«. številna.
V MIlani, i petek, 21. februarja 1913.
XLVl. leto.
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta • ••••••   . 12-
cetrt leta • 6-na mesec   • •••••   .  2*—
v uprav nišh-u prejeman: celo leto, • • • 9 • » K 22*— pol leta . 1!'—
četrt leta . 550
na mesec   • •••••   ■ 1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KaaJlova ulica it 5 (v pritličju levo,) telefon it 34.
Uhaja vsak dan svečar Uvzemil nedeljo In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin   Parte in zlival* VTsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja tO vinarjev. —
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna** telefon it. 85.
«Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto ....... K 25--
pol leta . 13*—
četrt leta    ...... . 650
na mesec   ...... • 2*30
za Nemčijo:
celo leto K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto ..... K 35.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova nlica it 5, telefon it 5 5.
Forlutnentarne težh-oče.
Dunaj, 20. februarja.
V finančnem odseku je prišlo 1*5). f. m. do burne poslovniške debate in ostrega rencontra med nemškimi na-cijonalci in socijalnimi demokrati. Seja ie morah biti za nekaj časa su-
1 dirana. Podobni prizori so naj-z name nje parlamentarnega s abega vremena in res opažamo na jelovanju finančnega odseka že par J ni nekako utrujenost in počasnost. S t-m spada tudi dejstvo, da je pre-:feuca vedno slabejša in sklepčnost sci skoraj permanentno ogrožena.
L davčno reformo pač   nc gre 'jko. kakor hočejo oni, ki so bili svoj jas prepričani, da so stranke sedaj »-.olj preparirane in parlament vo-• \ i/vesti dalekosežni davčni pro-am takorekoč v »eni veliki potezi^. Spominjamo se, da ie poteklo že pet ; od onega 15. februarja, katerega l bil svoj čas diktiral grof Sttirgkh v. najskrajnejši termin, v katerem ^aio biti davčni zakoni tudi v plenumu perfektuirani.
V času. ko je postavljal ministrski predsednik zgoraj omenjene termine, so bile razmere sicer drugačne, kakor so danes. Kalkulacija vlade, da bodo stranke, ki ovladalo deželne zbore, z vso vnemo delovale /a saniranje financ, ki je naj prinesejo reformirani davčni zakoni, ne 'e državnim temveč tudi in predvsem deželnim blagajnam, sama na sebi gotovo ni bila slaba. V enem pa se - Troi Stur<rkh vendarle zmotil, ko ie namreč mislil, da bo sološna finančna mi-eriia deželnih blagajn prisila stranke k hitremu in gladkemu
sporazumu glede udeležbe na dobič-i/ zvišar.ih davkov, in da bodo stranke v stremljenju ta dobiček, ko-;kor mogoče zvišati, akceptirale tu-naistrožje davčnoizvidne določbe ■   pomagale plesti mrežo, iz katere *ii se ne posreči uiti niti eni »ribici«, anje se ni uresničilo in v finanč-n odseku se pojavljata dva stvar-• a ^nora vedno ostrejše: vprašanje - k-1;rve preodkazov oziroma pro-tnalnega participiranja posamez-i dežel na uspehu novih davčnih !:onov in pa vprašanje vpogleda v minske in kupčijske   knjige te-rm izvidnega.   oziroma davčnoka->kega postopanja. V prvem oziru nanaša spor tako na špiritni da-ek, kakor na osebne davke. Olede ■•niritnega davka se je po dolgih podanim med zastopniki posameznih
LISTEK.
KnHo se je izdal tihotapec.
M. O.
Od vrha Gorjancev   pa doli do Težke vode je bila ena sama megla, ki jo je v nizini semtertja razpihala burja, toda le za trenotek, potem pa ie pritekla na izpraznjeno mesto od drugod kakor lava. Novomeščani. ki .so prišli slučajno izza gorke peči, so pazno in z veščimi  očmi  motrili to lo in so z glavami zmajaje me-Ej, sneg bo, sneg. Na vrhu Gor-cv sneži, tam je megla bolj bela, t k pod Zajcem pa je le megla in se razloči od megla na vrhu po temnej-m barvi.- Potniki, prihajajoči iz Bele Kraj    .  o pravili, da je na vrhu Gorjancev silno metlo,  toda le kra-t<:. čas. Sneg je le za spoznanje pobelil, potem pa ga je vzela vlaga zad-njih novembrskih dni.
Ko se je bi! ta dan storil že trd . sta hitela iz Male Ponve vkljub emu imenu precejšne vasi visoko ' pod Gorjanci, dva moška skoraj isno po pobočju navzdol in preko iste doline med vasjo in Gor-nci. Imela sta v rokah vsak po eno j KorjaČo,   nosila   pa sta jo stisnjeno pod pazduho, da bi železni okov ne i
dežel posrečilo doseči provizorni kompromis, o katerem smo svoj čas že poročali. Toda takoj v začetku se je pojavil v nekaterih deželah prav oster odpor proti kompromisu, češ, da enostransko favorizira nekatere dežele na škodo ostalih. Poljaki so danes zgolj negativno kritiko dosedanjega sporazuma zamenili s pozitivnimi novimi zahtevami in njim se bo menda skoraj pridružila tudi .Morava. Toda pri špiritnem davku končno težkoče niso nepremagljive. Drugače pa je s preodkazi iz osebniih davkov. Čehi in Nemci se zavzemajo za to, da naj se preodkazi iz tega davka razdelijo med posamezne dežele po razmerju, v katerem plačujejo dežele realne davke. Poljaki se temu ključu kar najodločnejše proti-vijo ter ga označujejo kot nesprejemljivega. Kako bo mogoče doseči v teh razmerah kompromis, to je veliko vrfrašanje.
Zlasti, ker se notranja politična situacija prav nič ne boljša in postajajo razmere vedno neugodnejše. Takrat, ko je predložila vlada svoje davčne predloge, se je še upalo, da bodo skoraj pričela češko - nemška spravna pogajanja. Po konferenci vlade s češkimi zaupniki dne 19. t. m. pa je smatrati to upanje skoraj za neutemeljeno. Vladni program glede notranjega uradnega jezika pri državnih uradih nc Češkem se zdi češkim strankam popomorna nesprejemljiv. Položaj na ic že kompliciran vsled zahteve čeških strank, da mora biti istočasno z jezikovnim vprašanjem rešeno tudi vprašanje demokratične volilne reforme za češki deželni zbor, zahteva, kateri se nrotivi-jo Nemci pa tudi veleposestniki obeh taborov. Pooštrenje situacije v češko - nemškem sporu pa bo v odlični meri vplivalo tudi na parlament in njega delovanje. Vlada ima popolnoma utemeljeno dobro ideio, da bi bilo treba spraviti davčne predloge, čim bodo eventualno rešene v odseku, brez najmanjšega odlašanja pred zbornični plenum. Vsak odmor v reformnem delu je nevaren in ogroža celo akcijo, ker nikdo ne ve. katera in kakšna nasprotstva in tež'roče se nenadoma pojavilo, čim imalo stranke čas za premišljevanje in pomišljanje.
Vladni želji pa tokrat pn trdno oponirajo Pollaki, češ. eališki deželni zbor mora rešiti pred Veliko nočjo volilno reformo, ker tudi tam le pe-riculum in mora. Trdi se tudi. da poljske demokratične stranke nika-
kor niso voljne pripustiti, da se izvede sanacija galiških financ, dokler imajo še konzervativci krmilo v rokah ...
Političen resume, ki ga lahko iz predstojećih navedb podamo, torej ni preveč razveseljiv (s stališča onih namreč, ki smatrajo finančno reformo za najnujnejšo zadevo) in upanje, da se posreči spraviti nove davčne zakone še pred Veliko nočjo pod streho, ni preveliko.
Moi«iIf!e mmk v ino-
mstvi.
Včeraj dopoldne je imel sejo pododsek, ki ga je izvolil proračunski odsek, da preišče oddajo mornariških dobav. Domobranski minister pl. Georgi je dal v imenu mornariškega poveljnika glede plavajočega doka, ki ga naj dobavi neka nemška tvrd-ka, sledečo izjavo: Zgradba plavajočega doka se je oddala hamburŠki ivrdki Blohm in Voss faktično na podlagi strogih ofertnih pogajanj. Za oddajo zgradbe sta bila dva vzroka merodajna: 1. Cena nemške firme ?e bila že od začetka znatno nižja nego cena domače tvrdke. Nadalje je nudila nemška tvrdka večje garancije za pravočasno izgotovitev, nego tvrdka Cantiere Navale, ki se je edina resno poganjala za delo. To uva-ževanje je potrdilo dejstvo, da je svoj čas za celih devet mesecev prepozno dobavila plavajoče dvigalo in da se je tudi zapozniia pri dobavi neke kri-žarke. Glede načina izvršitve in cene doka so se dalj časa pogajali s Cantiere Navale. Pri pogajanjih so se cene reducirale na 9,119.000 kron. Najskrajnejša ponudba domače tvrdke ie znašala 8.762.000 kron. Tvrdka je izrecno izjavila, da je to najnižja cena, ki se sploh more staviti. Nemška tvrdka pa je že od začetka oferirala vedno isto ceno, 8,090.788 kron. Diferenca znaša torej 671.212 kron. Še le ko je bilo delo že oddano, je Cantiere Navale naknadno predložila ofert za 8,288.000 kron.
Trgovinski minister pl. Schuster je izjavil, da je trgovinsko ministrstvo pri vsej zadevi le posredovalo in da je vedno in povsod kar naiener-gičnejše zastopalo interese domače industrije. Trgovinsko ministrstvo se je jako intenzivno pogajalo z mornariško upravo. Ministrstvo je delovalo na to, da bi se diferenca v ceni
znižala, na drugi strani pa je vplivalo na mornariško upravo, da bi oddala delc domači tvrdki, če bi ta nekoliko znižala ceno. Minister se je osebno pogajal z mornariškim poveljnikom in zastopnikom Cantiere Navale. Sicer pa je minister ponovil iste vzroke, ki so prisilili mornariško upravo, da je oddala delo nemški tvrdki, kakor jih je navedel domobranski minister. Končno je izjavil, da lahko z mirno vestjo trdi, da je, trgovinsko ministrstvo v tej zadevi vse storilo, kar je moglo, da zadosti upravičenim željam avstrijske industrije.
. Poslanec Friedmann je polemiziral proti mornariškemu poveljniku. Ponudba, ki jo je tvrdka v Tržiču stavila v času, ko se ie delo oddalo tvrdki Blohm, je bila za 8 odstotkov višja nego inozemska ponudba. To je razlika, ki je z ozirom jako majhna, če vpoštevamo visoke produkcijske stroške v tuzemstvu in pa dejstvo, da ima inozemstvo posebne eksportne cene.
Domobranski minister pl. Georgi je konstatiral, da je znagala prva ponudba tvrdke Cantiere Navale 10 in pol milijona, zadnja pa 9,119.000 K, in da je tvrdka sama kriva, ker je stavila tako eksorbitantno ceno.
Poslanec dr. Bugatto je izjavil, da je mornariški poveljnik postopal in conereto nedvomno v najboljši veri in v popolni zavesti svoje odgovornosti, in da se mu zaradi tega ne sme ničesar očitati. Kar se je zgodilo, se ne more več popraviti, vendar pa želi govornik, da se v bodoče dela na to, da ostane delo in denar doma.
Poslanec Choc je predlagal, naj pododsek povabi tvrdko Cantiere Navale, da jo ustmeno zasliši. Tvrdka naj v to s vrbo odpošlje tehnično in komercielno informirane zastopnike. Poslanec Friedmann se je izjavil za ta predlog ter predlagal, naj se zaslišijo tudi zastopniki tozadevnih tvrdk v Vitkovicah in Petrovicah.
Poslanec Vrstovšek je izrekel Željo, naj vlada tudi pri drugih naročilih, posebno pa pri železniških, postopa tako trdovratno, kakor je postopal mornariški poveljnik.
Poslanec dr, Tresič je opozarjal na dejstvo, da ima Dalmacija vse predpogoje za razvoj modernega ladjedelništva, manjka samo dobre volje od strani vlade.
Poslanec Glockel je izjavil, da je skrajni čas, da se z vso strogostjo nastopi proti oderuškemu postopanju kartelov.    Dozdaj so različne vlade
podpirale stremljenja kartelov ter jih celo protežirale. Sredstva pa, ki se jih je zdaj poslužila vlada, so popolnoma nezadostna.
Chocov predlog je bil nato sprejet, ravnotako predlog Stanekov, naj se pododseku predlože vsi aktu
Mm m Balkanu.
Posredovanje za mir.
Avstro-ogrski in angleški veleposlanik sta se obrnila na ruskega veleposlanika Giersa v imenu svojih vlad s prošnjo, da stori pri porti potrebne korake, da se sovražnosti ustavijo in se mirovna pogajanja zopet prično. Podlaga za nova pogajanja naj bi bil svojeeasni predlog Bolgarske (?), da najj tvori črta Midia« Liie Burgas-Enos prihodnjo mejo med Bolgarsko in Turčijo. Če bi porta odklonila vojno odškodnino, bi velesile poskusile odškodovati Balkansko zvezo pri sklepanju prihodnjih trgovskih pogodb.
Ta brzojavka, ki prihaja iz Carigrada je zelo malo verjetna. Prvič so storile zadnji korak v prilog miru velesile spupno v Carigradu in je izključeno, da bi hotele prepustiti sedaj inicijativo ruskemu veleposlaniku, drugič pa je tudi zelo dvomljivo, če bi hotel ruski veleposlanik prevzeti tako nalogo, o kateri je gotovo nedvomno, da je za turško vlado zelo težko izvedljiva. Poleg tega pa moramo pribiti še enkrat, da Bolgarska ni zahtevala mejne črte M?dia-Lile Burgas-Enos, marveč črto Midia-Erge!?e-Rodosto in da je bila prva črta le kombinacija konference veleposlanikov, o kateri pa Bolgarska definitivno ni izrekla svojega mnenja.
Kar pa se tiče vojne odškodnine, bodo gotovo tudi balkanske države drugega mnenja in se ne bodo zadovoljile s samimi obljubami.
Skoro gotovo je tedaj, da Balkanska zveza ne bo sklenila nikakršnega premirja, dokler niso vsi nogoji miru popolnoma precizno določeni in predno nimajo garancij, da Turčija ne misli prekiniti sovražnosti samo, da se bolje pripravi za nadaljevan i e volne.
Pred Skadrom.
Kakor poročajo iz Belgrada, so baje pozicije Srbov in Črnogorcev pred Skadrom tako ugodne, da misli-
zadel ob kak kamen in bi ju ne izdal žvenk. Dospevša onkraj doline sta jo urno ubirala v hrib in šele visoko gori v gozdu sta se začela opirati na gorjače. Govorila nista nič. Čez dobro uro sta dospela na vrh in se spustila navzdol proti vlaškim selom.
Drugo noč se je blizu tam. vendar pa po drugi stezi čulo šum-Ijanje listja in sempatja kak glas, kakor bi bil zakrulil prešič. Drugače je bilo vse tiho. Nižje in nižje se je slišalo to šumenje, seveda bi ga bil slišal le oni, ki bi bil v neposredni bližini.
Čez dobro uro je prišlo to šum-lanje skoraj na rob gozda, ki se razprostira proti dolinici, ležeči pod Malo Ponvo. Nenadoma zavpije nekdo: »Stoj! V imenu postave stoj, kdorkoli si!« Zasvetila se je mala orožniška svetilka in v njenem ble-šču sta se svetila dva bajoneta. Bila sta dva orožnika, prežeča na tihotapce, ki so vtihotapljali čez zaprto mejo debelokožce iz sosednje Hrvaške. Na orožnikov poziv je pač obstalo četvero lisastih hrvaških pras-cev. ki vsled nenadne svetlobe niso videli iti nanrej. Doli po gozdu pa je kar zašumelo listje, slišati je bilo pridušeno kletvico, potem pa je nastal popolen mir. Le kadar je zavila in zabučala burja, se je zdelo, knkor bi stopal kdo polahko od skale do skale, od debla do debla po gozdu. Kra-
tek čas nato je planil CilenŠkov Boštjan v svojo hišo, njegov brat Lenart pa na svisli in zopet je nastal popolen mir. Ker niso imeli pri Ci-lenšku poslov, hiša pa ie bolj na samem, ni razen žene Boštjanove in Boštjanovih staršev nihče zapazil poznega prihoda obeh domačinov.
Grožnikom ni preostajalo drugega, nego gnati konfiscirane preši-če na postajo pri Jazbecu in jih spraviti do drugega dne.
Zgodaj drugo jutro je spremljal orožnik voz s 4 prešiči proti Kreti, kjer je izročil živali županstvu, ki jih je spravilo v občinski hlev.
Kmalu se je izvedelo o tem dogodku po mestu, posebno ker je bilo veliko zanimanje za prodajo teh pre-šičev. Taka konfiscirana žival se dobi vselej zelo po ceni in za kupca ni nevarno, da bi se zanesena bolezen razpasla v njegovem hlevu.
Dan pred prodajo pa je prišel Cilenškov Boštjan v gostilno, ki je bila v neposredni bližini občinskega hleva. Ker je bil ljudski glas že davno označil njega za tistega tihotapca, ki so mu orožniki odvzeli vtihotap-Ijeno blago in ker ie vedno zopet na-neljal govor na te prešiče in povpraševal, kje da so. kdo jih krmi, če so zaklenjeni in kdaj bodo prodani, se je to gostilničarju čudno zdelo in je I naskrivaj poslal po stražnika, češ da je nevarnost,   da odpelje kdo konfi- i
scirane »Japonce«. V tihotapskem narečju so namreč imenovali hrvaške prešiče »Japonce«.
Hlapec gre po stražnika in ga dobi v civilni obleki pri kosilu, dasi je šla ura že na štiri. Stražnik je obljubil, da ukrene vse potrebno in da pride kmalu. Res se po hlapčevem odhodu počasi napravi v službene obleko, opaše britko sabljo in gre v Novo mesto po vseh gostilnah povpraševat, če kdo kaj ve, kje bi bil CilenŠkov Boštjan. Seveda ni vedel nihče nič o njem. V eni gostilni ga vpraša neki gost. kaj bi rad Cilen-škovemu Boštjanu. Stražnik mu s prav nedolžnim obrazom pove, da je slišal, da misli odpeljati oz. vzeti iz občinskega hleva konfiscirane debelokožce, zato bi ga rad dobil, da bi ga vprašal, če ima res namen, ukrasti te prešiče. Salutira in gre, toda ne proti gostilni, od koder so poslali ponj, marveč v nasprotno stran. Ko iskanega ne dobi tudi ta nikjer, misli sam pri sebi: »Nazadnje je pa morda res še v oni gostilni, od koder so poslali no meni. Pojdimo in poglejmo!« Trd mrak je bil, ko je prišel v gostilno in zvedel, da Cilenško-vega Boštjana ni več v gostilni, konfisciranih prešičev pa tudi. ne več v občinskem hlevu. Dal si je natanko popisati vse, kako je bilo in ko je vse vestno in natančno zabeležil, je šel   naznanit   dogodek   orožnikom, I
potem pa se je odpeljal z vozom po državni cesti na orožniško postajo k Jazbecu. Tam je povedal vse natanko. Ker je bilo že pozno se ni več izplačalo iti na Cilenškov dom. Ni se še zdanilo pa je že bila orožniška patrulja na Cilenškovem domu in je našla njega in vse domače v postelji speče. Boštjan je bil še hud, kaj ga tako zgodaj budijo. Povedal je, da je bil prejšnji dan z ženo, sinom in dvo-vprežnim vozom v Novem mestu, kamor so peljali železnične prage. ?ena in sin sta se peljala s praznim vozom domov, on pa je bil še na že-nitovanju nekega svojega sorodnika. — Orožniki mu mso mogli nič dokazati, zato so ga pustili doma, ovadili pa so ga sodišču in omenili, da je na glasu kot zvit tihotapec, da se mu pa ni dalo tihotapstvo še nikoli dokazati.
Pred sodišče poklican se je vedel zelo samozavestno, zatrjeval je svojo nedolžnost, poudarjal, da še ni bil nikoli kaznovan zaradi tihotapstva in reke! nazadnje, da da vse svoje premoženje tistemu, ki mu dokaže, da je on omenjene prešiče ali vtihotapil ali iz občinskega hleva odpeljal. Pri odhodu je porogljivo rekel: »Mene že ne boste speljali, ker jaz nisem bil zraven.« Zadnjih 5 besed je izgovoril bolj tiho, kakor sam zase. Reči je hotel sodniku: »Ti me že ne boš ujel, si preneumen za to.
Jo že v najkrajšem času na naskok. Vendar priznava vrhovno poveljnik štvo pred Skadrom. da so izgubili Črnogorci, odkar se Je vojna zopet pričela nad 6000 mož, Srbi pa 2000 mož mrtvih in ranjenih. Pod Prdico so dospele nove srbske čete, ki pa tvorijo samo predstražo velike srbske kolone. Ob vznožju griča so postavili štiri velike topove. Predboli za naskok so se žc pričeli. Na celi črti je slišati grmenje topov.
V podučenih krogih v Belgradu se že par dni vzdržuje vest, da je črnogorski kralj Nikolaj sporočil v Bel-grad. da se Čuti vsled prevelike utrujenosti primoranega, da začasno odloži vrhovno poveljništvo nad oblegovalno armado pred Skadrom. Zatrjuje se, da bo prevzel vrhovno poveljništvo neki srbski general, ker boleha prestolonaslednik Danilo za težkim prehlajenjem.
* 41
ifc
Bolgarsko-romunska napetost.
Danes se sestane v Bukarešti ministrski svet. ki bo morda imel odločilen pomen za nadaijn: razvoj dogodkov med Bolgarsko in Romunsko. Romunska se bo morala namreč odloČiti, ali sprejme ponudbo velesil za posredovanje. Govori se, da romunska vlada sicer principijalno ni nenaklonjena taki intervenciji, da pa zahteva garancije za to. da se zadeva ne zavleče, ker se kažejo na Romunskem že posledice tega spora. Ves spor se suče sedaj okrog Sili-strijc. Romunska namreč Čuti, da je izmed malih držav na jugu izgubila svojo vodilno vlogo v orijentskih vprašanjih ter se hoče zato na drug način odskodovati.
Danes bo tedaj izvedela tudi konferenca veleposlanikov v Londonu, kaj želi Romunska glede razsodišča. Romunska predlaga baje, da pri razsodišču ne sodelujejo vse velesile, marveč samo po ena država trozveze in tripelentente. Govori se. da naj prevzameta to vlogo Rusija in Avstro-Ogrska. Razsodišče naj zboruje v Londonu.
Če pa bi Romunska naglašala v današnji konferenci, da ne more popustiti od svojih zahtev, je seveda razsodišče popolnoma nepotrebno, nevainost oboroženega konflikta pa zelo velika.
V Sofiji se govori celo. da so se v Bukarešti vršile velike demonstracije za voino z Bolgarsko in da je ministrstvo odstopilo.
Avstro-ogrska   pogajanja   s Srbijo.
Bivši državni tajnik v ogrskem trgovskem ministrstvu tajni svetnik Josip Szterenvi, ki velja na trgov-.sko-po!itienem polju kot avtoriteta, se je izrazil o trgovskem razmerju med Avstro-Ogrsko in Srbijo sledeče :
Gosoodarsko prijateljstvo vzbu-ia navadno tudi politično prijateljstvo. Zgodovinsko dejstvo je, da smo igrali vodi'no vlogo na Balkanu tako dolgo, dokler smo zasledovali balkanskim državam prilazno gospodarsko politiko. Ta naša politika pa je ža! postala v osemdesetih letih najprej napram Romunski, pozneje, v devetdesetih letih pa tudi napram Srbiji manj prijazna. Končno se je situacija napram Srbiji še bolj poostrila, ko smo prišli v svojem medsebojnem razmerju tako daleč, da ni veljala nobena pogodba. Malo naklonjenosti na gospodarskem polju hi moglo imeti zelo dragocene politične posledice in mislim, da bi biio treba najti pot za tak sporazum. Prijateljsko sosedstvo   na gospodarskem polju bi
imelo za posledico tudi prijateljstvo na političnem polju in to bi bilo tudi
v drugem oziru važno, in sicer za Jugoslovansko politiko obeh polovic monarhije. V prvi vrati zadeva to našo hrvaško politiko, ki je sedal naravnost strahovita in nevarna Ogrski in celi monarhiji, v drugi vrati zadeva to Bosno in Dalmacijo, katerih slovanskemu prebivalstvu se mora vcepiti prepričanje, da goli Avstro-Ogrska napram slovanskim balkanskim državam simpatije, da pa hoče zasledovati napram svojemu lastnemu slovanskemu prebivalstvu politiko, ki upošteva narodni razvoj Jugoslovanov v obeh državah.
Kar se tiče prenosa kontingenta (količine uvoza mesa) od Romunske na Srbijo, mislim, da tozadevno ne bo mogoče doseči, velikih resultatov, ker nimata niti Romunska, niti Srbija dovolj živine. Sploh stojim že leta na stališču in sem izrazii opetovano v zbornici svoje mnenje, da je oreoo-ved uvoza mesa absolutno krivična in neupravičena. Kajti če ni iz veteri-narno - policijskih ozirov nevarno uvažati 50.000 ubitih goved in 120.000 zaklanih prašičev, tudi uvoz dvojne količine ne moie biti nevaren. Na drugi strani pa tega vprašanja sploh ne gre presojati z veterinarno-poli-eijske strani, marveč samo s trgo*r-sko-političnega stališča in tozadevno bi se mogel preprečiti preveliki uvoz (?) na ponolnorna drug način, kakor se to godi danes. Kam bi prišli na ta način? To bi nas dovedlo do nemogoče trgovske politike, ki bi onemogočala vsako trgovsko zvezo s tujimi državami. Ta prenos kontingenta je tedaj po mojem mnenju satno resultat zadrege, v svojem učinku na bo ostal brezuspešen.^
Tako govori ogrski politik, ki si ie ohranil v svoji službi vsaj nekoliko zdravega razuma. Iz Belgrada pa poročajo, da se bodo treovsko-poli-tičra podajanja med Srbijo in Avstro-Ogrsko vršila na Dunaju. Poslanik Jovanovič bo srbski pooblaščenec. ___
Izpred Odrina.
(Pismo srbskega Častnika.)
Kakor čas neprestano mineva, tako neprestano pretresa ozračje peklensko grmenje topov.
Spat hodimo med grmenjem topov in ko vstajamo, že zopet grme topovi svojo strašno pesem. Strašno, ali veličanst\ jno!
Prav danes zjutraj je poslal poveljnik timoške divizije brzojavko, da je njegov voj danes zjutraj započe! borbo, da prežene Turke s položaja, kier so se jeli že utrjevati.
Občuduiem naše vojake, vsi po vrsti so prekanjeni junaki.
Turki sipi jejo z odrinskih utrdb na nas ognjeno točo iz 400 topov.
Mnogi izmed teh topov so težki, oblegovalni topovi, katerih granate so velike kakor otrok štirih let.
Zlasti strašne so rogo vilaste granate: Kadar takšna udari ob zemljo, napravi takšno jamo, da bi v njo lahko zakona! tri vole; kadar se raz-poči na ledini, se prst razprši in pobeli.
Sam bog me čuva. da me še ni poljubila kakšna taka granata!
Sedaj pa pomisli, kakšen koncert je to, kadar se prične boj na vsi črti: naenkrat grmi prek" 800 topov, a Šranneli, ki se v zraku razpo-čijo, tvorilo pravcati umetaini ogenj. K temu še pride pokanje po tisoč in še več pušk . . .
Pomisli, kakšno vstopnino bi plačal ameriški milijarder, ki razpo-
laga a silnim novcem, za takSen koncertni večer, da bi ga videl in čui, samo ako bi bil varen, da ga ne zadene v glavo kakšna izmed ognjenih in jeklenih krogel, ki žvižgajo skozi zrak.
Mi tu smo se na vse to že nava* dili, dnevi nam teko v borbi in zdravi smo, dokler nam kako jekleno zrnce ne prestriže niti življenja.
Toda tudi to ni tako strašno, saj umreti mora končno vsakdo.
Naš polk, ki je armadna reser-va, je utaborjen v Duvandži in pošilja vsak drug dan po en bataljon na predstraže v Papaz Tepe, na hrib. ki je ves obkoljen od utrdb, zgrajenih iz betona in jekla.
Toda dasi se zdi, kakor da bi bil Odrin s svojimi bronastimi prsi nepremagljiv in neosvojiv, naši topovi mu bodo zamašili usta in naša pehota se bo popela na njegovo jekleno teme ter zabila vanj poleg bolgarske tudi srbsko rdeče-modro-belo zastavo . . . _
Naše žrtve v slučaju vojne.
Predvčerajšnjim je predaval v društvu zdravnikov na Dunaju kirurg prof. pl. Hochenegg o »Sanitetnih vojnih pripravah Avstrije«.
Tekom štirih let, je izjavil dvorni svetnik Hochenegg, se nahaja naša domovina že drugič v vojni nevarnosti. Ko je bila leta 1909 nevarnost že zelo velika, si je predavatelj stavil vprašanje, ali je Avstrija dovolj pripravljena za slučaj vojne? Orientiral se je o teh razmerah in je prišel do zaključka, da se mora še mnogo dopolniti. Od leta 1909. se v tem oziru ni nič izpremenilo.
Zdravniško pomoč dobi vojak žal še le dolgo potein, ko je bil ranjen. Ranjence odvažajo iz boja laji-ki, ker prostovoljnih zdravnikov in strežnikov iz strategičnih ozirov ne pripuste v bojno črto. Če neizšolane moči transportirajo ranjence, tedaj se mnogo teh ranjencev inficira. Kakor je izračunal prejšnji šef našega vojaško - zdravniškega oficirskega zbora Uriel, bi morala Avstrija v slučaju vojne računati s 100.000 ranjenci. Dvorni svetnik Hochenegg smatra to številko za prenizko, vendar pa jo je vporabljal pri svojem razmotriva-nju. Od 100.000 ranjencev odpade 60.000 na Avstrijo, 40.000 pa na Ogrsko. Za 10.000 ranjenih Avstrijcev postavi »Rdeči križ« potrebne bolnišnice in postelje. Tem 50 000 bo morala Avstrija sama streči, kajti na pomoč inozemstva ni računati. Če vzamemo, da more ena bolniška postaja sprejeti 200 ranjencev, tedaj potrebujemo 250 takih postaj. Če računamo v eni sobi take bolnjške postaje 20 postelj, tedaj bo treba 2500 bolniških sob. Za vsako bolniško postajo bodo po mnenju profesorja Hochen-egga potrebni trije kirurgično izšolani zdravniki, torej skupno 750 kirurgov. To bi bile le najpotrebnejše kir-urgične potrebe, druge zdravniške specialiste Hochenegg v svoji kalkulaciji sploh ne vpošteva. 750 kirurgov bi se po mnenju Hochenegga v Avstriji lahko dobilo. Nedostajalo pa bi bolniških strežajev. Avstrija rabi za vsako vojaško bolniško postajo dve izučeni strežajki in za vsakih 20 ranjencev tri strežajke, torej 8000 strežajk.
Že za časa balkanske vojne se je dogodilo, da so avstrijske tovarne za obvezni materijal popolnoma razprodale svoje zaloge, ker so bojujoče se države skoro vse potrebno blago nakupile pri nas. Po izkušnjah v bai-
kanfki vojni bi Avstrija rabila v vojni najmanj 10,500.000 metrov obvez. Težje bo dobiti druge kirurgične pripomočke, n. pr. gumijaste aparate, ki se hitro pokvarijo, če leže v skladiščih.
To vse jasno dokazuje, da imamo sicer dovolj topov, pušk in drugega takega orodja, vendar pa smo jako slabo pripravljeni za pomoč ranjencem. In če vpoštevamo razen ti-sočev mrtvih stotisoč ranjencev in pohabljencev — tedaj vidimo, kako grozno je ono klerikalno hujskanje na vojno.
SfajersHo.
Iz Zidanega mosta. V tukajšnji cementni tovarni je ubil električni fok delavca Petriča.
Slovensko delavsko podporno društvo v Celju vabi na svoj občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 22. t, m. zvečer ob 8. uri »pri graškem mestu-. Na zborovanju predava g. dr. Tone Gosak iz Ljubljane o snovi: »Delavski štrajk in njega posledice v gospodarskem življenju.«
C. M. podružnica za Selnico-Pu-ščavo ima svoj p^Čni zbor v nedeljo dne 23. februarja v gostilni ligo na Faii. Narodno čuteči Slovenci in Slovenke iz bližnje in dalnje okolice so vljudno vabljeni.
Iz Slovenske Bistrice. Saj smo že naprej vedeli: častiti naš oče Stie-ger se bo majčkeno kujal, potem bo zopet slovesno prevzel županstvo. Če bodo ga le Slovenjbistričani hoteli. Slovenjbistričani so poslali odposlanstvo k Stigerju, naj bi še vendar ostal župan — in kdo je z večjim veseljem pritrdil ko oče Sfieger? S tem ja začasno županske krize v Slovenski Bistrici konec.
Iz Grobelnega nam poročajo: V torek se je pokvaril popoldanskemu tržaškemu brzovlaku na naši postaji težki brzovozni stroj: peljali so ga na Pragersko s tovornim strojem in ga tam zopet opremili z brzovoz-nim. Vsied tega je bilo eno uio zamude.
Iz Ormoža. Tukajšnja kmet. podružnica ima v četrtek 27. februarja 1913 v Ormožu v kletarski eostilni ob 10. uri predpoldan po običajnem sporedu svoj občni zbor. Opozarja se posebno na volitev dveh zastopnikov v Gradec na volitev odbora, na predavanje, na razdelitev lanene-ga semena in na srečkanie gospodarskega orodja. PolnoŠ+evilno in točno udeležbo želi odbor. Posebni nredlo-gi naj se pošljejo naprej na odbor.
Iz Mute nam poročajo: Pri Sv. Jerneju nad Muto je razpisano mesto učitelja - voditelja. Prvi plačilni razred. Želeti bi biio, da bi se zanj potegovalo mnogo slovenskih prosilcev.
Iz Maribora. Na občnem zboru društva nemških volilcev preteklo soboto je govoril tudi drž. in deželni poslanec Wastian. O štajerskem deželnem zboru in regulaciji učiteljskih plač je govornik izvajal sledeče: »Ako se bode posrečilo spraviti mali finančni načrt pod streho, bo dobila tudi štajerska dežela toliko sredstev na razpolago, da se bo lahko oddolžila vzgojevalcem naše mladine in vsaj za prvo silo izpolnila želje učiteljev po zboljšanju njihovega gmotnega položaja. Kakor pa se kaže, nimajo slovensko-klerikalni poslanci nobene volje za obravnavanje tega vprašanja, ker se ne da iz njega za nje strankarsko ničesar profitirati. Čudim se, da se slovenski učitelji v javnosti nič ne ganejo za dosego svojih zahtev, oziroma proti obstrukciji
slovenskih klerikalcev. Poslanec Verstovšek je ceio trdil, da so s\\ venski učitelji za obstrukcijo...« Na to moramo pripomniti, da bi se dalo regulacijo učiteljskih plač izvesti tudi navzlic slovensko - klerikalni obstrukciji v štajerskem deželnem zboru, samo Če bi dala država kaj denarja na razpolago in če bi nemško-nacijonalna večina resno hotela. Saj se da v nalašč za to sklicanem zasedanju lahko najprej na dnevni red regulacijsko predlogo in sprejetja iste ne bodo mogli končno obstrukcijoni-sti zabraniti. Pozneje pa lahko ob-struirajo naprej — če se bodo čutili dovolj močne napram spodnjeŠtajer-skemu javnemu mnenju, ki je proti obstrukciji. Dalie tudi ni očitanje slovenskemu učiteljstvu, da ničesar proti obstrukciji ne stori, upravičeno. Ono stori, kar more — četudi mora v skladu s svojim narodnim prepričanjem postopati in izjavljati, da ni proti vsakemu odporu v Gradcu, temveč le proti se^amemu Korošec-Benkovičevemu obstruiranju v deželnem zboru.
Iz Maribora. V hotelu »Stadt Wien■"■ se ie vršil v nedeljo občni zbor mariborske podružnice c. kr. staj. kmetijske družbe. V odbor sta izvoljena tudi dva Slovenca: zastopstvo Slovencev v tej podružnici bi lahko bilo malo večie — in večje seveda tudi število slovenskih članov. Med mnogoštevilnimi pred'ogi omenjamo onega glede živinozdravniške-ga vprašanja, ker se nonavlja sera! zlasti po Srednjem in Zgornjem Šta-jerju no vseh kmetiiskih podružnicah in okrajnih zastopih. Predlog zahteva, nai bi bili za uradne živino-zdravnike le absolventi dunajske zi-vinozdravniške visoke šole. za zdravljenje živali pa bi se naj nora-bili cenejše računajoči absolventi srednjih živinozdravniških šok katere bi se naj ustanovilo po vseh deželah in bi se sprejemali vanje absoha-rani nižjegimnaziici ali nižjerealci. Ta zahteva je med živinorejci zelo popularna in se ji je tudi občni zbor mariborske podružnice c. kr. štai. kmetijske družbe pridružil. Zaradi kuri-joznosti še omenjamo Oirstmaverjev predloe, naj bi se vpeljale po šolah in sodiščih zopet stroge kazni s palico. O njem na nredsednik dr. Tausch ni dal glasovati.
Ptuj. Dne 23. t. m. vprizori novo ustanovljena podružnica dramatičnega društva mariborskega v Litij1" v »Narodnem domu« v Ptuju igro »Njen korporal« pri znižanih cenah prostorov. Začetek ob polu 4. popoldne. Slavne občinstvo prosi se za mnogobrojen obisk ter obenem opozori na to, da se bodo pod vodstvom novega društva vršile vse predstave točno ob določeni uri.
Ženska in akadeinična podružnica C. M. D. v Gradcu priredita v nedeljo, dne 23. svečana ob 8. zvečer družinski večer z zelo zabavnim sporedom v dvorani pri Lieblu v I. nadstropju na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Darovi se hvaležno sprejemajo. Vstopnine ni.
Drobne novice. Iz Maribora. Cesar je odpustil 11 kaznjencem tukajšnje kaznilnice ostanek kazni. — Iz Trbovelj poročajo: V Retju je zažgal 13. t. m. delavec Novak za šalo travo na ondotnem rudniškem travniku. Suha. nepokošena trava se je naglo vnela in zgorela na skoraj ha veliki plošči. Nekatere hiše so bile v nevarnosti in moralo se je s 40 delavci nastopiti, da se je ogenj zatrl. Novak se bo za to šalo zagovarjal pred sodnijo. — Všt. Jurjuob Taboru so bili pri občinskih volit-
kakor me dozdaj še nihče ni, dasi sem vtihotapil že... he - he!< Sodnik je razumel to prikrito ironijo, pa se je naredil, kakor bi jo bil preslišal. — Dal je skozi oh cesti poizvedovati, če se je res žena sama vozila s sinom na praznem vozu in če ni imela morda vendarle na vozu kakega zaboja j ali kaj podobnega.
Vsi prebivalci obcestnih hiš so soglasno potrdili, da se je peljala dotični dan Boštjanova žena s svojim komaj 13 let starim sinom na popolnoma praznem vozu domov. Z eno besedo: vsa poizvedovanja so končala s popolnim neuspehom.
Vendar pa pokliče preiskovalni sodnik še enkrat Boštjana in ga srdito nahruli takoj pri vstopu: >No, ali boste zdaj še tajili, zdaj pa že vemo vse? < »Če pa vse vedo, pa ne bo treba mene nič vprašati, potem sem pa opravil, kaj ne. gospod preiskovalni sodnik,« je mirno odvrnil Boštjan in se pri tem blaženo smehljal. Sodnik pa tudi mirno in resno pravi: »Po našem kazenskem zakonu Je velika in izdatna olajševalna okolščina, če prizna hudodelec svoj zločin sam od sebe in skesano, predno ve" za gotovo. Če so mu na sledu ali ne. Zato vas vprašam, ali ste krivi tihotapstva oziroma tatvine prešičev ali ne.« Boštjan je rekel, da o vsem tem nič ne ve in da je popolnoma nedolžen. Kakor razžaljen je pristavil: »Jaz bom tožil orožnike in vsakega, U bo trdil, da sem !az storilec, radi
žaljenja časti.« »No, potem ste pa za danes opravili in lahko greste k odvetniku, da vam napravi tožbo zaradi žaljene tihotapske časti. Pa ni-kari ne mislite, da mi nič ne vemo,« ga je odslovil sodnik.
Čez teden dni je bi! Boštjan zopet klican k sodniku, ki mu je predo-čil. dr. je odšel z ženitovanja že pred tistim časom, ko so bili potem ukradeni prešiči iz občinskega hleva. Boštjan je zatrjeval, da je bil na že-nitovanju do trdne noči. Na sodnikovo vprašanje, če ima priče za to, je navedel par svatov in priznal, dr so ti vsi njegovi sorodniki. »Dobro«, je rekel sodnik, zaslišal bom te priče in — kaj sem že hotel reči — no ko sva že pri tem, povejte in naštejte mi natanko vse sorodnike svoje in vaše žene.« Sodnik je nastavil s tem Boštjanu past. Mislil je namreč, da mora imeti Boštjan ali pa je moral imeti vzete prešiče vsaj prvo noč pri kakem sorodniku spravljene, ker jih ni imel doma in bi tujcu takih stvari ne zaupal. Vedel pa je sodnik tudi. da bo naštel vse sorodnike, le tistega bo izpustil pri katerem ima ali je imel prešiče spravljene.
Boštjan je naštel 32 sorodnikov in je rabil za to pol ure, kajti našteval jih je oprezno. Ko je naštel Boštjan po njegovem zatrdilu vse sorodnike, mu je naznanil sodnik sklep, da bo ostal v zaporu, ker je vedoma zamolčal enega sorodnika ter je pridr-žal Boštjana v zaporu, pa ne za to,
ker je menda zamolčal kakega sorodnika, marveč zato, da bi ne mešal zunaj štrene in bi ne poučil prizadetih sorodnikov, kako naj govorijo.
Sodnik je dal seznamek vseh sorodnikov različnim orožniškim postajam z naročilom, naj gredo k vsakemu sorodniku posebej in naj zahtevajo, da našteje natančno vse sorodnike. Vseh od Boštjana navedenih 32 sorodnikov je navedlo tudi vseh 31 sorodnikov, kot 32. pa Boštjana — in kot 33. sorodnika nekega Gozdača pri Sv. Heleni. Tega je Boštjan zamolčal in tu je moral biti ključ zagonetki.
Da okrajša preiskavo in zapor, da privesti Boštjana iz zapora in mu naravnost pove, toda splošno, ker ni vedel, ali je imel prešiče pri Gozda-ču samo nekaj časa ali jih še ima tam: »Vi ste gnali prešiče iz občinskega hleva naravnost k Gozdaču k Sv. Heleni, ali ni tako?«
Kakor blisk je ošvignil sodnika s svojimi malimi očmi, za hipec je postal rdeč, potem pa se je zasmejal in rekel: »Naj mi to dokažejo!«
Odvedli so Boštjana nazaj v zapor, sodnik pa Je povabil Oozdača za pričo. Ko ie čez nekaj dni prišel, je prižgal sodnik dve sveči ob razpelu, posadil Gozdača na stol pred razpelom in mu povedal, da bo moral priseči nazadnje.
Na sodnikovo vprašanje je brez obotavljanja povedal Gozdač, ki ie
tudi sicer poštenjak, da je prav tisti večer, ko so bili ukradeni prešiči iz občinskega hleva, potrkal nekdo na njegovo okno, ko je bil z družino ravno pri večerji. Na vprašanje, kdo da je, je bilo nekaj časa vse tiho, potem pa se je trkanje ponovilo. Gozdač je šel gledat iz hiše, kdo da je in videl zunaj Boštjana, ki je imel pri sebi 4 lisaste »japonce«. Rekel je, da je žejen in prosil Gozdača, naj mu da kaj piti. Šla sta \* klet, kjer je dobil Boštjan jabolčnika in žganja. V kleti je vprašal Gozdača, če bi hotel spraviti v svojem svinjaku tiste 4 prešiče, ki Jih je bil prignal s seboj. Ni povedal, odkod in kam jih žene, toda Gozdač prešičev ni hotel sprejeti pod svojo streho, ker je poznal Boštjana kot tihotapca in si je takoj mislil, da so prasci vtihotapljeni.
Ko si je Boštjan utešil žejo, je gnal prasce proti vrhu Gorjancev.
To Gozdačevo izpovedbo je dal sodnik zapisati in podpisati po Gozdaču, ki ga je preje zaprisegel. Rekel je Gozdaču, naj malo počaka, in dal privesti Boštjana. Nekaj časa ga je suval in lovil, toda Boštjan je trdil, da ne ve o vsem tem nič.
»No, če vi ne veste o tem nič, bom vam pa jaz natančno povedal, kako je bilo,« je rekel sodnik in mu na pamet ponovil Gozdačevo izpovedno. Pač je prebledeval Boštjan in zopet rdel, toda priznati ni hotel še nič in Je rekel nazadnje: »To oni kar tako mislijo, ker sem zadnjič po-
zabil navesti sorodnika Gozdača; zelo »kšajt« so, ampak mene ne bojo ujeli — ker nisem kriv.«
Nazadnje mu pove sodnik, da je tako pričal Gozdač, toda Boštjan se še ni udal, češ: to ni res, oni me le lovijo, da bi se jaz udal. Sodnik mu pokaže potem zapisnik z Gozdače-vim podpisom. Boštjan prebere ves zapisnik in ogleduje Gozdačev podpis s kritičnim očesom od vseh strani, nazadnje pa se dolgo zamisli in pravi končno: »Podpis je čisto podoben, pa vendar ni Gozdačev; Gozdač ni pričal tako, to je past.« — Poklicali so Gozdača in mu ga oddaleč pokazali, toda Boštjan meni: »Gozdač je tisto-le, Gozdač, toda tako ni pričal, kakor je tu zapisano.« Sele ko mu je ponovil Gozdač svojo izpovedbo, se je Boštjan udal in priznal, da je on vtihotapil te pujske v družbi svojega brata Lenarta in jih tudi z Lenartovo pomočjo odgnal od Gozdača čez vrh Gorjancev na Vlaško v neko ograjo, kamor seganjajo vlaški pastirji ponoči med poletno pašo svojo živino. — Odvedli so Boštjana v zapor, drugi dan pa so prignali orožniki z gonjači iz te ograje vse 4 odvedene pujske.
Boštjan in Lenart sta bila obsojena, pa ne hudo, ker so bili prešiči. dasi konfiscirani, njuna last in jih torej iz hleva na Kreti nista ukradi-pač pa iz Hrvaškega vtihotapila.
43 štev
SLOVENSKI NAROD,
Stran 3.
vah zopet izvoljeni v I. razredu naprednjaku v drugem in tretjem pa klerikalci. — A u t o ni o b i i n i promet vzgorn ji Savinjski dolini. Ljubenski občinski zastop je prepovedal vožnjo z avtomobili po cestah v občini Ljubno. Politična oblast je pa to prepoved, v kolikor se tiče okrajne ceste, razveljavila in tako je sedaj za automobiliste zopet pot do Solčave prosta. — Iz Celja. Porotno sodišče je obsodilo požigalca Šloserja od Nove cerkve na šest let težke ječe in rudarja Ignaca Grični-ka iz konjuškega okraja zaradi uboja ua 4 leta težke ječe. — V G a b e r j u pri Celju je padel pri montiranju elektrike monter Jakob Škorjanc z lestve 10 m globoko na tla in si je zlomil hrbtenico.
Koroško.
Velika tatvina. Gostilničarki Elizabeti Riinerjevi iz bel jaške okolice fe ukradel neki neznanec raz potni voz ročno torbico, v kateri je imela hranilno knjižico heljaške hranilnice % vlogo S000 K.
Maskiran ropar. Na Kamnu ob Osojskern jezeru je vlomil sredi popoldneva v hišo 701etncga kmeta BrantfcUitterja maskiran človek, ki je kmeta napadel in ga hotel pobiti. Toda že po prvem udarcu se je starce lotil napadalca, vnel se je med njima boj. ki se je končal s tem, da je ropar pobegnil. Med pretepom je izgubil tudi masko in kmet ga je spoznal. Bil je neki drvar Ivan Pečnik. Drugi dan so ga aretirali orožniki v nekem bližnjem gozdu.
Ponesrečeni sankači. Pri Sv. Lenartu so se ponesrečile pri sankanju sestri 11- in 61etna Koplova in njihovu sestrična. Starejša sestra si je zlomila roko in je dobila težke notranje poškodbe, mlajša si je zlomila več reber, sestrična pa obe roki.
Primorsko.
iz Cerkna. Pretečem) leto so se vršile v Cerknem občinske volitve. V tretjem iu v drugem razredu so zmagali klerikalci: v prvem razredu so imeli klerikalci jamo tri starešine. 7 pa liberalci. Ta izvolitev pa takratnemu županu Kosmaču ni bila po volji, dasi bi bil gotovo zopet izvoljen županom s 23 glasovi. Toda zbal se je sedmih liberalcev tako. da je napravil priziv na c kr. namestni-štvo v Trst za prvi razred. Tam so mu tudi ugodili in razpisali nove volitve za prvi razred, katere je pa vodil gosp. komisar okrajnega glavarova v Tolminu. Pri teh volitvah ie prišlo pet starešin klerikalnih in pet abcralnih v starešinstvo, v kater m ie torej 25 klerikalcev in 5 liberalcev. Na dan voiitve v prvem razredu je -rupanov (Kosmačev) tajnik pravil v neki gostilni, da je prav, da se je malo pomešalo, da bodo sedaj malo pregledali občinsko biagajno, kjer pri-rnanikule 800© kron. In res. dan vo-litve župana je stvar v toliko izpre-*ienil. da je 19 starešin volilo za no--cga župana gosp. I. Eržena, kateri je bil tudi izvoljen, enajst .nož je pa še
edno volilo Kosmača (sedaj bi ga gotovo ne več). Novemu županu je Sila prva stvar ureditev občinskih računov. Naprosili so gosp. A. Kalina, iežeinega računaria iz Gorice, da izvrši to delo. Po enomesečnem pregledovanju računov tako velikega županstva in za vso Kosmačevo dobo. 12 let se je pokazalo, da je res, kar je tajnik govori! v meglenih dneh (tako je pisal »Primorski List« na odgovor >>Novega Casa<-). V drugi starešinski seji novoizvoljenega starešinstva, se mu je odpustilo 1055 K. — Lep dar za tako vzorno gospodarstvo. Ako bi jih ne bil mogel sam plačati, naj bi jih bili pa plačali njegovi kimavci, ki so sedeli in spali v takratnem starešinstvu. Danes dolžuje še občini debelo 3000 K, katere bo gotovo plačal o sv. Nikoli. Tako ie bilo do sedaj klerikalno gospodarstvo na Cerkljanskem, in še danes zavzema ta Kosmač tako častna in mastna mesta, kakor deželni poslanec, načelnik cestnega odbora (je gotovo tudi v redu). Načelnik v resnici slavne klerikalne posojilnice, iz katere je pri zadnjem občnem zboru vrgel štiri najboljše posestnike in najboljše odbornike in jih nadomestil s takimi, da niti svojega imena ne znajo podpisati. Bili so vsi izbacnjenk odborniki klerikalci, a on je trobil svojim baekom-članom, da bodo liberalci posojilnico vzeli, ako Jih ne vržejo iz odbora. To pa je vprizoril samo za tof ker niso njega volili v starešinstvo, kajti domnevali so, da iii v občinski blagajni vse v redu. Tako je bilo do sedaj občinsko klerikalno gospodarstvo v Cerknem skozi 12 let. Kaj reče k temu »Slovenec«? Kaj reče: liberalec je bil? Kaj pravi Jr. Knavs,  saj je tudi on odbornik
erikalne posojilnice? Kaj poreče \nton Gregorčič, v čigar klubu . 'a poslanec? Najbolje je, da vsi UM,MI* zakličemo;   Odpustimo mu, -
saj smo vedeli, kako je delal liberalni Kosmač.
Dopolnilna dežeinozborska volitev za izpraznjeni mandat dr. Avguština Pitosse v Pulju, ki je mandat odložil se vrši dne 18. majnika, eventualna nadomestna volitev pa dne 25, majnika.
Tržaški občinski svet se jc v zadnji seji spomnil pokojnega goriškega deželnega glavarja, za katerem žalujejo posebno seveda tudi tržaški Italijani, nato je dovolil društvu za ženski patronat letno podporo v znesku 6000 kron za tekoče leto in rešil nato pokritje proračuna za redne izdatke. Pokritje izrednih izdatkov pride na dnevni red prihodnje seje.
Protest proti obligatoričnemu vpogledu v trgovske knjige. Zveza primorskih industrijcev v Trstu je poslala vsem članom finančnega odseka okrožnico v kateri odločno protestira proti uvedbi obligatoričnega vpogleda v trgovske knjige od strani davčne oblasti. V zadnji seji se je Zveza o tej čudni novotariji posvetovala in dognala, da bi ta uvedba silno škodovala trgovcem in obrtnikom in bi naravnost zajezila napredek na obrtnem, trgovskem in gospodarskem polju. Naše narodno gospodin stvo, ki že toliko trpi vsled neprestane politične krize, bi se moralo varovati, ne pa zatirati s takimi zakoni, ki so izrodek začasne državne finančne krize.
7opet Albanci. V : d prizadevanja nemške politike, k* v odela bivše albanske volkove z ovčjimi kožuhi so se zbrali, kskor poročajo iz Zadra, zastopniki albanskih kolonij (?) v Dalmaciji in so poslali šestim zunanjim ministrom londonski konferenci veleposlanikov udeleženih velesil protest, v katerem prosijo, da bi se Evropa malo boli zanimala za »plemenit in hraber narod Albancev - in bi ustavila nadalhio prodiranje vsiljivih sosedov v božanstvene gaje in naselbine albanske. Namen je prozoren in pametni politiki, ki vodijo evonski politični voz si bodo gotovo dobro premislil!, predno ?a bodo zavozili v kolesnine, ki perejo v Albanijo.
Prvo fetosnh rorotito za^edante pri dež. sodišču v Trstu se otveri v ponedeljek 3. marca. Porotniki so že izžrebani.
Smrt na železniškem tiru. Na državnem kolodvoru v Trstu je povozil osebni vlak n Gorice 271etnega zavirača Andreja Koeha iz beliaške okolice. Koch je hotel preskočiti tfr pred vlakom, pri tem pa je p^del in stroi mu je odtrgal obe nogi m ga poškodoval r»a glavi. Preoeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu umrl.
Pobegli cerkven ropar zopet prijet. Pred neka] meseci so aretirali predrznega in nevarnega cerkvenega ronarja, bivšega eirkuškega artista, Franca W>rdova. Izvršil je več predrznih cerkvenih vlomov na Notranjskem na Kranjskem. Posrečilo na se mu je, da je pobetrnil iz sodnih zaporov okrajnega sodišča v Loeat-cu. Dolgo so ga iskali zaman. V soboto pa so ?a aretirali v Konru in sicer v cerkvi San Basso, ravno ko je hotel ornnati veliki oltar. Pri njem so našli veliko vlomilne^ra orodja najnovejšega sitsema. Po končanem kazenskem oostopmju v Kopru, bodo poslale oblasti \Verdova deželnemu sodiš*-u v Ljubljani.
Dnevno vesti.
4- Pravičnost kranjskega deželnega odbora. Celemu sveto je že znano, kako pristransko je deželni odbor podelil ueitelistvu draginjske doklade. Tu navedemo nekaj primerov, ki so nam znani. V Kamniku so dobili vsi Slomškarii in Slomškarice 20% in 25% draginjske doklade. Učitelj Štefančič, kot najstarejši, pa samo 15*0. V Tuhinju je učiteljica-Slomškarica G. Ona ima sama znatno premoženje. Doklade je dobila 20%. V Zalogu pri Komendi in v Jaršah pa službujeta učiteljici P. in J„ ki imata pri sebi vsaka svojo mater, za katero skrbita. Teh dveh učiteljic ni v zaznamku, kjer so vsi tisti srečni, ki so dobili doklade. V Zagorju je učiteljica J. vneta Slomška-rica. pravijo, da ima 50.000 K premoženja, ki je dobila 25% doklade, ravno v tistem Zagorju je pa več učiteljev, ki niso dobili vinarja doklade, dasiravno jo potrebujejo. V Moravčah jc starejša učiteljica S., ki je v I. plač. razredu, dobiva stanarino mesečno 8 K in je dobila 20% doklade. Ravno v tistem kraju sta pa dve učiteljici, ki sta bili popolnoma prezrti, čeravno je ena prav zelo bolna. V Čemšeniku je učiteljica G., ki je dobila 25% doklade, poleg tega ima neko ustanovo v znesku 240 K, prosto stanovanje in vodstveno do-klado 80 K letno. Ravno na tisti šoli službuje učitelj, ki ima mesečne plače 66 K brez vsakega drugega zaslužka. V Št. Vidu pri Zatičini je učiteljica P., ki ima soproga nadučite-lia, pa je dobila 20% doklade. V Zg. Šiški ie učiteljica B.  istotako žena
nadučitelja, oba sta v I. plačilnem i razredu, pa je dobila 10% doklade, na Jesenicah in v Kropi sta istotako dobili učiteljici S. in P., ženi učiteljev, draginjsko doklado po 20% in 10%. Katehet Smrekar v Ljubljani, znan po svojih kupčijah z graščinami in veleposestvi, je dobil 25% doklado. istotako je dobilo 8 frančiškanov v Novem mestu in 5 drugih duhovnikov v Ljubljani doklade po 25%, do-čim je veliko število učiteljev in učiteljic, ki so nastavljeni po krajih, kjer je dobiti vse le za visok denar, bilo popolnoma prezrtih. Kakor čujemo, bode napredno učiteljstvo napravilo spomenico o teh škandaloznih razmerah in jo poslalo državni zbornici, gosposki zbornici in potom brošure v nemškem jeziku vsem učiteljskim in drugim javnim društvom. To bode zopet ;-lepo perilo« naše klerikalne stranke, ki se bode pralo v javnosti !
+ Kočevski narodni otok. Viljem Heinz, uradnik »Sfidniarke«, je v de-cemberski številki lista : Der getreue Eckhadrt« priobčil obširno razpravo o kočevskem ozemlju in o narodnem in gospodarskem napredovanju Ko-čevcev ter o narodnem nazadovanju Slovencev. O tem spisu je priobčil »Slovenec- kratek izvod ter mu dodal nekaj številk in nekaj pritožb. Podpišemo vse, kar je zapisal, pripominjamo pa sledeče: Klerikalci imajo vso moč v deželnem zboru, v deželnem odboru in v deželnem šolskem sve .u, že več je kakor dvajset let, kar se ie sprožila zahteva, ustanoviti v Kočevju slovensko šolo — pa je še do danes ni! S tem je dovolj povedano!
Jr Hinavci Klerikalci poživljajo slovenske juriste, da delajo Nemci, zlasti v Mariboru, na to, kako izriniti iz sodnih dvoran še tisto trohico slovenščine, ki nam ie tuji uradniki še niso odjedii. Ne dvomimo, da bodo narodni juristi v polni meri storili svojo dolžnost, samo žal, da ne smejo računati na pomoč klerikalcev. Znano je, kako so že v prejšnjih letih vzlic dogovorom slovenskih advokatov gotovi slov. klerikalci pošiljali v Gradec nemške prizive. Sicer pa je to umljivo, če se pomisli, da so klerikalci spravili v Ljubljano Elsnerja, ki preganja in trebi slovensko uradova-nje in da se klerikalci še ganili niso, ko je ta Elsner celo prepovedal urad-ništvu govoriti na sodišču med seboj v uradnih zadevah slovenski. Jezikovne razmere, ki jih je ustvaril Elsner, so sramota in ponižanje za vsakega Slovenca, ki ima količkaj časti v sebi, a mogoče je to bilo le po »za- j slugic klerikalcev.
+■ Nemčija, Avstrija pa Balkan,
L-gledna angleška smotra *Review of Reviews«, ki smo jo že citirali v našem listu, piše o vlogi, ki jo igra Nemčija nasproti Avstriji z ozirom na balkanske dogodke, to - Ie: ~Za nobeno velesilo ni bil poraz Turčije tako težak udarec, kakor za Nemčijo. Ni tu samo čustvo* da so stavili denar na napačnega konja* in sicer celo na tistega, ki so ga sami izvež-bali, marveč tudi posledice so naravnost usodepolne. Danes se nahaja Nemčija v Evropi popolnoma izolirana. Obnovitev trozveze pač v Berlinu sami smatrajo za samoprevaro. Balkanska zveza je zaloputnila vrata v lice nemškemu prodiranju v Malo Azijo in Nemčija nima več v rokah ključa, ki bi ji odprl vrata. Interesi Italije so bližji balkanskim zaveznikom, kakor pa Avstriji, za katere politiko in metodo se pač odkritosrčno ne more navduševati noben res naroden Italijan. Avstrija sama, a tega nihče bolj ne ve, kakor cesar Viljem, je ničla. Vsa težina Nemčije je torej sedaj vržena na tehtnico miru in storilo se je vse, kar je bilo mogoče, da Avstrija opusti blazno agresivno akcijo proti Balkanski zvezi. Grenko je, se odreči politiki vDranga r.ach Osten«, a še desetkrat bolj grenko bi bilo videti zaveznika, kako izkrvavi na bojišču. In to je pogibelj sedanjega časa. Gonjena od svojega oholega ponosa, je prišla Avstrija tako daleč s svojimi grožnjami in izjavami glede na Srbijo, da je težko uvideti, kako se bo mogla iz situacije, ki jo je sama ustvarila, izvleči in ostati živa. Ne moremo trditi, da bi bil nemški kancelar ščuval Avstrijo, ko je rekel, da ji bo Nemčija prihitela na pomoč, »kadar zagrozi nevarnost njenemu obstanku«. Sprejeti pomoč pod tako izpovedjo neuspeha, je pač nemogoče misliti . . .«
4- O politiki Italije piše angleški list »Review of Reviews« med drugim: »Lastni interesi silijo Italijo na to, da stopi v čim najtesnejše stike z balkanskimi Slovani. Temeljiti italijansko politiko na prijateljstvo z Avstrijo, b; pomenjalo toliko, kakor graditi hišo na pesek, saj bi se s tem nasprotovalo narodni tradiciji in narodnemu čustvu. Prav isto velja obratno tudi glede razmerja Avstrije k Italiji. Italija naj se spominja Mazzinijevih besed: »Slovanski narodi bodo zagospodovali nad Turčijo in turško carstvo je brez dvoma obsojeno, da razpade še preje kakor obdonavska mo-
narhija. Toda razpad ene države, bo znak približajočega razpada druge, ako se le-ta pravočasno ne poboljša.* — Tako je prorokovai Mazzini pred desetletji. Njegovo preročanstvo glede Turčije se je izpolnilo, ali se naj uresničilo njegove besede tudi glede Avstrije?! Res, avstrijski državniki so v preteklosti mnogo grešili in so storili vse„ da privedo državni čoini-ček na rob zijajočega prepada, toda v zadnjem Času so se razmere iele spreminjati in državna politika skuša kreniti na nova, boljša pota. Zdi se, da se povsodi pojavlja evolucija k boljšemu, zato smo prepričani, da se Mazzinijevo prorokovanje v svojem drugem delu ne bo uresničilo. Zdi se, da so že na potu časi, ko bo Avstrija zatočišče pravice, druga Švica, država, kjer bo vladal naroden in verski mir, zadovoljnost in splošno blagostanje.
+ O albanskem kongresu, ki se vrši. kakor je znano, dne 1. marca t. i. v Trstu, pravijo, da &a pravzaprav sklicuje naše ministrstvo zunanjih del. Glavno vlogo pri tem kongresu baje igra za kulisami neki dr. Pek-mesf, ki je nastavljen pri tem mini-strstvj. Dr. Pekmesi je sedaj Albanec, svoje dni pa se ie pisal za Pek-rnezova ali Pekmeziča, to je bilo v tistih časih, ko je bival v Sofiji in v Bclgradu, nemara prav v isti lastnosti, kakor sedaj na Dunaju. Mož je doma nekje iz okolice Ohride v Makedoniji. Ko je bil filozof na Dunaju, je mnogo občeval s slovenskimi dijaki, zato se ga bo marsikateri Slovenec še dobro spominjal. 2e takrat je bil v zvezi z ministrstvom zunanjih del, ki mu je kot Albancu dalo nalogo, naj spiše slovnico albanskega jezika. Ne vemo, v koliko je bil Pekmesi za to delo strokovno usposobljen, samo to je nam znano, da je to slovnico faktično spisal naš učeni slovenski rojak Nachtigall in da je ta slovnica nato izšla — dogovorno ali nedogovorno, tega ne vemo — pod Pekmesijevim imenom. Ta dr. Pekmesi je sedaj nemara duša albanskih akcij v ministrstvu zunanjih del.
+ Malo odgovora! Gosp. Anton Kristan se v ?Zarjt« precej surovo zaganja v dopisnika iz Spodnje Šiške. Mi razumemo jezo, ki navdaja gosp. Antona Kristana, ker ni dosegel na svojem ponedeljkovem shodu onega efekta, ki ga je pričakoval. In menda ga bo še bolj jezilo, če mu povemo, da za inkorporacijo Spodnje Šiške niso delavci prav nič navdušeni, pač pa nekateri oderuški — hišni posestniki, ki npajo iz tega kovati kapital.
— Odločba o članstvu »Glavne posojilnice*, o kateri se poroča v 41 št. »Slov, Naroda--. Razsodba je resnična. Med razlogi se navaja, da je bil dotični tožnik kot zadružni član v registru črtan in da »likvidacijski odbor ni bil upravičen razveljaviti enostransko tako izvršenega izstopa s tem, da je tako izstopivšega zopet vplssl v register članov«. Ker se s tem likv. odboru očita, da je samovoljno že izstopivše in črtane člane zopet vpisoval v register, kar bi se moralo grajati, konstatu]en% da likvidacijski odbor ni nikogar vpisal v zadružni register in da na njem splch niti picice ni spremenil. Odbor je ugovarjal, da ustmena odpoved in izplačilo deleža nista veljavna, ker zahtevajo pravila pismeno odpoved. Ker je pri »Glavnia več takih slučajev in je pravno vprašanje tudi med juristi sporno, ie hotel imeti odbor načelno razsodbo vrhovnega sodišča, da se ve ravnati tudi v drugih slučajih. Prva instanca je tožbo zavrnila, druga in tretja sta ji ugodili.
Likvidator.
— Razstava umetniških dobitkov loterije, ki jo priredi »Splošno slovensko žensko društvo« v prid slovenskim upodabljajočim umetnikom, se otvori nepreklicno v nedeljo, dne 23. februarja ob 10. dopoldne. To razstavG si lahko vsakdo ogleda brezplačno. Razstava bo obsegala 200 originalnih slik in kipov naših najboljših umetnikov. Red, ki se je določil za nadzorovalne dame, ostane neizpremenjen in naj blagovolijo priti v Jakopičev paviljon, kakor ie bilo sklenjeno.
— Predavanje s akioptičnimi slikami o balkanski vojni priredi v nedeljo, dne 23. februarja »Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo« v gostilniških prostorih gosp. M. Sokliča. Pred konjušnico. Začetek eb 4. popoldne. — Vstopnina prosta.
— Zdravniki na Kranjskem. »Arztliches Jahrbuch« Emila Euhr-mana poroča, da se je v LJubljani število zdravnikov pomnožilo, in sicer je poskočilo za 8*3%. Zdravnikov je sedaj v Ljubljani 60, to je 14"1 na 10.000 prebivalcev, dočim jih je bilo predidoče leto 130 na 10.000 prebivalcev. Na deželi je število zdravnikov ostalo enako lanskemu. Upoštevati ie treba, da je Kranjska relativno najmanj preskrbljena z zdravniki; na 10.000 prebivalcev pride V22 zdravnikov. Omeniti je vredno, da ima  Ljubljana z 42.66S prebivalci
zdaj več zdravnikov kakor cela dežela s 485.725 prebivalci.
— Preizkušnje za pomočnike.
Obrtne kroge opozarjamo na danes objavljeni razglas obrtno - oblastvene komisije za pomočniške preizkušnje v Ljubljani, katera naznanja roke preizkušenj v tekočem letu.
— Zanimiva najnovejša odločba o oderuštvu. Kasacijski dvor je izdal odločbo z dne 8. maja 1912 opr. štev. Kr V 1077/12, ki vsebuje jako zanimiva vprašanja o oderuštvu s strani funkcijonarjev kake zadruge se tičo-ča načela iu določila. S to odločbo so je končno vendar le enkrat poseglo v seršenovo gnezdo in pokazalo prav« pot, kako je postopati proti takim zadrugam, posebno denarnim zadrugam, ki grešeč na svoja zvijačna in naravnost oderuška pravila pri belem dnevu in pred očmi sodnih in drugih oblasti uganjajo nemoteno naj-grša oderuštva, a se na ugovor ode-ruštva prav komodno skrijejo za svoja, oblastveno potrjena pravila, kjer žalibog najdejo tudi vedno zaščito na veliko škodo onih žrtev, ki so jim v svoji stiski padle v njihove grabežljive kremplje. Ne da bi imenovali kako določeno ime takih oderuških zadrug, hočemo s tem v svrho prepo-trebne razširitve v zgoraj navedeni najvišji odločbi izraženih načel in določil, ta določila in načela tu navesti, da se bodo mogle istih prizadete žrtve vsaj v bodočih slučajih posluževati v s vejo obrambo. Dotoči 1 a in načela, katere najdemo v gorenji najvišji odločbi, so pa sledeča: Sklicevanje na pravila take zadruge, ki se peča z oderuškimi opravili, ne more upravičiti funkcijonarjev te zadruge. Od jemalca kredita nudeni imovinski dobiček lahko obstoji tudi v postranskih dajatvah (v vpisninah, mešeta-rini v prid posredovalcev, ki iih ie nastavil dajateti kredita, v plačevanju zadružnih opravil onih deležev itd.). Popolnoma zadostna je abstraktna sposobnost opravila, da more pro-vzročiti ali pospešiti gospodarsko pogubo jemalca kredita. Tudi pri posojilih za produktivne svrhe ni nepogojno izključeno oderuštvo. ako ni lukrativna narava opravila nedvomna; te lastnosti pa nima opravilo, če se vzame posojilo, da bi se plačal dolg. da bi se poslalo sina v Ameriko, da bi se štelo hčeri premoženju odgovarjajočo doto ali če se napravi take izdatke, ki so potrebni za vzdrža-vanje gospodarstva (n. pr. za koristno živino). V vseh teh slučajih ni izključena stiska jemalca kredita. Neizkušenost je pa že tedaj podana, ako jemalec kredita ni vedel za možnost, da si more denar cenejše preskrbeti. Slabosti razuma ni smatrati za kako duševno bolezen, temveč le za nekak nedostatek kupčijske preudarnosti, kt ovira jemalca kredita, da ne more uvideti pogubonosnosti zadevnega opravila. To so določila in načela, ki so izražena v zgoraj navedeni najvišji razsodbi. Res je sicer, da so zelo ostra, vendar so pa tudi zelo koristna in zdrava in bi bilo le želeti, da bi se ravnala naša kazenska sodišča brezobzirno po njih tedaj, kadar imajo nastopiti proti oderuškim zadrugam.
— Popravi. V včerajšnji notici »O slovanskih patrijotin« se mora stavek ». . . citiramo ^Tagespošti« in Nemcem v odgovor in ravnanje izvajanja dalmatinskega poslanca Lapisac pravilno glasiti tako - le: »citiramo . . . izvajanja dalmatinskega poslanca Lupisa«. — V notici »Klerikalni škodljivci Ljubljane« se mora stavek v-Klerikalcem so namreč interesi in koristi ljubljanskega mesta tako zelo prirasli k srcu, da brez ugovora trde, da dežela izžema Ljubljano . . .c? glasiti tako - le: »Klerikalcem so namreč interesi in koristi ljubljanskega mesta tako zelo prira* sli k srcu« da brez ugovora trpč, da dežela izžema Ljubljano . . .«
Umrla Je v Novem mestu gospa Avgusta K u d e r roj. M a y e r, soproga c. kr. sodnika gospoda Antona Kudra, stara šele 36 let. Pokojnica, kateri je pred tremi tedni umrla mati, je bila ljubezniva gospa in vzorna mati. Blag ji spomin!
Pomanjkljivosti novomeškega gimnazijskega poslopja. Iz Novega mesta se nam piše: Naša nova gimnazija je res impozantno in moderno poslopje. Njena zunanjost Je lepa in tudi njeni notranjosti ni oporeke. Pa je že tako na svetu, da rma vsaka stvar svoje napake. Tudi naša gimnazija jih ima. Prva napaka je ta, da se učne sobe slabo kurijo. Ko so postavljali peči, se Je govorilo, da so najmodernejše, v resnici pa niso za nič. Kurilka, kateri Je izročena skrb za peči, začne koj po polnoči kuriti in kuri potem ves ljubi dan, a toplota v sobah ne doseže več kakot kvečjemu 7° do 9* R. Te peči se morajo na vsak način odstraniti. Druga napaka so stranišča. Ta so sicer tudi jako moderna, toda vodovod, ki naj odplavila nabrane snovi, ne funk-cijonira. Posledice tega si le lahko predstavljati in jih z nosom vsak konstatira, kdor stopi v gimnazijo. Če je tako že zdaj v zimskem času, kaj bo šele v vročih poletnih dneh I
Škrfatica in davica razsajata po
Gorenjskem zlasti v radovljiškem okraju, a — šola ni nobena zaprta. Kje so pa oblasti? Epidemijski zakoni so pač samo na papirju!
Iz Draga tuša: Slavno uredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. tisk. zakona z dne 17. decembra 1862 drž. zak. št. 6 ex 1863, zahtevam z ozirom na dopis, objavljen pod zaglavjem »Iz Dragatuša nam pišejo« v št. 38 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem bil pričujoč pri oni seji, ko je bil dotični dragatuški občan sprejet v občino, res pa je, da nisem bil takrat pričujoč in torej tudi nisem mogel glasovati, ker nisem bil še nikoli, in tudi zdaj nisem   občinski odbornik.
— Dragatuš, dne 19. februarja 1°13. Josip Novak, župnik.
Kinematograf »Ideal«. Danes priljubljeni specialni večer z umetniško italijansko dramo »Najdenec«, dalje naravnim posnetkom: »Bosanska vrhovna železnica«, komičnima slikama »Dobro mesto« in »Bllly Je zaljubljen«, ameriško dramo »Nepravi redar« ter komično učinkovitostjo »Janezek si privošči dober dan«.
— Jutri, v soboto živalska drama »Kralji gozdov« ter drama pustolovca »Nr. 482«.
Ogenj. Snoči ob pol 10. se je pokazal rdeči petelin v kozolcu posestnika Ivana Žitnika na Hauptman-ci št. 2, kateri ga je stal pred tremi leti 1200 K. Pod kozolcem je bilo neka drv. šote in dva voza, v kozolcu pa okoli 60 stotov sena. Ogenj je čuvaj na Gradu naznanil z enim strela m, ki je alarmiral gasilce, kateri so bili z znano naglico na licu mesta, a /a! niso mogli nesreče preprečiti, ker ni bilo vode. Kozolec je pogorel do tal in je bil Žitnik zavarovan pri banki Sla\ijU za 600 K. Kolikor se je dosedaj dalo dognati, je ogenj podtaknila neznana hudobna roka.
Aretacije. Mestna policija je zaradi prepovedanega povratka areti-rala Franceta Fajdigo, roj. 18S6. v Mekinah pri Kamniku in tjakaj pristojnega. Nadalje je bil aretiran Anton Kittler, roj. 1384. v Karlovcu, kateri je izgnan iz vseh kronovin avstrijske državne polovice. Zaradi preganjanju v policijskih listih sta bila aietirana Peter Beden, roi. 1SS0. v Trstu ter pristojen na Krtino, okraj Kamnik in Tomaž Krže, roj. 1SS4. leta v PraprctiKin ter pristojen v Za-bukovje v celjskem okraju. Vse so oddat pristojnemu sodišču.
V Ameriko se je hotel včeraj odpeljati Matija Dragovan iz Zgornje Lokvice pri Črnomlju. Ker je pa imel neke zapreke, ga je pred odhodom \ aka na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Večerin aretiral in je bi! oddan pristojni oblasti.
Delavsko gibanje. Včeraj -e je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 17 Hrvatov in 10 Slovencev, nazaj je pa prišlo 40 Makedoncev in Bol :arov. 60 Lahov se jc odpeljalo v Budimpešto.
Izgubljeno in najdeno. Posestnik Ivan Pevec jc izgubil zlat privesek z belim kamnom, na katerem je bila vpodobljer.a človeški glava. — Neki gospod je izgubil zlat gumb. — Me-haniški vajenec Ciril Kri/man je izgubil denarnico, v kameri je imel čez 7 K denarja. —- Služkinja Frančiška <")'<< oova je izgubila denarnico, v kateri fe imela okoli 4 K denarja. — h A Golob jc našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Slikarski mojster Franc Klemenčič je našel srebrno žensko uro.
Društvens naznanila.
»Ženskega telovadnega društva« v Luibtlani 13. redni občni zbor se vrši dne 21. t. m. ob 5. popoldne v li-ceiski telovadnici.
Pogrebno društvo »Marijina bratovščina* v Ljubljani ima prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. ob 10. ucrpoldne   za   svoje  moške člane v
t nem domu svoj redni občni zbor. Mnogobrojne udeležbe je tem bolj pričakovati, ker se bode vršila volitev društvenega načelnika za dobo treh let. Gotovo se bodo pa našli tudi člani, ki bodo med posameznimi nasveti v blagor društva iabko kaj koristnega nasvetovali.
»Sokol« v Krškem ima 24. t. m. izredni občni zbor. Na sporedu so volitve in ugotovitev razmerja odse-kov do »Sokola«. Ker je zlasti ta točka jako pomenljiva, prosi odbor obi-
le udeležbe.
A kad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju« priredi svoj IV. redni občni zbor v ponedeljek, dne 24. t. m. oh 8. uri zvečer v restavraciji »Sie-gel« III. Neulinggasse 28.
Klub slovenskih tehnikov v Pragi priredi 28. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih akad. društva »Adrije« na Kralj. Vinogradih klubovo sejo, na kateri nadaljuje g. Husein Ibrahim-našić svoje predavanje: »O Bosni in Hercegovini*. Gostje vabljeni.
Slovensko Izobraževalno in podporno društvo na Reki ima svoi usta-
novni občni zbor v nedeljo, dne 9. marca ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Reka, via Municipio, nova hiša Ploech.
Frosveto.
Iz gledališke pisarne. Jutri v soboto (nepar - predstava) se ponovi Puccinijeva očarljiva opera »Ma-dame Butterfly«, ki se je letos na našem odru dvakrat vprizorila z največjim uspehom. Naslovno vlogo poje topot gdč. Lowczynska. — V nedeljo bosta dve predstavi: popoldan (začetek ob 3, konec ob 6) se izven abonementa, za lože par kot velika tujska predstava na izrecno željo prvič ponovi Birinskega živo dov-tipna, humorja polna komedija iz ruskega revolucionarnega življenja »Vrtoglave!«, ki je ob svoji premijeri na prejšnji torek pri svoji nenavadni zabavnosti izredno ugajala in izzvala mnogo presrčnega smeha. Birinskega štejejo med najboljše moderne dramatike, njegove »Vrtoglavce« pa vprizarjajo po neštetih odrih kol privlačno komedijo prve vrste. — V nedeljo zvečer se ob izdatno znižanih cenah izven abonementa za lože nepar kot velika nedeljska ljudska predstava vprizori Offenbachova burleskna opereta »Orpheus v podzemlju«, ki se je spričo svoje i rešer-ne komičnosti tudi pri nas tako priljubila, da je gledališče vedno napolnila. Začetek točno ob 7., konec krog polu 10 zvečer. Tako bo ta nedelja izključno posvečena veseli zabavi.
»Grof Luksemburški«, priljubljena Leharjeva opereta, se je tudi sno-Či z velikim uspehom pela pred razprodano hišo. Mnogočislanega gosta g. Lj. IliČiča je občinstvo odlikovalo s frenetičnim aplavzom in mu poklonilo velik lovoriev venec s trakovi v narodnih barvah. — Gospod Bohu-slav je hudo prehiajen, pa je snoči vendarle pel, samo, da je predstavo omogočil.
Razne stvari.
* Nesreča na morju. Iz Cetteia poročajo: Parnik »Oberon^, ki je bil na potu iz pristanišča St. Malo, se je v morju pri Cetteju ponesrečil. Osem oseb je utonilo.
* Doto svoje žene zašpekuliral. Z Dunaja poročajo: Generalni agent zavarovalne družbe >Viktoria«k Lichtenstein, je zašpekuliral vso doto svoje žene v znesku 300.000 K ter nato pobegnil z Dunaja.
* Posledica prepira med častnikom in dijaki. Iz Halleja poročajo: Neki stotnik tukajšnjega pešpolka je imel ponoči z dijaki oster prepir. Eden izmed dijakov ga je udaril. Stotnik je hotel potegniti sablo, toda dijaki so mu jo iztrgali in zlomili. Stotnik se je nato v svojem stanovanju ustrelil.
* Grozen umor na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Včeraj popoldne je bil na Dunaju v tretjem okraju izvršen grozen zločin. Odpuščeni uradnik stavbne tvrdke Alfred in Oton Ber-ger, Emil Altmann, je na cesti streljal na svoje tri šefe Otona, Riharda in Alfreda Bergerja, ko so šli iz pisarne. Oton Berger jc bil težko ranjen na desnem sencu. Ko je prišla reševalna družba, je že umiral. Ri-hard Berger je bil tudi težko ramen na drsnem sencu. Alfreda Ber; -rja je zadela krogla v tilnik. Reševalna družba je prepeljala vse tri v b<>-ni-šnico. Oton Berger je tam umrl. Morilec Altman je 60 let star in je svak bratov Berger. Več let je bil knjigovodja pri svojih svakih, vendar pa je živel v vednem prepiru ž njimi. Pred poldrugim letom je moral izstopiti iz službe. Šel je v Budimpešto, kjer pa ni dobil službe. Od tam ie pismeno prosil brate Berger, naj mu pošljejo nekaj denarja, da si more ustvariti eksistenco. Bratje Berger pa niso ugodili njegovi želji. Pri zasliševanju je morilec izjavil, da je bilo njegovo sovraštvo do njegovih svakov vedno večje in da je končno sklenil, da jih umori. Pozno zvečer je umrl tudi drugi brat.
Telefonsko in brsojonno poročilo.
Vojna na Balkanu.
Situacija. Dunaj, 21. februarja. Oilcijozna poročila o situaciji naglašajo, da se bo današnja konferenca veleposlanikov bavila izključno z balkanskim vprašanjem. Dunajski oficijozni krogi še niso dobili uradnega potrdila, da sta Bolgarska in Romunska sprejeli posredovanje velesil.
Konferenca veleposlanikov, London, 21. februarja. Na včeraj sklicana konferenca veleposlanikov se ni vršila. Tekom včerajšnjega dne so veleposlaniki posetili sira Edvarda Grevja. Pravijo, da je bila konferenca odpovedana, ker hočejo vele-Doslauiki počakati na romunski od-
govor na noto velesil Posianiška reunija bo Jutri.
Albanija. Belgrad, 21. februarja. Pasič je imel včeraj dolge konference s poslanikoma Hartvigom in Pagetom glede določitve mej bodoče samostojne Albanije. Uspehi teh konferenc še niso znani.
Konzul Prochaska. Dunaj, 21. februarja. »Siidslavi-sche Correspondenz« poroča, da je odpotoval znani avstrijski konzul na večtedenski dopust v Avstrijo in je prevzel njegove posle v Prizrenu začasno podkunzul v Skoplju Tibor Počel.
Pred Skadrom. London, 21. februarja. S Cetinja poročajo, da onemogoča izredno slabo vreme operacije oblegovalne armade. Kralj in prestolonaslednik sta zbolela in odložila vrhovno poveljništvo.
Belgrad, ?l, februarja. Listi poročajo, da bo prevzel poveljništvo nad oblegovalno armado general Bo-'anovič.
Odrin,
Carigrad, 21. februarja. Turški listi poročajo, da so Bolgari prenehali obstreljevati Odrin in da hočejo počakati novih srbskih oblegovalnih topov.
Belgrad. 21. februarja. Poveljnik Odrina. Šukri paša, je definitivno odklonil zahtevo tujcev, da bi smeli zapustiti Odrin, pač pa hoče dovoliti, da se določi v mestu samem nevtralna cona.
Odlikovanje srbskih častnikov pred Odrinom od kralja Ferdinanda. Belgrad, 21. februarja. Kralj Ferdinand je razdelil 41S zaslužnih častnih kolajn srbskim častnikom, ki so se odlikovali pred Odrinom.
Turško naslfstvo proti časnikarju.
Berlin, 21. februarja. »Vossische Ztg.« poroča, da so njenega vojnega poročevalca Turki v Oalipoliju brez navedbe vzroka aretirali. Nemški poslanik v Carigradu ie že posredoval pri turški vladi glede te aretacije.
Češki kmetje hočeio obdelati BoSgarom polja.
Brno, 21. februarja. Ukrajinski listi poročajo, da se ie oglasilo mnogo čeških kmetov, ki so pripravljeni obdelati Bolgarom, ki so še vedno na bojišču, polja.
PosredovarJe velesil med Bolgarsko in Romunsko. Petrograd, 21. februarja. Petro-gradska   brzojavna agencija javlja oficiiozno, da sta tako Bolgarska kakor Romunska spre]eli predlog velesil za posredovanje. Odločitev o boćarsko - romunskem sporu.
Bukarešta, 21. februarja. Danes bo imel ministrski svet sejo, na kateri bo definitivno sklepal o bolgarsko - romunskem sporu.
Turška uprava v Čataidži.
Carigrad, 21. februarja. Uradno se poroča, da so turške oblasti zopet prevzele upravo v Čatalži. Krščansko prebivalstvo je zbežalo.
Vesti iz Epira.
Atene, 21. februarja. Ministrski nreds*dnik Venizelos je odpotoval v glavno taborišče v Filipido, kjer bo imel sestanek s kraljevičem Konstantinom.
Atene, 21. februarja. Na Krfu v Prevezi in Arti je polno beguncev iz Albanije. Njih število znaša že nad 30.000.
Aretacije na polotoku Galipollju. Carigrad, 21. februarja. Turške oblasti so aretirale na polotoku Gali-poliju 20 bolgarskih (?) kmetov, ki so na sumu, da so vohunili za bolgarsko armado.
Ponesrečeno Ezkrcevanie.
Carigrad, 21. februarja. Več turških čet pod poveljstvom En ver bega je zopet poskusilo, da bi se izkrcale pri Šarkeju. Poskus se je ponesrečil. Turške transakcije.
Carigrad. 21. februarja. Finančni minister se pogaja z nekim belgijskim finančnim konzorcijem, da naj kupi v sredini mesta velik stavbni kompleks ter plača za njega takoj 10 milijonov frankov.
*
*
Finančni odsek.
Dunaj, 21. februara. Finančni odsek razpravlja danes o kazenskih določbah novega osebnodohodnin-skega davčnega zakona in o amnestiji za davčne prestopke in pregre-ške. Vlada je le za delno amnestijo z vzvratno veljavnostjo od 1. januarja 1913. Poročevalec dr. Lisst predlaga splošno amnestijo z veljavnostjo od 1. januarja 1910 naprej. Vladni zastopnik izjavi, da je v splošnem vlada tudi s tem zadovoljna, le slučaji, v katerih je postopanje pred prizivnim sodiščem, naj bodo izvzeti. Podžupan Porzer.
Dunaj, 21. februarja. Vlada je predlagala   dunajskega podžupana
Porzerja za namestnika deželnega maršala na Nižjeavstrijskem.
Češko - nemška sprava. Dunaj, 21. februarja. Vodstvo mladočeške stranke je razposlalo včeraj okrožnico glede obnovitve spravnih pogajanj, v kateri pravi, da bi bilo prenagljeno, če bi javnost predpisovala poslancem njih nastop še predno so se odločili poklicani faktorji in predno je znana vsebina vladne predloge. Samo naravno je bilo, če češki zaupniki v torek vladi še niso definitivno odgovorili, marveč so samo vzeli izjavo vlade na znanje. Zaupniki bodo podali svojo izjavo šele, ko bodo zadevo temeljito razmotrili. Šele potem bo mogoče določiti nadaljni nastop. Do tedaj pa so vse kombinacije o koncu ali o nadaljevanju spravnih konferenc brezpredmetne.
Ogrska opozicija.
Budimpešta, 21. februarja. Zaradi seje državnega zbora, ki se vrši v ponedeljek dopolane, so se sestali včeraj dopoldne poslanci grof An-drassy, grof Apponvi, grof Zichy, Bela Foldes in Ivan Toth na stanovanju Franca Kossutha, da določijo nastop opozicije. Sklepi konference so se predložili še včeraj posameznim strankam. Opozicija se bo udeležila ponedeljkove seje zbornice in onemogočila razprave.
Budimpešta, 21. februarja. Grof Mihael Karolvi, ki se je bil pred par dnevi odpeljal v Pariz, brzojavlja »Az Estu«, da tudi on dolži ministrskega predsednika Lukacsa istega, kakor poslanec Dessv. Tudi on je pripravljen svojo trditev dokazati pred sodiščem.
Novi ogrski magnati.
Budimpešta, 21. februarja. Vladar je imenoval več novih članov magnatske zbornice. Med novo imenovanimi magnati sta tudi peštanski nadžupan H e 11 a i in bivši skupni finančni minister baron B u r i a n.
Proti Lukacsu.
Budimpešta, 21. februarja. Opo-zicijonalni poslanci hočejo ovaditi več višjih ministerijalnih uradnikov, ki so bili udeleženi pri Lukacsevi aferi, zaradi defravdacije in nekorektnega ravnanja z državnim denarjem. Opozicijonalci upajo, da spravijo na ta način zadevo vendar pred sodišče.
Generalna stavka na Ogrskem.
Budimpešta, 21. februarja. Magistrat je storil vse priprave, da more zavrniti socijalno - demokratično generalno stavko z zadostnimi živili. Policija bo skrbela za to, da se bodo živila prodajala nemoteno in da prodajalci ne bodo zviševali cen živilom.
Čuvaj.
Budimpešta, 21. februarja. Vest nekega budimpeštanskega lista, da bo imenovan hrvaški minister Geza Josipovicz v kratkem za hrvaškega bana, je giasom zanesljivih informacij neresnična. Vest temelji na tem, da je prišla na zadnjem ministrskem svetu na Josipovichevo zahtevo na razgovor tudi rešitev hrvaškega vprašanja. Ministrski predsednik Lu-kacs je zastopal pri tem stališče, da mora ostati Čuvaj na svojem mestu, dokler ni rešena mednarodna kriza in volilna reforma na Ogrskem. Sploh ogrski vladni krogi ne mislijo na rešitev hrvaškega vprašanja.
Zagreb, 21. februarja. Kraljevi komisar Čuvaj se je mudil te dni 24 ur v Zagrebu. V Zagreb je dospel ponoči in cel dan ga ni bilo videti. Da je bil v Zagrebu, se je šele izvedelo, ko je že odpotoval. V dobro informiranih krogih trde, da je bil Čuvaj že dvakrat indirektno pozvan, da naj da svojo demisijo, da pa tega nI storil. Govori se, da ga drži Lukacs, s čigar rodbino ga veže ozko prijateljstvo. Njegov nekdanji protektor Khuen - Hedervarv pa skuša doseči rešitev s pomočjo skupine dr. Toma-šiča.
Zagreb, 21. februarja. Gimnazijec Galogaža, ki je bil kot Jukičev sokrivec obsojen na 6 mesecev ječe, je presedei svojo kazen. Te dni bi moral biti izpuščen, na Cuvajevo intervencijo pa je dobila policija nalog, da ga takoj aretirajo in izženo za pet let. Galogažo so res izgnali. Posrečilo se mu ie priti v Belgrad, kjer je sedaj dopisnik nekaterih hrvaških listov.
Dunaj, 21. februarja. »Neue Freie Presse« zatrjuje, da se komisar Čuvaj po njenih informacijah sploh ne bo vrnil z dopusta.
Romunsko meso za Avstrijo.
Bukarešta, 21. februarja. Klavnica v Bordujeni je tako daleč popravljena, da bo mogoče v kratkem zaklati večjo množino živine in začeti z izvozom. Neka dunajska firma je sklenila z nekim romunskim konzorcijem pogodbo.
Jubilej hiše Romanovov.
Berolln, 21. februarja. »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« piše ob priliki 3001etnice nastopa vlade hiše   Romanovov: Tradicionalno
rusko - nemško prijateljstvo se ie utrdiio z osebnimi stiki obeh vladarjev. Ohranitev tega razmerja je v in* teresu obeh držav in obeh narodov, Bukarešta, 21. februarja. Prestolonaslednik princ Ferdinand odpotuje dne 2. marca v Petrograd, da zastopa kralja Karla pri 3001etnici hiše Romanovov.
Nemški državni zbor.
Berolin, 21. februarja. Državni zbor je sprejel zakonski načrt glede preložive meje med Nemčijo in Avstro - Ogrsko pri krajih Hammer-Unterwiesenthal - Weipertu v prvem in drugem branju.
Nato se je nadaljevala razprava o poštnem proračunu in se je o vseh predlogih poimensko glasovalo. Vsi predlogi so bili odklonjeni. Centrum, socijalni demokrati in Poljaki so glasovali proti.
Poincarčjev nastop-Pariz, 21. februarja. V zbornici se je včeraj popoldne prebral Poin-carćjev ekspose. V tem eksposeju je izjavil, da bo vedno tako lojalno postopal, kakor njegov prednik, da bo branil ustavo, ki je naklonila Francoski dolgo dobo miru in dela. Tudi bo gledal na to, da ohrani vlada svojo avtoriteto in kontrolo nad parlamentom. Republika bo skrbela za pravičnost v obdačenju in za izpopolnitev volilne pravice. Vlada hoče olajšati kmečkemu prebivalstvu bremena in skrbeti za povzdigo trgovine in obrti. Zlasti pa mora vlada vzdržati notranji red in mir. Tudi za zunanji mir hoče skrbeti, to pa je mogoče le, če je pripravljena k vojni.
Pariz, 21. februarja. Ob 4. popoldne je sprejel predsednik Poincare diplomatični kor. Dojen diplomatič-nega kora, angleški poslanik, je Čestital predsedniku.
Petrograd, 21. februarja. Car Nikolaj je podelil v znak prijateljstva Poincarčju red sv. Andreja.
Delcasse francoski poslanik v Petrogradu.
Pariz, 21. februarja. V ministrskem svetu je sporočil zunanji minister, da je car privolil v imenovanje Delcasseja za francoskega veleposlanika v Petrogradu.
Pariz, 21. februarja. Že pol leta je bilo odpoklicanje francoskega veleposlanika Louisa iz Petrogradu sklenjeno. Izvolskij ga ie dolžil, da nima smisla za rusko orijentsko politiko. Ko je bil Poincare izvoljen, ni bilo več dvoma, da gre Louis. Novi poslanik Delcasse je provzročil zbli-žanje Francoske z Angleško, ki je imelo za posledico leta 1904. sklenjeno pogodbo. Njegovo imenovanje je smatrati za pomemben polit, dogodek.
Pariz, 21. februarja. Delcasse ostane tudi poslanec ter dobi samo šesT nesečen dopust, ki se lahko tudi obnovi.
Pariz, 21. februarja. Teofil Delcasse nastopi mesto francoskega veleposlanika v Petrogradu začetkom meseca marca.
Balkanska vojna in Indija.
Kalkuta, 21. februarja. Vznemirjenje med mohamedanskim prebivalstvom v Indiji, ki vsled hujskanja Mohamedancev povodom balkanske vojne vedno narašča, je postalo že skrajno nevarno. To priznavajo celo listi, ki so sicer jako zmerni. Maroko.
Madrid, 21. februarja. General Ilfau v Ceuti je zavzel Tetuan brez najmanjšega odpora. Zasedel je mesto vsled notranjih nemirov, ki so posebno ogrožali inozemce in ki so nastali vsled umora nekega Žida. — Ministrski predsednik je izjavil tozadevno, da nima Španska nobenih sovražnih namenov.
Kitajska.
Bruselj, 21. februarja. »Agence d' extreme Orient« poroča, da se je izrazil Juanšikaj napram žurnali-stom, da je pripravljen vsled starosti in vsled odpora velesil, ki ga proizvajajo napram republiki, takoj odstopiti, če bi prevzel kdo njegovo mesto. On hoče nato odpotovati v Evropo in se nastaniti na Tirolskem ali v Švici.
Vstaja v Mehiki.
Mehika, 21. februarja. Rodbina predsednika Madera je ušla. Kaj se bo zgodilo s predsednikom Madera, ni gotovo. Provizorični predsednik Huerta je izjavil, da bo prepustil odločitev o njegovi usodi novemu kabinetu. Definitivni kandidat za predsedstvo je Diaz. Da ni reflektiral na provizorično predsedstvo, je krivo, da si hoče ohraniti za volitve proste roke. Škoda znaša več milijonov dolarjev.
Mehika, 21. februarja. Kongres je imenoval za provizoričnega namestnika Huerto. Dosedaj so odkrili že več zarot. Aretiran je bil med drugimi tudi general Romero. Predsednik Madero bo šel bržkone v začasno pregnanstvo, ker ga dolže, da j: sokrivec umora polkov. Roverole h da je osnoval dva atentata na gen rala Huerto.
43 itev.
SLOVENSKI NAROD
Siian 5"
Umetnost.
Koncert za mladino se je vršil včeraj ob petih popoldne v dvorani »Mestnega   doma«.   Prireditve te
vrste so pri nas še malo vpeljane, dasi so v vzgojnem oziru koristne, in je samo želeti, da bi se udomačile. S tega stališča zasluži včerajšnja produkcija vso hvalo. Koncert sfa priredila g. prof. dr. Pavel Kozina in g. pianist Anton Trost. G. Kozina je prepel celo množico pesmi — vsega skupaj dvanajst — in pokazal, da mu gre zlasti od srca interpretacija lirskih pesmi. Mnogo stvari in stvarc je izvedel Čuvstveno in s tako deklamacijo, ki je dokazovala njegovo dobro muzikalno umevanje. Spočetka prireditve nam je nudil par originalnih domaČih pesmic. Tako Adamičevo »Pri studenčku kjer se je komponistu posrečilo zlasti toplo-nobožno mesto o fantu, ki gleda ljubici v svetle očke in ji boža mehke ročke. Benjamina lpavca lepa pesem
Ciganka Marija« je že znana. Izmed ostalih je g. tenorist zlasti ustregel s srčkanim Hugo \Volfo\im »Vrtnarjem« z zaljubljenima pesmicama A. Dvoraka št. 2 in št. 7, katerih drugo te na splošno zahtevo mlade publike ponovil, in s srečno ubranim Rubin -steinoviiu Starcem kraljem^. Gosp, Trost je zaigral na klavir Chopinov scherzo v cismolu in Lisztov ->Le Carneval de Pesth«. G. pianist izborno obvlada klavirsko tehniko tudi na najtežjih mestih in je izzval s svojo hvaležen aplavz. Dvorana je bi-la do malega polna šolske mladine nhniega spola, ki je sledila :\vaianiem 7 mkidostnoživo pozornostjo. Pesmi,
'hrane tako, da so bile vsakomur ^topne. so ji gotovo ugajale. Te - rste koncerte bi postali lahko tudi
vljudni koncerti za širše mase: do-!n*o bi bilo le nekoliko več izpremem-ne v sporedu.
izpred
l7pred porotnega scdisca v Novem mestu.
Svarilo pošiljalcem denaria v navadnih pismih.
Naj so bili   ljudje   Že tolikrat
r ^kodovani za denar,   poslan v na-v. adnem pismu, vedno se zgode novi taki   slučaji.   Posebno Amerikanci naio navado,   da manjše zneske v rapirni vrednosti prilagajo navadnim ismom, ki se dostikrat ali sploh izgube, ali jih naslovnik dobi brez priloženega denaria. Doslej so se taka pisma izgubljala le na večjih poštah ali v vlakih. Zadnji porotni slučaj pa tže. da je to postalo moderno tudi e v Suhi Krajini.
Na pošti v Žužemberku   so za-;om   pretecenega   leta meniali nošo. Po priporočilu občin^ke-: a *ainika je to službo prevzel lOlet-ni sin Jhiikarja iz Prapreč blizo Žu-emberka. Med očetom in poštarico . Dovžai;   sklenjeno službeno po-rodbo je tržaška   direkcija potrdila pogojno,   da poštarica prevzame \ «o odgovorr.o.st za fanta, llnikar je" vpočetka   svnio   službo opravljal ^estno. Poverilo se mu je tudi karti-:<nie (razdelitev) posameznih manjši pošt   po Suhi Krajini   in pa do-aavlianje     pošte   v Žužemberku. Kmalu pa ie zašel v slabo tovaršijo
1 dasi je imel prehrano doma. ni iz-
1 s svojim   mesečnim plačilom
2 K ter je začel na očetovo ime de-'ati dolgove po gostilnah   in trgovi-
. Enkrat je oče moral zanj na ta -ačun plačati čez 40 K.   Ker je oče videl, da se mu fant izprija, ga je ho-I vzeti iz službe,   pa je bil prego-vorjen, češ, da je fant na pošti drugače   priden in da se bo že pobolj-al. Tako je fant ostal v službi v svo-o pogubo in sicer pošteni rodbini na sramoto.
Tekom svoje službe je llnikar izvohal, da ljudje iz Amerike poši-ijaio mali denar kar v navadnih pismih. Po njegovem zatrdilu je prišel večkrat v položaj, ko so ga ljudje, nevešči branja, prosili, da jim je pisma odpiral, pri kateri priliki je tudi večkrat dobil priložen papirnati
amerikanski  denar. Nekoč vpraša
poštarja, kaj bi se zgodilo tistemu človeku, ki bi vzel iz navadnega pisma denar. Poštar da nv.! je odgovoril, da nič posebnega, ker pošta za denar v takih pismih ne prevzame nobene odgovornosti,
llnikar, ki je imel kartiranje tudi pošte za Hinje, je vedel, da je iz tega kraja največ ljudi v Ameriki in je tem pismom posvetil posebno pozornost. Po njegovem priznanju je začel to prakticirati meseca avgusta in jenjal kratko predno so ga radi tatvine zasačili. To je bilo v oktobru. Koliko pisem je na ta n.ičin odprl, se ne ve. On sam prizna, da je odprl 12 pisem, od teh je bilo 7 z denarjem opremljenih. Pisma je enostavno uničil in sežgal, denar pa shranil, dokler ga ni zapil. Da mu niso prišli na sled, mu je pomagalo to. da je bil on sam v Ameriki rojen in da ima tam svoje bližnje sorodnike. Pri menjavi amerikanskega denarja se je torej z verojetnostjo izgovarjal na brata ali strica, ki mu pošiljata papirnate dolarje.
Mogoče bi bilo to še dolgo trajalo, predno bi mu bili prišli na sled, da fant ni zagazil še globokeje v blato. Tudi na tak način pridobljeni denar mu ni več zadoščal za njegovo ponoČevanje. Bil ie dober znanec v gostilni Cecilije Hrovat, kter ima mesarijo neki Kukman. Večkrat je nrišel tja in se navadno mudil v kuhinji. Tu je zapazil, da imalo denar od gostilne in mesarije spravljen v omarici, ki večinoma ni bila zaklenjena. Ker so mu popolnoma zaupali, tndi pred njim niso zaklepali omare. To zaupanje je začel zlorabljati. Dne 13. oktobra je iz te omare vzel 10 K, a teden pozneje že kar 20 K, bankovec in več drobiža: on prizna samo 2 K 76 v. Po izpovedbi g. Kukmana je obenem zmanjkalo tudi več njegovega denaria iz mesnice. Fant taii, da bi si bil tudi ta denar prilastil. Ker g. Kukman ne zahteva povračila, državno pravdništvo tega ni postavilo pod obtožbo. Vkradeni denar je fant porabil, da je mogel svoje tovariše napaiati. Tovariši sami so ga pozneie izdali, da je popival s takim denariem.
Je le ko ie ta tatvina prišla na dan. so začeli samiti tudi Izvir nje-govih amerikanskih dolarjev. Orožništvo ie z vstrajnimi poizvedbami kmalo toliko dognalo, da je fant priznal tudi noneverjenja denarja iz pisem na pošti. Ker so mislili, da bi mu znal oče že zaradi sramote kako pripomoči v Ameriko, so ga zaprli.
Tako je prijel komaj 16 let stari fant na zatožno klop pred porotnike, obtožen hudodelstva zlorabe uradne oblasti ter pregreška tatvine.
Obtoženec prizna dejanje. Prizna tudi, da ie v-edel. đa dela nekaj kaznivega, ko je iz pisem pobiral denar. Nemara da bi zato dobil kako kazen, veliko pa ne. Sicer sem bil pa uverien, da o tem ne bo nihče /vede1. Fant je za svojo skromno šolsko izobrazbo še precej inteligenten in prikuplhvega vedenja. Pri razpravi ie tudi n'egov oče navzoč.
Ko*- priči se zaslišita mož nošta-rice g. Dovžan in mesar g. Kukman. Prvi izpove, da je še le potem, ko je vse to prišlo na dan. tudi on se spomnil, da mu je biio nekoč zmanjkalo iz nredala za znamke približno 10 K denaria. Ne more pa potrditi, če je to tudi llnikar poneveril. Tudi priča Kukman ne more obtoženca z gotovostjo obdolžiti tatvine iz mesnice.
Porotmki so dobili 4 vprašanja in sicer: 1. izlorabe zaupane uradne oblasti: 2. isto vprašanje pa le kot navadna tatvina: 3. glede 10 K. ki jih pogreša poštar: 4. glede priznane tatvine v gostilni Cecilije Hrovat v znesku 32 K 76 v.
Posvetovanje je trajalo nekaj minut s sledečim izidom: Prvo glavno vprašanje zanikano; drugo potrjeno: tretje zanikano; četrto potrjeno.
Sodni dvor ie na podlagi tega izreka razglasil obsodbo: Franc llnikar se oprosti hudodelstva zlorabe zaupane uradne oblasti, obsodi pa le zaradi   tatvine    na   šest tednov
I strogega zapora. Ker pa ie bil llnikar
srtogega zapora. Ker pa je bil llnikar že od 28. oktobra do 29. novembra v zavarovalnem zaporu, se mu to všte-je, tako da bo imel odsedeti še kakih 10 dni. Obtoženec je s kaznijo seveda zadovoljen. Ceciliji Hrovat mora seveda oče plačati, kar je malopridni sinko ukradel.
In s tem je bilo to porotno zasedanje, ki je trajalo le dva dni za štiri siučaje, končano.
*
Umor v Št. Jerneju zopet odložen. Porotna razprava o umoru v Št. Jerneju (obtoženec 16Ietni trgovski vajenec Kopitar) je morala biti tudi za to porotno zasedanje odložena, baje, ker graška fakulteta ni še končala tozadevno izvedeniško preiskavo o dušnem stanju mladega zločinca. Pride še le k prihodnjem zasedanju.
* *
it
Obrauiava pri okrožnem   sodišču v Novem mestu.
Turjaški župan obsojen zaradi žaljenja orožništva. Med žapanom na Turjaku, Jernejem Zužekom in med orožniki je prišlo do nasprotstev zaradi poročil na pristojne oblasti. Dostikrat je župan poročal o eni in isti stvari drugače, kakor orožniki. Končno je prišlo do konflikta. Vzrok konfliktu je bil gostilničar Franc Dolšek na Rašici. Lani za časa vojaš'.nh vaj je Dolšek, ki služi po priznanju orožnikov oblastim za »konfidenta«, ovadil več gostilničarjev, da so čez uro točili. Izkazalo se je pozneje, da ovadba glede nekaterih gostilničarjev ni bila točna in da je Dolšek še sam peljal svoje goste v drugo gostilno ter tako provzročil, da se je čez uro točilo. Ker so se v okraju večkrat primerjale ovadbe, ki jih je občno mnenje prinisovalo Dolšeku in so ljudje zahtevali od župana, naj jih ščiti, je Jernej Žužek najprej osebno interveniral pri okrajnem glavarstvu, potem pa napravil uradno vlogo, v kateri se pritožuje proti orož-ništvu in z navedbo nekaterih dokazov, da Dolšek ni tako verodostojna oseba, kakor ga smatra orožništvo. Zaradi očitanj nroti orožnikom je bil žunan to^en. Prva obravnava se je vršila v Kočevju in sicer je sodil znani Arnošt Cbam. Značilno je, da le sodnik razpravljal nemški in da se le slovenski obtoženec moral nemški zagovarjati. Se bolj značilno je, da se je Žužek hotel slovenski zagovarjati, r>a so ga ^uidie svarili. Sodišče v Kočevju ie Žužka obsodilo na 14 dni zapora. V razlogih je navedeno, da je bil obtoženec zaradi sličnih žaljeni že večkrat kaznovan: enkrat ie celo sodniku fuflaju očital hudodelstvo in uradno pristranost. Žužek se je pritožil na vzklično sodišče v Novem mestu. Pri obravnavi je hotel nredsednik najbrž na podlagi nemškega akta ž njim nemški razpravljati, a Žužek je prosil, naj se ga pusti slovenski govoriti, češ, »tam v Kočevui se nisem uoal slovenski Govoriti.« Predsednik mu je ugodil. Sodišče je Žužkov vzklic zavrnilo in je Žužku znižalo kazen od 14 dm na 12 dni. Razsodba nravi, da ie Žužek v svoji vlogi orožništvo razžalil in da ni doprinesel dokaza resnice.
Izza kulis v avstrijskem vojnem ministrstvu. — Provizijske kupčije.
Pred okrajnim sodiščem v Josef-stadtu na Dunaju se je vršila sledeča javna obravnava: Vdova podpolkovnika Cziffrerja je tožila zaradi razža-Ijenja časti nekega agenta Bricka in odvetnika dr. Pressburgerja. V tožbi navaja tožnica: Agent Brick mi je obljubil za posredovanje v neki kupčiji za dobavo orožja in municije, pri kateri kupčiji je zaslužil več stotisoč kron en sto tisoč kron provizije in mi je dal tudi tozadevno provizijsko pismo. Izplačal pa mi je samo 20.000 K in me je poslal, ko sem zahtevala ostali znesek 80.000 K, k svojemu odvetniku dr. Pressburgerju. Ta pa me je, ko sem mu pokazala provizijsko pismo, sirovo napadel, očital mi je, da sem to pismo prigoljufala in mi je grozil celo z aretacijo. — Pri obrav-
in vi morata vedeti, ako Vam je do higiene Vašega telesa, da je v Vaši hiši zanesljivo razkužilno sredstvo neutrpljivo. nježni, ranitve, opekline se primerijo večkrat; za desinfekcijo ob bolniški postelji, za antiseptične obveze ran, oteklin, o in zabranjenje nalezenja, za stalno rabo pri vsaki vrsti razkuževanj in odstranintvi slabega duha je najboljši znanstveno mnogokrat preiskušen in po vsem svetu za najboljše razkužilo sedanjosti pripoznani
LTSOFOR1I
ker uStakuje hitro zanesljivo, ga brez ne/arnosti vsakdo lahko rabi, prijetno aromatično diši, na kožo ne vpliva dražhivo (kakor druga razkužila), je naposled prav Cen6, ga skoro vsi zdravniki priporočajo in ▼ vsaki hiši radi rabijo. V originalnih steklenicah (zeleno steklo) se z navodilom vred dobiva za 80 vin ar] O V steklenica o 100 grami po
vseh lekarnah in drogerijah monarhije.
Pomnite, da Ivsoform hitro odstrani slab duh in pot
Poučno od odličnega zdravnika spisano brošuro o „Zdruvju In dotinlokotjl" dobite zastonj od kemika Hmbmanna, roloroaU „I.y»oiormwerke" na Dunafn, XX., Pefratohgasae 4.
navi je izjavil dr. Pressburger. da ga
je Brick informiral, da ma je tožnica obljubila posredovanje za neko veliko kupčijo pri neki »višji osebi v vojnem ministrstvu« in je zahteval izključitev javnosti, češ, da ne more te osebe javno imenovati. Sodišče ie njegovo zahtevo odklonilo In odredilo javno razpravo. Dr. Pressburger je na to izjavil: Brick me je pooblastil, da interveniram pri neki veliki transakciji, ki ima svoj izvor v vojnem ministrstvu. Za protekcijo In posredovanje pri tej transakciji se je obljubila tožnici nagrada 100.000 K. Pozneje pa sem zvedel, tako se zagovarja dr. Pressburger, da je izdala tožiteljica ponarejene menice s po-tvorjenim podpisom imena te visoke osebe v vojnem ministrstvu, katere ne morem imenovati. Tožiteljica se je tudi sklicevala na dejstvo, da je v ozki zvezi s to visoko osebo. Te menice je Brick baie tudi plačal, celo zadevo pa je policija zakrila. — Dr. Pressburger je nato prebral pismo, ki mu ra je pisal zastopnik tožitelji-ce dr. Thaler, in v tem pismu stoii tudi doslovno: »Pismo voitiega ministra«. To bo najbrže ime tiste visoko stoječe osebe v vojnem ministrstvu, katere imena dr. Pressburger ni hotel imenovati in vsled česar je zahteval tajno obravnavo. To bi bil torej bivši vojni minister Auffenberg. Zastopnik tn^iteliice dr. Thaler je izvajal sledeče: Tožiteliica je res posredovala pri neki veliki dobavi pri tej visoki osebi v vojnem ministrstvu, pri kateri dobavi je zaslužil Brick najmanj 450.000 K. Manfred Weiss, tovarnar za municijo na Reki, pa je zaslužil čez 700.000 K. Kljub temu pa je plačal Brick tožnici kljub svoji obljubi samo 20.000 K. Brick jo je hotel na različne načine oslepariti, toda to se mu ni posrečilo. Res je, da je tožUel'ica podpisala na neko menieo za 400 K ime te visoke osebe, toda to je storila v dobri veri, da ie to storila v tihem sporazumu s to osebo, ki se ni hotela izoostavliati. Ta menica se ie tudi izplačala. V nadalinem teku obravnave sodnik ni mogel dognati za katere dobave za vojno upravo ie šlo in je obravnavo v svr-ho zaslišanja novih prič preložil.
Sanišnti list obsega 6 strair.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 1& februarja: Elizabeta Hude, uradnega sluge vdova, 86 let. Sv. Petra cesta 49.
Dne 19. februarja: Zlatan (Janez Zlatoust) Leskovic, trgovčev sin, 13 mesecev. Čevljarska ulica 1.
V deželni bolnici:
Dne 13. februarja: Josip Kaš, železniški strojevodja, 40 let.
Dne 14. februarja: Ivan Soier, kajžar, 65 let. — Ivan Bogataj, vpok. kurjač tobačne tovarne. 50 let.
Dne 15. februarja: Marija Berce, mestna uboga, 71 let.
Žitne cene v Budimpešti«
Dne 21 februarja 1913 Termin.
Pšenica za april 1913 . za 50 kg H'62
Pšenica za oktobei 1913. za 50 kg 12-19
Rž za april 1913    ... . za 50 ki 991
Oves za april 1913       . . za SO ks 1034
Oves za oktnher 1913  . . za 50 kg 8S3
Koruza za ma' 1913      . . za f>0 kg 771
Koruza za julij 1913 .   . . za 50 kg 793
Meteorotogluio porotno.
Višina nad morjem 36G*2
Srednji zračni tlak 736 rat
rt	Cas	Stanje ; baro-
—	opazovanja	metra
		v mm
S— —
Vetrovi
Nebo
20	2.pop.;	738*7	
»»	9. zv.1	739 2	
21	7. zj.	738-2	
—1*5 I sr jvzh. {pol obač. -5*0 jsl. jvzhodj jasno
-67  sr. svzh. ; oblačno
Srednja včerajšnja temperatura —3*8B, norm. 0/3° Padavina v 24 urah 00 mu,
Izdajate!.! In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne"..
UISO
od
Bergmanna & Co. Dečin o/L. \
697 j
je in ostane prej ko slej nedo- $
segljivo v svojem  popolnoma j
naravnem barvanju las in brade. $
V zalogi v plavi, rjavi in \
črni barvi. — Cena steklenici J >   K 250. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog.  B.  Čvančara, O.
Fettich-Frankheim v Ljubljani. \
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je po kratki in mučni bolezni, previđena s tolažili za umrjoče, danes dne 19. februarja t. 1. sledila svoji pred tremi tedni umrli materi v boljšo večnost, naša preljuba in nepozabna žena in mati, gospa 715
Avgusta Kuder roj, Mayer
v starosti 36 let.
Pogreb bo v petek, dne 21. februarja t. 1. ob 5. uri popoldne. Svete maše zadušnice se bodo darovale v kapiteljski cerkvi. Priporočamo jo v blag spomin.
V Novem mestu, dne 19. februarja 1913.
Anton Kuder,
c kr. sodnik, soprog.
Milan, Stanko, Vida in Pitja,
otroci.
--q.rv:> : j--  •••• ^i&.&m. * H^viva*'
• *
Mesto vsakega posebnega naznanila.
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretresujočo vest, da se je v sredo, dne 19. t. m. po 11. uri ponoči, naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, tast, stari oče in stric, gospod
Ivan Kodric
zasebnik
dopolnivši 70. leto, previden s sv. zakramenti za umirajoče preselU v večnost.
Truplo predragega nepozabnega rajnika se bode danes, v petek popoldne ob 3. uri iz hiše žalosti iz Preske pri Medvodah po slovesnem blagoslovljenju prepeljalo na pokopališče v St Vid nad Ljubljano, kjer se položi ob pol 5 popoldne k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se Lodo brale v St Vidu in PreskL
Žalujoče rodbine: Kodri Ziiar, MrL
Prvi slovenski pogrebni zavod Josip Turk.
Sprejmeta tefftkoi
eden za veliko,  drugi za malo delo.
Plača po dogovoru. 703
ML Tur k, krojaški mojster Domžale
(Postgehilfin) 7io
se sprejme takoj.
Ponudbe na Marijo Miirsa, učiteljico na Krapju pri Ljutomeru.
se sprejme takoj ali pozneje
v trgovino mešanega bl&ga.
Franc Kalan, Žirovnica na Gorenjskem.
711
Modna in športna trgovina za gospode
P. MAGDIĆ sš^)
Ljubljana — nasproti glavne pošte — Ljubljana
se asoja svoje p. n. odjemalce opozoriti, da je svoj modni oddelek za gospode založil nedvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren in sicer v nedvomljivo največji izbiri
Od 20. februarja 1913 naprej prostovoljno odračunam 10 % popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačila od mojit skromnih stalnih cen pri nakupovanju klobukov, Čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat, rokavic, nogamc, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumbov itd., kar bode pri sedajšnji draginji gotovo vsak z veseljem pozdravil in uvaževal. Pazite na cene v mojih izložbah!
Sprejmeta se takoj 2 dobra
kroiasKa pomočnika
proti dobri plači. 651 M. Križmanie, krojaški mojster v Trbovljah.
in učenec
se sprejmeta takoj
pri Matija Petriču, urarju v Postojni.
na Mestnem trgu v Ljiljani se faKoj odšla.
Vbod skozi vežo in sta pripravna za kako delavnico, mlekarno ali kaj podobnega. — Ponudbe pod šifro
„Lokal" poštno ležeče, Ljubljana,
677
OBlil
■ Naročila za irizitnice u
Isprejema Narodna tiskarna in knjigarna, g ■isiiiiii^siaaiiiiiiiiiiHi
644
v kasarni „Central" ¥ LJubljani.
Mi in trgovski vrtnar ivan filz
Ljubljana, Kolezijska ulica štev. 16 l-42
isvršuje šopke, vence in bukete
za razne prilike. — Delo umetniško okusno in po solidnih cenah.
piramidna in kroglasta iavorjeva črevesa ter 8ekorativne cvetlice
v veliki množini po smernih cenah. — Naročila na detelo hitro in vestno.
Batno.
tekom leta 1913. se bodo vršile ob ponedeljkih doe:
14. aprila, 16. junija, 13. oktobra in 15. decembra.
Lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za pripustitev k preiskušnji je opremiti z učnim izpričevalom in z onim obrtne nadaljevalnice.
▼ Ljubljani, dne 17. februarja 1913. 707
Obrtno-oblastvena komisija za pomočniške preiskuje.
Avstr. amerikan. a zaloga čevljev :: Prešernova nI. 50.
A Ml/12 P 216 12-10
Pitali
dražba nenilnin.
712
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Litiji so po prošnji lastnikov ml. dedičev po Doroteji Jermene iz Zagorja naprodaj na javni dražbi sledeče nepremičnine in sicer zemljišči vlož. Št. 364 in 389 k. o. Zagorje za katero se je ustanovila izklcna cena v znesku 7930 K.
Dražba se bo vršila
dne 7. marca 1.1. dopoldne ob 9 uri na lici mesta v Zagorju it. 89.
Ponuabe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Xa posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno
Družbeno izkup io s S''obrestmi je tekom 2 mesecev po pravokrepnosti domika tusodno založiti.
Dražbeue pogo;e je mogoče vpegledati pri podpisanem sodišču soba Št 23.
C. kr. okrajno sodišče Litija^
dns 13  februarja 1913.
EMSKA WODA
za pilno zdravljenje in izvrsfna namizna pijača.
EMSKA VRELSKASOL
DBOTIIUUBIU MM
soivi a n u«'«* ndemuhi t u. 6tn z«t Kitmmttmn
Glavna zaloga: Mihael Kastner v Ljubljani.
Jfaši čevlji po kakovosti, :: priležnostt in eleganci :: prekose vsako konkurenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.
LJHBLJMSK
MESEČNIK za KNJIŽEVNOST iN PROSVETfc
Letnik UZU. (1912).
labaja po 4 pole obsežen v volilu oomerk po eden pot n« mesec ▼ av?zkih ter etej eeo leto g K ao h, pol lete 4 K 60 h, četi
lete e K 90 h. Za vee neavetrijek- delele iz K to h na leto Potem oifci aveiki ee dobivajo po Bo h.
NArodna Tiskarna" v L i ubijao i.
■
ej
at 1
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
Prešernova ulica 7.
Koacesionirana, v Trstu že dolgo časa obstoječa in brez konkurence dobro idoča
trgovina,
s stalnim krogom odjemalcev, vsled pomanjkanja večje prometne glavnice in v svrho povečanja trgovin? 0V" išče deležnike za ustanovitev družbe z omejenim jamstvom. Najmanj 6°/o obreštovanje zajamčeno, deleži do 10.000 K, po želji tudi več gotovine, ev. tudi samo jamstvo. — Pismena pojasnila daje pisarna dr« Josipa Mandića ? Trstu, via Caserma 81. 71?
z dne 23. maja 1373 Štev. 119 državnega zakonika z dodanim
lis
l
in drugimi zakoni in ukazi kaztr.ski postopek zadevajoči mi.
Trdo vezan 5 E 60 tq po posti 5 E 80 v.
liarođna kniioania ? LjiiHjaiii. ^
C39-B
14115
64