Doleirjske Novice izhajajo Ysnk jiotek; ako : : jo ta dan praznik, tlan pojnej. : : Cena jim je za celo icto (otl aprila do aprila) -i K, za pol leta l-óO K. za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša ;i'50 K, za Amcr List in oglasi se lilačnjejo naprej. Naročnina Ameriko -t-áO K. Yse (loiiise, naročnino in oziiaiiila sprejeina tiakarna J. Krajcc nasi. Zvezne armade povsod zmagujejo. Komaj tloljcr mesec je iniiiilo po iia-povedi vojske Srbiji iii veiular sc razvijajo dogodki že v polnem teku. IViŠli smo do trenutka, ko se bijejo na vseli straneh odločilni boji. Dosedanji uspelii avstrijsko in nemške aniiatle so tako sijajni, da lahko 8 popolno upravičenostjo pričaknjeino, da hode ostala tudi v teh velikih bojih naša in nemška armada kot zmagovalka na bojnem polju. Z naravnost neverjetno naglico je operirala nemška armada proti Franciji in očividno zasledovala taktiko, čimprej s polno silo vreči obe zve/,ni armadi na Uusc. Dogodek za dogodkom, udarec za udarcem jc sledil na francoski meji. Belgija je izgubila dve najveříji trdnjavi IJitticb in Namur in s tem odpida pot nemški armadi na Francosko in v Pariz. V Belgiji sc brani sedaj šc edino trdnjava Antwerp en. Francoska in angleška armada je doživela med Metzom in Vogezi take udarce, da jih ne bo mogla več jtrebolefci. Francoska armada, ki je hotela z velikimi napadi nemške artnade doseči usptdie, je na celi Črti poražena in se je morala, kolikor je je še sploh ostalo, uiuakniti v svoje trdnjave Heliort- FpinaFToul-Verdiin-Tcsicrs, Taubeuge. To jc sedaj Šo zadnja bilka, na kojo se je francoska poražena armada obesila; ko pade še ta črta, kar se bo Jiiogočnim nem.5kini topovom v par dneh gotovo posrečilo, jc pot do Pariza odprta. Na vzhodu proti liusiji so Nemci gotovo v manjšini po Številu, a ne po uspehih. Nemške čete so mirno iz lastnega nagiba in vslcd zahtev vojne taktike za-l)ustilc najskrajnejši del Piiisije, ki se zajeda v Rusijo. Uspehi tega umikanja so se kmalu pokazali. Nemci so doslej v treh bitkalt Jia vzhodni Prusiji sijajno zmagali in vjeli skupno Čez 100.000 Husov. Na jugu se zadnji čas ni zgodilo nič posebnega; postojanke, kojc so naše čete zavzele, se dobro držijo. Srbi so v zadnjih bojih doživeli toliko bridkih izgub, da jim Je vsako veselje za napade naše armade temeljito odvzeto. Razumljivo je, da je glavna sila naše celotno armade postavljena na 1'usko bojišče, ker tam bo padla odločitev, ne pa v Srbiji. Na daljnem vzhodu so Japonci že začeli obstreljevati iiemško naselbino v Kiaučau. Posadka se bo branila do zadnjega; računajo, da se bo lahko držala nad pol leta. Glavno pozorišČc proti Rusiji pa se razvija na Rusko-Poljskeiu in deloma v naši (laliciji. Po raznih manjših bojih je naša armada ))i'einagala pri Krasnikn nad 200.000 Rusov in jih zapodila proti Lubliim. 'J'o je bil pa tudi priČctek velikanskega Ijoja, ki ti'aja že okoli 10 dni. Tako bitke še svet ni videl. Milijonske armade si stoje v bojni črti 400 kiloiiieli'ov, kakoi' iz l-'jubljane na I tiinaj — z luoi ibnm orožjem 'lasproti. Naše levo krilo, ki je ])rcinagalo Husc pri K'rasuiku, vedno bolj napn;duje "1 jc zavzelo že Lublin; tudi srednje in krilo vjIo napreduje; vsak trcinitck 1'1'iČakujciao odločitve, ki bo velikanskega 1'omcna za nadaljni razvoj položaja. Avstrija napovedala Belgiji vojsko. Due 27. avgusta je bil (Kor. ur.) c. kr. avstrijski poslanik na belgijskeiii dvoru Clar}' pooblaščen odposlati na zunanjega ministra v Belgiji sledečo brzojavko. Po naročilu svoje vlade iitiain Čast vaši ekscelenci sledeče naznaniti : Belgija po ponovni odklonitvi predlogov nemške države, podpira vojaško Francijo in Angleško, ki sta Avstriji vojno nai)o-vedali. Nadalje je dognano, da so z avstrijskimi državljani v Belgiji pred očmi ki'a-Ijevskih oblasti postopali na tak način, ki nasprotuje tudi najprimitivnejšiiu zahtevam človeštva in kakor se ne sme postopati niti s podaniki sovražne države. Spričo teh dejstev se čuti Avstrijsko-Oger-ska prisiljeno, diplomatično zveze pretrgati in se smatra od tega trenotka naprej v vojni z lielgijo. ZapušČatii s svojim osobjem deželo in izročam avstrijsko-ogrske državljane v Belgiji v varstvo poslaniku ^ediiijenih držav. Dd strani c. kr. avstrijske vlade so se grofu Erzembolt de Dodzoele, belgijskenni poslaniku na Dunaju izročili potni listi. Največja svetovna bitka med Avstrijci in Rusi. Bojna črta dolga 400 km. Na našem vzhodnem bojišču se vrše hudi boji. Cela bojua Črta se razteza od reke Visle proti vzhodu ob gališki moji do reke Dnjester in je dolga okoli 400 kilometrov. Naše glavno levo krilo operira l)ri Krasniku, kjer je izvojevalo že sijajno zmago nad jiiočnim sovražnikom — ruska moč jc znašala 5 aruiadnih zborov,'to je približno 250.000 mož in 450 topov — in ga sedaj zasleduje proti Tjublinu, Dj-ugc naše čete so zmagovito tidrle v rusko ozemlje lued rekama Vjeprcom tn Bugotii tO]- zavzele ozemlje pri Saniostju, ki leži med tema rekama. Vzhodno od Lvova so pa udrle močne ruske čete proti Brodiju, ki leži na gališki meji vzhodno od Lvova, in čez obmejno gališko-rusko reko Sbrucz. Na celi črti, posebno med Ravarusko in ZloČcvoin so zadeli na hud odpor naše srednje armade. Levo krilo te armade, ki se bojuje med krajema Ravarusko in Žolkijevom, zmagovito prodira i)roti sovražniku. Ravaruska leži blizu ]'uske meje .severozahodno od Lvova, Žolkijev severno, Zločov pa vzhodno od Lvova. Tudi na glavnem desncni krihi jiašc armade sc vrŠe hudi boji. Dosedanja imročila naglaSajo, da so naše šaitoe za zmago ugodue, Veliki boji na celi črti. Ditnaj, 28. avg. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se uradno poroča: Vrhoviio armadno poveljstvo naznanja danes ob 2. uri popoludne: Na i'uskem bojišču se vrše že več dni odločilni boji. Med tem ko je naša moč pri Krasniku zmagala in zasledovala sovražnika proti Lubliiui, in sosedna naša armadua skupina, ki jc zmagovito prodi'la med Bugom in Wieprzem v sovražno ozemlje, zavzela ozemlje pri Hamostju, so se uaše dnigc čete hrabio vzdržale na Črti severno, vzfiodno in jugovzhodno od Ijvova čez Dnjester proti močncnui sovražniku, ki je udri v vzhodno jo. Uspehi levega krila. Armada je 23. in 24. avgusta pod poveljstvom Danklna v bitki pri Krasniku, Polichni in Goraiu (jugovzhodno od Krasnika) sijajno prestala svoj ki'st v ognju. Vsi kori so vsled ne-ustrašenosti krdel sovražnika jirisilili, da se je bežeč umaknil. Kolikor je doslej znano, smo zaplenili 3 zastave, 28 topov in mnogo strojnih puSk ter zajeli nad 0000 vojnih vjetnikov. Bitka traja dalje. Dunaj, 30. avg. (Kor. urad.) Tioji na ruskem bojišču trajajo z nezmanjšano silo dalje. Vzhodno od armade pod poveljstvom Danklna, ki kljub utrjenim sovražnim postojankam neumorno prodira proti Lublinu, so pričele posebne naše čete, ki so med Wieiirzem in Bugoiu udrle v Rusijo, 28. avgusta napad na rusko armado, ki je doŠla od Cholma. Nato so se razvili po bitki pri Krasniku nadaljni trdovratni, za naše bojaželjne Čete zmagoviti boji pri Zauiostju in severno in vzhodno od Tomaževa. (Tomažev je rusko mesto blizu mojo severozahodno od Ra-varuske.) V boj so poseglo posebjie nase čete, ki so ndrle pri Rclzecu (kraj na gališki meji nasproti Tomaževa) v rusko ozemlje. V teh bojih je bilo prav tako, kakor v bitki pri Krasniku, vjetili na tisoče Rusov. V vzhodni (Galiciji se bore naše čete z izredno bravui'o in sposobnostjo proti močnim in mnogoštevilnojšim sovražnim močeni. Naš bojni položaj na gališki meji ugoden. Dunaj, avgusta. (Kor. urad.) Položaj naših krdel je ugoden. V bitki na gaUški meji prodira še-lo naše ievo krilo. Avstrija in Nemčija imata najmočnejše topove. Nemške čete imajo topove s kroglami v premeru 42 cm. Proti tem kroglam je boj in odpor francoskih Irdtijav popolnoma nemogoč. To jc pokazal že padec Liltticiia in Namurja. Liittich je padel v par dneh, Namur pa v desetih dneh. L. 1870/71 je pa samo trdnjava Metz vstrajala v odporu dva meseca. Ti neinski oblegovalni topovi so ostali vsem tujim vojaškim strokovnjakom skriti in šelo danes je njihova čudovita sila odkrita. Francosko trdnjave bi bilo treba preurediti in ojačiti tako, da bi lahko kljubovale tej sili. Tako delo jc seveda sedaj nemogoče in zato so tudi francoske četo izgubile jn-ecej svojega pomena. Nemške armade gredo kakor viliar čez Francosko in sc ne bodo ustavilo prej, da pridejo do Pariza. >;adnji čas pa smo šelo tudi zvedeli, da imamo tudi îni take topove. Ta pri nas uvedena havbica izstreljuje 1000 kg težke kroglo nad ] .') km daleč. Po tem obvestilu imamo paC tako topove velikane, a v trdnih pozicijah, med tem ko se je nemški vojni upravi posrečilo, da je i'ešila srečno tudi vprašanje, kako se ti topovi velikani prevažajo. „Lokalanzeiger", poroča, da so pri obsti'eljevanju Namurja istočasno s l)ruskimi vporabljali tudi težke avstrijske oblegovalne tojiovc. Pri obleganju Llitticha ni ueuiSki artiljei'iji niti en strel odjiovedal. Liittiški fort Loiicin so samo trije streli iz nove 42 ciu havbico popolnoma poru- šili. Trdnjava je izgledala, kakor da bi jo bil obiskal strašen potres. Trdnjavo Nanuir je porazil le najjad nemške artiljerije. Učinek oblegovalnih možnarjev jc bil tako silen, da so lahko nai)ad s pehoto opustili. Nemško - angleško bojišče. Prva nemško-angleška bitka na morju, Dunaj, 29. avg. Včeraj dopoldne se jo v deloma meglenem VJ.-'menii, ki jc jemalo pogled, prikazalo več augleškiii modenio opremljenih malih križark z dvema floti-lama riišilcev, morda 40 po ŠteviUi, v nemškem severomorskem zalivu, severozapadno od Helgolanda. Nastal je trdovraten boj med posameznimi sovražnimi in našimi lahkimi bojnimi ladjami. Nemške male križarko so silno tiščalo za sovražnimi proti zapadu ter so došlo pri tem, ker se ni dalo dovolj daleč videti, v boj z več močnimi oklopnimi križarkami. Njegovega Veličanstva ladjo „Ai'iadne" so bojne križar-ke razreda Lyon v ]nali daljavi obstreljevalo s težkimi topovi in jo po častnem boju pogreznilo. i'retežni del moštva, kakor je pričakovati, 250 oseb, so mogli rešiti. Tudi torpedni čoln V. 187, ki so ga neka mala kriŽarka in pa 10 rušilcev silno obstreljevali, se je potopil, do konca brulutjoč ogenj na sovražnika. Šef in ]K)Vcljnik flotilo sta padla. Znaten ilel posadke jc reŠen. Mali križarki „Kolu" in „Mainz" sta se tudi v boju s pramočiiim sovražnikom potopili. Del njunili posadk, 9 častnikov in SI jiiož, so, kakor se vidi, rešile angleške ladje, (.ilasoni istega vira so bile angleške ladje težko poškodovane. Nemško - rusko bojišče. Nemci zopet premagali pet ruskih armadnih zborov in tri konjeniške divizije. lîerolin, 29. avg. Woltfova pisarna javlja: Veliki generalni štab naznanja : Nase čete na Pruskem so pod vodistvom generalnega polkovnika pl, llindenburga v bilki, ki jo trajala ti'i dni, premagali v okolici Ortcls-burga od Narcva prodirajočo rusko armado, ki jo štela pot armadtiih zljorov in ti'i konjeniške divizije, ter jo sedaj zasledujejo. , Francozi in Angleži poraženi. Berolin, 28. avgusta. (Kor. urad.) Nemški glavni vojni stan poroča: Nemška zahodna armada prodira devet dni pokončani koncentraciji z zmagoslavnimi bilkami v francosko ozcndjo. Od francoske trdtijave Cambrai do južnih Vogcsov je bil sovražnik povsod ])oražen in se sedaj na celi či'ti nmika. Kako izgubo ima sovražnik, so šc ni moglo dognati, ker je bojna črta tako velikanska. Armada gcjierala Klucka je vi'gla nazaj angleško armado pi i Maubcuge in jo jo danes znova napadhi jugozahodno od Maubouge. Armadi generalov Biilowa in llausna sta v večdnevnih bojih popolnoma i)remagali okoli S armadnih zborov Francozov in Belgijcev med reko Samble, Namurjem in reko I\Iaas. Namur jo jiadcl po dvodnevnem obstreljevanju. Naskok na trdnjavo Matibeuge jo pripravljen. Artiiada vojvoile Yii'tonilxirskcga zn-s!o(iuj(i jioraŽGiiLiga Hovi'ažiiika fez Siimois ill je iirekoraíilii veko Maas. Aniiaila nciiiSkesa iirestoloiiaslcdiiilíii je zavzela uti'jcne .sovražne postojanke pred Lo]ií,^wyjein, odbila lnul sovražen napad iz Venlnna ter pi'odira sedaj proti reki Maas. Lon^'wy Je padel. Armada bavarskega pi-estolonasied-iiilia je bila pri /asledovanju od novili sovražnih iiioči iz pozicije Nancy in od južne smeri napadena ter je zmagovito odbila ta napad. Armada generala Heeriiigen nadaljnjo zasledovanje sovražnika v Vogezili proti jiigii. Alzacija je jn'osta sovražnikov. Popolen poraz Angleške armade. Poraz angleške je popoln. Angleži so sedaj ]>opolnoma octtrgani od svojega ozailja in jim sedaj ne preostaja driigega, kakor da beže proti pristanišču Uallais, Haver ali Cherbourg. Udarec na udarec leti na naše sovražnike. Konjeniki nemškt! aniiade so že iirodi'li do Lille, glavne iraiicoske trdnjave na scvei'ovzhodu, skoro od morja do Vogezov so razprostira železni obroč, ki iiancoskfi armade veiino ožje oklepa. Francoska aiMiiada je ojmstila iiajiadalno taktiko in se umaknila. Umikajoča francoska armada se lioče še enkrat v črti BeUort— Kpinal —Toul—Verdun—Tesiers—Tan-henge meriti z prodirajoOiini, živalino na-padajočiini Nemci. črta je zavarovana z mnogimi uti'db'ami : Belfoit, Epinal, Toul, Verdnn so velike, moderne trdnjave, toda Namur jc pokazal, da vodi nemška armada s seboj oblegovalne topove, ki nčinkujejo tako silovito, da se najtiiočnejše utrdbe razdrobijo. Armada bavarskega prestolonaslednika ])rodira iiroti črti Ejiinal—Toul, vojvoda Virtemberški koraka s svojimi četami v smeri proti Sedanu, nemški prestolonaslednik pa ])roti Verdunu. Če se bavarskejiiu ]>restoloiiasledniku ])os]'eči jii'iti skozi črto Epinal-Toul in potetii prodirati v notranjo Francijo, bo s tem zadan ťraiu;o.ski defenzivi težak ndarec. Velikanski uspehi nemških čet na belgijski meji iti na Francoskem. „Berliner Zeitung am Alittag" ])oroča, da sc je udeleževalo devetdnevnih bojev na trancoski meji v vsej velikosti sedem armad. liitka je bila veliko večja, kakor največja bitka na Lipskem in presega vse vojske, kar se jih je sploh bilo na svetu, Na belgijski meji je bilo pet nemških armad, ki so bile potrebne, da se objame severni del fj'ancoske arjiiade. Iz Antwerpna so štiri belgijske divizije vCei'aj in pj'edvćeraj najjadle nase čete, ki vežejo črto z Brusljem. Ćete, ki so jih Nemci pustili za eernii'anje Antwerpna, so odbile ta napad, ujele veliko sovražnikov ter zaplenile več topov. Belgijsko prebivalstvo se povsod udeležuje tiojev. Zato so se izdale najstrožje odredbe. .Maubeugc jc trdnjava pi've vi'ste, važno križišče železnic. Ima 21.000 prebivalcev in leži na reki Samlire. Leži ob ]ioti, ki iielje Črez Charlcroi, Namur v Jjtittich. Cambrai je majhna trdnjava, ki leži ob železnici, ki pelje v (Jiuentin. Velika bitka med Nemci in Rusi. Nemci so vjeli nad 30.000 Rusov. Vzhodna Prusija se. zajeda kakor jezik v rusko ozemlje. Armadi, ki prodira z Rusko Poljskega proti zahodu vzhodne Pi'usije, ali pa oni armadi, ki vpade v to ])rovineo, nikakor no bi bilo težaviu) na vzliodni meji vzhodne 1'rusije bojujoče se nemške čete odrezati popolnoma od nemške države in jim pretrgati vsako medsebojno zvezo. Da se prciii'eči ta nesi'eča, se je morala v vzliodni Pi'usîji se Éialiajajoča nemška armada iimaluiiti, in sicer tako, da je vsako obkoljenje izključeno. Ofenzivne operacije nemške armade proti littsiji so najbolj pi'imei'iie iz zahodne Prusije, Poznanja in pi'uske Hlezije. Kljub temu se je pa posrečilo Nemcem po tridnevni hudi bitki pri Ortelsbnrgn [iremagati pet i'Uskib armadnih zborov in trî kavalei'ijske divizije in jih ])ognat.i nazaj čez mejo. lîerolin, 31. avgusta. (K'or. urad.) Nemški veliki generalni štab poroča: V velikih bojih, v katei'ili je bila poražena rnska armada v vzhodni Pi'usiji pi'i Tanen-bergu, 1 lohensteirui in Ortelsburgii, so Nemci vjeli nad l-iO.OiK) Uusov, med njimi veliko visokib Častnikov. Nemške čete so napadle Ruse od treli strani in jiii vi'gle v jnazursko močvirje. Ruska velika kneza padla pri Gum-binnenu. Beroliti. V boju iiri Gumbinnenu je padlo mnogo ruskih visokih aristokratov, med njimi tudi velika kneza Ivan in Oleg Konstantinovič, sinova velikiîga kneza Konstantina, ki je carjev bratranec. Ivan Konstanthiovič je zet srbskega kralja Petra. Vojska s Črnogoro. Dosedanje obstreljevanje Kotora po Óniogorciii ni napravilo v Kotoru nič sledu. Naša trdnjavska in mornariška artiljerija je pa imela jiroti Črnogorcem velike uspehe. Avstrijska artiljerija na postojanki VermaČ in pomorska artiljerija sta prisilili Črnogorce na Lovčenu, da so prenehali s streljanjem. Adrija je prosta vseh tujih ladij. Črnogorski ujetniki poročajo, da je čj'nogorski kralj Nikita iz Črnegore i)0-begnil v Srbijo. Sovražnika in njegovih postojank tii tno-goČe drugače pvejtoditi, kakor z jujiaSkim jiu'išem. Boj ž njimi otežnje gosto grmovje in edina jioljska rastlina, koruza. Komitašem jiomaga vse: stai'o iti mlado, žene in oti'oci. V obraz so nam prijazni, njih hinav-ščina in zahrbtnost gi'esta celo tako daleč, da kličejo „Živio!" našemu cesarju, zabr!)tno i)a škrlajo z zobmi, nas koljejo in mečejo bombe. Tiste ročne bombe, ki so podobne našim električnim žarnicam, mečejo ponajvcč ženske in komitaši. X eno besedo: Srb je neodkrito-srčen, zahrbten ; njegova nekdaiija hrabi'ost se pač pokaže najbolj v krufo.-sti, ki jo kažejo na naših vojakih. Nekemu ju'aiior-ščakit Jelačičevega 79. pešpolka so Srbi })rerczali trebuh, pustili v trebuhu zasajen bajonet, iztaknili mu oči in pidožili mu v očesni votlini malo kamenje. Neketiiii di'ugemu našemu vojaku-artilerîstu so iztaknili oči, odrezali nm nos in jezik ter ga tako onečastili, kakor to ni čitti in čitati o divjakih, S sovražnikom je tak boj, če je v premoči, težak, a naši junaki se ga nič ne strašijo. Če pa sovražnik vidi, da so sile enake, i)a beži, kar more in gleda samo, da reši toiiove in strojne ])uške; pusti pa ležati cele zaboje municije. Siaiiáče Italije. Listi poročajo, da stavi Italija za soudeležbo boja jiroti trojnemu sjiorazumu gotove pogoje, zlasti enako pridoI)itev na Balkanu, kakoršno pridobi Avstro-Ogrska. Armada in brodovje se pripravljata. Splošna mobilizacija se pričakuje v Jiajkrajšem času. Srbska podivjanost in zavratnost. Odesa v rokah revolucijonarjev. Dunaj 2H. avgusta. (Koi'. nr.) Ivakov je bilo javnosti že naznanjeno, traja od armadnega jiovcljstva ukazana preiskava o srbskih kiutostih in kršitvah mednarodnega prava še dalje, Razven že priobčenih slučajev, je treba še sledeče poudarjati. Srbske čete masakrîrajo in izkvar-jajo vjetnike in ranjence. Tako so dobili enega naših brez glave in rok. Prostoi'c. kjer naše ranjence obvezujejo, obstreljavajo, Srbske vojaške čete razvijajo bele zastave; kadar pa naši ogenj ustavijo, začno zopet zavratno naše Čete napadati. Vojaki II, in 111, poziva ki nimajo niti uniforme, niti kakega drugega vojnega znaka, kakor tudi komitaši, se delajo, kakor bi bili x>o-polnoma tiiirni državljani, kadai- jim grozi nevarnost vjetniStva, sc hitro znebijo orožja, samo da se jctništva rešijo. 1'ri ubitih komitaših so se našle i)a-trone, nabasane z žeblji, bakrom in vi-trioioni. Srbski civilisti, zlasti žene in otroci, streljajo in mečejo bombe zavralno armadi v hi'bet. Naše Čete špione, civilno prebivalstvo in komitaše, ki so se na ome-njeiii način pogrešili, usirirte, V Lešniei, kjer je prebivalstvo kakor siiloli sovražnosti uganjalo, je bila naložena vojna kontribucija za kazen. Zverinski srbski četaši. Slovenski ranjenec, poročnik Pavel Cvcnkel v J^jubljani, pripoveduje: Pred vsem smo imeli krvav posel s srbskimi komita.ši; to so prave divje, nečloveške driihali, pred katerib krutostjo bi se celo llinici zgražali. Jvomitaši so civilno oblečeni, oboroženi s starimi ruskimi puškami, ki streljajo svinčene ki'ogle, nekoliko debelejše kot palec; nekako take so, kakoršiie so izstre,ljavale naše stare Werndlnove puške. Pojavijo se na kakem mestu v malem ali večjem številu, da na ta način vznemiÈ'jajo in ustavljajo napredovanje naše vojske. Na odpitem vojnem jiolju si ne upajo sto])iti })red svojega sovražnika, marveč se umikajo pred našo vojsko v visoke goi'e, kjer imajo zgrajene že od smrti našega pi'estolonaslednika in rajne vojvodinje llohenberg dobi'o iitrjene uti'dbe, ki so napravljene cebi iz iietoua. Skrili so tako, da gledajo le puške iz utrdb. Ruskemu poslaništvu v Bukarešti se poroča, da bombai'dira ruska oklojina kri-žarka „ranteleion" mesto Odeso, katerega so se 3'evolucijonai'ji jiolastili. l'o krvavih pouličnih bojih, ki so trajali cel teden, je revolucija popolnoma zmagala. Odločili so vojaki, ki so se revoluciji pridružili, ko so častnike usmrtili. Policijskega mojstra, načelnika orožnikov in policijske komisarje so usmrtili ob napadu na ječe. V vseh javnih poslopjih, raz katere plapolajo rdeče zastave, delujejo rcvolucijonariii odbori, „Panteleion" bombardira pred vsem poslopja in vojašnice, kjer bivajo revolucîjo-narne čete. Nemški boji na morju. Nemška mala križanka „Magdeburg" potopljena. Berolin, 27. avgusta. „Woltťov urad" poroča, da je prišla mala križarka „Magdeburg" pri otoku Odenshohn v Finskem zalivu v megli na sipino. Pomoč od drugih ladij jc bila vsled goste megle nemogoča. Kci' se ni mogla križaiica opiustiti, so jo mnogo močnejše I'uske ladje pognale v zrak. Med sovražnim ognjem jc začel rešilna dela torpedni lovec V 26 in rešil veČ mož posadke. Dosedaj je 17 mrtvih iji 21 ranjencev, 83 mož pa pogrešajo. Pomorski podkopi ali mine. Ena najstrašnejših, a tudi najsigur-nejših orožij za obrambo obrežja so pomorski podkopi ali mine. Podkopi se nahajajo pod morsko gladino, imajo iiaVadno 2 meira ])]'emera in so nabiti s do 5U0 kg diiiamita. Največji ]iodkopi pa vsebujejo tudi čez lOííOkg dinaniita. Imamo več vrst ])odkopov, in sicer opazovalne, one, ki se z električnim tokom zažigajo, in kontaktne, to so oni, ki se razpočijo (eksplodirajo), ako but! trd pi'ed-met ob nje. Najbolj redki so opazovalni jiodkopi. Nahajajo se do 12 metrov pod morsko gladino in so zvezani z žico s suho zemljo. Kadar pi-ide sovražna ladja pod miÈio, zažge kdo iz o]iazovalne štacije na suhem z električnim tokom mino, ta se dvigne, udari v ladjo in vsled silovite eksplozije (razstrelbe) se ladja potopi. Opazovalna postaja mora imeti zelo na- tančne karte, kje so zasidrane take mine. Pri lem pa ji otežkočnje delo valovanje morja, ki jn'emika podkope. Če se poškoduje žica, ki veže mino z opazovalno ])ostajo, potem ji; eksplozija nemogoča. J'redtiost opazovalnih podkopov ])a obstoji v tem, da se vozijo lastne ladje brez skrbi čez nje. , Najbolj v navadi so kontaktne mine, ki razpočijo vselej, kadar zadene ob nje ladja. Prednost teb min je tudi v tem, da se zelo hitro raztresejo jio morju iu tudi hitro polove. Mina učinkuje nad vse silno. Dva IKidkopa iioto])ita največjo ladjo, četudi je razdeljen spodnji del ladje v več oddelkov. Nekatere države si |)omagajo ]n'oti minam na ta način, da gresta pred vsako večjo ladjo dve manjši ladji, ki sta zvezani s ]irecej globoko v morje segajočo verigo. Na ta način ali dvignejo mino ali pa eksjilodira mina brez jirave Škode, Mogoče pa je tudi, da z verigo odti'gajo mino od sidi'a, ki plava potem po nioiju, dokler ne zadene ob trdi predmet in eksplodira, Atentai na ruskega carja« Ruski dijak napadalec ruskega carja. Car ni ranjen. Kodanj, 29. avg, Tukajšnji listi poročajo, da je bil izvršen na ruskega carja atentat. Na ruskega carja je z l'c-volverjem streljal dijak AIsakof, a carja ni zadel. Car ni ranjeti. Od napadalčeve kroglje je zadet in usniixen neki kozak carjevega spremstva. Napadalca so iirijeli. Policijski minister je vsled atentata na carja odstavljen. DomaČe in tuje novice. Na Mali Šmaren na Trško goro! Kakor vsako leto, bo tudi hitos na I\lali Šmaveii na Ti-ški gwi velik ]-omarski shod. Pobožnost se lirične že na predvečer. Izpovedovalo bo več duhovnikov. Božje-potniki od blizu in daleč vljudno vabljeni ! Saj baŠ letos posebno potrebujemo ■\larijine priprošnje zase, za naše brambovce, za vse stiskano cesarstvo. Zaobljubljena procesija na Trško goro bo, kakor tiavadtio, tudi letos jirvi dan po ilali maši, to je v sredo, dne t. m. Procesija se zbere v ka[)iteljski cei'kvi ob 5. uri. Udeležite se je poinoštevilno, ker je čas pokore in molitve. V slučaju deževnega vremena se jirocesija preloži. Dopisnike vljudno ju'osimo, da daljše dopise vpošljejo vsaj v toi'ek do {). ure zjutraj, sicer vsled po voj.ski nastalih razmer ne jamčimo za pravočasno objavo. Razglas. C. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem naroča podpisani zadrugi v razglasu Št. i 2.717, da obvesti svoje Člane, da se je ustanovil okrajni posredovalni delavski zavod. 'A ozirom na ta razglas naj se vsi oni obrtni pomožni delavci, ki iščejo dela, kakor tudi oni, ki potrebujejo obrtnih delavcev, zglase osebno ali po dojiisnici pri zadrugi, da po možnosti posreduje. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Rudolfovou, dne 1. scjitembra 1014. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mcsecu avgustu li)14 je 12,5 strank vložilo 8().0;i2 K ys h; 257 strank vzdignilo .110.445 K ()7 h; S strankam se je izplačalo hipotečnih posojil liVHnO; stanje vlog 3,G16.7i)l) K 50 V; denarni promet 4;-i5.774 K 41 v. Vseh sti-ank bilo je 754. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico je imela v mesecu avgustu denarnega pi'ometa 74.121 K 5i> v. Vložilo je 54 strank 72S2 K K4 v, a dvignilo 2V>~-> strank 213.001 K 54 v. Posojil je bilo danih 17 strankam (»750 K. Vseh zadmžiiikov je 22KL Poziv podpirancem iz šmihelsko-stopiške občine. Pomožni odboi- za ňmilicP Stopiče se obi'ača do vseh svojih ])odpi-rancev z resno opombo, naj tudi oni vedn" postopajo tako, kakor zahtevajo sedanji tužki r,asi. Z liožjo jioinočjo prebili in pretrpeli jiti bomo, alt v U) svrliu ti'eba, da po svojih silali soswl pomaga sosedu. Jz mai'.sikatiye strani se v tem pogledu fiijejo d(ikaj opniviáint! jiritožbe. 1'ri na-l)ii-aiijii daril tnt)atatii ugovarja pošten kmet, češ, kaj bom dajal od svojega s trmJoni pridobljenega ])ridelka Ijinlcjn, kateri sedaj bi'ez ti'uda žive od državne in zasebne podpore hîr se za delo nili več ne /menijo! Taki obžalovanja vi'edni slniíaji sila ško-dnjejo. Oda pomožna akcija trpi i)od takini gvajc vrednim postopanjem pojediiiMV. Zlasti podpii'anci morajo se zavedati svoje moralne dolžnosti, da morajo i oni, kolikor jim dopiišíía njili položaj, biti na pomoč in uslngo svojim sosedom. Proč / lenobo, proč s samopašiiim egoizmom, vsi skup na složno delo! 1'oniožiii odbor bode pri reševanju prošenj za podporo pazno gledal na to, 4 letnega jioveljnika trdnjave. Odpeljali so ga nato pi'ed osvojevalca mesta Liittich, generala v. Kmmich, kateremu je izročil premagani Leman svojo sabljo. V priznanje njegovega junaštva pa um je l)ustil v. Euniiich sabljo, kar je ganilo nesrečnega Lemana do solz. Odpeljal se je nato v Nemčijo, kjer je interniran v večjem hotelu. Francozi in Angleži streljajo z dumdum krogljami. Kakor se službeno poroča, se jc v žepih i)adlih in lanjenih Angležev našlo veliko dum-dum krogel. Albanci proti Srbiji. Boj z vstaši je Albanijo nekoliko oslabil, a zdaj se vse pripravlja, organizirajo se čete proti Srbiji, da se zopet osvoji Črta Prizren-Djakovo-Podrina. Pod orožjem stoji BO.OOO Albancev, da zopet pribore Kosovo, kjer ni veČ Srbov, ker so vse čete proti severu odposlali. Knez Wied zapusti Albanijo. Rim, 29. avg. (Kor. urail.) „Tribuna" javlja iz Valonc, da se govorica, da namerava knez Wied zíipustiti Oi-ač, potrjuje. Vojaškim težkoeam so se pridružile tudi težave iinancielnega značaja. V Lurdu zadržani ogrski romarji. Dne 28. julija je potovalo ITjO ogrskih 1'omarjev v Rim. Iz Rima so odpotovali v Lurd. Med tem je pa izbruhnila vojska in romarji se niso luogU veČ vrniti. O teh romai jih ni doscdaj Še nobenega poročila. Najíjrže jiii bodo pridržali v Lurdu do konca vojske. Upor v Egiptu in Indiji. Anglija je morala poslati v Egipt 10.000 vojakov, da jo mogla udušiti upor v Kajiru in Aleksandriji. Hotela je poslati več vojaštva iz Indije v Egijit. Indijska vlada pa ne more poslati od angleške vlade zahtevatiih angleških čet iz Indije v Egipt, kei' nujno rabijo vse čete v deželi. Podkralj se je vrnil iz svoje poletne rezidence v Kal-kuto, kjer se ne[)restano i)osvetuje s poveljniki. Anglija išče opiralisča v Jadranskem morju. Anglija bi rada dobila v Jadranskem moi'ju opiraliŠče. A^'prašala je Italijo, ako bi ne hotela za čas vojne odstopiti Angležem kakega pristanišča. Italijanska vlada je odgovorila odklonilno. Srbi izgubili 40.000 ljudij. Naši uspehi v Srbiji lu-ecej veliki, lier so naše hrabre Četti pregnale sovražidka z vseh onih pozicij, s katerih je mogel vsak čas motiti prehod čez naraviie zapreke, čez Savo in lirino. Srbska vojska je v bojih od 13. do 19, avgusta pretrpela grozne izgube, ki se po sodbi strokovnjakov cenijo na 40.000 ljudi, torej na eno sedmino cele srbske vojske. Sklep vrhovne vojne uprave, da se z vso razp0 so jih pa popolnoma porušili. Tudi nad Pai'izom krožijo zrakoplovi in mečejo bombe. Najnovejša poročila. Rim, 3> avg. Kardinal Jakob delia Chiesa izvoljen za papeža. Novi pajiež je bil rojen 21. novembra 1854 v Škofiji Genova, nadškof v Bologni, kardinal 25. majnika 1914, Sijajni uspehi nemške armade. Armadi liiilowa so stali dne 31. avgusta pri St. Kvientinu nasproti : 4 1'raneoski armadni zboi'i in :-i rezervne divizije. Bitka jc trajala 2 dni in je bila zelo huda in je končala s popolnim porazom Francozov. Po najnovejšem poročilu so Nemci pri Verdunu potolkli K) francoskih zborov. Nemške armade na zahodu niarširajo ne-prenehonui dalje in naprej. Zmaga avstrijske armade proti Rusom. Dunaj, 2. scptenil)ra. (L'radno.) Teden dni trajajoča velika bitka med Zamoše (Zamostje) Ty.šovce, ki se je bila med Rusi in Avstrijci, se je včeraj končala s popolno zmago ai'umde avstrijskega generala A uffen-berga. A'jete so cele Čete ruskih vojakov in vzetili Rusom do sedaj UiO topov. Rusi beže nazaj čez reko Bug. Tudi armada generala Daiikla, ki napada Lublin, žanje ne]»renehoma uspehe. Vzhodna Galicija, Lvov je še v naših rokah, dasi je tam l)oložaj nasproti sunku veliko močnejšega sovražnika zelo težak. Kitajska odklonila japonsko ponudbo. New York, L septembra. Glasom brzojavke iz Pekinga je Kitajska odklonila ponudbo Japonske, da bi zatrla vsak nered, ki bi na Kitajskem nastal za časa evropske vojtie. Razno. Francoska vlada je že zapustila Pariz. — lluski parnik „Ekspres" se je potoisil na nuni. — Tretji armadni zboi-, kjer so Slovenci, se je proti Rusom z brez-primerno hi'abrostjo vojskoval. — Knez Wied je zapustil včeraj Albanijo; vstaši povsod na jiovršju. Gospodarstvo. ^ Letošnja cena za češplje. Letos so Češplje dobi'o obi'odile. V Belokrajini, v novomeškem, v krškem oki'aju, povsod jih imamo dosti. Kako prav iii l)otrebno bi bilo, da bi imeli od te letine tudi kaj doliodka, Najbolje bi bilo, če bi se dale Češplje dobro prodajati. Kar bi na ta način ne mogli spraviti v denar, luij bi se doma porabilo, za sušenje in za kuho. Posebno v sedanjejn vojnem Času, ko ne vemo, kako bo z živežem, bi bilo prav, da bi ljudje skrbeli tudi za sušilo. Važno je danes i)red vsem vprašanje, kakšna bo cena za letošnje češ[dje, kajti po ceni se bodo ravnali tudi naši dohodki. Lansko leto so se prodajale češplje tuernik po 2 K 40 h. Ta cena je bila ugodna. Plačevali so jo domaČi dolenjski kupci, ki so kupovali češplje za kuhanje. Že zgodaj se je bila lani nastavila ta cena in je potem dobro držala. Letos ne bo tako ugodne cene. Letos je dosti blaga in naši kupci si tudi ne l»odo (bdali koidiurence. Premalo jih imamo. A'nanjih kupcev pa ni. V takem položaju Tuora cena dol, Vprašanje pa je. kako daleč naj gremo s ceim dol, do kake mejeV Sliši se, da se bo kupovalo mernik češpelj po 1 K 20 b. Oovori se i>a tudi o nižjih cenah. Dosedaj so sc prodajale češplje po našili krajih za različno ceno. V posebno ugotliiili letih 110 1 K 20 ii titeriiik, sicer jia 1)0 1 K HO II ilo 2 K 40 h. Kakor j« bila Ictiiiii in kakor so su kupci iiogiijali za blago. Ker telita nieriiik čoSpelj popi-nk 24 kg, je i)rišlo 100 kg «íSpclj na 5 kron do 10 kron. (]cna 1 W 20 h /,a mernik icŠiiclj ali — kar jc eno in isto — 100 kg iešpelj m 5 K, ta cena je tako nizka, da naištane za nas pri današnjih razmerah opravičeno vprašanje, kaj ne bi bilo boljše, da čeSplje doma porabimo in da jih snšimoV iîrez dvoma! Kar napravimo z njimi, nam bo vei; neslo, kakor Će jih prodajamo po tej ceni. IjC denarna stiska in pomanjkanje potrebnih sredstev nas more siliti k tej ceneni prodaji ali pa gospodarska nepremišljenost. Napravimo siraČiin! Ce imamo prodajati češplje po 1 K 20 li mcrtiik, potem nam snhe češplje več neso. Kn mernik čošpelj natn da poprek 7 kg sniiili češpelj. Ker je ] kg suhih j'ačiinati najtiianj na 40 h, dobinio za teh 7 kg suhih češpelj, ki smo jiii dobili iz (inega mernika, 2 K HO h sknpička. Na ta način pridobimo s sušenjem pri merniku za 1 K (iO ]i več. To je i)a lep vspeh in lep dobiček, lîes je, da nas stane sušenje češpelj precej dela in kui'iva, ali to ne prihaja tako v poštev v naših razmerah. In če računamo, da imamo pri merniku češi)elj 80 h stroškov za kurjavo, nam ostane še zmeraj 1 K čistega dobička, kar jc za naše malo-liosestniške razmere še zmeraj veliko. Ne prodajajiiio tedaj češpelj po tej ceni in pod to ceno, ampak sušimo jih raje. Kadi pustimo našim žganjai'jem potrebni dobiček, ali v tem slučaju ga imajo preveč, če Jim prodajamo Češplje po tako nizki ceni. Od dobi'ih letin inorajiio Imeti pred vseni mi glavno korist, ne pa pre-kupci in Žganjarji. V našem slučaju je pa ravno nai'obe. Će bomo oddajali ČeŠplje pod ccno, ceneje kakor krompir, potem imajo na.ši žganjarji glavni dobiček in tudi večji dobiček kakor jini gre. To ni prav! In to je tudi eden tistih vzrokov, da se žganjarne po naših ki'ajih množe kakor gobe po dežju. Če ni mogoče iirodajati češpelj po 2 K 4ff li jiiernik, ali kar je vseeno, 100 kg po 10 K, potem naj se cena i)rimerno zniža, (Î0 take meje, da ima tudi kmet kaj od dobre letine, ne sanio kupec in žganjar. Dokler bomo prisiljeni dajati Češplje v dobrih letih pod ceno in ceneje kakor krompij', toliko časa se ne bo i)ri nas nič storilo lic za povzdigo, ne za zboljšanje tega pridelka. Y takili i'azmerah, ko mora kmet svoj pridelek na pol zastonj dajati, preneha vsaka dobra voija in vsako zanimanje za zboljšanje sadnega pridelka. In zato je pri nas tudi tako zanemarjeno ČeŠiiljcvo drevje. V takih letih kakor letos bi se morala cena vzdrževati saj ])ri 1 K 80 h za en inei'uik, tako, da bi znašala za TOO kg 7 K 50 h. Pri tej ceni ima kupec-žganjar Še zmeraj lep dohodek. Te cene bi se morali naši gospodarji kolikor mogoče držati in v nasprotnem slučaju, ce bi kupci ceno preveč tlačili, naj bi raje Češplje sušili kakor da bi jih oddajali za .slepo ceno. Položaj našega malega kmeta ne smejo kupci preveč izkoriščati, tudi v takih letih ne! Rolirman. Gospodarske drobtiiie. Čiščenje žita. Stroj za čiščenje žita, ki je bil dosedaj pri A. Burgerju v àmilielii, bo prihodnji teden od 7. do 1 2. sept, v (íor. Straži ))ri Kresetii. Opozaijamo na to oiidotne okoličane, da ne zamude prilike in da saj za seme potrebno žito očistijo. Ne dajajte češpelj pod ceno. JCakor se sliši, hodijo i)o naših vaseh mešeiarji za češpljti, ki ponujajo tako nizke ciitie kakoi' še nikoli. Ti ljudje delajo sevtsda v i)rid našim žganjarjem. Vsa dobi'a letina, ki jo imajiio, naj pride v Žepe teh Ijndi! Kmet pa (djiraj in dolaj zastonj! Opozai-jamo v.se naše gos])odai'je na to in jih pozivljemo, da se nr dajo ))re,slcpiti, Cc nima bil i cena pošL(;na, naj se češplje doma suše ali pa kuhajo. Eno a.li dnigo, N'apol zastonj jih pa ni truba dajati ljud(;m, ki iščejo ])ri njih v»dik dobiček! Naše potrebe so ijrevelike, ila bi tako dragoceno sadje razdajali pod ceno. Sicer pa opozarjamo na današnji članek, ki govori o letošnji ceni češpelj. Podpisana prosi, če bi dobila delo za polovico dneva bodisi na vrtu, na polju, ali pa za strežnico y Lisi. — Izve so tudi pri f^oapej M. .-Vppe, trgovki v Kandiji. 75 Marija Robas — Žabja vas, Uradnik s tremi osebami âcli iiriatojuo stanovanje G8-3-3 iz dveh Bolj, kuhinje, drvarnico in iiodstrusju — Jo I, oktoiira t, 1. Kdot ga oddíl, nnj javi na frlavarstvo Stv 3. ^ v Čez 1 O let, ki bi imel veselje do cerkveniške službe, se takoj sprejme. 78 Kje, pove upravništvo Dol. Novic, Podpisana najuljudneje najsnanjam slav-neiiiii občinstvu, da izvršujem pečarsko obrt še vedno in ravno tako daljo, akoravno je bil moj možvaleduiobilizacije vpoklican k vojakom, luiam že priletnega pomočnika, ki olistoji že cel čas pri naši tvrdki in je torej povsem zanesljiv. Priporočani sc za cenjena naročila, kakor popravila in nova postavljanja peči iti štedilnikov, ter beležim z odličnim spoStovanjem 7ti-3-l Marija Klemenčič. F. Knafelc T K; F. Kunstci 1 K; ,). Ro/o^dav 1 K; I, Prcnirou 1 K, A. Kustelic 10 K; T. Ude 40 v; A. Kuntara 1 K; V. Lojk 2 K; V, Gcbaiicr 5 K; R, Week 10 K; N. Prešeren 20 v; F. Prastar 20 v; M. Mrvar 1 K; M, Bartolj 20 v; M. Niferfral! 1 K ; F. Valeiidndč I K; M. Zupančič 00 V; Fi-ancka iJO v; Z. Grandovec 30 v; Ana 20 v; A. ííupaiičič 40 y; AI. Grandovec 20 v; liohriuan h K; T. 3 K; T. Bartol 40 v; Jj. Jjenarčič :iO_v, Perilo, obleke in živila so obljubili sledeči gfji.; Windiscbor L, Novoiricsto; F. Prastar, Šmilicl ; Knafelc M,, išiiiihcl; M. Alibalii;, Šniiliel; F, Turk, Snnbcl; I. Ude, Suiibol; Ed. Ivastelic, Kandija; d. Appe, Kandija; Jlušič E., Kandija; Schneider, Pogance; A. Majtinger, iiandija; J, Miklaučič, 1. Keccij, Kandija; L, liopas, Kandija. Kandija jiri Novem mestu 1. septembra 1914. Izkaz do 17. avgusta 1914 nabranih darov za potrebne rodbine v vojsko poklicanih občanov v občini Šmihel-Stopiče, (KonCfl.) Gospa M. Kohrman je nabrala od gg.: A, Lapajne, Grm 3 K; N. Prešeren, Gnii 20 v; F. Hrastar, Grm 20 v; A. Bratina, Grm 1 K 40 v; J. Alrvar, Grm 1 K 40 v; M. Mrvar, Grra 1 K; M. BartoH, Grm 20 v; Al. Nifergall, Grm 1 K; F, Valentinčič, Grm 1 K; M.Zupančič, Grm 60 v; J?'rancka, dekla na Grmu, 20 v; Z. Grandovec, Grm^30 v; M, Gričar, Žabjavas 1 K; T. Šejdc, Žabjavaa 1 K; A. Zore, Zabjavas 1 K; L Bele, Žabjavas 18 v: Ana, dekla na Grmu 20 v; A. Zui>ančič, Grm 40 v; M, Grandovec, Grm 20 v; V, Kohrman, Gnil 5 K; T. Grm 3 K; T. Bartol, Grm 40 V; L. Lenarčič, Grm 30 v. Gospa M. Gebauer je nabrala od gg-,; A, Kastelic, kaplan, Smihei 10 K; 1, UOe, ámihel st. J5, 40 v; F. Kotnik, Žmibel St. 14, 50 v; A. Kuntarft, Žmihel št. 39, 1 K; V, Lojk, Hmiliel št. 52, 2 K; J, Štaniša, tímihel št, 7, 1 K; Nacbtigal L, Irča vas št, 33, 2 K; M. Bučar, Drska št. 13, 50 v; V Gojjauor, Mmihel št. 3, 5 K; A. Miihiberger Šmihel št, 54, 60 v. Gpdč. Ana Oič je nabrala od gg,: J. Matoh, Drska Št, 35, 20 v; F. tíalebar, Irùa vas št. 28, 1 K, Gptič, J. Zuanc je nabrala od gg,: Št. Terškaii, župnik, Smihel št. 1, 15 K; šolske sestre de N. D. Šmiliel št, 3, 3 K ; J, Šustaršič, ŠmiheJ št, 49, 2 K; F. Kuafclc, Hmihcl št, 35, 1 K'; M, Luvrič, Hmihel št. 45, UO v; F. Kiinstel, Kandija št. 10, 1 K; Jvoïoglav J,, Irča vas št. 18, 1 K; J. liojaiic, tímihel št, 25, 1 K ; i. Znanec, Hiidhel št. 28, 5 K ; I, Preinroii, Žmibel št. 53, I Iv, Skupaj se je nabralo 525 K 13 b. ilesečne podpore so obljubili dajati sledeči gg,: F. ]d. ňuklie fiO K; T. Opitz 30 K; B. Skahcky 10 K; A, Ženko 2 K; M. Clarici 1 K; G. likei 1 iC; dr. S. Hrašovec 2 K; Z. Kastelic 2 K; .1. Krajec 5 Iv; M, Krajec 3 K; K. Fon 20 V; d. Praprotnîk 20 v; J, Fou 20 v; L b'on 20 v; 1. tíkcrl) 10 K; A, Skcr^ 10 K; K. Witscbl 10 K; L Barle 1 K; M. Barle 1 K; ii. Barle I K; M. Trampuž 3 K; S. Strasser 2 K; J. Zurc 10 K; ing. ii. pl. Šuklje 25^K; Š, Ter.škan^ 15 K; .šolsko sestre de N. D., íinibel 3 K; J, Hiistaršič 2 K; Važno naznanilo. Zariuli prevelike zaloge KLORliliOV najnovejše obliko in vrazličnih barvali sem /iii/al cene takó, da oddajem klobuke, ki so veljali popi-ej I^'— lii'on sedaj za Í0*— kron !) » ?! M 1»-- S--«•4'- 3-_ » » r « » » !) » 4* — J, _ v " !) 1" V Vamesto slanniikov za moške prodajam tudi prav lalike klobuke po PiiO kron do 1'60 kron. Sklenil sem delati z najmanjšim dobičkom zraven svojih dnigib obrti. Tudi se no bodem več vozaril s kloliuki po sejinovib, ker se blago vse pokvari ter bodem labko že zaraditěga postregel vsaccmu edino-le z dobrim in nepokvarjenim blagom in tako po ceni, da cenejše ne more nihče prodajati. O teai se labko vsak prepriča iii bode tudi vsak gotovo zadovoljen. 5-12-7 Odi, spoštovanjem se pj-iporoČujem LEOPOLD KOPAČ, domača in že veliko let obstoječa prodajalna klobukov v Novem mestu (Glavni trg). Dobro ohranjen uinshi sod ki drži ÍÍ37 litrov, je na jirodaj. Kje, pove npravniŠtvo iJol. Novie, Slavnemu občinstvu in mojim cenjenim odjemalcem moke! Vljudno naznanjam, da sem kupil večjo množino pšenice iz Ogrskega ter da bodeni lahko v,sem tiiojim odjemalcem postregel ugodnimi cenami. Ker je pri nas sedaj na našem trgu veliko predrago, da se ljudstvo kar tepe za žito, in ljudje mislijo, da se moke ne bode veČ dobilo, dobim prihodnji teden dovolj tiioke in sem pripravljen postreči vsem mojim odjemaleem. Se pripoi'očani spoštovanjem 77 Jakob Paučlč — Rudolfovo. J. Krajec nasi. " Novo mesto -- najtojilejo priporoča svoje podjetje naklonjenosti prečastite duhovščine iu slav-nejïii občinstva, posebno na Dolenjskem. T^ittli" *ll*n*1 iiivršuje točno in lično Xiniidl Itd vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, — V zňloříi iiiiit vodno (seidiveiiP, šolske, obrinskc iii vsakovrstne drnse tiskovine. Knj igoveziiica in sprejema v vezavo vsakovrstne knjige, iiioJitvenike, zapisnike itd., ter raid v to le najboljše blaj^o, Kolske knjižnice, izobraževalna dru.štva iu sploh naročila v večji tniiožinidobijo pi'inieren popust. iiio>*)-|*Ti'i ima kpjige iz lastne kakor tudi veliko izbiro leposlovnih, ])oučiiih in zabavnih ki^iifi ter molitvenikov, /altr^a Šolskih kiijiir. s.Q.B ál '1 î *l 1 ti o j® založena z vsa-XlOUajdlUil.. kovrstnim :: papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami ter z najraziiůnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki. Kuj y1 illfons Dbloh Hovomesto w priporoča svojo r||j' M bogato zalogo špeoerije, galanterije » M in Črevljev. H A Glavna zaloga tržaškega dvozvezdnega petroleja ter jedilnega olja U znamka „Minerva". — /ialitevajte vzorce od riža, kave itd., katei'e pošljem j H na željo prav rad franko in poštnine prosto. H Niijnižje cciie! Točna postrežba! fg Nil drobno in debelo! (^g.^g.^ Popolnoma uarno naložen denar. IjI e n > J za Kandijo in okolico, reg. zadr, z neom. zavezo V liistneni domu v Kaiidiji Bprejcma hranilne vlojje od vsacej^a, ie je njen ud ali ne, ter obrestuje po i*" -m 1-0-21 na leto brez odbitka rentnef^a davka, kateref^a sama iz svojega plnimjo.