Polilični ogled. Avstrija se zdaj pre Be bo vtikala v boj, kar želijo vai ajeai aarodi, zvun aioreliiti Bekterib Nemcev, ki posili hočejo biti Prusi, ia kteri bi zato aajrajše vidili, da bi Avstrija šla zdaj najprej proti Fraacozeai ia potera celo spat. Dižavai zbor se inorebiti za časa vojske celo ne bode aklical, ia inorebiti tadi deželni zbori ae. Ogerska vlada je za to, da ae Avatrija celo Be vtiče vvojsko, ia da se celo aebi oborožila, temač celo mirBa ostala, to je tudi Bajparaetaejae, aaj še v aotraBJeai ni aapravljea aiir med narodi, denarja pa celo ainiaaio, tedaj nata je aiira tako potrebno kakor košček vaakdanjega kruha. Od vseh strafli avstrijskih dežel grejo prošaje do cesarja, da se Baj vlada celo ae vtiče v boj, ia da se bode to zgodilo, je cesar pre z lastBoročoim pisaiooi Napoleoaa nazaaail. Dalje je vlada tadi prepovedala celo izvažaaje koajev \n živeža iz avstrijskih dežel. Ruaka se |ire izpočetka ae bo vtikala v boj, ker je Vendar s Prusko v zvezi , bo gotovo tadi atopila Ba bojišče, če bode Pruska pobita ia tedaj bi boj zaal postati evropejski. Bavarska ia badeaska araiada je sklicaaa aa vojako ia se bode zdražila s Prusi. 0 Daaski se je izpočetka govorilo, da bode pristopila k Fraacoski, zdaj pa se 8pet poroča, da 08taae celo nevtralaa. Italija bo ostala aevtralaa, ker ji je Napoleoa obljabil, da ji prepasti Rimsko. Na Pruskem je vse straiao navdašeao za vojsko, ia vse kriči nsairt Fraacozom". Francoski aarod je pre zlo za vojsko, ia po Pariza se kriči ,,siart Prasonj, živel cesar Napoleoa." Špaaija se boja celo ae bode vdeležila, ia ravBO tako tudi Aaglija ae. Vsa Evropa je zlo Bemiraa, vse se boji te strašne vojske, samo T u r k paši mirao avoj tabak ia se zdaj pogaja z egiptovskiai podkraljem , ki je prišel v Carigrad.