10.05
10.30 10.35 10.40
14.00 17.55 18,00 18.05
19.35 19.40 19.55 20.00
21.00 21.05
22.35
23.25 23.30 23.35
Dogodivščine Jackiea Criana, r^s. serija Rioki Lake
Maščevanje ljubezni, nad. Skrivnost l|ut>e^i, nad. Tv prodaja Čudež življenja, nad. Dru inske vezi. nad. športna scena Tv prodala Ricki Lake Družinske ve;d, nad. Čudež življenja, nad. Skrivnost ljubezni, nad, 24 ur-vreme Maščevanje ljubezni, nad. 24 ur
Pod eno streho, 3. del Sedma nebesa, nan. Naša sodnica, nan. )0(L premiere Tre^a izmena, nan. 24 ur. ponovitev Noćna panorama
komh
27 40 B2
Dobro jutro, informativno-razvedrilna oddafa Vabimo k ogledu 1254. VTV magazin, regionalni • inf, program Kulhjra, Info oddaja Naj spot dneva Vkleono^ce za gluhe In naglušne
Vkleostrani, obvestila Vabimo kogledu Regnnalne novice Odbojka. pos„ Šoštanj TopolšKa : Salonit Anhovo Naj spot dneva Vkleostrani, obvestila Vabimo kogledu Poslanska pisarr^a, kontaktna oddaja; gost Bogdan Barovič. poslanec Regnnalne novice Rokomet posnetek tekme: Prevent: Celje Pivovama Laško
Iz oddaje Dobro \\itn, informativna • razvedrilna oddaja, ponovitev Vabimo kogledu Naj spot dneva Vkleostrani, obvestila
TOREK, 9. marecr
SLOVENIJA 1
06.00	Teletekst
05.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09,00	Poročila
09.05	Radovedni Taček
09.20	Kriza s pucami. kratki film
09.35	Zgodbe starega medveda,
risanka
09.45	MarsupilamI, 6/26
10.10	Sprehovi v naravo
10.35	Skrivno življenje vider,
dokum. oddaja
11.25	Vsakdanjik in praznik
12.20	Alpe, Donava. Jadran
13.00	Poročila, šport, vrene
13.15	Opus
13.40	Gospodarsju izzivi
14.10	Intervju
15.05	Julija, 3/13
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	PravljiceMikeMake.19/26
16.55	Zlatko zakladko
17.20	Knjiga mene briga
1740	Oiaiogizglino.dok.odd.
1S.15	Prisluhnimo tišini
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Dosje
20.55	Pod žarometom
22,00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.50	Gladiatorii 2. svet vojne.
dok. odd.
23.40	Dnevnik, šport
00.30	Dnevmkzamejsketv
00.50	Oiabgizglino.pon.
01.20	PrisluhnirTH) tišini
01.50	Dosje
02.40	Pod žarometom
03.55	Prepisovalec not, finska
drama
05.20	Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
06.15	Teleteksi
06.30	Vkleostrani
09.05	Glasnik, tv Maribor
09.35	Dober dan. Koroška
10.05	Oick van Dyke. 44/158
10,25	Vkleostrani
11,00	TvpnDdaja
11.30	Vkleostrani
15.50	Tv pnxlaja
16,25	Študentska
16.55	Studk)Cfty
17.55	VkJeospotnioe
16.25	Stozičas
18.40	Dick van Dyke. 45/158
19.05	Otrok razsveUjensb/a. 2/4
20,00	Frasier, 1/24.
20.25	Liga prvakov
22.35	ZbudtseJohny, madž.íilm
23.30	Vkleospotnice
00.25	24,amer. nad. 4/24
01.10	Vkleostrani
07.30	Dogodivščine Jackiea
Ghana, ris. serija
07.55	Reki Lake
Od.45	Maščevanje ljubezni, nad.
09,40	Skrivnost ljubezni, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Čudež življenja, nad.
11.50	Družinske vezi. nad.
12.45	Sedma nebesa, nan.
13.40	Tvprodaja
14.10	RvkiLake
15.00	Družinske veâ nad.
15.55	Čudež življenja, nad.
16.55	Skrivnost ljubezni, nad.
17,55	24ur-vreme
1B.Û0	Maščevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21,00	Reševanje Lessice McClure, amer, film
22,45	XXL premiere
22.50	Tre^a izmena, nan.
23,45	24 ur. ponovitev
00.45	f^ćna panorama
iUIIBlI 97 4« 99
09.00 Odbojka, pos. tekme:
Šoštanj TopolšKa : Salonit 10,30 Vabimokogledu 10.35 Rokomet, posnelektekme: Prevent : Celje Pivo. Laško 12.05 Najspotdneva 14.00 Vkleostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 16.00 f^gomet, posnetek tekme:
Šmartno ; Mura 19.35 Vkleostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20,00 1 255.VTVma9azin,
regionalni • inf. program 20.20 Kuinjra. inf. oddaja 20.25 Športni torek, športna
informativna oddaja 20,45 Iz olimpijskih krogov,
športna oddaja 20.50 Športni gost. kontaktna oddaja
21.30 Čebeljarjenje. stovenska
ljubezen, 3. TV mreža 22.00 Kmetijski razgledi, izobra.
odd. 3. TV mreža 22.30 Lokalni utrip Mislinjske
doline, Informativna oddaja 23.00 Vabimokogledu 23,05 rjaj spet dneva 23.10 VkleosIranI, obvestila
SREDA, 10. marec
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Porodila
09,05 PravljfceMikeMake, 19/26 09.15 Pipsi,4/26 09,35 Smer vesolje. 3/26 10.00 Zlatko zakladko 10,15 Kniga mene briga 10.50 Dialog z glino 11.20 Prisluhnimo tišini 11.60 Sveto in svet 11,10 Duhovni utrip 12.40 Kulinarika z Leonom 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Na vrtu 13.40 Šivvčasu, 11/13 14.05 Dosje 15.00 Podžanjmetom 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šporL vreme 16.50 Male SFve celice, kviz 17.45 Recept za zdravo življenje 18.40 Risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ameriška zgodovina, ti Im 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Sveto in svet 00.00 Dnevnik, šport 00.50 Dnevnik zamejske tv 01.10 Recept za zdravoživljenje 02.05 Okus češnje 03,40 Sveto in svet 05,00 Glasbena oddaja
SLOVENIJA 2
06.15 Teletekst 06.30 Videostrani 09.05 City folk
09,25 Finalespvalp smučanju
10.20 DickvanDyke, 45/158
10.45 Videostrani
12.25 innale sp v alp. smuča n u
13.15 Tvprodaja
15.20 Videostrani
15.55 Dan, ko smo se naučili
misliti 16.50 Videospotnice 17.25 Kuoplo. svet. pokal v
smuč. skokih 19.15 Športni film 19.50 Skozi (as 20,05 Liga prvakov 00.00 Videospotnice 00.30 Justine, ameriški film 02.20 Tepec, am. čb nemi film 03.40 Videostreni

I - .TV
07.30 Dogodivščine Jackiea
Ghana, ris. serija 07.55 Ricki Lake 05.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 Družinske vezi. nad. 12.45 F^everjeno 13.40 Tvprodaja 14.10 Ricki Lake 15.00 Dmanske vezi. nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur, vreme 16.00 Maščevanje ljubezni, nad 19,00 24 ur
20.00 ZvezdnišlQ zamera, amer, film
21.50 Na kraju Zločina, nan. 22.45 ÎCXL premiere 22.50 Tretja izmena, nan. 23.45 24, ur 00,45 Nočna panorama
kanali 27 4« S2
09.00 Dobro lutn:^. inlormativno •
razvedrilna oddaja 10,00 Vabimokogledu 10.05 1255. W magazin. Inf.
program, ponovitev 10,25 Kultura, informativna
oddaja, ponovâev 10.35 Športni torek, športna inf.
oddaja, ponovitev 11.00 Iz olimpijskih krogov.
športna oddaja, ponovitev 11.05 f^j spot dneva 14.00 \^deostrani. obvestila 18.00 Čas za nas, mladinska
oddaia. 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 13.45 Kako so snemali film Gospodar prstanov: Kraljeva vmitev 19.00 Najspotdneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo kogledu 20.00 POPCORN.kontaktna
glasbena oddaja 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21,25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema, kontaktna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 IzoddajeDobrojutro.Inf.-razvedrilna odd., ponovitev 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 \^deostra ni. obvestila

NAŠ ČAS
ritka fl
77
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
uvodnik
SNEEEEEEEEGIII Končno smo 90 dočakail. Kdo se 9a ne bi veselil? Veseli so 90 otroci, ki se lohko sonka|o In brezskrbno i9rajo na prostem - dvorišče se polnijo z raznimi snežaki, i9lLfjí in druQfml snežnimi skulpturami. Nekaterim bi lahko rekli ie kar male snežne umelnije. Ob tem smo zadovoljni tudi vsi tisti, ki se znamo veseliti molih stvori v življenju - preprostega kepanja ali $ankon[o, Zobavno zno biti tudi odmetavanje snega no porkir-isču, dvorišču in se kje - ob dobri družbi seveda. Ob >e{ zimski idili je skoraj težko verjeti, do lahko sneženje koga sprovi v slabo voljo ali mu celo uniči dan. A vsndar obstajajo tudi taksni ljudje. Verjetno so bili tisti, ki morajo zgodaj v službo, prvi dan sneženja kar malo slabe volje, saj so morali vstoti ie kaleno urico prej. do so naredili prostor svojemu jeklenemu konjičku. Težave s neočiščenimi pločniki so imeli tako pešci kot poštarji. Skratka, vsi, ki so odvisni od cest, prevozov in podobnih zadev, so bili nezadovoljni, saj mnogi v snegu ne vidi* jo drugega kot težovo, prepreko no poti.
Trebo bi se bilo vprašati, zokaj sneg vsako leto (in to že kar nekaj let zapored) preseneti cestne sfužbe, zodolžene za čiščenje in urejanje cest. Kako to, da nekatere pločnike tudi v nosi prestolnici očistijo Šele po nekoj dneh, Hm, nič Čudnega, do se ljudje potem ne veselijo snega. Po pustimo cestne službe raje pri miru, vprolajmo se raje, kako nam lohko kaj tako lepega kot je s snegom preknta pokrajino, pokvorijo neočiščene ceste. Poskusimo se zbuditi z nasmehom, se malo razmigati ob čiščenju porkirišč (malo rekreacije ne Ikodi) in se popoldne podati no sprehod po škripajočem snegu. Ste tudi vi pozabili, kako zobavno je delanje sneženega moža. Ko smo bili se manjši, nam nič ni preprečilo, da popoldnevov ne bi preživeli ob iskanju vseh potrebnih loncev, oglja in korenčkov za nošega začosnega prijatelja. Potem pa sankanje do onemoglosti, ko smo bi[i že čisto premraženi in premočeni in smo se pogreli na babičini krušni peci. zaviK v toplo odejo. Kdo pravi, da smo za vse to že prestari? Ne pustite se tistím, ki pravijo, do ste preotročji in do bi se morali ukvarjati s pametnejšimi stvarmi. Vzemite stvori v svoje roke in pustite otroku v sebi, do uživa. Bolje to, kot do se jezite, ko vas s snežno brozgo 'zalije' ovtobus na poti v Šolo, kajne.
katja
veni, YID(i), vici
Mordo ga poznate osebno. Morda ga osebno pozno prijoteif prijoteljice vosego pri|otelja. Ali pa ste o njem slišali in prebroli že toliko, da se vam pričenja dozdevoti, do go osebno poznote tudi sami. Vsekokor se je v srce vtisnil prav vsem Športnim navdušencem v Sloveniji, oii po še dlje. MoN čudež letošnjega evropskego prvenstva je zadnji mesec med najboij izpostovljenimi osebnostmi v Sloveniji. Le kako tudi ne bi bil. Prišel je, videl in zmogal «vsaj v srcih vseh Športnih navdušencev v Sloveniji in morda Še kje. In roko na srce, ŠoleŠki Študentski klub že lep čas ni imel tako slavnego Člano.
Pri komoj 19 letih si dosegel prvi vrhunec koriere. Koko se počutiš?
Res je fenomenalno. Pri 19'ih sem osvojil kofajno no evropskem prvenstvu, česar pa mi seveda ne bi uspelo brez mojih soigralcev. Mislim, da smo bili prava kfapa in osvojeno drugo mesto je vsekakor rezuftoi tega. Zahvalil bi se rad vsem, ki so kakorkoli pomogali pri organl-zociji prvenstva in nosim navijočem.
Cisto iskreno • koko ti ugojo slovo?
Meni? Ne vem, nič se nisem spremenil, spremenili po so se nekateri poleg mene. Kako?
Ne vem, saj ni slabo, ompok če nekaj dosežeš, se ljudje spremenijo. Upam pa, da nos bodo ljudje bodrili tudi takrat, ko bo prišel kak slabši rezultat. Čeprav upom, da ga ne bo.
Po uspehu na evropskem prvenstvu si se zacel pojavljati v nojrozlicnejsih medijih. Je bilo nenavadno dajati intervjuje zo revije/ ki se načeloma s spor« tom ne ukvorjojo, no primer zo razne ženske traČ revije?
Ne, čisto ok sem s« počutil. Sčasoma se nekoko navodil na intervjuje, ampak ta del slave je zeio naporen. Moras si vzeti čos zanje. Ni slabo, je pa zelo naporno.
Na kateri naslovnici ali televiziji bi se rad nekoč videl?
O tem ne razmišljam, medijsko pozornost je poč posledica tego, da nekaj usNariš, Ne obremenjujem se s takimi stvarmi. Ce sem v Časopisu, sem. Če nisem, nisem.
Medijska pozornost je nojbrž precej poveČolo Število tvojih oboievolk, še posebej med nojstnicomi. Si dobil tudi kokšne bizorne ponudbe?
Ne, so zeio prijozne. Če pokličejo domov, se sicer nikoli ne jovim, pogovarjajo se z mojim očetom, mojo mamo ali sestro. Niso nesramne in ne težijo, Pač, oboževalke so še ena posledica uspeha in če kateri lahko polepšam dan s kakšnim podpisom • zakaj pa ne? Tudi pisma so čisto kul napisana, enkrat si bom vzel čas in jim odpisal. Verjetno mi bo pri tem pomagalo sestro. Ampak trenutno tego časa žal nimam.
kolofon
Šport je nedvomno številka eno v tvojem življenju. Kaj ti provzoprov pomeni?
Šport oz, rokomet meni osebno pomeni celo življenje, Nekoko si bom moral zoslužiti denar oli nekoj ustvoriti, da bom imel kaj od tega vse življenje. Po končani karieri bom sevedo poiskol kakšno drugo delo, vendar se zavedom, do morom ustvarjati zdaj, ko ie imam možnost,
Pa se do živeti od rokometa?
S tem zaslužkom se pri nas ne bi dalo preživeti. Če imaš možnost, je najbolje oditi igroti ven, kjer lohko dovolj zoslužiš, do lahko kasneje kupiš stanovanje, da na primer odpreš lokal in si zagotovil reden dohodek tudi kasneje v življenju.
Torej razmišljaš o odhodu v tuflno?
Vsekokor. Zoenkrot sem se v Velenju, kjer bom do konco poskušal igroti stoodstotno, moja želja pa je, nekoč igrati zo nek zelo znon in dober klub. Mislim, do je željo vsokego športnika., da pride v dober klub in tudi nekaj zosfuži. Denar sicer ni najpomem* bnejsi. bolj pomembno je, da uživaš v igri. Je po denor stvar, mimo kotere tudi ne moremo kar tako.
Če se vrnemo k veselju do športa • kakšno je tvoje mnenje o novijoČIh, ki šport prepogosto vzomejo kar preveč resno/ kor potem vodi tudi do nosiljo?
Mislim, da no tokratnem evropskem prvenstvu ni bilo nasilja, do je Slovenijo pokazala, da je kulturna država. Vsakega navijača iz druge države poskušamo z aplavzom stimulirati, da bi tudi oni navijali. Ko se tekma začne, seveda navijamo za svoje moštvo, a na koncu zapioskomo obema ekipama. Vesel sem, do so bili noši novijočl korektni in so navijali Šport* no, tudi no tekmi s HrvaŠko, kjer je, kot vemo, prisoten tudi nacionalni naboj.
Ktd leçlmilo ^IriVígailiidsnBlj»^ klubo i«fl«J Kolje Kož«l|&MaM|aSoMe
Mar^r/A mfov1|(c*. Ana Kladrttfc, Dem«t) KoK«!;, Kot^ Ofl^ak m Rodke Pultová Mf^p & »rcjiliiç Blaž Fold orítl* Sâk
Ve j e «vww,ftfk4(lub.*j itt v »ddeil VimonuSove
"AotoMbctood	na Rocfii^ V«l*t)|* (1C7.a In MK4.
Iđhlc« igdi n« <avfl_tft(r^)rohe6.eam
8tr. 2
-	veni. viiCi), vici
-	ie Velenje rea aeato priložnosti?
Str. 3
str. 4
-	je v evropi ae kaj odprtega^ - z£odilo se 3®
-	nove kajige ±n ...	- zgodilo se ko
-	cvekarije	*
-	javnoat kikepaetakega prostora?
NAS CAS

aktualno
Si že kdaj doživet da so vašo ekipo izžvizgoli na tekmi?
Ne, nisem in vesel sem, da rtisem. Upam pa, da nam bo slovenska publiko stola ob stroní tjdi, će bomo kdaj igrali slabo.
Pustiva za trenutek rokomet. Zanima me^ kdo je Vid KavHčnik, kodar nt rokometaš?
Rad se ukvarjam z glasbo. No, ne da bi znal igrati kakšen inštrument, samo zelo rad jo poslušam, Rad se tjdi ukvor» \Qm z računalnikom in spremljana vse Iporie. To je to.
Si pa tudi itudenf. Kako združuješ športno kariero s študijem?
Ja ... (najprej dolg premor, noîo oklevojoče razloži)... poskušam jo, ampak zaenkrat še ni šlo. Upom, da mi bo uspelo kaj narediti. Defínitivno se bom potrudil narediti kak izpit, saj vem, da bom po končani športni karieri moral nekaj delati. Poklic sicer že imom, sem elektrotehnik, vendar vem, óo se 5 tem ne bo dalo tako dobro zaslužiti in do moram norediti Še kaj vec.
In kaj bi rad počel?
Ne vem, najprej bom poskusil dokončoti visoko poslovno Šolo, smer monagement. Mordo bi lahko uspel postati manager, se posebej, če se mi uspe uveljaviti v Evropi in moje ime postane prepoznavno.
Pred kratkim si se udeležil okrogie mize z naslovom Velenje • mesto priložnosti? Je zate Velenje mesto priložnosti?
Zome? Do neke meje je, ampok Velenje [e premoio, do bi imeli karkoli več. Velenje, po mojem mnenju, nikoli ne bo moglo Imeti univerze, nimamo niti bazena, ničesar nimamo. Zato se mi ne zdi, da bi bilo to mesto priložnosti za mlade. Ko pride čas za Študij, vsi odplavajo v Maribor ali Ljubljano, redko kdo pa ostane. Tisti, ki je velenjski patriot, ostane, drugi po večinoma odidejo,
Ti si patriot?
Ne, nisem tok patriot. No Velenje me vežejo moj klub, moji pnjotelji, družina, ompak vem, da bom moral iti nekego dne no svoje in zočel uresničevati svoje sonje. Upom, da ml bo uspelo.
Si lohko predstavljal, da bi se po uspešni karieri v tujini vrnil v Velenje in svojim ugledom in vplivom pripomogel k temu/ do bi vendarle postalo mesto priložnosti?
Če bo možno, se bom po končoni športni karieri vrnil v Slovenijo, saj je lepa dežela in rad živim tu. Vsekakor se bom vrnil, ampak ne vem, kom. Do takrat imam še veliko čosa.
Časa imoš nedvomno Še na pretek. Kje se danes, na zoeetku športne poti, vidiš čez pet let, ali kje bi se želel videti?
Res upam, da se je moja športna kariero sele začela, do [e ne bo prekinila kakšna poškodba. O tem, kje bom čez pet let, ne rozmisljam, živim in delom iz dneva v dan, treniram In potem nekje na poti pridejo lepi trenutki; kot je bilo minulo evropsko prvenstvo. Če delaš dobro, če se nečemu odrekaš in delaš to, za kar si se določil, potem prej ko slej nekoč pride ivoj dan.
je velenje res mesto priložnosti?
Velenje • mesto priložnosti, Šoštanj • mesto svetlobel Človek se vpraša, na podlag) česa so izbrali ta slogana. Po pustimo Šoštanj ob strani in se roje vprašajmo, katere so tiste priložnosti, po katerih naj bi se odlikovalo nase meslo. Tudi soma sem porabilo že kar nekaj časa za razmislek o tem. A vedno se mi [e zdelo misel, do je v mestu toliko priložnosti, da bi to bilo njegovo posebnost ali odlika, malo pretirano. Katere so te priložnosti pa se verjetno spraŠu[e marsikateri Velenjčon, še posebej mladi. Slogan postajo predmet številnih debat in tako je bilo tudi ó. februorjo, ko so člani Mlade liberalne demokracije Velenje v velenjskem Mladinskem centru pripravili okroglo mizo prav no to temo. Glede na številni obisk mladih je moč sklepati, da je tema še kako aktualna in zanimiva. Na pogovor je podmiodek liberokev povobil Štiri mlade Velenjčane, ki so razpravljali o primernosti slogano. Glede priložnosti, ki jih nudi nase mestece, so bili nekje podobnih misli. Boštjan Čukur. glasbenik: "V Velenju ni priložnosti. Vsi te podpirajo, ko ti 'rata', prej pa ne." Vid Kovtičnik, rokometa! Gorenja: "Priložnosti do neke mere so. Zdi se mi, do je v Velenju premalo možnosti za visoko šolanje. Glede športa |e po tako, do noše gospodarstvo ne more podpirati špor-to, kot to lahko počne gospodarstvo močnejše Evrope."
Dimitrij Amon, predsednik Mladinskega sveta Velenje: 'VVelenju je tako, da eni dobijo priložnosti, drugi ne. OetsNo pa je, da dokler te ne poznojo, ne dobil veliko priložnosti. Zdi se mi pa tudi, da če želiš delati, če se trudil sam noredit nekaj dobrega, te podprejo. Je pc delo v Velenju res bolj priložnostno. "
Maja Hostnik, članico Mfode liberalne demokracije Velenja in Slovenije, predstavnico Študentov: "Mene zanima, za katere ciljne publike so priložnosti v Velenju? Za študente jih je bolj malo. Z ustanovitvijo Mladinskega sveto bi morali veČ noredití za dijake In mlade no splošno "Posledica Velenja kot mesta (nej priložnosti je tudi to, da mlodi intelektualci, ki imajo zelo molo možnosti za zaposlitev v Velenju, odhajajo v službe v večje kraje. Skratka, odhajajo iz Velenja. To pa posledično pomeni nazadovanje oz. propad mesta kot takega. Torej, zakaj mlodi odhajajo oz. ostajajo v Velenju?
iukurt "Vem, da sem se veliko bolj trudil in veliko več vložil v to, kar sem dosegel, kot nekdo iz Ljubljane, V Velenju ostcjam, ker imam tu prijatelje, s koterimi sem uspel. Misitm pa, da si vsak želi iz Velenja. Sem študent v Mariboru in prednost je že to, da imam na voljo okoli 200 restavrocij, kjer lohko [em na bone. Ko pridem v Velenje, mi je enostovno 'dolgcojtV
Vid: "V Velenju me drži klub, prijatelji. Vendar sem se tu že dokozol zdoj se moram dokozoti še svetu. Moraš pokazati svetu, koj lahko narediš. Vsak človek vedno teži k nečemu večjemu, boljše* mu"
Dimitrij: "V Velenju ostojam zaradi njegovega duho. Lahko bi rekel, da sem 'lokal patriot'. Če se ti nekje ponudi druga možnost za službo, jo pretehtoš in se odločiš."
Moja: "Ven te vleče življenje, ki se dogoja v drugih mestih. Mene v Velenju drii navezanost. Mislim, da bi morali čirnveč ljudi obdržot tu, ker je to prihodnost - z nočrti zaposlovanja, več priložnostmi že med študijem, večjo ponudbo počitniškega dela ipd." Vsi nastopajoči so se strinjali, do so pomembni načrti zaposlovanja, stanovanj zo mlode ipd., poudarili po so tudi, do po drugi strani ne smemo zanemariti zabave, kajti to je pomemben del živi-[enjo tako mladih kot tudi vseh ostalih. Seveda je treba najprej poskrbeti, do bodo ljudje imeli službe in stanovanja, ompak nihče ne bo želel živeti In delati tu, če bo v mestu vladalo mrtvilo. Od vsepovsod je slišati pripombe, da mladi nimamo možností kvolitetnego preživljanja prostega čosa. Ni res, do si želimo samo nore diskoteke, kjer se bomo lahko opijali do konco. Želimo prostor, kjer se bomo lahko družili s prijatelji. Eden ključnih objektov, ki ga Velenjčanl vedno bolj pogrešamo, je nedvomno bazen. Poleti Idealen prostor za uživonje, rekreacijo, druženje ... Sramotno je, do eno izmed večjih mest v Sloveniji nima letnega bazena • Še Šoštanj ga ima, po po Številu prebivalcev ni niti blizu našega *'mesta priložnosti".
Poleg tega pogrešamo tudi več kulturnih prireditev oz. kulturnega dogajanje 20 mlade • zonimiv bi bil lokal, kjer bi se redno, tudi med tednom odvijale predstave. literarni večeri, rožna srečanjo, perbrmansi, koncerti ... To bi lahko bil klub z živo glasbo, kjer bi morda lohko nastopali tudi t. i. no name bondi ipd. Marsikdo bi oporekal, da zo kaj podobnega v Velenju ni ne denarja ne publike. Mogoče pa na zadeve ne bi smeli gledati izrecno z vidika čimprej čimveč zaslužiti, Kdor lahko zagotavlja kvaliteto in je dovolj vztrajen, lahko uspe. Dejstvo je, do ljudje pač potrebujejo čos za spremembe, posebej v mestu, kot je Velenje.
Skratka, vsi se zovedomo, da je v donašnjem času vedno težje dobiti zaposlitev, sploh takoj po končanem izobraževanju. Tudi po končani diplomi mladi izobraženci nimojo zagotovljene službe. Pa ne samo v Velenju, povsod. Ampak prihodnost je vendarle odvisna od mladih. Kje je rek "No mladih svet stoji"? Zato bi se morali v manjših mestih nekako potruditi, da bi pritegnili vsaj del mladih intelektualcev in jim doli možnost, če ne, bo Velenje namesto mesta priložnosti kmalu mesto duhov.
Pomembno vprašanje je, oll se bo z vstopom v EU na lem področju kaj spremenilo. Kor poudarjajo že mnogi, je bilo povedono tudi ob tej priložnost: v Evropi bodo uspešni tisti, ki se bodo najlažje in najhitreje prilagodili In bodo mobilni. Kaj pa se bo spremenilo po vstopu v EU v Velenju, pa ni povedal nihče. Škoda, do na okrogli mizi ni bilo predstavnikov občine in ostolih institucij, ki bi pojasnili, kakšne so dejanske možnosti, kako se oni spopadajo z bližajočim se vstopom v EU in kaj se bo s tem spremenilo. 9omo to mogoče izvedeli ob kakšni drugi priložnosti, na kakšni drugi okrogli mizi?
Debato so udeleženci zaključili z mislijo, do v Velenju priložnosti so in do moro vsak izkoristiti svojo. Po veliko srečelll
ÁSOTÁt 111 js Velenje aeato prlložzirati?
Dovid: "Velenje |e meslo priložnosM za mlods, ki imojo ambicije, Afnpok (norojo }s nekjd okozali, s« udejslvovali v roznit) drušIvíK, klubih, o^anizcci* fah ... Ča se pa ne ukvarja|o z mćomer^ potem lo |>omenl, da somi ne o&lvuje|a k svoji prifožnosli, ro pa jd seveda povezano z njihovi nadaljniim razvojem Meslo ko^ tako dG[e mladim veliko príložnosli na vseh področjih, še posabdj omembno pa je io, da [e Velenfe začelo no veliko odpirati visfe in visoke §ole. Vsako lelo se odpre vsa( eno nov program, kar |e 2elo prrročno za nekatere mlade, kr [Im finančna sredstva ne 0nTogoča|O nadal« [evanfa studifo v drugjh kro|ih, Velenje r>a tak nacm resuje beg možganov iz mesta, kar je dobro,"
Tina; "Mislim da Velenje je meslo priložnosti, Saj se kar nekaj doçaja Mislim, da je vd^i problem v tem, da $4 mladi premalo informirani m spfc^ ne vedo, k|e in kdoj se k<i| dogojo. Mcn|ka oglaSevanje, Res pa je ludi, da bi iahko bilo malo več organizirane zabave zo mfade, kol koncerti in podobno. Pr^fem je, do je vsak no svojem koncu, nih^e se ne druŽi, in to bi bilo 1rebo spremdnitl."
Marko: 'Velen|e je in m mesro priložnosti. Zo liste, ki jih hočejo izkoristili, [e vsako meslo polno priloinosli. Odvisno [e predvsem od tego, koliko si somolntciotiven. Mrtvilo vloda predvsem poleti, ko se Ifudje nimajo kam dali, nili ni dovolj pooudbe poatnISkega dela ... Za zobcvo je dokoj poskrbljeno. ća je pa ni, si jo po sami naredimo. Mtsfim, do bi Velenju koristilo, če bi se sem preselilo kokino mrnistrsivo, da bt se državno uprava mato decentraliztrala. Morali bi jo razdeliti po vsej Sloveniji. Tudi podjelja bû morde molo več investirai) v mlode in dali na Irg molo već ponudb za poStniiko delo Poleli pa ne bi bilo slabo ludi, če bi bilo več koncerlov, delavnic zc mlade, zo kar bi lahko poskrbele institucije kot so MSV ipd."
t
4. marca 2004
«ffiCAS
NAS CAS
19
^
trd jenaš studenski kru
je evropi se kaj odprtega?
Kar nas caica
Zadnje čose smo slovaški Itudentje bolj kot kdajicoli prej prisiljeni razmišljati o našem študiju. Toda razlog za to ni, do smo pred dvemo tednomo zokorakoli v nov semester. Pravi razlog je nedavno sprejeti zakon o studentskih posojilih. Omenjeni zakon namreč vsebu[e tudi določilo o uvedbi šolnin. Kar pomeni, da bo od septembre dalje vsak študent moral del študija plačevati sam. Višina šolnine naj bi znoŠala od 3.650 do 21.900 slovaških kron (od 91 do 546 evrov). NatonČno vsoto bo določalo vsoka fokulteto posebej, šolnine po bodo postale del njihovega osnovnego proročuna. Minister za soIsNo Mortin Fronc provi: "Uvedba šolnin bo pripomoglo k povečanju kapacitetv visokem šolstvu, pritisk no kvaliteto Izobrazbe pa bo posledično le rasel. Hkrati s šolninami uvajamo tudi nov socialni sistem (zvišanje socialnih štipendij) in sistem Študentskih posojil z ugodnimi obrest* mi. Ta sistem |e tako prilagojen tistim, ki si po novem ne bodo mogli več privoščiti študija." Tako min» ister odgovarja tudi na vprašanje« ali ne bo ta zakon študentom iz socialno šibkejših slojev onemogočil Šolanje.
Žal pa minister Fronc pozablja, da država s septembrom ukinja subvencioniranje bivonja v študentskih domovih, s čimer se bodo stroški le tega podvojili oli celo potrojili. Poleg tega si moromo od 1. januarjo Študentje sami plačevoti tudi pokojninsko zavorovonje, ki predstovljo karzojetno vsoto denarjo. Kot da to ne bi bilo dovolj, pri nas velja Še eno, sicer nenapisano pravilo • z vsokim novim letom se podraži javni prevoz.
Osebno nisem stroga nasprotnica uvedbe šolnin. Sem le študentka, ki tu zopisuje mnenje, ki ga zagovorjo vedno več študentov • da prihodki na Slovaškem še daleč niso zreli za takšne spremem* be in da bo novo šolsko leto za nas. študente, neznosno. Tako bo moral tisti, ki ne bo našel primernega dela ali se ne bo želel zadolžiti, študij žal prekiniti. No jo, eno možnost se imamo. Študij v tujini se bolj spločo - na Češkem Še dolgo ne bo šolnin.
ljudje no SlovoŠkem se želijo izobroževoti. Zato nam ostojo vsaj upanje, da bo po septembru prišlo do sprememb novega zakona. Tako bi preprečili, da bi izobraževanje postalo le še privilegij bogatih...
Radka Puhova, Bratislava
javnost kilaernetakega prostora?
Izgleda, kot da se dogaja nočna moro. Sanjajo jo vsi utopisti, ki so od novih informacijsko-komu-nikocijskih tehnologij (IKT), v prvi vrsti od interneto, pričakovali razvoj klepetave in živahne javne sfere, ki naj bi se s širjenjem dostopa pretilo v Javno sfero z veliko začetnico. Internet predstavijo možnost preseganja skomerciolizirone in ideološko pristranske javnosti, ki jo predstavljojo množični mediji. Ljudje, ki dostopojo do Interneta vsaj z vsakego vogala, če ne že iz vsoke sobe svojega doma, bi v kibernetskem prostoru oblikovali novo, politično, javnost, ki bi z deliberativnostjo, Infor-mativnostjo, najširšo možno Inkluzrvnostjo in dostopnostjo ter cenenostjo pritegovala k družbeno* političnim aktivnostim.
Države postajajo vse močnejše ponudnice storitev na novih omrežjih IKT na tehnološkem področju, kjer skupaj s podjetji zagotavljajo tehnične pogoje za priklop in uporabo, ter ravno tako no področju informocijske družbe, kjer držovljanom omogoČojo lažje reševanje upravnih zodev in sodelovonje v digitoHziranih oblikah demokrotičnih institucij. Prvi problem pri razumevanju interneta kot jovne sfere se pokože v vse ostrejših težnjah po ponudbi storitev po meri ponudnikov. In čeprav je internet sprvo predstavljal en velik anarhističen sklop ^^grass-roots" oblikovanih hipertekstualnih vsebin, je ta kljub temu iz meseca v mesec bolj strukturiran, od zgoraj navzdol seveda. Čeprav je tehnologija praktično obče dostopna in relotivno poceni, se pojavlja vprašanje enakih možnosti za dostop. Zarodi informocijske nepismenosti ter nepoznavanja tehnologij in računalniških sistemov, vpeljevanje IKT le še utrjuje družbene neenakosti. Prihaja dobo informacijske oristokrocije namesto razsvetljenstvo digitalne demokracije^
Drzova in multinacionalke cenzurirojo vsebine, in eden od najpogostejših nočinov, koko to storijo, je blokado dostopa do "nevarne'^ spletne stroni. Ameriška vlada, nekotere druge vlade in institucije so ob terorističnem napadu no ZDA leto 2001 preprečile dostop do strani, katerih seznom se nahaja na www.eff.org/censor5hlp/terorism_militas/aniiterorism_chill.html. Blokada spletnih strani in mod-eriranost razpravnih forumov In klepetolnic sta najtrši obliki cenzure no Internetu, ki neposredno omejujeta svobodo javnega izražanja ter problemotizlrota razumevanje Interneta kot demokratične javne sfere; saj je vsako omejevanje in izključevonje iz jovnego diskurza primer grobe kršitve komunikacijskih pravic.
Vprašanje • oli je internet jovno sfera? - ne more dobiti enoznaČnego odgovora. Dejstvo je. da, kljub Številnim omejitvam in nodzoru, kibernetski prostor se vedno omogoČo srečevanje in delovanje najširšega spektra ljudi, ne glede no spol, raso. status, izobrozbo ipd. In vendar so poskusi omejevanja in nadzorovonja uporabnikov IKT In objavljenih vsebin močan protiargument razumevonju interneta kot javne sfere. Internet je kompleksna institucija in zato najbž nikoli ne bo deležna enoznačne opredelitve. Ugotovimo lohko, da na internetu v omejenem obsegu obstajajo prostori z značilnostmi javne sfere, kot prostora skupnega zbironjo idej in pozicij, kot mesta, no katerem se srečujejo ljudje s svojimi koncepti, predstavami o svetu, in ki so tudi avtonomni od ekonomskih in političnih središč moČi. Cas bo pokazal, kam se bo nagnilo usoda utopistično opevonih tehnologij. Teledemokracijo je bila eden od prvih konceptov digitalne demokracije, ki je zaradi tehnološiuh rešitev nove (KT povzdigoval v oblake, medtem ko jih je hkrati reducirol no glasovalno orodje v obstoječih predstavniških demokracijah. Čas in razvoj interneta sta takšno razumevanja že zdovnaj presegla. V primeru nadaljevanja komercializacije in indoktrlnocije kibernetskego prostora lahko pričokujemo, do bo jutrišnji internet partner klasičnim množičnim medijem, ki so na vrhuncu dobe komerciolne in ideološke koloniziranosti. TaBno usoda interneta izgledo danes bolj verjetna, ker so deliberativne razprove značilne za javno sfero ekstremno v manjšini ter narašča delež cenzurironih vsebin in uporabnikov. Morda po se vendarle zgodi utopistični čudež, ki bo nove IKT obudil, jih umaknil pred ekonomskimi in političnimi vplivi, ter odgovorne ljudi povabil na bojišče idej. (Viri: H, Arendt-Vito Activa; L, Dahlberg-Computer Mediated Communication and the Public Sphere: A Critical Analysis; C. May-The information society: A sceptical view]
ko tja o.
počitnice

Kako preživljaš počitnice? Se učiš? Uživaš? Ali poč samo zobušovol in ne počneš ničesar produktivnega?!
Kako najoktivneje preživeti počitnice? Kako se najbolj spoctjeŠ in ne narediš ničesor? Te zanima? 8eri noprej.
Verjetno najbolj priljubljen način za preživljanje zimskih počitnic je smučanje (ali bordanje, kakor želiš). Ta možnost, kot vsi vemo, stane. Ce nimaš denarja, ne moreš smučat (niti bordât]. Za to rabiš opremo, ki te opehari za lep del prihrankov. Kaj Še? Potrebuješ znanje. To je neprecenljivo. In nenozadnje je potrebno tudi smučišče, ki mora biti spet finančno ugodno, oli po tudi ne (odvisno od debeline tvoje denarnice). Smučanje (ali bordanjej lohko pozobiš, če si totalno broke. Kaj ti Še ostane? Hmm. Lahko uporabiš kakšno večjo vrečo, jo napolniš s senom oli slamo in se sprehodiš do prvega hriba ter se spuščaš po njem, dokler ti ne zmanjka Idej, na kakšen način bi lahko naredil še več škode sosedom, na čigar hribu se nahajaš. Priznam to ideja je lame. Tisti najbolj pridni bodo tudi počitnice izrabili za nabiranje novega in novejšega znanja. SI tudi ti tak/a? Si? Tudi prav. Uporabi knjižnico, Internet, kar hočeš, samo do dosežeš svoj cilj. Nisi? Nič zoto, lahko se zlekneš no posteljo in zaspiš. Ni res?
Če nočeš početi ničesar izmed naštetega, gotovo živiš v kroju, kjer se koj dogaja. Kakšne delavnice (mogoče v osnovni šolt. Zvezi prijoteijev mladine ...), krožki, ali kaj podobnega. Tudi tega ni?l Smolo. ImaŠ prijatelje? Pojdi z njimi na kakšen sprehod, ki ga skupaj zaključite no kovi (katere namen ni, da se spreobrne v celodnevno in še celonočno pijančevonjel]. Zvečer je gotovo kje kokŠen koncert, zanimiva kino predstava, mogoče celo gledališka predstava, ali pa samo umetniška razstava (tudi te znajo velikokrat presenetiti in so lahko tudi zanimive).
Možnosti je veliko, ampak pri vsem skupaj so pomembne somo vaše ideje in željo po "koristnem" preživljanju "delo" prostih dni. Glede no to, da so trenutno (27. 2. 2004) še vedno počitnice, mi prosim ne zamerite, da je tale prispevek malce krojši. Bo po naslednjič mogoče za odtenek daljši. Čeprav bodo naslednje počitnice prišle na vrsto šele s koncem aprila, upam, da navedeni predlogi zo preživljanje šole prostih dni ne bodo Šli kar tako po gobe, in jih bo mogoče vsaj kdo izmed vas uporabil v svojo prid In izkoristil dane priložnosti.
Domen KolŠek
nove knjige in okrogla miza
Takole to gre: Študentje hodijo no faks. Na foksu poslušojo predavanja. Po končanih predavonjih morajo na I^it. Zo to podvig je potrebno prebrati na kupe knjig. Knjige so dragocena reč. Če jih želi Študent kupiti, mora Imeti, recimo, bogate starše. Ce si jih želi sposoditi v knjižnici, se mora postaviti v vrsto. Vrsta pa je dolga • pogosto bolj, kot izpitno obdobje. Pa se je ŠŠK že pred časom odločil, da je potrebno nekaj storiti. Hip, hip, hip, strašni trik, razvezal je Šparovček in denar nomenil velenjski knjižnici, do je kupila debelih 15 Študijskih knjig zo Študente pravo in medicine. Zadeva po se s tem še ni končalo. Knjižnico se je odloČila, do dogodek zabeleži s pripravo okrogle mize z naslovom Znansiveno-raziskovalno dejavnost in lokalno okolje. Nekako si predstavljamo, da študentje ne študirajo, berejo, raziskujejo le v in zo veliko, bela mesta, temveč, da se pridejo pokazati tudi domov. Če se seveda lahko ... a o tem v nadaljevanju. Tisti petek, trinajstega, se je tako v velenjski knjižnici zbralo omizje velenjskih direktorjev, profesorjev, znonstvenikov in mladih roziskovolcev Zainteresirano publika je bilo podobnega kova, manjkali so somo. glej ga zlomka. Študentje. Pogovor se je začel, kot se spodobi, uradno. Kaj je bilo no področju raziskovalne dejavnosti mladih že storjenego. Pri tem prednjačite predvsem gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline in poletni raziskovalni tabori. Sodelujoči so v nadaljevanju ugotovljoli, kako mačehovsko je držova do lokalnego okoljo pri vzpodbujonju in financiranju roziskovolne dejavnosti. Debota se je vedno bolj razvijala v smeri iskanja konkretnih rešitev za razmoh znonstveno-razlskovolne dejavnosti v Šaleški dolini. Izpostavil se je problem družboslovcev in humanistov, ki v dolini ne dobijo pravega mesta. Kje oz. katera je tista institucija, kjer bi bilo družboslovnim raziskovalcem omogočeno raziskovanje in publicironje?
Summa summarum: kljub obilici tarnanja in zmigovanjo z glavo, je večer prinesel neko novo dimenzijo v beri velikokrat duhomornih lokalnih rozprav. No nek noČin se je oblikovala civilno družba, ki si na takšnih srečanjih upa povedati, kje jo čevelj žull, kaj je narobe in kako bi se lohko stvori spremenile no bolje oli kot je rekel eden od sodelujočih, "tako bi noj izgledola novo lokalno agenda'\
ano
NAS CAS
Zgodilo se je
zapleši z nami tuài ti,...
koncert urkan - z glasom in dudo.
valentinovo - elyia presXey show, pustovanje 04 - ahmamiammiam«
pustovanje 04 - spet oed živiai.
zgodilo se bo.
3aR"-,ieva lcitari,iada tudi letoa
V sobolo; 6. morca se bo v prostorih SŠK-MČ odvijalo tradicionalno Kiiarijodo. Kot je že v navadi, se |e lahko ydeleži kdorkoli, pogoj je le, do ima vsaj eno avtofsko skladbo. Nastopili boste pod budnim očesom znanih velenjskih kitaristov in občinstvo z glasovalno pravico. Kitarski nastopi se bodo pričeli ob 21,30. Letošnja Kitarijoda bo Še posebej radodarno. Najboljše izvajalce Čakajo bogate nagrade, kot sta snetnanje skladbe v studiu in akustično kitara. Posebna presenečenja so pripravljena tudi za izžrebone poslušalce, ki si bodo lahko prislužili polet z letolom nod Velenjem zo 2 osebi. Prijavite se lahko pri Sinili Hranjcu (031 327 30Ó).	.
ŠSK za redne Člane orgonlziro cenovno ugodno smuko na Golteh. Zo 12.000 tolarjev vas bo v petek, 12. marca, avtobus tz Velenja odpeljal do vzpenjače na Golte. Tam se boste namestili v hotelske sobe in tri dni preživeli v zimski idili, Poleg treh smučarski kart je v ceno vštet se polpenzion (zajtrk in večerjo). Ob večerih bo poskrbljeno tudi za zobovne družabne igre in nepozaben smučarski žur do jutranjih ur. V nedeljo, 14, marca, pa vas bo avtobus odpeljal nazaj v Velenje. 5 prijavami se že malo mudi, zato Čimprej pokličite Gašperja na telefon; 031 327 1051 (VeČ na wvw/.ssk-kíub.si.)
Y l.lubl.lano, v ljubljano gremo vsi
Tisti, ki se boste zagrabil in prvi prispeli no žur v Ljubljani, boste dobili zostonj pivo • tako bo ŠŠK nagradil kar 50 žurerjevi V torek, 16. marca, ob 21.30 se bo v Starem Gleju pričela zdoj že tradicionalno zabova. Poskrbljeno bo za hrano in pijočo ter prevoz za študente iz Štajerske prestolnice. Vsi, ki študirate v Mariboru in se boste udeležili druženja z ljubljanskimi kolegi, kontaktirajte Islama (031 326 988). Vsi, ki boste na žur startali iz Ljubljane, ulovite avtobuse, ki vozijo preko Poljan - v poštev pridejo številke 2, 5, 10, 11, 13 in 20, izstopite pa no postaji Ambrožev trg. Prijazne mimoidoče povprašajte, kje je Stari Glej.
V petek, 19. 3,, bo ob 21.30 v prostorih ŠŠK-MC nastopilo znano hrvaška skupina Belfast Food, ki obvladuje irske ritme. Kot se pač spodobi za irski žur. Poleg razigranih dud in glasnih piščali vam bodo utrujenost pomagale premagovati okusne irske pijače, kot so irsko kava, pivo in viski. Vstop zo člane (z izkazni-ne bo, nečlani ŠŠK-ja pa bodo moroli odšteti 700 tolarjev.
com
potopisno predavanj
v petek, 26. morca vse popotnike in tiste, ki to se nameravate postati, v prostorih ŠŠK-MC čoka presenečenje ob potopisnem predavanju s čudovitimi fotografijami s Tajske. Vstopnine ne bo, večer pa se bo nadaljeval v klubski ŠŠK žur. Popotovanje dobra glasba = ideolna kombinacijal
Zaradi slobego vremenc in obilnih snežnih podovin, je v soboto, 28. 2., odpadel nopovedoni svinjski piknik no Slemenu. Prestavljen je na zadnji vikend v marcu, Iz sobote, 27. 3„ se bo mesno pojedina zavlekla v pozno nedeljsko dopoldne. Noč pa bo krajšal ŠŠkJevec Morko Morkojo, ki se je potepal po Boliviji, Peruju in Braziliji In tam poslikal veliko število diapozitivov z zanimivimi prizori. Te |e pripravljen deliti z nami. Vos zonima, kako izglede lov no onakondo in kaj imata skupnega vonj po pečeri svinjini in Južna Amerika? Za dva do tri tisočake vam ŠŠK ponuja odgovor no to vprašanje, prenočišče, hrano in avtobusni prevoz no Sleme in nazaj, Hitro pokličite Matjožo (031 327 454) in si izborite svojo kračo.
Vec info o SSK^u: www.ssk4(lub»si, Skovik, V imenu Sove, Noš cos
TO IN ONO
21
(T^FToroskon

Oven od 21.3. de 20.4.
Mm,


Ponudba ba sicer mamljiva, a boste raje še ftbIo preminili Sle ilovek, ki se na spremembe v življenju zelo ležko navadi m \\\\ is le^e spre)m& Zto le doC)(o, da se te^ zavedala. Energije imate dovolj, zn^jatudi. \^rašanja pa je. česi spremem* bo sploh Ne^i ste, čustva so vay šibka stran, jih ne znate ďirlti. Culili Ďoďe notranji nemir, pa si ne Doste priznali, od kot pfihaia. Čeprav prav dobro vestel Dobro tudi veste, kdo mora narediti prvi korak.
Bik od 21.4. do 21.5.
Ste eden redkih, ki se konec tedna ne bo imel nad Cim prilo2evalf Kar se zvezd tiče. vam bodo v naslednjih dneh zelo nakloniene Ne le.(Ëv9n, bov^tbnprnesel kakšno majhno presenečenje, v sčetku prihodnjega tedna boste dobili zanimivo ponudba. Vleč vam bo, ker bost« tokr3tvpo?lciji. da lahko poka!elesvc^omoč. In dabostelsh-ko pokaâidi ludi. da înaie in zmorete veliko ve^ kot so mnogi, ki mislijo, da vas poznaio. kdaj kol^ sploh vedeli To vam zna dvigniti tudi ceno kar vam bo ob vsem skupdi le najmani pomenilo.
Dvejcko ed 22.5 do 21.6.
; Dobfs volja ie res najbolja, si boste rekli oD vsem, kar se bo zgodi-' ' ^ lo v naslednjem tednu. Saj ne bo kai pretresljivega, ^lienje vam namreč te nekai ^ teče 2elo umirjeno Motifa vam bo ravno to ' , pov^roSâlo največ te^ Ah pa se au malo aplesti zato. ker ste postali zelo izDirčni. Zelo maJo stvari se vasspioli H dotakne. Se mani je tjudi. ki bi se vam zdeli animivi. malo več le listih, ki se jih v 2lvl{^[u rar/eselile. Ene^ od njih pričakujte <i) koncu tedna Pa nič se ne bo najavil, kai prijel bo.

Rok od 22.6. do 22.7*
Uspelo vam bo, da bosle v nekaj dneh pripravili vse, kar od vas priâkujejo Zelo uspešni boste, br boste pravzaprav spoznali šele po določenem času. ko bo najhuje h za vami Zvezde pravi|o. da ' ' "r	vam bo takot resnično uspelo, kar vas celo malo presenelili. Ko
sebozačelozares doga [ali, namreč ne boste naibolj pripravljeni, č-eprav imate se{Ëj občulek da sle Lat^kosezgodi dabostesicerdozrvelivelikuspeh pri svojem delu in velik neuspeh doma Krhalo se bo še nekaj časa če ne Dosle zeio pazitfvj, bo partnerju prekipelo že v nekai dneh
Lov od 23.7. do 22.8.
f^ovica bo pri^a v pravem trenutku, ds boste ïî lahko preprečili neumnost, ki bf jo sicer z lahkoto storili. V&eli je bosle m priznati si boste morah, da vam bo vfila dodalne energiie za delo m Življenje nasploh. Ljubezen bo v aaku predvsem za nevezane, saj bodo vse pogosteje razmišljali o starem znancu ati znanki, ki se je poka-zala v povsem novi luči. V stalnih Tveah ba vladala harmonija in pričakovanje nekega lepega dogodka, ki se ga oba zeloveselila.Zanevezane pa velja, da bo zanimiva sobo-td, nadijevalo pase bo v ponedeljek
Devica od 23.8. do 22.9.
h^ič kaj veseli dnevi niso p/ed vami. Odločili se boste, da si boste vnli več časa zase in za svoje telo. Tokrai ne bo šlo. aj vos čaka nek nepredviden dogodek, ki bo plane povsem porušil. Še sreča, da ste med tistimi, ki prisegajo na to. da je v vsaki slabi stvari ludi neksi dobrega. Tokrat bosie dobro sicer n^lo te!je izluščili, a ga bosie. Velika vam bodo pomagali dorra6. ki bodo v naslednjih dneh zelo pozorni. Zavedati se bosie, kako zelo pomembna ie družina in kako malo včasih pomeni vse, kar dosežemo na poslovnem podoročtu. To domaČim ludi pokažite, saj se bodo že bolj potrudili.
Tehtnic« od 23.9. do 22.10.
Čeprav vam to redko paše. se vam bo vteh dneh zelo pasalo veliko pogovarjati in to t^. da boste vmes znati ludi poslušati. Pravzaprav sle sicer kar slab poslul^iec. sai radi govorite. A tokrai bo drugače. saiseb(^e odločali o zelo pomembni odločitvi, ki lahka vaše žaljenje poSavi povsem na glavo. Ob lem se raje zanašajte na svoj notra* nji obćulek kol na vse nasvete, Id vam jih bodo delili Tako ali lako bosle tudi posledice odločih/e nositi sami Oejstvo pa je. da je vsá^a večja sprerr^mba stres a (love^ ka, ki lahko pusti tudi nec^^ne zdrav^ene težave. Pazile na svojo odpornost. Kaj porre^ ga. pa tako veste.
ikorpijon od 23.10. do 22.1 K
r . ' *, Sajnebostevedeli. kâjsedo^jazvami A postajali boste čisto raz-1 neženi.zelom(mi^srečni Vzrokjesevedavdobrtnovici.kivasje doletela v teh dneh. še nekaj časa se boste odlično počutili, vsi maih-niprobtemi, kise bodo po{avljali, sevam bodo zdeli povsem banalni. Rahla skib vas bo sicer kljuvala 2 nekoga od vaših bližnjih Zdravstvene težave, ki jih ima. se res l^ko izkažeio kol več kot le prehodno reč. zalo ne bo odveč, če boste pri izja^ previdni. Da ga ne bi še vis svojimi besedami doc^-no prizadeli. V soboto sprejmite vabilo, lušno bo
SIrelec od 23.11. do 21.12.
Močno navdušenie. ki ga boste čutfli ob nekem dobitku aH manjši osebni ?nagLsevasbo dr^ia Še nekaj dni. Sploh ne boste imeti obstanka na enem mestu, še najmanj pa doma, q štinmi stenami r^j bo dež. sneg, mraz ah kar koli že, vi boste nenehno v gibanju. Ob tem boste iziemno zadovoljni, ker boste kmalu ugotovili, da vam je trenutna vaše življenje zelo všeč. To sicer kar lezko priznate, alo bo lo Še toliko večji uspeh Le eno sivar vam zvezde še priporočajo-vzemile si več časa za svoje telo. za dušo kar dc^ro skrbite. Telo pase vam zna maščevali Pri lem nikar ne čakajte na maj.
Kosoreg od 22.12. do 20.1.
Pres^etili vas bodo naibotjši prijatelji Neradi si boste (viznali. da ste se v kar ne^j zadniih odločrrvah krepko znwtiti A boste to morali priznali, saj bo tako škoda veliko n^njša Nikar ne mislile, da drugi v tem. kar se vam bo dogajalo, ne bodo uživali. Privc^ili vam . ' ' bodo m to se bo videlo že na daleč. Sicer pa ste tega že vajeni, ato vas ne bo pretreslo. Kar se ljubezni tiče. bo vse lako. kol si želite f^ek^ večerov v dvoje vas čaka, eden bo lef^l kot drugi Invsakposebej vam bo vlit novo energijo, saj vas pri delu čakajo zelo veliki napori.
Vodftor od 21.1. do 19.2.
Vsečvambo kerbostev nekaj dnehsrečali kar nekaj zanimrvih ljudi. Nekaj obrazov bo povsem nov^. nekaj pa lakih, kisle jihžesko* raj pozabili 2ivljerje bo tudi zato a vas dobilo nov čar in žar tkalce bo k lemu pripomogla tudi vasa osebna sreča, saj bosle po dol-'	< ' gemčasuzeloadovoljnisamisseboj Resje.dastesezatomora-
ti tudi nulo palnjdili, a brez tega pač ne gre. Finančno stanej bo naenkrat askrblju-joče, saj že nekaj časa spravljale več kot aslužite
Ribi od 20.2. do 20.3.
Dobro bi bilo, če bi malo Izpregli S svojim nenehnim hitenjem m . v C. pnganjanjem delale vse i^li sebe krepko Živčne, vi pa niste nič man) mimi. To škodi tako vam kot vsćim bifžnjim, zalo se vsaj poskušaite ''n .. umirni. Malo je bilaza takšno počutje kriva tudi luna, vendar naj bi ' se stvari že ob koncu tedna iáioljšdle. Pa nibr ne recite, da ne morete tudi sami kaj spremeniti. Ker dobro veste, da lo m res. A brez muje se še t-evel) ne obuje m sto bi bilo dobro, da kai sčnele. Delali na sebi. seveda.
íW Zgodilo se je.
0(1 5. (lo 11. marca
Spominska pfošca posvečena Petru Musiju na nekdanjem družmirskem pokopaUŠču.
5.	mHa-a lelji 1974 jc dtscl temeljnih organi/acij /dnižcne-ga dela Termc">cioklri{rtic ŠoStanj in Rudnika ligniia Velenje [XKlpisalo samoupravni spora/um o /družitvi v dcliwno orga-
nizaeijo Rudarsko eleklro-^Tfi • energetski komhinai • I Tp^îùfl SO/.D RCK Velenje;
- 5. iDHrca lelij 1976 so v Pesju sveCano odprli nov o t rojaki vrtec;
.5. marc»Iela 1977 je bil v
velenjski RdeCi dvorani boksarski dvoboj med lakralnim evropskim prvakom Hrvatom Matejem Parlovom in Franco/om Chrislianom Ponccletom. v katerem je prepričljivo slavil Male Parlov: -lela l9K5Jťhila5. marca na Gol teh prva smučarska ickma 73 evropski pokal, ki jo je med 95 tekmovalci dobil Švctl Jonas Willdner; • v ŠoSt^nJu Jť 6. marca leia 1875 umrl Peler Musi, sirokovni pisec, publicist, pesnik. knji?niCar, sadjar, zaCctnik áol.^Occga hranilništva in predvsem učitelj, ki je v SoStanju preživel većino svojega ustvarjalnega življenja:
6.	marca leta 1971 jc Franc LcskoSek - Luka svečano odprl pokrili plavalni bazen v Velenju;
6. maaa felsi 1981 so delegati zlx^ra zdrui^enega dela skupščine občine Velenje sklenili, da .sc ho V osnovna .4ola v Velenju imenovala po bratih Dušanu in J^ohi Mravljaku iz SoStanja. Šola se danes imenuje Osnovna šola Gorica; z donalorskim denarjem celjskc Kovinotehne so v velenjskem zdravstvenem domu 7, marca leta 1997 kupili novo vozilo» namenjeno prevozu dializnih bolnikov; dan žena se praznuje 8. marca v spomin na velike ženske demonstracije leta 1909 v ZDA. ko so demonstrantke zahtevale splošno volilno pravico. Kot dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za politično in ekonomsko enakopravnost je bil sprejel na predlog KJare Zelkin na 2. mednarodni konferenci socialisik v Kobcnhavnu avgusta leta 1910;
8.	marc.a \et\ 1977 jc bil v Velenju prvi mednarodni poulični tek žena;
v Šentilju pri Velenju so 8. marca leřa 1983 za ženske organizirali prvi »beli tek na smučeh«;
9.	marca leta 1996 so ćlani žo^tanjskega DruSiva upokojencev proslavili obletnico svojega delovanja in 45-Ieînico pevske dejavnosti v društvu;
10.	marca leta 1978 je začela v Šoštanju obratovati nova avtomatska telefonska centrala s 40t) priključki:
marca leta 1981 je velenjski alpinist IvO Kotnik kol clan jugoslovanske alpinistične odprave odpotoval v I limalajo. Cilj odprave je bil četrti najvišji vrh sveta, 8501 meter visoki Lhotse;
10. marca leta 1986 so v velenjskem Veplasu uvedli ukrep družbenega varstva, predsednik kolegijskega poslovodnega odbora po je poslal Franc Vedenik:
1(1. maiva tela2(Hn scwSi^tanju odprli prostore novepoSle; na šošianjskem sokolském odru síí v nedeljo zvečer, 12. suSca. pripravili žc tretjo gledališko predstavo v letu 1^39. Kol so napisali na vabilo, je »v režiji gospoda Kajbe oder predvajaj zanimivo burko v treh dejanjih ''Žene stavkajo".
■ Pripravlja: Damijan Kljajić
ummmn^
KUPIM hièo v Velenju. Gsm: 041/504-109.
ODDAM prostor, od 30 do 150 m2. pnmeren za mimo dejavnost ali skladišče. Gsm: 031/649-420. PRODAM opreinljeno stanovanje. G^: 031/614-298. TRISOBNO obnovi|eno stanovanje na Foitovi v Velenju predamo, Gsm: 031/807-009. NDVO stanovanje» 84 m2, na Glaziji v Celju, prodamo. Gsm: 041/670-870.
NOV APARTMA na Mariborskem Pohorju - Boliengu, prodamo. Gsm: 041/670-870. ENOSOBNO stanovanje, desni breg, prodam. Gsm: 041/811-624. STANOVANJE. 40 m2, v Velenju, nad standardom, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. NOVEJŠO dvodružlnsko hišo v Letušu, na lepi lokaciji, prodam.
mali oglasi
Gsm: 041/299-919. TRISOBNO stanovanje v Vetenju prodam. Osm: 031/370-779, po 13. uri.
RAZNO
FRANCOSKO spalnico prodam po ugodni ceni. Telefon: 589-0339, 041/820-877,
LEPO dekliško birmansko obleko podam. Gsm: 031/794-792. FANTOVSKO birmansko temno modro obleko prodam za 10.000,00 sit. Telefon: 586-3572. HLADILNIK in pralni stroj gorenje ter šivalni stroj bagal prodam. Telefon: 587-6164. ŠTIRI letne gume mlchelln, 215/65/15 in starejše dirkalno kolo pinarelo pmdam. Gsm: 041/601-668, 041/601-667. NOVE štiri letne gume s platišči zagolf4, michelln, 205/55 ZR16. prodam. Gsm: 041/861-309,
SVINJSKO mast z ocvirki pro-
Kdai - kje - kaî
Ccirtek. 4. inarcH
19.00 Kniiînlca Velenje
Kulturni ve6er; Tomaž Humar predavanje o l$landlji {diapozitivi)
iVlok. [>. nidrcd
2130 MladinskicenterVetenje Rock koncert Frozen Hell in Tribute
SdboliL (>. inurcu
Knjižnica za mladino Otroški 2iv2av: Dve url pravljic, ustvarjanja in zabave za najmlajše 17,00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma 1.6 rokometna liga - ienske ŽRK Velenje: M Delje 19.00 Rdeča dvorar^a Velenje Rokometna tekma RK Gorenje : RK Jeruzalem {liga Siol) laoo ResiavracijaJezeroVelenje
Ples ob dnevu žena 19.30 Glast)eaa šola Velenje, velika dvorana
Koncert orkestra slovet^ske policije 19 30 Kulturni dom Šoštanj
Koncert ansambla Storžih z vokalno skupino Ligusterin kvartetom Vrta 21.00 řu^ladinskicenlerVetenje
Křtarijada in solo safóoíonski nastop
^(Mlťlja. 7. marra
10.QQ Golte, proga Laliovníca
Prvenstvo fdOV v veleslalomu na Gotten
Prijave; TIC VeJenje, 03/896 18 60
15 00 Dom krajanov V Šentilju Gledališka predstava* premiera: Dušan Kovačevifi: Balkanski ápijun
Poiiťdťljek. n. marcži
10 00-17.00
Ljudska univerza Velenje
Dan o d p nth vrai v Središču za samDstojno učenje
IjjiO Jedilnica Gorenja Gostinstvo, d.o.o.
Predstavitev prvega romana za odrasle • Oesa Muck: Panika 19.00 Dom kulture Velenje
Predstava ob dt^evu tena -Desa M u cle Jutri začnem (monokomedija) Glasbena Sola Velenje, velika dvorana
Koncert mladinskega pihalnega orkestra glasbene šole Velenje pod vodstvom p rol. Matjaža Emeriiča
I'ori'k. iiiaiM^a
18.00 Sejnasobazdravstvenegadoma Ob tednu boja proti raku Vas vabimo na pričevanje zmagovalcev v boju z rakom Knjižnica za mladino Ura igric v knjižnici
17.00
Sreda. 10. marca
17 OD Knjižnica za mladino
Špeline ure pravljic: Zlati dež (J. Grimm) Ena, dva, Iritioplal (M. Dote m an) 19.30 Glasbena Sola Velenie. orgelska dvorana
Javni nastop pitialnega oddelka Glasbene žole Velenje - osnovna stopnja
ČrlrU'k> II. marca
cz_'
14.00 DomuCencev
Kviz tekmovanje: Problemi odvisnosti In Mladi in gibanje Rdečega križa 19 00 Knjižnkía za odrasle Anastazija: Karmlčna diagnostika • temelj za duhovno In osabnostno rast • terapija osvobajanja preteklosti Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko poldičele Turistično-infcr* macijski In promocijski center Mestne obilne Velenje (03-8961-860). Iq ina svoje prostore v Rdeči dvorani na Šaleški ulici 3 v Velenju.
dežurstva
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštm-ni zavarovana, obveščamo vas. ća jetei: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. A(a to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRMRfH, ko je zaradi bolezni aii poškotÉe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacij v zvezi z reůevatno elužbo kUčite na telefonsko številko 69^^-476, dežurno službo pa na 8995-445.
Zoboidravniki:
6. in 7. marca - Majda Budna, dr. stom., v dežurni zobni ambu
lanti Zdravstvenega doma Velen* je. Vodnikova 1 (od 8. do 12. ure).
Lekomo v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnike« va 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Od 6. do 7, marca - Urban Hrušovar, dr. vet. med., gsm: 041/667-040.
Cd 8. do 11, marca - Franc Blatnik, dr. vet. med., gsm: 041/618-117.
dam. Gsm: 031/874-813. DOMAČO rdeče vino (izabelo) prodam. Gsm: 041/751-942. 031/288-216. po 15. uri. DOMAČE žganje, jabolčnik In žrebičko staro 7 mesecev primerno za rekreacijo prodam. Gsm: 041/687-371.
AKCIJSKA prodaja mladih rjavih kokoši, ki ŽB nesejo, 7. marca, od 8. do 8.30 všaleku. Telefon: 02/876-1202. BURSKEGA kozlička, rodovniškega, prodam. Gsm; 031/860-667.
TELIČKO, težko 130 kg, prodam. Gsm: 040/648-730. KOKOŠI nesnioe, stare leto in pol prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Cena za komad 200,00 sil Telefon: 02/885-8363. JAGENČKE za zakol prodam. Gsm: 041/937-032.
GIBANJE
mmmm
Upravno enota Velenje

Vesna Pejić, Hrvaška, Cmac, Kolodvorska 25 In Zoran Pran-jič. Hrvaška, Rovinj, Avgusta Ferri 58.
Smrti:
Frančiška Repnik, roj, 1917. ŠkaJe 77; Franc Podpeèan. roj, 1943, Čmova 37 b; Jožef Jezemik, roj. 1905, Ljubno ob Savinji, Savina 70: Marija ŠIpek. roj. 1911, Laško. Pot na Šmohor 11; Štefanija Zibert, roj, 1925, Kamnik. Trg svo-bode4; fVjIomirDelevič, roj. 1916, 5lovenď<e Konjice, Ulica dr. Rudolfa 4; Marija Le5jćd<. roj, 1921. Šoštanj, Rorjan 61 ; Antonija Drev, roj. 1915, Šoštanj, Ld(ovica 84: Justina Okom. roj. 1936, Žalec. Grize 4: Ignacij Jošl roj. 1940, Celje, Vilharjeva ulica 2:
OBVESCEVALEC

KINO VELENJE v hotelu paka

PRAVZAPRAV iJiiBi;/i:i\
(družinsKa kometíija)
Režifá Jon Favreau. vloge Will Ferrell.
Jamas Caan. dolina. 135 minut
Četrtek. 4.3.. ob 20.30
Petek, 5. 3., ob 20.00
Sobota« 6.ob 21.00 Nedelja. 7. 3.. ob 18.00 Ponedeljek, 8. 3., ob 18.flO Sreda. 10.3., ob 20.00 Zgodbe o ljubezni med zelo razíí&niml ljudmi se [veplesaio v pričai^v^iu bo2iča. kûsebovseskupâi razptetbtako.lasmo leoa vajeni iz komedij Štiri pon^Ke in pogreb. Netting Hill in Dnevnik ^get Jonas saj [a scenarist in (Baiser tega filma Richard Cunis. scenarist omenjenih uspe&nic. Svoje, i ljubeznijo prepotene in obsêdene junake, M se jim mudi (zraáti in uresničiti ljutjezen še pred bo^čem igrajo uve^vljere igralci, v^lk delež pa ima tudi pesem Love is ali around.
TOROlhlrDIVJiV Si;i)LlJ_
C___^
{akcijski tlim}
R^|a:Jo$e|^ Kahn, vloge: Jc^nAshle. Max Beesiey. Jackson Bolt. Ice Cube, dolina: 81 m mut Četrtek. 4.3. ob 18.00 Pelek. 5. 3.. ob 22.3D Sobota, 8. 3., ob 19.00 Nedelja. 7.ob 20.30 Sreda, 10.3., ob 18.00 Cary ford se vrne v rq&tno mesto k svo-jemu dekletu Shane.Tam pa ça čaka vodja motoris^ćne t}dnde Hellions, da se mu maščuie za neporavnane račune iz preieMosti R)rđ se kmalu znaide v nevarnem obitjču med FBI In HeSonsom. V nori dirki skozi puščavo mora dokazati nedoižno^«^ in preživeti. Motoristične bande. na tone pk)Cevlne, done vo^ie in dobre bejbe!
ši;i OVA ii(;i:rk\
(komedija)
Re^ja: David Zucker. glasovi: Asiiton
Kutcher. Tara Reid, dolžina: 85 minut Petek. &. 3., ob 18.00 Ponedeljek, 8. 3.^ ob 20.30 Tedu se ponudi priložnost, da poskrbi za tiišo svojega zahtevnega in s čistočo obsedenega &eia
Jacka . S tesm se mu bo nedvomno prikupil. Imel pa bo tudi odlično priložnost, da osvoji šetfvu tičerko Liso, kise mu je do sedaj uspejo izmikala. Toda stvari se zapletejo saj Ted ne računa, da mu bodo njegove načrte prekrižali nepričakovani obiskovatei. Potreboval bo namreč veliko več kot srečo m dobro čistilo, da bo stvai postavil na svoje mesto i
Mi:i>Vi;i)J\ liRATA
(animirani druSnski lilm) ReZrja: Aaron Biais, Robert Walker, glasovi: Joaquin Phoenix, Jerma Suarez. dolZina: S5 minut
Nedelja, 7.3., ob 16.ÛD-Premiera pred siovenskim startom Torek, 9. 3. ob 17.00- Premiera pred slovenskim startom Kakšen je videti svet skozi Živalske oči ? To vam bodo razknli animirani junaki skozi zgodbo o mladem fantu Kenaju, ki mu duhovna vodja plemena Tanana dodeli tot^ živalskega dvojnika v obliki medveda in mu n^ve. da je njegovo vodi-k) ljubezen. Ko pa ga duhovni predniki spremenijo v medveda, v dmžbi malega medvedka Koda Kenaj počasi spoznava kako dmgačen. a hkrati enak je svet Živali in ljudi in da je treba spoštovat] vsa živa bilja na tem planetu. Nominacija za oskarja za najboljši animirani film.
[VAKOmiSTKXSTI
(drama, triler)
Režija: Jane Campion, glasovi: Meg Ryan. Mark Ruftalo, Jennifer Jason Leigh, dol&'na: 120 mmul
Torek, 9, 3. oh 19.30- Premiera pred slovenskim startom Frannie je učiteljica krealivnega pisanja, ZElo previdna v ljubezni, ki se zapMe z Mal-kiyem, detektivom, ki praskuje umor v soseščini, ki iz nje izvablja do sedaj nera-aimljtve stvan. Toda umon se vrstijo in Frannie cek) doživi napad zamaskir^e-
ça napadalca in cd takrat ne zaupa niko-miiveč. ne nekdanjemu fantu, ki jo povsod sledi, ne svojemu študentu, ki piše esej o serijskem morilcu, ne detektivu. Sama mora poskrbel a fastno preZivet-|e. Sknvnostna sodoûna ljubezenska zgodba znotraj žanra detektivke. Seksualnost In sram. poZ^enie in strah, stvari, k) se ne obnašajo tako kot bi biiu ireba!
mêfA
Si;i OVA IICIlKk V
(komedija)
Petek, 5.3., ob 20.30 Sobota. 6. 3m ob 22.45 Nedelja. 7.3.. ob 19.00
JMZDUCII kITOV
(drama)
Rezija: Niki Caro. vloge* Keisha Caslle-Huges, Vicky Houghton. Rawin Parate-nedolZina: 101 minuta Sobota, 8.3., ob18.45 Nedelja. 7.2.. ob17.00 (OtroSka matineja)
Ponedeljek. 8.3., ob 20.00 • Rimski ciklus OSKARJEVDI 2004 Torek, 9. 3., ob 20.00 • Filmski ciklus OSKARiEVCI 2004
Običaj novozelandskih staroselcev Maorov )e, da prvi potomec dnižine Paikal postane vodja
plemena . Nekega dne pa se rodi deklica Pai in njen dedek, dosedanji vodja piemsna je zelo razočaran zato se maù Pai odreče. Toda Pai se ne podredi pati-adialni druZbr temveč se vse bolj zanima za običaie svojega ljudstva In vse bolj oCitno je. da je v njej skrit duh njenih prednikov. Ko pa nekoč na njihovo obalo naplavi skupino kitov, ki jim ludi domačini ne morejo pomagati svojo sposobnost pokaže mala Pai. 0o prepričala tudi svojega dedka ? Nominacija za oskar za najboljšo glavno
žensko vlogo I
\RT Kl!\0 : SIN(
1 '	_^ a
psihok)ška srtiljivka) OolZina 103 minute. reSjaJean-Pierre Daitfenne. Luc Dardenne Sobota, 6, 3., ob 20.45 Nedelja. 7.3.. ob 20.45 Briljantna srhljivka skuša odgovoriti na enega ključnih vprašanj dvajsetega stoletja. Ali je odpuščenje možno ?
Cena vstopnice redne predstave 600 SIT. premiere 900 SIT. otroške matinée 500 SIT !
Rezervacij vstopnic ne spreiemamo ! VstopHKe lahko kupite v prad prodaji I
gllUS««*!
Ě AVedeževanje 24 ur
àâL 0904417
'i I
mmm

NUMERO UNO
Robert Kukovac s.p. Mlinska ulica 22 Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let» za vae zaposlene In upokojence (01,09),
možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit nI ovira.
TeUt 02/ 252-48-26 041/750-560
Kino nagrajuje naročnike Našega časa
Izžrebali smo: AnilaSevsek. Jenkova 41. Velenje; Marjan Brilovsek, Hras-lovec 26/a, Velenje in Majda Statinlek, Kardeljev trg 1, Velenje.
U
KOMUNALNO PODJETJE
vele^ue d.q.o.
Koroékac«asa7/b «320 VVk^
POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Telefon:
03/891 91 53,03/891 91 54 GSM:
031/041 390138,031 375 041

Nagradna križanka
					9e5tavil pc^no	toor orsk^ stîkm/t	gledal loaalsc' salxo	redko uodko ime j	kratica nbommje zvezne repua. nemcijs .	1. nadal. gssia 1 '	kozaâkl «îotnik, kapetan carske rusus
				«	znana 9crenj božje-potna cerkev		R	' s 1	■ ^		E
	a VîL^			i <1 f»	d£r4aftnl cxxmtex 2A irrsi odpust		E		__j	"s	s
					priprava za spenjanje		y ' P 1	>	■ s		A
					mohootwť v1amw		A	j	uv ' uumm	___j	U
					ku iimoh (fti				me?r} v bsociji		
			mo«m				K	(mcnk ^ ysoow	1* ^		L
t--	prihod v 00^	p02nav(v lec bibujb	cbleka								
			ivan					^mcnm* mamtftm «m			
0b1ra. l£c sadja							mft^tf c«omn lasixocn		1		kubanski potrm. raul
							rs imac. mo				
seooaaj- 8kt 6l£0al fistl. val	B	1	T	E	f	vconi clûqa. vec			• s	--^	
						rado na>9?st					
ivan bumn			2aredrni> ca					jaz ' clat)	,	1	
			ena« 4pm					mžni sadë2 ,			
k ž. nađal ^ essla v									axron ' afikéhc	• s	
									arabski 2r6b«c ,		
sklada. telj-imario						mvnp za lase. «m		1		koztca, m^eaa. hâ	naftava. âud
						sukafm cenc oattl 1					
	meraza * v 2d*				ahcrtdka leHAlKÀ, mmi			•-^	■ <	> <	
	»ommk*				vomcnm						
brjtan. otok na vzhlooci timeo* oceana	1						1 1	• s 1	nwia ftovan	■ ^	
									kenzo tancř		
' K pisaoui- joskse {1637.1 us} 1	• < 1	S	A	A	C	S	mozolj- WCA. mozolja-vost	■ s J	' s	__J	
KRATfCA ' ZA NEOMNJI AVSTKU &HJNG	' <			SLAVKO TIHEC			P0LQ2AJ TÏLÊSA. L6ÛA	j	■ ^	' <	


RAOfO V£L6NJe
Radio Velenje oddaja na frekvencah 107.8 in 88,9 MHz. Poslušate nas lahko vsak dan med 6. In 10. uro in med 14. in 19. uro. Stavimo na dobre, hitre in objektivne informacije, še posebej tz domačega okolja. Priskočimo vam na pomoć, kadar ste vtežavah, skrbimo pa seveda tudi za vaše dobro razpoloženje.
Med tfstími, ki boste pravilno rešili križanko Radia Velenje, bomo izžrebali tri nagrade - tri almanahe občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Raki ter tri CD plošče. Rešitve križanke pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje do 15. marca.
Nagrajenci križanke ERlCo, objavljene v tedniku Nas čas dne 19.2.2004, so:
Bogomir Mež3. Potíkraj 3/a, \felen-
Marijana Cenoelj. Paški Kozjak 18/a, Velenje
Vladka Berločnik. Ložnica 9/a, Velenje
Nagrada: analiza vsebnosti hranil v tleh in Izdelava gnojilnega načrta • na podlagi vašega p rineš enega vzorca. Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti, čestitamo[
ĆnRTEK.4 marec:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosll in vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Atóuaíno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj.kje,kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19,00 Na svidenje.
PETEK, 5. mar«:
6,00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slo« venije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, i. marec
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9-30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila;15.00 AWualno, 16.30 PoroSila; 16.00 Kdaj, kje, kaj. 16.30 V imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19,00 Na svidenje.
NEDEUA, 7. mmec:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj. kje, kaj: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. btok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 8. moreč
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14,30 Poročila: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šporl; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
TOREK, 9. marec;
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti: 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila: 18.00 Povejte na glas; 19.00 Na svidenje.
SfiEDAJO. maiec:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Težava je vaša, rešitev je nasa; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj: 17.00 Vi in mi;18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
onesnaženost zraka
V tednu od 23. iebruarja 2004 do 29. februarja 2004 niso povprečne dnevne koncentracije S02, Izmerjene v avtomatskih postajah jAMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Smart-no ob Paki, nikjer presegale mejne 24'Urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
mSTNA OBČm V£L£NJ£. URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNI URNE KONCENTRACIJE S02 od 23. februarja 2004 do 29. februarja 2004 (v mikro-g S02/m3 zraka)
129. (tb «24. fob «2$. [eb «2«. feb »27. teb «2S. f«b «29. íeb
nsiaa vMnose 350 nil(ro>oS02/ni3 2s*a. spi^mljiuo presfigame v (au 2004 30 S02/(n3 2t»i
4. marca 2004
«ffiCAS
OBVESCEVALEC
23
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VOENJE. te!.; 03/ 891 DO 30, mob.: 041/ 636 939
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI UREDITEV DOKUMENTACUE ^ NABAVA CVETJA	|
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24URONEVNO
03/ 492 68 93
Celiš, Kosovelovo 16
Zainan jo bi! tvoj lx>j,
/AHUdu v}iidi\evi tvojega iTTiliouja, hohzan je bila nuH^nejša íxi Mvljonjo.
ZAHVALA
Po dolgoirajni bolezni nas jc v 90. Iclu starosti zapustila naša draga mama, babica in prahabicH
ANTONUA DREV
IZ Lokovicc
17. L 1915-24.2. 2004
Vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so sc poklonili njenemu spominu, sc iskreno zahvaljujemo za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveOe. Posebna livala gospodu Pirlovsku. dr. med., za izredno poiirlvovalno
zdravljenje, kakor mdi sc&lri Danici in palronazni službi. Hvala liidj gospodu dekanu in gospodu Ran<iigaju za opravljen obred in sveio mašti, gospodu Vrabiču za pi>slovílne besede, godbi Zaija Ši>5tanj. lokoviškim pevcem in izvajalcu Tišine".
Vhvaíevwxti 'ÀaÎujiK'i vsi njeni
Minila zoU'.ftu holočine.
v srca pustil si hpo spomino. Čeprav si mortil vàliki) hoiečiv Irpoli.
s IfíÍJOf luiin je bilo icfxi itivûti.
ZAHVALA
O!) težki in nenadomestljivi izgubi naSega dragega očeta, slarega očeta in pradedka
A VG USTA REDNAKA
mesarja v pokoju izšmartnega ob Paki
12.7.1922-25.2. 2004
se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih ircnutkili nesebično pomagali, izrekli sožalje. darovali cvetje, sveče In svete maše. Posebna zahvala gospt>du Bulu, dr. med,. In gospe Furstovi, dr, med.. 1er pairtmažni sestri Sonji za zdravljenje in nego na domu, I ivala ludi spnèitwimemu gospc^du župniku Naprelu za opravljen obred. Hvala družini Pokleká za pomoč, pevccm, pogrebni službi U&ar,
gospe BalelovI za lople besede 1er glasbeniku za zaigrano Tišino. Prisrčna hvala vsem vam. ki ste ga kljub slabemu vremenu v tako lepem Žtevflu pospremili k zadnjemu ptičiik'u.
Vsi njef^ovi
Nc jakaji^^ ()li niajom gri)l)U. tiho k njemu prístoiyite. saj VGStû. koliko sem bpeia. in večni mir mi yMiclitc.
Ob boleči izgubi draga mame, stare mame in prababice
FANIKE REPNI K
iz Skal
9.1.1917-21. 2.2004
se iskreno zahvaljujemosorodnikom, sosedom, prijateljem, st)delavcem in znanccm, ki sle jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadi^ji poti, nam izrazili sožaljc. darovali c'vetje, sveče in za svete maše. Pa^ebno se zahvaljujemo gospodu Rcberniku. prim. dr. med., za dolgoletno zdravljenje in palronažni službi za skrbno nego
na domu.
Hvala gaspodu Lipniku za poslovilne besede, pevcem za odpele žaloRlinke in gospodu msgr. za opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
OdSla j C naša draga
HELENA RIHTARIC
rtijena Vidic 7, 5,1932 . 26. 2. 2004
Ostaja v naših srcih.
Snuirje pri Jetiiah^ Velenjej Koper^ Lucijay Sosiûnj. Mûrihor, Ohret, Kàfn
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre
MARUE LESJAK
iz Florjana
18.7.1921-23. 2. 2004
se zaln aljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno so?alje, darovano cvetje, sveče in svete ma.^e, I Ivala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
/alujoči: brata trt sestri
v SPOMIN
Petega marca mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi mo^, ati in dedi
JANEZ LAJOnC
1943 • 2003
iz Velenja
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo.
'lena Dragka, hčerka NaUi^^a in vnuk Drejc
ZAHVALA
V 61. lelu starosti nas je zapuslil dragi mož, oče in dedi
FRANC PODPEČAN
iz Lipja pri Velenju 1. 5.1943-21.2.2004
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste bili z nami in čutili našo
bolečino. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sonxlnikom. prijateljem in sc.>scdom za nesebično p^^^moč ler vsem, ki ste počastili njegov spomin na njegovi poslednji poti in mu poklonili sveče in cvclje.
Žalujoči: žetui Htica, sin Franjo z Mclko^ sin Bogdan z Matejo Cer vnuka Gregi in Petra
ZAHVALA
Ob Iwlcči izgubi dragega moža, očeta in dedija
JOŽETA ŠILIHA
11.3.1930 - 27.2.2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljejn in scvsedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga
pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu Pavlu Grošlju, dr. med., medicinskemu osebju Bolnišnice Topolšiea, Reševalni postaji ZD Velenje, 7ŠAM Velenje, govornikom g. Semetii. g. Západku in g. Valenciju za posIovUne besede in gosp<.>du Furmanu za opravljen
obred 1er pogrebni službi Usar. HvaJa tudi pevcem, praporščakom, častni straži in vsem, ki sle se ga spomnili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Jožica ier sinova fUtris z draiino in Miran
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
ALOJZA DVORŠAKA
5. 6.1937 - 22.2. 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje. darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Pi>sebno se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Slovenj Crradec. še posebej g. Breznikarju, dr. med., in g. Colobineku, dr. med. Iskrena hvala govornikoma, gospíxlu župniku, pevcem. Premogovniku Velenje, podjetju Strip, d. o. o., Šoštanj, ŠC Velenje. Drašivu upokojencev Konovo in v.sem, ki sle nam na kakršen koli način pomagali.
Žalujoči vsi njegovi
Veliko aktivnosti, obisk ne prav množičen
Dolina je hila mhhI pí)řilnicaiiíi prcroj slabo vreme \y<\ je !narsik()gn /ndižnio knr m loplein
^Hle^k^ dolina - V poncJc- dni, so sc končale lucli uradno. Ijck jc bilo spel vso pu siarcm. Žc v petek so zakljuCili /imskc pcjćilnice. dolge le leden počitniške aktivnosti luko na
i isp
V viti Mojca je bila najbolje obiskana spletna kavama.
Šporlni zvc/i Velenje kol v vili Mojca, kar nekaj pa so jih pripravili uidi po posameznih Unii^tvih prijaleljev mladine. In na konca so ugotavljali, da odziv otrok ni bi! lolildefl kol pa'j^nja leta, kar jc zagouwo malo krivo tudi vreme.
V	vili Mojca so bili v,sak dan odprli od do 17. ure, največ otrok je prihajalo že dopoldne, največ pa se jih je zadr/cvalo v spletni kavarni, Manj pa so bili navdahni nad delom v uMvar-jnlnih dcbvnicah in nad drugimi drm^ahnimi igrami, ki so jih lahko pod menlorsivom vzgojiteljev iz Kluba mladi /a mlade delc?ni v spodnjih prostorih vile Mojca. V petek je M/.PM pripravila tudi družinski izlel na (lolte. Odziv jc bil slabši, kol so pričakovali, s seboj so odpeljali 22 oirok in njihovih siarSev.
V	Rdeči dvorani, kjer jc aktivnosti od ponedeljka do petka pripravljala Športna zveza Velenje, sobiliecl teden dobro oblv kani prav vsi programi - od
m

^d otroški olimpijadi v telovadnici OŠ Livada so počitnikarji tudi tetos lahko urvali v številnih športnih igricah.
rokometa, nogomela. košarke do namiznega lenisa. Aktivnosti so polekalc v dopoldanskem času.
Priznali jc treba, da so bile tudi ulice Velenja prelekli teden bolj prazne kol ne. Mno^ so točilno odi^Ii iz doline na prave zimske počilnicc ali na obisk k sonid-nikom. Tudi oiroSka olimpija-
da. ki jo že dolga lela vzorno pripravijo v Društvu prijaleljev mladine Odvarda Kardelja, ni bila prav dobro obiskana. Vseeno pa so sc tijvli, ki so prišli, imeli lepo. Pripravili so jim i^levilne Sporlne igre, na koncu pa so se v.si udeleženci tudi posladkali...
■ bi
Zakai sameva smučišče v Šaleku
Jc pozna zima edini krivec, cla letos še rti iirejeiu) siiuičišče v Šaleku? -\pra8tinie \v tudi, ěe splíjj) ho
Bojana Špeget
Velenje - /.ima je Icio.s v Šalci5ko dolino prišla pozno, pa vendarle je prišla. Med zimskimi počitnicami so sc mnogi spraševali, zakaj smuCišče v ncwsredni bližini mesla, lorej v baleku, ni urejeno. Sploh ker smo lani poročali, da so sneg debli ludis pomočjo umelnega zasnež.cvanja in da so se uspeli dogovoriti ludi z lastnico zemljii^a. ki vodi do smučišča, za odškodnino za to uporabo.
Najprej smo se obrnili na Urad za janc negospodarske zadeve na MO Velenje. Predstojnik umJH ÚHrko Lihtene^er nam JC povedal: "Velenjska obClna je ludi za leiaýíjc leto pripravila pogodbo, ki p je podpisala ludi laslnica zemlji.^ča. po katerem jc možen dostop do smučišča, gospa Lemplova, /clela je, da ji občina zagotovi varnostno službo, ki bi na njeni zemlji v okolici kmelije preprečevala vandalizem, kar smo ji tudi zagotovili. Mislim, da je vzrok, da smučišče še ni bilo odprto, predvsem v tem, da je zima prii^la pozni\ Sedaj ko je priSla. pa jc priála maksimalno. Smučišče ima še vedno v upravljanju Smučarski klub Velenje "
/ato smo se obrnili še na predsednikii Smućarske^jd klu* h» Velenje rn)ncija LenarUi. Ta
nam jc uvodoma pi>irdtl vse. kar smo izvedeli že na MO Velenje in dodal: "V našem drui^tvu delamo voluniersko, lorej nimamo profesionalcev. Nafc« skrb je predvsem vzgoja smučarskega podmladka, z upravljanjem iimučL^a v Salck'u. ki tam deluje že 30 let. pa imamo za nalogo ludi pripravo smučišča za liste, ki m(»rda do bolj oddaljenih in zahtevnejših smučišč ne morejo. Vendar jc Iclos vzrokov za io, da smučišče do konca februarja Še ni bilo odprto, več. Najprej jc bila kriva mila zima, koje sneg končno zapadel, pa nismo uspeli dobili icplalca za sneg- Cc ga bomo uspeli dobili in tako zagotovili varno smuko, polem bomo smučitóe odprli, sicer pa raje ne. Nc želimo si namreč, da bi smučišče pripravili slabo in s tem ogrožali varnost smučarjev na njem."
Odgovor na vprašanje, ali bodo Salečani še letos lahko s mučali v.S a Icku, je bilvzačelku tedna nemogoč- Preveč jc bilo če-jev, pa tudi sonce je že kar močno talilo snežno oddejo.
Smučišče v Šateku kljub bogati snežni odeji sameva. Vzroka sta dva: pozna zima in tehnične težave.
Sindikalni sport - smučanje, teki
Regijska orsaiiizacija SKKI \elenie - ekipni di'žaviii prvak
Okrog 130 tekmovalcev Regijske organizacije SKEl Velenje, ki vključuje sindikalne podružnice iz Šaleške in /gornje vSavinjskc di^line, je doseglo na veleslalomu in smučarskih lekih na X. državncn'i prvenstvu SKEil Slovenije največ odličnih mes) in si priborilo velik pokal za skupno zmago.
Sin dika i kovinske in clckiro indusirije (SKEI) Slovenije je leios organizacijo državnega prvenstva zaupal OO SKIII Posavje, tekmovanja na smučiščih smučarskega centra Cerkno seje v pelek, 27. februarja, udeležilo nad ňOí) tekmovalcev 14 c^bmočij iz vse Slovenije.
»To jc pokal drugo zmago, ki ste jo osv<^jili smučarji naše regijske organizacije na dosedanjih desetih državnih prvenstvih, med kalcrimi .sle najmočnejši prav (iorenjčani. Ibda ob lako slabih vremenskih razmerah ste zmagovalci prav vsi in zalo si zaslužile vse čestitke!« je ob zaključku prvenstva povedal Branko Amon. sckreiar regijskega odbora SKEl Velenje.
Najtežje delo so opravili tekači, ki so sc spopadli z ncpo-tcptano progo, kolajne za prvo mesto pa sta osvojili Ana Marija Kodrin v kategoriji A ter Tina Cestnik v kategoriji B. Med veterani jc zasedel 5. mcslo ííenrik .lerčič, solidno pa je
lekel ludi Milan Župane (vsi iz Gorenja, d.d.).
Med dobitniki kolajn in diplom do 5. mesta so iz regijske organizacije SKCl Velenje v vekiskilomu lanja Skok (Oore-nje Notranja <iprema), ki le zjiia-gala v kategoriji B- Tretje mesto je fx^vsem nepričakovano d{«>e-gel David Ducman (Gorenje Gostinstvo) v kategoriji A.
V moški kalegoriji C je 4. mesto dosegel Beno ^ager. s petim mestom pa jc znova presenetila Ana Ducman (oba Gorenje, d.d.) v ženski kalegoriji E, ena izmed redkih udeleženk vseh di^sedanjih prvenstev,
■ Hinko Jerčič
Na X. državnem prvenstvu SK£/ Slovenije v smučanju so pokal za skupno zmago osvojili
smučarji regijske organizacije SHEl Velenje
Naj športniki Šoštanja
V občini ie vi>>ta izvrstnih športnikov - l^pr<i\ o(il)or ŠZS niccl najl)(>i|sijnl izi)ral najholjše
nI
i>ošt>mj - 18. marca bodo v Šoštanju podelili priznanja Šp<^rtne zveze .Šoštanja za leto 2003. Posebno posmrtno priznanje za življenjsko delo na področju šporia bodo podelili MHljnžu Natku.
Dobilniki najvišjih olKinskih športnih priznanj pa so: zb najboljšega športnika občine bo proglašen David Sevčnikar,
iidl>ajkar OK Šošianj-Topolšica, državni prvak v ixUx'ijki na miv-kh z^ najboljšo špi^rlno ekipo članska ekipa KoŠHrkarske^a kluba Eleklra Šoštanj: priznanje najpcrsix'ktivnej.^mu športniku bo Šlo Cri>razdu Krhaneku, adetu, ki so mu specialno.sl mnogoboj, tek na 110 metrov i ovirami Id skok s palico: pri/nanje najperspektivnejši Športni
ekipi pionirski ekipi Košiirkar-ske}>u klubii l*!Iek(ra- ki jc med SO ekipami iz vse Slovenije lani osvojila 2. meslo: priznanje za šporlne dosežke na področju neolimpijskih športov bodo podelili Mitji Sirožiču iz Avto moto turing kluba Velenje in Avlo molo racing Šošianj -Molo Trenk. državnemu prvaku v kartingu; priznanje nad poprečno uspešnemu članu šporloega društva, ki ima stalno bivališče zunaj občine Šošianj, pa bo prejel Alen Djordjevič - Kameník, član OK Šoštanj - Topolšica in član državne mladinske ekipe.
mkp
MALA ANK£TA
zimske počitnice na toplem
Letošnje zimske počitnice so sicer reszimske, a vreme otrokom ni najbolj odgovarjalo. Manj kot v naravi so bili v zaprtih prostorih in doma, na loplem. Tako so nam zagoti>vili kar trije fantje. saj jc deklet na otroški olimpijadi v telovadnici OS Livada, kjer smo naredili anketo med počitnikarji, primanjkovalo.
lirvin Ne/ić. petošolec: "Dnevi so kraiki. minevajo zelo hitro. Počilnicc sem si najbolj polepšal z dopoldanskim igranjem nogometa v Rdeči dvorani. Plápol d ne sem bil večinoma za računalnikom, nekaj malega pa ludi pred blokom s prijatelji, Vreme mi ni bilo najbolj v.§eč, zato sem bil več doma, kol bi bil. čc bi «jalo sonce. Na otraško olimpijado sem prišel zato, ker mi jc bilo lani zelo všeč. Prišel sem tudi s prijatelji. Vesel sem, da jo pripravljajo. saj sem rad med vrstniki, pa ludi šport imam zelo rad. Tudi le los so pripravili različne discipline, kar je Sc boljše."
Nac Sevčnik. čelrlošolet" 'Doma sem v bližini, ludi siccr sem učenec na Livadi Zimske počitnice preživljam zelo aktivno. D o p 1 -dne sem igral rokomet v Rdeči dvorani, pt^poldnc sem najprej nekaj časa preživel pred računalnikom, potem pa sem sc vsak dan še učil. Sem odlične učenec, in ker bi rad znal še več, se učim ludi med počitnicami, saj to rad pi>čncm. Danes nisem prišel le lekmovai, ampak bom ludi pomagal. Zadolžili so mc za kegljanje. Siccr pa morani reči, da si želim, da se zima čim prej konča. Zimske Športe spremljam po televiziji in radiu, sam pa sem raje na loplem."
Brniin IbrultinioviČ, petošoiec: "Šport mi veliko pomeni, saj Ireni-jÉH^^ft ram tako košarko , v4 kol nogo-mel. Zato sem tudi med zim-s k i m i počitnicami veliko časa posvetil športni igri s prijatelji. Dopoldne smo hodili v Rdečo dvorano, kjer sem igral tako nogomet kol košarko, Popoldne sem sc sproščal pred računalnikom. Najraje imam igrice, veliko čvekam na Ircu. <'c bili prijatelji za to. smo nekaj časa preživeli ludi pred blokom- Sicer pa so tudi leios počilnicc prekratke. Sam bi jih imel raje kakšen mesec dni."
■ bi