Leto XIX
z vsebine
številka 9
cena 1,46 EUR
Za zgodovinsko evropsko zlato tudi Žiga Dimec . Kulinarični zemljevid kot dopolnitev .


,\eö-nJ'a ¿č
J
27 september 2017
.9 .10
w ■
AKCIJA
kakovostni brezplačen
skute rji že od 1399 eur
-	uredimo kredit
-	nakup na obroke
kovček

www.promotor.si 041/73 44 40
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Zlata medalja tudi savinjska
□10 AN JU
<r j j I - _ -3
Od 31. avgusta do 17. septembra je na Finskem, v Izraelu, Romuniji in Turčiji potekalo evropsko košarkarsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 24 reprezentanc. Slovenska reprezentanca je na čelu s kapetanom Goranom Dragicem in najperspektivnejšim mladim košarkarjem Luko Dončicem osvojila zlato medaljo, prav vsi igralci pa so prispevali svoj delež k temu
uspehu. Tudi Žiga Dimec, doma iz Latkove vasi, ki sicer igra za novomeško Krko.
Pot do zlate medalje ni bila lahka. Slovenski košarkarji so v skupini A v Helsinkih premagali Poljsko, Finsko, Grčijo, Islandijo in Francijo, v četrt-finalu Latvijo, v polfinalu pa s kar 92 : 72 Španijo. Sledil je finale, ki je v Istanbul privabil več kot sedem tisoč slovenskih navijačev in v katerem je Slo-
venija s 93 : 85 premagala še Srbijo. Zaključek je reprezentanca odigrala brez Gorana in Luke ter tako dokazala, da so prav vsi zaslužni za prvi naslov evropskega prvaka v kolektivnih športih. Tudi Žiga Dimec je osvojil kar nekaj dragocenih točk.
Več o uspehu košarkarjev in kakšna je bila pot do zlata Žige Dimca, pa na strani 9.
K. R.
Zlatega junaka Žigo Dimca so pozdravili tudi v domači Latkovi vasi.
Zlato za urejenost Žalca
Žalec je letos drugič sodeloval na mednarodnem ocenjevanju urejenosti vasi in mest Entente Florale Europe. Leta 2004 je prejel srebrno priznanje, letos pa so se predstavniki žalske občine razveselili zlatega priznanja.
V Žalcu so se na prihod sodnikov združenja Entente Florale v juniju dobro pripravili. Nista jih
pričakala le prenovljen Šlandrov trg in Dom II. slovenskega tabora, ampak tudi svetovna novost Fontana piv Zeleno zlato. Občinska uprava je skupaj z Javnim komunalnim podjetjem, Zavodom za kulturo, šport in turizem ter drugimi poskrbela še za številne podrobnosti, saj očem komisije ne uide nobena pomanjkljivost. Pred razglasitvijo je bila delega-
cija žalske občine prepričana, da si mesto zasluži zlato priznanje, a šele z razglasitvijo na odru večnamenske dvorane v Podčetrtku se je lahko pričelo veselje. To zlato priznanje je pomembno tudi z vidika promocije žalske občine kot zelene in trajnostno naravnane turistične destinacije. Več na strani 3.
K. R.
Rdeči križ Slovenije in žalsko območno združenje RK vabita k vseslovenskemu projektu
DROBTINICA 2017
Vljudno vabljeni v soboto, 14. oktobra, od 8. do 12. ure pred trgovske centre, kjer lahko v zameno za kruh in ostale domače izdelke
podarite sredstva za zdravstveno letovanje socialno ogroženih otrok v letu 2018 na Debelem rtiču. Stojnice bodo postavljene pred Mercatorjem Žana Žalec, Marketom Levec, Marketom Prebold, Marketom Šempeter, Trgovino Liboje, Tuševo blagovnico Bala Petrovče, supermarketom Tuš na Polzeli ter supermarketom Jager na Vranskem in v Braslovčah.
	7	TEDEN
		OKUSOV
	•	ZELENO
		ZLATO
		
		24.-31. okt.
		2017
		www.turizem-zalec.si
		Žalec ^^^V OIJ1MU ZELENEGA ZLATA
foto: D. N.
O lažni skromnosti
Slovenci smo res poseben narod. Radi imamo uspehe, ampak nagradimo jih pa težko. Ne govorim samo o materialnih zgodbah, bolj o brezpogojnih čestitkah in pohvalah. Razen če niso tako visoka priznanja, kot je denimo zlata košarkarska zmaga, ki je najbolj sveža, potem hitro ocenimo, da se preveč izpostavljajo. In tudi če kdo od zlatih, srebrnih, bronastih dobi nagrado, že moraliziramo, kdo in koliko si jo zasluži, kdo ne ... Pa čeprav v Sloveniji, smo že večkrat slišali, tudi od našega zlatega košarkarja Žige Dimca, s katerim smo pripravili pogovor v tokratnem Utripu, nagrajujemo veliko manj radodarno kot drugje. Čeprav gre morda za bolj učinkovito promocijo države, kot so klasične oglasne kampanje, toda to je že druga zgodba. Bolj me vznemirja dejstvo, da se še nismo znebili socialističnega razmišljanja, da smo vsi enaki. Saj se še spomnite, sicer nam je bilo fajn, ampak bolj fajn je bilo tistim, ki so manj delali, pa dobili enako ... Očitno smo to filozofijo tako ponotranjili, da še skoraj tri desetletja po tem funkcioniramo podobno.
Bog varuj, da se kakšen dobitnik, kakšen posameznik ali ekipa s posebnim dosežkom na različnih področjih, kdorkoli, ki si je s svojim delom nekaj prislužil in izstopa, pohvali sam ali da je pohvaljen javno ali da se vsaj javno pokaže s svojim uspehom. Zapovedano takoj boli mnoge, najbrž povprečje tistih, ki pač tega niso dosegli. Sama sem prepričana, pa tudi naravno ni, da ne moremo biti vsi enaki in enako dobri v vsem, lahko pa smo enaki v tem, da poskušamo iz tega, kar smo, kar nam je dala mati narava in kakšne možnosti imamo, razviti največ, kolikor je mogoče. In če nam to uspe, tudi če nima žlahtnega leska na prvenstvih, smo zmagovalci. In smo lahko ponosni nase, na nas pa so lahko ponosni tudi drugi. Teoretično.
Da so ponosni drugi, je lahko pri nas že problem. Ne govorim o družini, ki se veseli z nami, govorim o drugih. Ujela sem pogovor uspešnih mladincev, ki so si, iz pogovora sodeč, priborili medaljo na nekem pomembnem tekmovanju. Misliti mi je dala izjava enega izmed njih: »Ne, ne bomo nesli medalj zraven, potem si bodo pa spet mislili, da se ven mečemo!« Ven mečejo? Zato, ker so dosegli nekaj, za kar so najbrž garali bolj kot drugi, se trudili tudi takrat, ko so drugi imeli prosto, pred tem pa večkrat poželi tudi neuspeh? Potem se jim pa enkrat le obrestuje, pa si tega ne upajo povedati svojim kolegom, ker bodo namesto pohval poželi zavidanje in »štempelj«, da se mečejo ven? Vam je znano? Uf, kolikokrat sem srečala koga, ki mi je po nekaj mesecih rekel, da so oni tudi dosegli kak podoben uspeh, tako kot tisti, o katerih smo pisali. Pa jih vprašam, zakaj tega niso sporočili takrat, ko je bilo aktualno. »Eh, saj pri nas te potem vsi čudno gledajo, pa takoj imaš problem, češ, da si poln samega sebe .« Pa dajte no mir!
Osvojili smo zlato na košarkarskem, srebro v judu, zlati smo na Entente florale, naša trenerka tenisa si je priborila nastop na univerzijadi, s svojimi žulji in prostovoljnim delom smo postavili gasilski dom, zmagali smo pomembno tekmo, imamo najboljšo kulturno šolo in še in še, posebej so se izkazali številni posamezniki, drugi pač ne . O tem boste lahko prebirali na naslednjih straneh. V tem trenutku bom javno pohvalila naš časopis (in gotovo že pregovorno pokasirala veliko pikrih), ker je vedno poln dosežkov, malih in velikih, ker jih z veseljem javno objavimo in jim s tem damo mesto, kot si ga zaslužijo. Nanje smo ponosni in zato o njih pišemo! Žal mi je le, da nam kak dosežek uide, in to zato, ker si ga »skromni« akterji ne želijo izpostaviti ali »ga pozabijo«, ker bodo potem deležni takih in drugačnih opazk v okolju. In še nekaj naj bo jasno, pohvalimo jih tudi zato, ker je za velikim uspehom še večja odgovornost, da bodo izpolnili še večja pričakovanja, ki izhajajo iz priznanj. In to spet s svojim delom, nič ni podarjenega!
Pred vami je torej najboljši časopis v Spodnji Savinjski dolini in tako kot smo ponosni na tiste, o katerih pišemo, smo ponosni tudi na to, da smo ravno mi tisti, ki jim z javno objavo dajemo priznanje!
Lucija Kolar
HORMANN
garažna in vhodna vrata
matjaž
Ustvarjamo pozdrave
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si
9771580096004
2
september 2017
OBČINA ŽALEC
_SoAtlnis&e/. datine/S
»Mavrica« za pol milijona evrov
Župan Janko Kos podeljuje Viktorju Marklju iz biroja Ponting denarno nagrado v višini 3 tisoč evrov.
Takšna bo nova Mavrica.
Praznik z zlatim leskom
Dobitniki priznanj z županom Občine Žalec in predsednikom MS Žalec
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so odprli razstavo in pripravili predstavitev arhitekturnega natečaja za izbiro najprimernejše rešitve
za zamenjavo nadhoda Mavrica pri žalski osnovni šoli. Podhod je namreč že dodobra načel zob časa in Občina Žalec je na pobudo Direkcije Republi-
ke Slovenije za infrasturo pripravila arhitekturni natečaj za izbor najprimernejše rešitve za zamenjavo omenjenega objekta, ki omogoča pešcem in kolesarjem prečkanje žalske obvoznice oziroma državne ceste. Na natečaj so se prijavili trije arhitekturni biroji.
Devetčlanska komisija je za najprimernejšo rešitev izbrala nadhod jeklene konstrukcije v izvedbi širše v svetu priznanega biroja Ponting mostovi, ki je med drugim projektiral viadukt Črni Kal, pripravljajo pa projekt za enega največjih mostov v Evropi na Pelješac. Skupina arhitektov iz biroja Ponting je prejela denarno nagrado v višini 3 tisoč evrov. Kot je povedal Viktor Marklej iz biroja Ponting mostovi, gre za dokaj zahtevno rešitev iz več kot 40 metrov dolge in 3 metre široke jeklene konstrukcije v obliki nagnjenega loka, kakršne v Sloveniji še ni.
Žalski župan Janko Kos pa je ob koncu dejal, da so na vrsti zdaj projektiranje in pridobivanje potrebne dokumentacije ter izbor ustreznega izvajalca, kar bodo opravili v sodelovanju z DRSI-jem. Želijo si, da bi naložbo v vrednosti približno pol milijona evrov uresničili do prihodnjega poletja. Prihodnje leto bo sicer obstoječi nadhod star 40 let. Tudi novi prehod bo namenjen samo pešcem in kolesarjem.
T. Tavčar
MS Žalec je minuli petek zaokrožila svoj praznik s slavnostno sejo in podelitvijo letošnjih priznanj. Tokratno praznovanje je bilo posebej slovesno, saj so hkrati z njim proslavljali tudi prejem zlatega priznanja v prestižnem tekmovanju za naziv najlepše urejenih evropskih mest in krajev Entente Florale Europe 2017.
Za uvod v praznovanje so na ploščadi pred domom poskrbeli člani folklorne skupine Kobula iz KD Petrovče, ki so se predstavili s spletom zahodno - štajerskih plesov. Modera-torka Klavdija Laznik Tomažič je zbrane pozdravila v dvorani in podala kratek zgodovinski oris Žalca od srednjega veka do danes.
Predsednik sveta MS Žalec Roman Virant je v svojem govoru dejal, da je zgodovina mesta dala močne skupnosti, ki so se odzivale na izzive takratnega časa in zapustile bogato
dediščino. »Žalec res postaja živahno mesto. Še pred 10 leti so nas označevali za mesto, v katerem se nič ne dogaja. Z aktivnim delom posameznikov se lahko danes pohvalimo, da smo živahno mesto, ki lahko domačinom in tujcem nudi zadovoljstvo ob preživljanju časa,« je med drugim poudaril Roman Virant ter v nadaljevanju namenil nekaj besed pravkar dobljenemu zlatemu priznanju Entente Florale, urejenosti Žalca in Ložnice, bogatemu društvenemu življenju, sodelovanju vaščanov, meščanov in podjetij ter se zahvalil vsem, ki sodelujejo in sooblikujejo življenje v MS Žalec in s tem tudi v svoji občini.
Njegovemu govoru je sledila slavnostna podelitev letošnjih priznanj MS, ki sta jih dobitnikom podelila predsednik sveta MS Roman Virant in župan Občine Žalec Janko Kos, ki je tudi sam spregovoril o dosežkih zadnjega obdobja, o pri-
dobljenem priznanju, medsebojnem sodelovanju pa tudi o željah in načrtih, ki bi dali mestu in občini še dodaten turistični naboj.
Letošnja priznanja MS Žalec in Monografijo Žalca so prejeli: Breda Vizovišek iz Ložnice za vsestransko aktivno delo v vaški skupnosti Ložnica; Društvo za pomoč in samopomoč Želva - Eureka z Natalijo Zupančič na čelu, za uspešno 16-letno delo na področju socialnovar-stvenih programov, Podjetje Elmar za dobro delo treh generacij na področju elektroinže-niringa, Kaja Gajšek iz Ložnice za izjemen šolski uspeh, saj je edina letošnja zlata maturantka MS Žalec in mag. Gorazd Kozmus iz Žalca, ravnatelj GŠ RS Žalec za bogat osebni prispevek Žalcu, da je mesto Žalec glasbeno živo mesto .
Drugemu delu je s koncertom dala svoj pečat vokalna skupina Bassless iz Ljubljane.
D. N.
Levčani nagradili najlepše urejene
V	najmlajši in najmanjši krajevni skupnosti v žalski občini, v KS Levec, so ob letošnjem 7. krajevnem prazniku pripravili več prireditev.
Na slavnostni seji v dvorani PGD Levec zadnji avgustovski petek je predsednica Sveta KS Levec Vladka Dobnik o razvoju v kraju med drugim povedala, da poteka javna razgrnitev podrobnega prostorskega načrta za KS Levec, z gramozom so uredili nekaj poljskih cest, na cesti ob potoku Ložnica urejajo odvodnjavanje in delno preplastitev ceste. Uspešni so bili pri akciji čiščenja okolja, jeseni pa pričakuje izgradnjo kolesarske steze Levec-Medlog Celje. Do konca leta bi radi izdali tudi dve številki svojega časopisa Naš kraj.
V	nadaljevanju slavnostne seje, ki se je je udeležil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, so podelili priznanja za urejeno okolico stanovanjskih hiš in vrtov, ki jih je podelila predsednica Turistično-kulturnega društva Levec Milena Kotnik. Prvo mesto za najlepše urejeno hišo z vrtom je komisija podelila Darinki Fric, drugo družini Kegu in tretjo Antonu Kudru. Kulturi program so pripravili mladi Turistično-kulturnega društva Levec.
Ponikva praznovala z zamikom
Predsednica Turistično-kulturnega društva Levec Milena Kotnik podeljuje priznanje za prvo mesto Darinki Fric.
Med nagovorom predsednice Sveta KS Levec Vladimile Dobnik na srečanju starejših
V okviru praznika so pripravili tudi srečanje krajanov, starih 70 in več let, meddru-štveno tekmovanje upokojencev in likovno delavnico Ko
klobuki oživijo. Praznovanje so zaključili 27. avgusta s pohodom na Brnico in pogostitvijo.
T. Tavčar
Krajevna skupnost Ponikva pri Žalcu praznuje svoj praznik 28. julija. Ker je to čas dopustov, so se letos odločili, da bodo slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti s podelitvijo priznanj pripravili konec počitnic.
Zadnjo avgustovsko soboto so se torej člani sveta, krajani in gostje zbrali na prireditvi pri tamkajšnjem gasilskem domu. Zbrane je nagovoril predsednik Krajevne skupnosti Ponikva pri Žalcu Srečko Lednik in predstavil delo, ki so ga opravili od prejšnjega praznika. Še posebej vesel je obnove dveh manjših cestnih odsekov in ureditve več cestnih bankin. Spomladi pa so bili priča neljubemu dogodku, saj je zagorelo poslopje zadružnega doma. Požar je uničil stanovanja ter večnamensko dvorano in društvene prostore. Predsednik je pohvalil lastnike, ki so se takoj lotili obnove in tako je danes objekt znova v ponos kraju. Obnove notranjosti pa se bo krajevna skupnost lotila še letos. V prihodnje si želijo, da bi skupaj z občino uredili dotrajano cesto proti Žalcu. V imenu občine je zbrane pozdra-
Dobitniki priznanj s predsednikom KS Ponikva pri Žalcu in žalskim podžupanom
vil podžupan Robert Čehovin, ki je v nadaljevanju skupaj s predsednikom podelil letošnja priznanja in plakete. Posebno priznanje sta prejela Ines Sale-cl in Anej Jezernik za uspehe v šoli in zunaj nje. Priznanje so podelili tudi vrtcu in Podružnični šoli Ponikva za zgledno sodelovanje in urejeno okolico stavb, operativni enoti Prostovoljnega gasilskega društva Ponikva za strokovno in hitro posredovanje pri intervencijah in Kmetijski zadrugi Hmezad Gotovlje za obnovo pogorelega zadružnega doma. Plaketo sta
prejela Ivan Jovan za dolgoletno delo in pomoč v kraju ter Planinska sekcija Ponikva, ki je letos pripravila že 25. pohod po mejah krajevne skupnosti.
V nadaljevanju so svojemu namenu predali omenjena odseka cest, in sicer v Studencah in v Podkraju, kjer je bilo potrebno izvesti primerno odvajanje podtalne vode, ki je vrsto let kljub sanaciji povzročala posedanje cestišča, vrednost del pa je bila ocenjena na okoli 8000 evrov. V kulturnem programu so nastopili člani domačega moškega pevskega zbora. D. N.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OBČINA ŽALEC
september 2017
3
Slavnostno Carmino Burano
Tokrat Žalec zlat
Prejemniki priznanj Občina Žalec
Glasbeno-scenski spektakel Carmina Burana
Za Občino Žalec je 6. september vsako leto velik dan. Na ta dan se namreč spominjajo II. slovenskega tabora, ki se je zgodil leta 1868. Z njim se je pomen Žalca v slovenskem prostoru močno okrepil, saj je trg prevzel pomembno vlogo pri krepitvi narodove zavesti. Kolesa zgodovine se nezadržno obračajo in spreminjajo življenje generacij, prinašajo razvoj, nove dosežke ... Žalec se je v enem letu, od lanskega do letošnjega praznovanja, ko so slovesno odprli Fontano piv Zeleno zlato, vpisal na svetovni turistični zemljevid in postal atraktivna turistična destinacija.
Veliko je bilo o tem že napisanega in povedanega. Tudi na slavnostni seji občinskega sveta 6. septembra je o tem zbranim spregovoril župan Janko Kos in spomnil tudi na nekatere druge dosežke in načrte, povezane z gospodarstvom, turizmom, infrastrukturo, športom, kulturo, ki bodo prinesli mestu in občini še večji ugled. Prav tako je poudaril, da je občina na pragu prejema listine ZDIS »Občina po meri invalidov«, da si obeta dober rezultat v turističnem hortikulturnem tekmovanju evropskih mest Entente florale Europe (kar se je nekaj dni kasneje tudi uresničilo, op. ur.), da so že prejeli pomembno turistično priznanje Snovalec in da pričakujejo še drugo turistično priznanje Sejalec 2017, ki se podeljuje za ustvarjalne in inovativne dosežke na podro-
čju novih proizvodov, procesov in/ali trženjskih pristopov v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije.
Občinstvo v dvorani Doma II. slovenskega tabora je s ponosom in zadovoljstvom spremljalo prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Prireditve so se udeležili tudi delegacije prijateljskih mest Hrvaške, Srbije in Irske, gostje iz sosednjih občin in dobitniki letošnjih občinskih priznanj. Priznanja je nagrajencem podelil župan Janko Kos ob pomoči moderatorke prireditve Saše Pukl. Letos so podelili dve znački Občine Žalec, pet plaket in tri grbe. Značko Občine Žalec za leto 2017 sta prejela Ivan Bračun iz Žalca za uspešno vodenje podjetja in njegov prispevek k promociji hmeljarstva ter Ivan Oset iz Drešinje vasi za dolgoletno uspešno delo na področju hmeljarstva in v Društvu hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije.
Plaketo Občine Žalec za leto 2017 so prejeli Miran Grebov-šek s Pernovega za uspešno in odgovorno vodenje gasilskega društva ter pomoč občanom ob požarih in elementarnih nesrečah, duhovnik Jože Pla-ninc iz Griž za večletno uspešno delo pri organizaciji prireditev, sodelovanje s krajevno skupnostjo ter njegov prispevek k ugledu kraja in občine, Akademski pevski zbor Risto Savin za uspehe na področju zborovskega petja in promoci-
jo občine, Mažoretna skupina Liboje za dosežene uspehe in njen prispevek h kulturnim, športnim in turističnim prireditvam v občini in širše, Odbojkarski klub Šempeter ob 70-letnici delovanja in za športne uspehe.
Grb Občine Žalec za leto 2017 so tokrat prejeli Silvo Čre-pinšek iz Zgornjih Grušovelj za dolgoletno uspešno delo na področju planinstva, vodenje planinskega društva ter aktivno sodelovanje v kraju in občini, Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja za 40 let aktivnega, uspešnega, ustvarjalnega in nepretrganega delovanja na področju gledališke umetnosti, Glasbena šola Risto Savin Žalec ob 60-letnici ustanovitve, za vzgojo odličnih in mednarodno priznanih glasbenikov ter njen prispevek v kulturnem delovanju v občini.
Podelitvi priznanj je sledil glasbeno-scenski spektakel Carla Orffa CARMINA BURANA pod dirigentskim vodstvom Martine Batič. Skrajšano izvedbo tega spektakla so ustvarjali Zbor Slovenske filharmonije, STOP - Slovenski tolkalni projekt, pianistki Jerneja Grebenšek in Kristina Arnič ter solisti Tomaž Kovačič (basbariton), Dejan Maksimilijan Vrbanič (tenor) in Nina Dominko (sopran), vizualizacija pa je bila v rokah Staneta Špeglja. Pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu pa je občinstvo pozdravljala Godba Zabukovica.
D. Naraglav
V Podčetrtku so 15. septembra v okviru tekmovanja Entente Florale Europe razglasili rezultate letošnjega ocenjevanja evropskih vasi in mest. Sodniki so bili z letošnjimi udeleženci ocenjevanja zelo zadovoljni, saj so se delegacije vseh 14 vasi in mest zvrstile na odru ter prejele zlato ali srebrno priznanje. Žalec se je veselil zlatega priznanja.
Entente Florale je evropsko tekmovanje oziroma ocenjevanje urejenosti mest, krajev in vasi, katerega osnovni namen je povečevati kakovost življenja prebivalcev v povezavi z urejenostjo okolja. S svojo dejavnostjo to gibanje vpliva na dvig bivanjske kulture in estetsko ter naravi prijazno ureditev življenjskega okolja, ima pa tudi velik promocijski in turistični učinek za sodelujoča mesta in vasi. Slovenija je v to gibanje vstopila leta 1998.
Letošnjo zaključno prireditev s podelitvijo priznanj je gostila Občina Podčetrtek, iz katere prihajata kar dva prejemnika zlatega priznanja: Oli-mje leta 2009 in Podčetrtek leta 2014. Predstavniki združenja Entente Florale ter delegacij sodelujočih mest in vasi so bili od 14. do 17. septembra v Podčetrtku, kjer so jim pripravili zanimiv program.
Na zaključni prireditvi v večnamenski dvorani jih je pozdravil župan Peter Misja, nagovoril pa jih je tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počival-šek. Gibanje Entente Florale za
Župan Janko Kos z zlatim priznanjem
zelena, aktivna in zdrava mesta in vasi je predstavil predsednik Dirk Vandromme, rezultate letošnjega ocenjevanja pa predsednik komisije Entente Florale Rudi Geeraardyn.
Letos se je za zlata, srebrna in bronasta priznanja potegovalo 8 vasi in 7 mest iz desetih držav, vključenih v združenje Entente Florale. Pogoj za sodelovanje na mednarodnem tekmovanju je predhodna dobra uvrstitev v nacionalnem tekmovalnem programu. Strokovna komisija je bila tudi letos zadovoljna z videnim in, kot je povedal slovenski predstavnik v komisiji Anton Schlaus, vsako leto vidijo kaj novega in posebnega, tako da morajo sodniki pravzaprav vsako leto zaradi novih dobrih primerov dvigniti kriterije ocenjevanja. V kategoriji vasi so podelili štiri zlata in štiri srebrna prizna-
nja, v kategoriji krajev oziroma mest pa štiri zlata in tri srebrna priznanja.
Slovenija je imela letos dva predstavnika, oba v kategoriji mest. Piran, ki je prvič sodeloval na tekmovanju, je prejel srebrno priznanje, Žalec pa je sodeloval drugič in prejel težko pričakovano zlato priznanje. Napeto je bilo vse do konca, čeprav so Žalčani pričakovali zlato, saj so se na prihod sodnikov zelo dobro pripravili in uredili tudi mnoge podrobnosti, ki ločijo dobre od najboljših.
Podeljeni sta bili tudi dve posebni priznanji, predsednik Entente Florale je za najboljši glavni trg nagradil Kossuth trg v Kaposvaru na Madžarskem, za najboljši projekt biotske raznovrstnosti pa Abbeyleix Barje na Irskem.
K. R.
OŠ Griže kulturna šola
OŠ Griže je postala slovenska naj kulturna šola leta v kategoriji srednje velikih šol, so razglasili na petkovi zaključni prireditvi v Grosupljem, ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, najbolj kulturno šolo lanskega leta.
Gre za najvišja priznanja JSKD na področju kulturnega udejstvovanja v slovenskih osnovnih šolah. Prireditve se je udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Bren-čič, naziv »kulturna šola« pa si je sicer letos prislužilo 70 osnovnih šol. Najboljša med vsemi, najbolj kulturna šola leta 2017, je po mnenju strokovne komisije Osnovna šola Franceta Prešerna iz Maribora. Najbolj kulturna šola leta v kategoriji velikih šol je postala OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani, kulturna šola leta v kategoriji male in podružnične šole je postala OŠ Anice Čer-nejeve Makole, kulturna šola leta v kategoriji srednje velikih šol pa, kot rečeno, OŠ Griže. To je že druga šola s tem nazi-
Priznanje je v imenu OŠ Griže prevzela Breda Bračko
vom iz doline in žalske občine, kategoriji pred dvema letoma potem ko si je ta naslov v isti prislužila OŠ Petrovče. L. K.
IVA
d. o. o.
AVTODELI
Peter Sedovšek
PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES.
Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 700 1611 E-mail: iva.doo-sempeter@triera.net
4
september 2017
OBČINE
_SoAtlnis&e/. datine/S
Dan gasilca in devetdesetletnica
Pozdrav častnemu vodu
Letošnje praznovanje dneva gasilcev Gasilske zveze Žalec drugo septembrsko soboto so združili s praznovanjem 90-letnega delovanja PGD Parižlje - Topovlje.
Pod velikim šotorom so prireditev ob igranju Godbe Libo-je začeli s prihodom častnega voda, praporščakov in gostov, med katerimi so bili namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije Darko Muhič, predsednik GZ Križevci Ivan Mužic, župan in podžupanja Občine Braslovče Branimir Strojanšek in Danica Tanjšek, župan Občine Žalec Janko Kos, župan Občine Tabor Anton Grobler, župan Občine Vransko Franc Sušnik, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik in drugi.
Zbrane sta pozdravila v imenu gostitelja župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in namestnik predsednika GZ Žalec Franci Rančigaj, slavnostni govornik pa je bil namestnik poveljnika GZS Darko Muhič, ki je čestital gasilcem PGD Parižlje - Topovlje za 90-letnico organiziranega delovanja in ob prazniku dneva gasilcev GZ Žalec in poudaril: »V Sloveniji letos beležimo že 148-letnico organiziranega
gasilstva. Nikakor ne gre za naključje, da sodi ta začetek neposredno po evropski pomladi narodov, ko se je pojavil prvi politični program z idejo o združitvi vseh dežel, kjer so naseljeni Slovenci. Gasilci so se skozi zgodovino borili, ne samo s požari, ampak tudi z oblastmi in veljaki v različnih državah. Pregled zadnjega obdobja razkrije, da ste ob pomoči hvaležnih sokrajanov in Občine Braslovče obnovili objekt, v katerem ste namestili tudi sodobno opremo, ki vam je v pomoč pri reševanju življenj. Organizirali ste različna srečanja, poučne izlete, izobraževalne projekte in akcije, v svoje vrste pa pridobili kar nekaj bodočih gasilcev. Aktivno sodelujete na zelo raznovrstnih in zahtevnih intervencijah. Največji kapital društva pa je članstvo.«
Ob tem je v nadaljevanju podelil odlikovanja. Gasilsko plamenico 1. stopnje je prejelo PGD Parižlje - Topovlje ob 90-letnici društva, odlikovanje za posebne zasluge so prejeli Janez Kokovnik in Jožef Mat-ko (člana PGD Braslovče) ter Martin Steiner iz PGD Ločica ob Savinji.
V imenu vseh prejemnikov odlikovanj se je zahvalil predsednik PGD Parižlje -Topovlje Tomaž Žohar.
Ivan Mužič in Franc Rančigaj med podpisom listine
Sledil je podpis listine GZ Žalec in GZ Križevci. Začetki dobrega sodelovanja gasilcev GZ Žalec in GZ Križevci s Hrvaške segajo že daleč nazaj, ko so gasilci PGD Šempeter in PGD Drešinja vas stkali vezi z gasilci DVD Križevci in DVD Gregurovec. To odlično sodelovanje se je kmalu preneslo tudi na višji nivo - nivo GZ Žalec in Križevci, ki sta v letu 1987 podpisali listino o pobratenju.
Gasilski zvezi sta si želeli letos, ob 30-letnici podpisa, listino ponovno obnoviti in 3. junija letos so jo ob 70-letnici delovanja GZ Križevci svečano podpisali v Križevcih. Na slovesnosti v Parižljah sta po tridesetih letih listino podpisala namestnik predsednika GZ Žalec Franc Rančigaj in predsednik GZ Križevci Ivan Mužic. Ob tem sta se zahvalila in poudarila, naj obnovljeni podpis listine velja najmanj trideset let, Ivan Mužič pa je predsedniku PGD Parižlje -Topovlje Tomažu Žoharju ob visokem jubileju društva izro-
čil plaketo GZ Križevci. Kulturni program so pripravili Godba Liboje, mladi člani domačega društva ter KD plesa in
animacije Mavrica Braslovče.
Udeleženci prireditve so si lahko ob tej priložnosti ogledali najnovejša gasilska vozila
v GZ Žalec, nato pa so nadaljevali z veselim druženjem ob zvokih ansambla Modrijani.
T. Tavčar
Cestni odsek Braslovče-Male Braslovče
Direkcija RS za infrastrukturo kot investitor in izvajalec VOC Celje sta v sklopu vzdrževalnih del za en meter razširila vozišče v dolžini 1140 metrov na cestnem odseku med Braslovčami in Malimi Braslovčami.
Omenjeni cestni odsek je bil širok pet metrov, preozek torej za dvopasovnico državnega razreda, zaradi tega cesta ni bila opremljena s talno označbo za sredinsko črto. Zdaj so vozišče razširili za en meter in bo posamezen vozni pas po novem širok tri metre. Strošek širitve bo okrog 70 tisoč evrov,
Delavci VOC Celje širijo cesto.
z deli pa naj bi zaključili do konca tega meseca.
T. Tavčar
Manj (pre)hitrih voznikov
Pridobitve v Parižljah
Občina Braslovče pospešeno gradi kanalizacijo. Največ kanalizacijskih odcepov in priključkov so v zadnjem času zgradili v naselju Parižlje, saj morajo po Uredbi o čiščenju in odvajanju odpadnih voda za območja z več kot 2.000 populacijskih enot z deli končati v letu 2017.
Da bi se zahvalili za obnovo, so se združili občani na, kot pravijo sami, »naši ulici« in poskrbeli za prijetno druženje vseh tam stanujočih občanov. Pripravili so bogato pogostitev, kratek kulturni program in svečano odprtje nove pridobitve, ki so jo s prerezom traku predali namenu župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, najstarejši občan Karli Gluk, star 101 leto, ter najmlajši iz ulice 9-letni Nik Pižorn, domači župnik Maksimiljan Gosak pa je opravil blagoslov.
S projektom sanacije so začeli že pred tremi leti z geodetsko
Z odprtja novih pridobitev
odmero in brezplačnim odstopom zemljišča v javno korist. Sledilo je projektiranje in nato planiranje gradnje kanalizacije. Dolžina grajenega kanala je 200 m s hišnimi priključki do vseh stanovanjskih objektov v ulici, ki se navezujejo na primarni kanal. Vzporedno s sanacijo ceste so uredili mete-
orno odvodnjavanje, na novo asfaltirali cesto in postavili stojna mesta za javno razsvetljavo. Dela je izvajalo gradbeno podjetje Augustin, nadzor nad gradnjo je opravil Marjan Novak, vrednost projekta pa je bila 40 tisoč evrov, ki jih je iz proračuna zagotovila Občina Braslovče.	T. Tavčar
Občina Polzela je v sodelovanju s podjetjem Sipronika in Zavarovalnico Triglav na nevarnem cestnem odseku ob državni cesti Velenje-Dobrte-ša vas ob prihodu na Polzelo postavila prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« MHP50. Na ta način bodo poti predšolskih in osnovnošolskih otrok ter drugih pešcev varnejše.
Prikazovalnik je del vseslovenskega projekta Skupaj umirjamo promet, v katerem bo že drugo leto zapored ob sofinanciranju največje slovenske zavarovalnice 12 slovenskih občin aktivno umirjalo promet v naseljih, v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh.
Ključni cilj projekta je zmanjšanje deleža prehitrih voznikov na izbranih nevarnih odsekih, kjer so najbolj izpostavljeni predvsem najmlajši pešci. V Občini Polzela so prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« MHP50 namestili ob državni cesti Ve-lenje-Dobrteša vas ob prihodu na Polzelo.
Povprečna hitrost vozil na državni cesti Velenje-Dobrteša
12. septembra je bilo simbolično odprtje prikazovalnika hitrosti. Krajše slovesnosti so se udeležili župan in podžupan Občine Polzela Jože Kužnik in Igor Pungartnik, direktor podjetja Sipronika Marjan Kržišnik, Ljubo Perčič s celjske območne enote Zavarovalnice Triglav, ravnateljica OŠ Polzela mag. Bernardka Sopčič in trije člani NK Celje, ki je podprl projekt.
vas v obdobju med 9. in 16. avgustom, ko je bil prikazovalnik vklopljen, je bila 41 km/h, najvišja izmerjena pa 96 km/h; dovoljena hitrost znaša 50 km/h.
Delež prehitrih voznikov se je v primerjavi z obdobjem, ko je bil prikazovalnik ugasnjen, to je med 2. in 9. avgustom, zmanjšal za kar 8 %.	T. Tavčar
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
OBČINE
september 2017
5
V Braslovčah praznovali
Sprejem vizije in strategije občine
Občina Braslovče je letošnjo slavnostno sejo občinskega sveta pripravila v petek, 22. septembra, v Domu krajanov Gomilsko. Poleg številnih občanov so se je udeležili tudi nekateri župani in podžupani občin Spodnje Savinjske doline.
Zbrane je nagovoril župan Branimir Strojanšek, ki je spregovoril o pomenu praznovanja, o dosežkih v občini v preteklem obdobju in v nadaljevanju pogledal tudi v prihodnost. Med drugim je spregovoril o urejanju komunalne in cestne infrastrukture v občini, o pomenu turizma in nekaterih projektih. Ob koncu govora pa je poudaril: »Zadovoljen sem z izvajanjem socialnega skrbstva, kulturne in društvene dejavnosti, za kar so v veliki meri zaslužni tudi letošnji dobitniki županovih priznanj. Želim, da občina postane prijetna, prijazna in po meri vsakega posameznika. Doseči moramo začrtane cilje, nato pa preudarno in odgovorno določiti prioritete za naslednja leta.«
Ob tej priložnosti je župan posameznikom in društvom, ki izstopajo po svojem delu za dobrobit občine, podelil letošnja občinska priznanja.
Zupanovo priznanje so prejeli Klemen Strojanšek, član Taekwondo klubu Sun Braslovče, uveljavljen reprezentant tako v taekwondoju kot tudi v kickboxingu ter večkratni državni prvak v obeh disciplinah, Anita Sobočan, članica odbojkarske reprezentance do 23 let, ki je na svetovnem prvenstvu v Ljubljani osvojila drugo mesto, Urška Flajs za uspešno in strokovno izvajanje dejavnosti patronaže in zdravstvene nege na domu, z zelo rahločutnim, a
Letošnji dobitniki priznanj (Anito Sobočan je nadomestila njena mama Nataša) in župan Branimir Strojanšek
odločnim pristopom do pomoči potrebnih, Zinayida Vovk, ki je pred leti začela orati ledino braslovške plesne dejavnosti, danes pa njene plesne skupine dosegajo že vrhunske rezultate na mednarodnih tekmovanjih, in Ana Vovk Pezdir, baletna in plesna pedagoginja ter umetniška vodja Plesnega gledališča Braslovče.
Bronasto plaketo sta prejela Borut Kosem, dolgoletni član Kulturnega društva Gomilsko, član odrasle gledališke skupine, nepogrešljiv pri prireditvah in gledaliških predstavah odrasle in mladinske gledališke skupine, in Janez Šumak, ki se že vrsto let aktivno udejstvuje v različnih društvih v občini in zunaj nje, trenutno je predsednik Lovske družine Braslovče, kjer kot predan naravovarstvenik skrbi za ohranjanje narave in populacije divjadi, predsednik Lovskega kinološkega društva Celje, dolgoletni vodnik lovskih psov, inštruktor za šolanje psov ter mednarodni kinološki sodnik za oceno zunanjosti in dela lovskih pasem psov.
Slavnostno sejo so popestrili s kulturnim programom, v katerem so nastopili Blažka Ko-run in Kristina Zgank na vio-
POPRAVEK
V prejšnji številki Utripa Savinjske doline se nam je v članku z naslovom Upokojenci v preboldskem gaju na 5. Strani napačno zapisalo ime prejemnice priznanja. Dobitnica ni Antonija Potočnik, ampak Tončka Pečov-nik. Za pomoto se iskreno opravičujemo. Uredništvo
To je bila osrednja točka 25. redne seje občinskega sveta Občine Prebold, ki je potekala v četrtek. 7. septembra v sejni sobi občine. Vsebino vizije in strategije, postopek priprave in spremljanja rezultatov je predstavil izdelovalec dokumenta mag. Bojan Mažgon.
Osnovni cilj projekta je, da se na podlagi analitičnega pristopa ob angažiranju lokalnega prebivalstva doseže konsenz o viziji razvoja lokalne skupnosti, ki temelji na vrednotah ljudi. Pri projektu, ki se je začel v letošnjem marcu, je sodelovalo skupaj 324 ljudi , od tega 219 prebivalcev občine (83 nadpovprečno angažiranih prebivalcev, ki so sodelovali na
delavnicah in 136 naključno izbranih občanov Občine Prebold), 15 predstavnikov društev, ki so sodelovali na »delavnici prihodnosti«, 79 občanov sosednjih občin, 7 sodelavcev strokovnih služb občine Prebold in 4 strokovni sodelavci družbe, ki je vodila projekt. V analitičnem delu je bilo obdelano preko 10.000 informacij, komentarjev, ocen in predlogov. Vizija občine sloni na petih stebrih, ki predstavljajo gospodarstvo, promet, okolje, izobraževanje in kakovost življenja. Rezultati ankete so v občini pokazali, da občina na vseh področjih dosega solidne rezultate in med izbranimi 16 primerljivimi občinami v sku-
pnem dosega najboljši rezultat glede ocene prebivalcev.
Preboldski občinski svetniki so sprejeli še tehnični popravek Odloka o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta občine Prebold, ki se nanaša na območje ob vzletišču v Kaplji vasi. Iz OPN je namreč pomotoma izpadla možnost gradnje hangerjev na območju letališča.
V nadaljevanju so svetniki podali kar nekaj vprašanj in pobud. Pod točko razno pa je tajnik občine predstavil povabilo direktorice doma za starejše za obisk doma, župan pa je svetnikom podal še informacijo o projektih, ki trenutno potekajo v občini. D. Naraglav
Vrsta prireditev
Med nagovorom župana Branimirja Strojanška
lini, pevki Breda Polak in Ajda Laznik ter povezovalka in reci-tatorka Nina Markovič Korent, ki je pripravila tudi scenarij prireditve. V okviru praznika so pripravili še več drugih prireditev.	T. Tavčar
V soboto, 23. Septembra, so se od 8. ure dalje v okviru občinskega praznika Občine Polzela na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli in na igrišču za šolo zvrstili številni dogodki za vse generacije.
Vrtec teče do medalje v organizaciji ZŠD Polzela, ŠPORT ŠPAS v organizaciji OŠ Polzela, sejem dobrot s kmetij, petelinje dirke, podelili so priznanja za ocvetličenje hiš, kmetij in drugih objektov kulturne dediščine v organizaciji turističnega in hortikulturnega društva, gobarska razstava v organizaciji Gobarsko mikološkega društva Polzela (bilo je kar 157 vrst gob) s predavanjem mikologa Antona Polerja iz Maribora ter balinarski turnir šestih ekip, ki ga je pripravilo Balinarsko društvo Polzela.	T. Tavčar
Na sejmu so bile tudi gobe...
c t. u-1- i O izgradnji kulturnega centra Sredstva porabili gospodarno	° J_®_
V sredo, 6. septembra, so se braslovški svetnice in svetniki sestali prvič po počitnicah in na 18. redni seji občinskega sveta obravnavali osem točk dnevnega reda.
Po potrditvi prisotnosti, predlaganega dnevnega reda in poročilu o realizaciji sklepov prejšnje seje in o izvajanju trenutnih investicij v občini so obravnavali predlog za podelitev priznanj Občine Braslovče za letošnje leto, ki so jih podelili na slavnostni seji ob občinskem prazniku.
Predloge za podelitev priznanj je obrazložila predsednica komisije za mandatna vprašanja in volitve Danica Tanjšek in poudarila, da je komisija tokrat prejela predloge Občinskega odbora Socialnih demokratov Braslovče, Viktorja Zorca iz Letuša in Kulturnega društva Gomilsko. Komisija je obravnavala vse predloge kandidatov in o predlogih tudi glasovala. Člani komisije so pri
svojem odločanju upoštevali določila odloka o priznanjih Občine Braslovče in kriterije za podelitev posameznih plaket Občine Braslovče. PGD Parižlje - Topovlje je leta 2007 prejelo srebrno plaketo, zato letos društvu ne bodo podelili priznanja, kljub temu da praznuje 90-letnico obstoja; zlato plaketo namreč podeljujejo društvom ob 100-letnici obstoja. V skladu z odlokom je komisija predlagala občinskemu svetu, da letos podeli dve bronasti plaketi, in sicer Borutu Kosemu z Gomilskega in Janezu Šumaku iz Braslovč.
V nadaljevanju se je občinski svet seznanil s poročili o notranji reviziji zaključnega računa Občine Braslovče za leto 2016, ki ga je pripravila revizijska hiša Loris iz Dravograda, o delu Nadzornega odbora Občne Braslovče za lansko leto in o nadzoru zaključnega računa Občine Braslovče za leto 2016, ki ju je podala predsednica
Helena Gajšek. Nadzorni svet ocenjuje, da je Občina Braslov-če sredstva, določena z veljavnim proračunom za leto 2016, porabila smotrno in gospodarno, skladno s cilji in nameni, določenimi z letnim proračunom ter načrtom razvojih programov, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Braslovče za leto 2016.
Ob koncu seje so članice in člani občinskega sveta razpravljali o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA 17 Parižlje - jug. S spremembo in z dopolnitvijo tega odloka želi lastnica parcele v Spodnjih Gorčah stanovanjski objekt locirati bliže k parcelni meji na vzhodni strani. Predlagana sprememba tega objekta ne bo vplivala na celovitost načrtovanih prostorskih ureditev, zato je občinski svet potrdil omenjeno spremembo in predlog dopolnitve. T. Tavčar
Svetniki in svetnice Občine Polzela so se prejšnji četrtek sestali na 19. redni seji občinskega sveta in obravnavali enajst točk dnevnega reda.
Po sprejetju dnevnega reda in pregledu sklepov zadnje seje so se svetniki seznanili z odstopom članice občinskega sveta Nevenke Ribič iz stranke Zavezništva socialno-liberal-nih demokratov ter predlogom sklepa o potrditvi mandata nadomestnemu članu iz te stranke Vladimirju Marjetiču. Ker se je Ribičeva zaposlila v občinski upravi, ne more biti več članica občinskega sveta.
V naslednjih točkah dnevnega reda pa so svetnice in svetniki razpravljali in sklepali o potrditvi investicijskega programa za gradnjo Kulturno-izobraže-valnega centra Polzela (KIMC) in o energetski sanaciji starega dela vrtca in športne dvorane. Vrednost investicije KIMC Polzela znaša z davkom na dodano vrednost v tekočih cenah 3.308.396 evrov, od tega bo la-
stnih sredstev 1.723.419 evrov, nepovratnih sredstev 383.777 evrov, za pokritje razlike 1.200.000 pa bo občina najela kredit. Investicijo (GOI) bodo izvedli v obdobju 2018-2020, in sicer prvo fazo projekta, kar je nujno zaradi zagotavljanja nepovratnih virov. Leta 2021 bodo izvedli drugo fazo projekta, ki bo vključevala dobavo in montažo opreme. Skladno s predvideno dinamiko izvedbe in financiranja bo potrebno uskladiti načrt razvojnih programov. O gradnji novega kulturnega doma je najprej spregovoril župan Jože Kužnik, v besedi in sliki pa ga je predstavil Jože Grobelnik iz Uniprojekta.
Vrednost energetske sanacije vrtca in športne dvorane z davkom na dodano vrednost pa znaša 983.095,27 evra. Od tega je lastnih sredstev 85 odstotkov (711.942,85), ostalih 15 odstotkov (272.152,43) pa bo prispevalo ministrstvo za infrastrukturo. Občinski svet je po zanimivi razpravi o teh točkah
dnevnega reda ob koncu potrdil obe investiciji.
V nadaljevanju so svetniki potrdili tudi cene parkiranja v Poslovni coni Ločica. Za osebno vozilo bo od 6. do 20. ure treba odšteti evro in pol, za avtodom za 24 ur osem evrov, za porabljene kilovatne ure električne energije 0,50 centa, za 100 litrov pitne vode prav tako 0,50 centa. Občinski svet se je v nadaljevanju seznanil s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna Občine Polzela za letošnje leto in poročilom o opravljani redni notranji reviziji poslovanja Občine Polzela za leto 2016.
Na seji je predsednik komisije za volitve in imenovanja Niko Kač predlagal letošnje prejemnike občinskih priznanj in po krajši razpravi so jih svetnice in svetniki tudi potrdili. Grb Občine Polzela bo prejel Viljem Pižorn, plakete pa Igor Verdev, Aleksander Koler in Medgene-racijsko društvo Mozaik generacij.	T. T.
6
september 2017
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
20 let Muzeja motociklov Grom
Namenu predali nov gasilski dom
Muzej motociklov Grom z Vranskega je v torek, 19. septembra, praznoval 20. obletnico. In ob tej priložnosti sta predsednik države Borut Pahor in lastnik muzeja Petja Grom odkrila spominsko tablo. Sledila je pogostitev v Kampu Podgrad Vransko.
Praznovanja so se poleg številih ljubiteljev starodobnih vozil udeležili tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, župan Občine Vransko Franc Sušnik, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja dr. Tanja Roženbergar in podpredsednik mednarodne organizacije za starodobna vozila FIVA (Fédération Internationale des Véhicules Anciens) dr. Loi Roberto in ob tem jubileju čestitali družini Grom.
V zbirki se danes nahaja približno 150 motociklov iz različnih časovnih obdobij, vse do devetdesetih let prejšnjega
Predsednik Borut Pohar med ogledom muzeja motociklov
stoletja. Muzej hrani poleg motociklov tudi redke registrske tablice, medalje, značke, plakate, uniforme, vse, kar je povezano z začetki motorizacije naše države. Velika pozornost je namenjena prav zgodovini slovenskih znamk in izumiteljev. Ob muzeju se nahaja tudi pisarna Slovenske veteranske avto--moto zveze (SVAMZ), katere začetki se prepletajo z začetki
odpiranja zbirke in začetki uza-konjenja pojma »starodobno vozilo« ter razločevanja teh vozil od ostalih rabljenih vozil.
Prireditev je popestrila plesalka Eva Pirnat iz Medobčinskega društva Kranj »Sožitje«, zapel pa je častni član zveze SVAMZ, pevec, filmski režiser, radijski voditelj in strastni zbiratelj Tomosovih motornih koles, Stevo Vujič. T. Tavčar
Četrtek, 19.10.2017, ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Kvintet Pori, ans. Potepini in Tilen Artač
Muzej motociklov Grom je bil odprt uro pred odprtjem avtoceste Arja vas-Vransko, in sicer 19. septembra 1997 ob 11. uri. Župan takrat še skupne Občine Žalec, prof. Milan Dobnik, in načelnik Upravne enote, Milan Kraj-šek, sta bila prva, ki sta se zavedla pomembnosti te zbirke za Slovenijo in prav na njuno pobudo je muzej tudi uradno odprl svoja vrata javnosti.
OTROSKIOKTOBERFEST OB 14. URI
S slovesnosti pred novim gasilskim domom
23. september 2017 bo za Prostovoljno gasilsko društvo Velika Pirešica ostal zapisan z velikimi črkami. Na ta dan so namreč namenu predali nov gasilski dom, ki so ga zgradili brez zadolževanja, s pomočjo donatorjev, sponzorjev, ob podpori družin in lokalne skupnosti, vanj pa so vložili kar 6000 ur prostovoljnega dela.
Slovesnosti so se udeležili številni gasilci, krajani in gostje, zbrane pa je nagovoril predsednik PGD Velika Pirešica Miran Grebovšek, ki je izrazil ponos nad opravljenim in med drugim povedal:
»Pisalo se je leto 2015, ko smo po večkratnih predhodnih omembah prvič resno staknili glave in začeli razmišljati o idejnem projektu novega gasilskega doma. Nedolžne ideje so počasi začele dobivati podobo, vse je naenkrat dobilo svoj smisel. Intenzivno smo začeli z uresničevanjem zastavljenega cilja, da na mestu, kjer je stal zdaj že bivši gasilski dom, zgrajen leta 1934, zgradimo nekoliko večji, nov, modernejši dom, ki bo v ponos kraju, v katerem delamo in živimo, Krajevni skupnosti Galicija in tudi Občini Žalec. Prišlo je leto 2016. Ideja je po-
stala stvarnost in začeli smo z delom. S težkim srcem smo porušili zgradbo, v kateri smo preživeli toliko skupnih let. In piše se leto 2017, ko s ponosom stojim pred vami in vam predstavljam to, kar smo s skupnimi močmi ustvarili v tako kratkem času. Brez vas, spoštovani do-natorji, sponzorji in sokrajani, ne bi zmogli. Prispevali ste pre-potrebna sredstva, tako denarna kot materialna, skrbeli, da nismo bili lačni in žejni, pomagali ste nam s svojimi osnovnimi sredstvi, da je bilo naše delo lažje. Za nas ste opravili 613 strojnih ur. Za vse to se vam z vsem spoštovanjem iskreno zahvaljujem. Še posebej pa me veseli dejstvo, da smo z vašo pomočjo zbrali toliko sredstev, da finančno zadolževanje ni bilo potrebno. Naše delo je dokaz, da lahko z jekleno voljo in skupnimi močmi dosežemo še tako visoke cilje. Ponosen sem, da živim med ljudmi, ki v srcu nosijo toliko dobrote in ki se zavedajo, da je medsebojna pomoč še vedno temeljna vrednota, ki ohranja človeka vrednega njegovega imena.«
V nadaljevanju so veliko delovno zmago pozdravili tudi podpredsednik KS Galicija Jože Krulec, predsednik GZ Žalec
Govor predsednika Mirana Grebovška
Edi Kugler in žalski župan Janko Kos, ki je poudaril, da je nov dom ocenjen na najmanj 400 tisoč evrov, za kar gre zahvala gasilcem, krajanom, donator-jem, KS Galicija in Občini Žalec. Sledil je blagoslov, ki ga je opravil domači župnik Janko Cigale, novi gasilski dom pa so predali namenu s spustom balonov najmlajši gasilci, župan Janko Kos, Miran Grebovšek in Jože Krulec, ključe novega doma pa je župan Janko Kos izročil predsedniku PGD Velika Pirešica Miranu Grebovšku. Z družabnim delom so nadaljevali pod velikim šotorom, kjer so botrom in sponzorjem podelili priznanja.
T. Tavčar
Za pokal in v spomin
M OTVORITEV OKTOBERFESTA OB 19. URI M
. THE MOONLIGHTING ORCHESTRA
"V VSAKEM VREMENU POD ŠOTORI PETRE"
Pri Gasilskem domu PGD Braslovče so zadnjo avgustovsko soboto pripravili 23. gasilsko tekmovanje za pokal hmeljske kobule in memorial Žiga Rožiča in Danija Ribiča, umrla mlada operativna člana PGD Braslovče. Na gasilskem tekmovanju se je v vaji z motorno brizgalno in vaji razvrščanja pomerilo 14 ekip.
Pri članicah A je zmagala ekipa PGD Drešinja vas, druga je bila ekipa iz Levca in tretja ekipa Parižlje - Topovlje. Pri članih je zmagala ekipa PGD Drešinja vas, druga je bila ekipa iz Letuša in tretja ekipa iz Andraža nad Polzelo. Pri članicah B je nastopila samo ekipa PGD Braslovče, pri članih B pa je zmagala ekipa PGD Leveč, druga je bila ekipa iz Braslovč
Podžupanja Danica Tanjšek podeljuje pokal gasilcem iz Drešinje vasi.
in tretja ekipa s Polzele.
Najuspešnejšim gasilcem so pokale podelili podžupanja Občine Braslovče Danica Tajn-
šek, predsednik PGD Braslovče Jožef Matko in poveljnik PGD Braslovče Danijel Pantner.
T. Tavčar
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PO DOLINI
september 2017
7
Dolina hmelja z novo medaljo v judu
Miha je moral skozi vodni špalir.
V imenu Občine Žalec je Mihu Žanku čestital podžupan Robert Čehovin.
Trojica izjemnih judoistov iz KS Griže
V Občini Žalec in KS Griž so doma izvrstni športniki v borilnih veščinah in tudi drugih športih. Za zadnje veselje je poskrbel 23-letni Mihael (Miha) Žgank, ki je na svetovnem prvenstvu v judu na Madžarskem osvojil srebrno medaljo. S tem se je kot dobitnik medalje z najvišjih tekmovanj pridružil svojima sokrajanoma in prav tako judoistoma Luciji Polavder in Roku Drakšiču.
Ob vrnitvi s svetovnega prvenstva so v Grižah pripravili slovesen sprejem za novega, njihovega in slovenskega junaka v judu, Miha Žganka, ki je na svetovnem prvenstvu v Budimpešti na Madžarskem v kategoriji do 90 kilogramov osvojil drugo mesto. V zgodovino slovenskega juda se bo njegov uspeh zapisal z zlatimi
črkami, saj je postal prvi judoist v moški kategoriji v Sloveniji, ki je osvojil medaljo na svetovnem prvenstvu.
Skozi vodni špalir
Podprvaka in domačina Miha Žganka so na prireditvenem prostoru in ob cesti pričakali številni krajani, njegov uspeh pa so z vodnim špa-lirjem prvi pozdravili domači gasilci. Njegov klubski kolega, soborec in dobitnik več evropskih medalj Roki Drakšič je slavljenca pripeljal na prizorišče slovesnega sprejema s športnim avtomobilom, igrala je Godba Zabukovica, z Mihom pa se je potem pogovarjal športni komentator Peter Kavčič, ki je razkril veliko zanimivih informacij. Med drugimi tudi to, da se je Miha še nekaj dni
pred svetovnim prvenstvom spraševal, ali se mu bo sploh kdaj povrnil ves vloženi trud v ta šport, ki ga trenira že skoraj 18 let. Osvojena medalja je potrditev, da dela dobro, hkrati pa tudi dovolj velika spodbuda za nadaljnje delo.
Vztrajnost in odločnost - pot do uspeha
Občina Žalec je prava zibelka slovenskega juda. V Galiciji sta doma zlata olim-pijka Urška Žolnir in dobitnica številnih medalj Petra Nareks, v Grižah pa bronasta olimpijka Lucija Polavder, ki je bila Mihova prva trenerka na tamkajšnji osnovni šoli, in večkratni dobitnik evropskih odličij Roki Drakšič, ki je naslov evropskega prvaka prav tako osvojil v Budimpešti leta
2013. Tokrat pa je bil zaradi zdravljenja poškodbe prvič v tej madžarski dvorani kot gledalec, ki je spodbujal svojega velikega prijatelja in klubskega tovariša iz Judo kluba San-kaku, kjer na čelu z Marjanom Fabijanom ustvarjajo zmagovalno miselnost in zmagovalce. Za to pa so potrebni trdna volja, vztrajnost, odločnost in disciplina, česar se dobro zaveda tudi Miha Žgank, ki je bil po lanskoletnem evropskem prvenstvu v Varšavi zelo razočaran, zato je sklenil vse napore vložiti v letošnje svetovno prvenstvo, kar se mu je tudi obrestovalo. Kot je povedal, bi bil tokrat zadovoljen tudi z bronom, čeprav je bil v finalni borbi povsem blizu naslova in zato po njej tudi nekoliko razočaran, ker je zaradi napake zapravil priložnost za popol-
no zmagoslavje. Se je pa hitro potolažil, ko se je zavedal, da je dosegel zgodovinski uspeh za slovenski moški judo.
Finalna borba odločena v podaljšku
Miha je na poti k medalji najprej premagal Estonca Kena Kristofferja Kaljulaida, nato pa so bili drug za drugim poraženi še Gruzijec Beka Gviniašvili, Rus Husen Halmurzajev, v če-trtfinalu pa še branilec naslova in bronasti z zadnjih olimpijskih iger Korejec Donghan Gwak. V zadnjih dveh borbah se je boril z judoistoma iz Srbije. V polfinalni borbi je premagal aktualnega evropskega prvaka Aleksandra Kukolja, ki je bil prvi favorit za zmago. Borila sta se sedem minut, na koncu pa je Žgank z vazarijem
premagal prvega favorita. V finalu se je pomeril z Nemanjo Majdovom. Borba je bila zelo izenačena vse do trenutka v podaljšku, ko je bil Miha zaradi borbe izven ringa kaznovan s šidom. Kazen bi lahko dobil tudi njegov nasprotnik, ki se je izogibal gardu (osnovnemu prijemu), a so sodniki odločili drugače, morda tudi zaradi njegovega ugovarjanja glede dosojene napake.
»To je zdaj že pozabljeno,« je na sprejemu povedal Miha. V imenu Občine Žalec je novemu junaku ob službeni odsotnosti župana Janka Kosa čestitke izrekel podžupan Robert Čehovin. Sledile so čestitke prijateljev in domačinov, ki so se skupaj z Mihom veselili njegovega uspeha in se zabavali ob zvokih domačega ansambla.
D. Naraglav
Dež ni premagal Žalske noči
Siddharta še vedno zažiga.
Prvo septembrsko soboto so Žalec zatresli dobri glasbeni ritmi. Zopet je namreč napočil tisti čas v letu, ko se mladi in mladi po srcu dolgo v noč zabavajo na Žalski noči mladih.
Letošnja Žalska noč mladih je podrla vse rekorde. Čeprav je med prireditvijo ves čas deževalo, obiskovalcev to ni zmotilo. »Prodali smo 3.700 vstopnic, tako da, če seštejemo še vse
povabljene, je bilo nekje 4.000 obiskovalcev. Naj poudarim, da tudi letos del vstopnine namenjamo Sokijevi dobrodelni akciji 20 za 20. Tokrat bomo obdarili OŠ Griže in OŠ Vransko. Po prireditvi so padale same pohvale organizacijski ekipi, saj je resnično potekalo vse kot po maslu,« je povedala Vesna Re-har, ki v žalskem študentskem klubu skrbi za odnose z mediji.
Žalska noč mladih je letos dopolnila 18. leto. Študentski klub Žalec je ob tem poskrbel za nepozabno zabavo, kot se ob vstopu v polnoletnost spodobi. Na dva odra, glavnega in elektro, so povabili uveljavljena imena slovenske in tuje glasbene scene, priložnost pa so ponudili tudi domačima skupina-
Kljub dežju je atraktivna ponudba glasbe privabila ogormno ljudi.
ma, ki sta si nastop izborili na tekmovanju Stresi oder 2017. Za glasbo, ki je odmevala po žalskih ulicah, so tako poskrbeli Alter Ego, Kavibba, Kobra Rockshow, Nipke & Trkaj, Big Foot Mama in Siddharta na glavnem odru, na elektro odru pa so za ljubitelje elektronske glasbe skrbeli Los Companerso, Robby Junior, Robo, Chamae in Mike Vale.
Zaradi dežja so bili obiskovalci obsojeni na zabavo pod šotori, a to jih ni motilo. »Super je, res super. Letos sva s prijateljico prvič na Žalski noči mladih in nama je zelo všeč. Daleč od tega, da sva zadnjič. Program je odličen,« nam je zaupala Vita Črnila. Številni mladi so se prepustili glasbi in pozabili na dežne kaplje. Žalska noč mladih je vnovič dokazala, da je dogodek, ki pritegne številne obiskovalce. »Glasba je super, polno je ljudi, enostavno uživamo na polno. Dobra volja prežene misli na dež,« pa je povedala nasmejana Timeja Pintar, ki je ravno na dan Žalske noči mladih slavila svoj rojstni dan.
Izredno dobre odzive so na Študentskem klubu Žalec dobili s strani nastopajočih, sponzorjev, tehnične ekipe in menedžerja Siddharte. »Seveda pa brez tako dobre vodje Anje Oset in njene organizacijske
ekipe prireditev ne bi bila tako profesionalno izpeljana. Glede na to, da je bila to že 18. Žalska noč mladih, lahko vidimo, da študentje odlično prenašajo
znanje naprej, novim generacijam. Želimo, da Žalska noč mladih doseže še kakšen višji jubilej,« je še dejala Vesna Re-har.	Ž. K. G.
(g) UNIFOREST
VLJUDNO VABLJENI NA HIŠNI SEJEM & SEKAŠKO TEKMOVANJE
SOBOTA 14. 10. 2017, od 9. do 17. ure
Latkova vas 81d, Prebold
.t
PESTER
SPREMLJEVALNI PROGRAM
ZA JEDAČO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO
SUPER POPUSTI V UNIFOREST PRODAJALNI
051 647 716
prodajalna@uniforest.si

www.uniforest.si
8
september 2017
OSREDNJE TEME
_SaAjlnis&e/. datine/S
Prihodnost občine v turizmu
Občina Braslovče vsako leto septembra praznuje občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140. Takrat je bil namreč ustanovljen Benediktinski samostan v Gornjem Gradu in takratni oglejski patriarh je novoustanovljenemu samostanu namenil dva dela desetine v fari sv. Marije v Braslovčah. V teh dneh so z različnimi prireditvami počastili svoj praznik, občina pa si z Žovneškim in Bra-slovškim jezerom ter gradom Žovnek vse bolj utira pot tudi na turistični zemljevid. O razvoju občine smo se pogovarjali z županom Branimirjem Strojanškom.
Kaj je zaznamovalo obdobje od prejšnjega praznika Občine Braslovče do letošnjega? Kateri so največji dosežki?
»Sem pristaš tega, da mora naše angažiranje izhajati iz spoznanja, da iščemo, podpiramo in spodbujamo tiste projekte, ki jih dejansko potrebujemo in za katere možni investitorji izkazujejo upravičen interes. Urejanje komunalne in cestne infrastrukture je gotovo pomembno področje, ki ga najprej občutijo in vidijo naši občani. Z lastnimi sredstvi smo letos dokončali tlačni kanalizacijski vod s črpališčem v Grajski vasi in v Parižljah zgradili tri ulične sekundarne kanalizacijske vode z obnovljenim vodovod in ulično razsvetljavo. Z ministrstvom za infrastrukturo smo za obdobje petih let podpisali protokol o ureditvi in reševanju cestne problematike na državni cesti med Letu-šem in Šentrupertom. Predmet protokola se nanaša na obvozno cesto v Letušu, ureditev ceste s pločnikom in prehodom za pešce v Preserjah, ureditev mostu čez Savinjo z rekonstrukcijo dveh križišč v Letušu, kolesarskih površin, križišča v Parižljah proti Poljčam in križišča v Trnavi.
Zaradi povečane natalitete prebivalstva in priseljevanja preverjamo potrebo po razširitvi Osnovne šole Braslovče, za kar je že izdelan idejni projekt z možnostjo realizacije investicije v letu 2019.
Zadovoljen sem z izvajanjem socialnega skrbstva, kulturne in društvene dejavnosti, za kar so v veliki meri zaslužni tudi letošnji dobitniki županovih priznanj.
V tem letu, ko ni bilo nekih večjih razpisov, smo šli v kombinacijo iskanja notranjih rezerv skupaj z zasebnim sektorjem. Vesel sem, da smo naredili in sprejeli OPPN za Zovneško jezero, za izgradnjo motoričnega parka s parkiriščem, z manjšim gostinskim objektom in tudi z vlečnico na vodi. To pomeni, da smo naredili prostorsko pripravo in zdaj iščemo zunanjega investitorja za realizacijo. Druga stvar, ki še ni čisto zaključena, pa je rekonstrukcija starega kulturnega doma v Braslov-čah, saj smo dobili novo dvorano in je pripravljen projekt za gradnjo neprofitnih stanovanj. Projekt je pripravljen za gradbeno dovoljenje, objavili bomo tudi razpis za gradnjo. To je osnova. Iščemo torej investitorja za območje jezera in gradnjo 12 neprofitnih stanovanja v starem domu kulture. S tem bi rešili tudi problem neprofitnih stanovanj za ljudi, ki imajo najslabše pogoje za bivanje. Gre za območje žov-neškega posestva, v graščini sami, ki jo želimo izprazniti in ji dati neko dušo. Tako bomo rešili hkrati območje starega kulturnega doma in območje Zovneka.«
Se že kaže kaj potencialnih investitorjev?
»Da, se že zanimajo. Vendar pa mora občina še opraviti nekaj dela na področju infrastrukture, logističnih poti, da bodo objekti res pripravljeni in zanimivi za investitorje.
Potencialni investitor se odloča hitro, ko ima čim bolj čisto situacijo, jasne in dobre pogoje. Moram povedati, da smo na dobri poti.«
Kako ste zadovoljni z delovanjem Zavoda za izobraževanje, kulturo, šport in turizem 3 jezera, ki upravlja z Domom kulture Braslovče?
»Z upravljanjem braslovške-ga doma kulture smo zelo zadovoljni. Vidim, da je bila pravilna odločitev, da upravljanje
prepustimo nekomu, ki ima profesionalni pristop, ne da se s tem ukvarjamo vzporedno, stihijsko ... Občina nima kadrov za tovrstne dejavnosti, s tem partnerstvom smo se izognili tudi logističnim in organizacijskim težavam, saj jih za nas prevzema nekdo drug. Imeli smo srečo, da smo pridobili takšnega partnerja. Eno leto smo spremljali stroške, vsako leto bomo to obnovili, ravno smo obravnavali poročilo o delovanju na občinskem svetu in sem zelo zadovoljen. Pogodba o upravljanju je bila narejena. Tri do štiri prireditve, ki jih mora zavod občini zagotoviti na mesec, so bile opravljene, tiste tržne dejavnosti, ki jih pripravljajo, so tudi dobrodošle. Res sem vesel, da gre za profesionalce, ki znajo pripraviti dobre prireditve, dobro pa sodelujejo tudi s knjižnico. Mislim, da je lahko to tudi v prihodnje pojem dobre tovrstne prakse. S terena na temo delovanja nisem dobil niti ene pripombe in, kolikor mi je znano, so zadovoljni tudi občani. Zavod zagotavlja vsebinsko pestrost dejavnosti s področja kulture, športa in drugega, istočasno pa je tudi pogodbenik pošte in pogodbeni upravljavec TlC-a v Braslovčah. Ekipa je uspešna in znesek, ki ga plačujemo mesečno, se obrestuje.«
Obnavljate Dom krajanov Gomilsko. Kakšni so načrti za prihodnje?
»Ze pred časom smo obnovili sanitarije in tudi tla v dvorani. Zdaj je prišla na vrsto fasada, ki je potegnila za sabo tudi obnovo oglasnih tabel, okolice, parkirišča. Je pa v domu še vedno nekaj prostorov praznih, premalo izkoriščenih, tako da se še pogovarjamo z lokalnimi društvi, mogoče se bomo tudi z drugimi, da bi zapolnili prostore. Zadovoljni smo tudi z upravljavcem, hišnikom. Pestri sta kulturna in športna dejavnost, v domu pa ima občina tudi pogodbeno pošto. Bi pa še radi kaj izboljšali.«
Kako pa kaže s kulturnim domom v Letušu?
»Dom v Letušu je gotovo naslednji na vrsti, predhodno pa
moramo za to zagotoviti stalni vir dohodka. Osnovna ideja je bila, da je ta vir iz naslova najemnika male hidroelektrarne, vendar pa se je na razpisu ne-izbrani kandidat pritožil, tako da postopek še teče in tega še ne moremo realizirati. Po zadnjih informacijah je njegova pritožba zavrnjena, tako da sedaj pričakujemo, da bi lahko iz tega vira kaj kmalu dobili nek znesek za obnovo doma. Potrebno je obnoviti fasado in tudi notranjost.«
Kako sodelujete z društvi?
»Vesel sem, da se je društvena dejavnost lepo razvila. Zdaj nimamo več samo odbojke, razvijata se tudi prosvetno in plesno področje. Tudi prireditev je dovolj, prostori so z novim kulturnim domov, kjer imata vaje dve plesni skupini, zelo živahni. Ta kulturno-ple-sna dejavnost je res popestrila dogajanje v občini, se še širi in ni prireditve, na kateri ne bi sodelovali ne le v občini, ampak tudi drugod. Zato sta skupini oz. predstavnici tudi dobitnici županovih priznanj ob letošnjem prazniku.«
Ali se Občina Braslovče kot samostojna občina razvija hitreje kot se je prej v skupni občini? Zdaj je samostojna že četrt stoletja. Kakšno je sodelovanje z drugimi občinami?
»Občina se v vsakem primeru razvija bolje. Je pa res, da imajo manjše občine tudi slabosti. Bolje je vsaj zaradi preglednosti investicij, ki so specifične za občino. Všeč mi je, da dobro in korektno sodelujemo pri skupnih stvareh, ki nas v Spodnji Savinjski dolini teritorialno povezujejo, to so voda, kanalizacija, turizem, šport. Moram poudariti, da lahko za ves čas svojega vodenja občine potrdim izredno korektno sodelovanje med vsemi župani tega območja, kar je v tej dolini tradicionalno in dobro. Ne morem si predstavljati, da bi bilo kako drugače, ker je to od nekdaj naravno. Seveda pa ima vsak svoje posebnosti, ki jih rešuje v okviru svoje občine.«
Na katerem področju bo najpomembnejše povezovanje v prihodnje?
»Menim, da je gotovo najbolj povezovalni turizem. Vsaka od teh občin ima nekaj in potrebno je samo čim bolje povezati. Menim, da se še vedno premalo povezujejo turistična društva. Je pa veliko odvisno od TlC-ev oziroma od ljudi, ki v njih delajo. Res je stara fraza, ampak kdor se ne zaveda, da smo turizem ljudje, v turizmu ne more biti uspešen.«
Je kaj novega s hitro cesto?
»Novih informacij po sprejetju državnega prostorskega narta nimamo. Smo pa že prej, če se je že država tako
odločila, poskusili iztržiti ureditev določene infrastrukture. Recimo, vedno smo imeli težavo na stari cesti od Letuša do Šentruperta. Z ministrstvom za infrastrukturo smo spomladi podpisali protokol o ureditvi ceste od Letuša do Šentruperta, ki sem ga že prej omenil in bo pomenil nekaj vidnih ureditev v roku petih let. Skratka z ministrstvom smo razdelili te obveznosti, ki jih bomo skupaj s sofinancer-sko pogodbo naredili v naslednjih letih ne glede na to, ali bo avtocesta ali je ne bo. V državni prostorski načrt, ki je bil sprejet za hitro cesto, smo se že vključili s spremembo, da bi pred Letušem naredili obvoznico iz Zgornje Savinjske doline na hitro cesto potencialno že v Šmartnem ob Paki, torej nad Letušem. Ocenjujemo, da bi potekal promet iz Zg. Savinjske doline kljub avtocesti še vedno po stari cesti. Ne vem pa, kako sicer stvari trenutno potekajo. Upam, da bo država, če se je že odločila, da bo tukaj gradila avtocesto, ljudem ponudila čim bolj pošteno odškodnino.«
Kje vidite največji potencial Občine Braslovče v prihodnje? Kakšna je vaša vizija razvoja občine?
»Vidim ga brez dvoma v turizmu. S tem imam v mislih že omenjeno Zovneško jezero. Izpostaviti moram tudi s strani LAS SSD izbrani projekt »Doživljaj narave na Braslov-škem jezeru«, sofinanciran z nepovratnimi sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, s katerim hočemo izvesti investicijsko vzdrževalna dela na Braslov-škem jezeru, izobraževalne vsebine in gozdno učno pot. S tem bi oživili Braslovško jezero, poskrbeli za infrastrukturo, ureditev pomolov, prelivne objekte, sanitarije. Računam, da bi to uredili, podobno kot kakšno manjše avstrijsko jezero, kot je na primer Gamlitz v Avstriji, ki je turistično nadvse uspešno. Tretji turistični biser pa je grad Zovnek, zibelka Celjskih knezov. To je naša velika priložnost, to izkazujejo tudi vtisi in zapisi obiskovalcev v našem gradu.«
Najbrž vse skupaj v povezavi s hmeljarsko dediščino
»Seveda. V tem smislu želimo tudi našemu prireditvenemu prostoru v Braslovčah vliti dodatno vsebino. Tako smo se preko LAS prijavili na razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj tudi za prenovo našega kozolca, kjer bi dobil mesto med drugim tudi etnološki muzej. Smo namreč v Savinjski dolini še edini, ki nimamo muzejskih prostorov. Pa še potencial je. Veseli smo, da smo, sicer menda zadnji v Spodnji Savinjski dolini, dobili TIC. Ta mora povezovati,
Branimir Strojanšek
širiti informacije, tu gotovo imamo še notranje rezerve.«
Drugo leto bodo volitve. Boste kandidirali?
»Sodeč po odzivih s terena, verjamem, da je naše delo dobro in sodelovanje uspešno. Na terenu imamo veliko ljudi, ki potrjujejo, da so naše usmeritve prave, da delamo dejansko tisto, kar potrebujemo, in ne, kar lahko. Čutim tudi odgovornost do tega, kar smo začeli, kar moramo dokončati. Če mi bo zdravje dopuščalo, verjamem, da se bom odločil. Ampak v vsakem primeru verjamem, da je to funkcijo potrebno opravljati profesionalno, pa naj bo mala ali velika občina. Ze ekipa dela tako kot šef, pri delu so prisotni, psihično in fizično tako kot šef . Sem zelo zadovoljen z ekipo, predvsem s tisto, ki je na terenu, res so univerzalci in so pogoj za to, da izpeljemo še en mandat.«
Se vam torej zdi, da so občani, ki živijo v vaši občini, zadovoljni?
»Lahko rečem, da je to bolj bivalna občina, ampak družabno življenje v kraju je tako živo, da se lahko dobro počutijo, imajo kje biti in preživljati popoldneve. Lepa je narava, občina ima tudi geografsko in logistično ugodno lego.«
Kaj bi ob prazniku sporočili svojim občanom?
»Najprej naj povem, da sem zelo vesel kritike naših občanov. Govorim o argumentirani kritiki, ne kritizerstvu. Nanjo lahko tudi odreagiraš, kaj postoriš, saj je treba na naše delo vedno pogledati samokritično pa tudi v luči realnih možnosti občine. A v ospredju so občani. Toliko, kot so zadovoljni občani, sem tudi jaz. Upam, da so ljudje v naši občini zadovoljni. Jaz mirno spim, nimam nobenih odprtih stvari, vsem pogledam v oči, ampak imam pa rad tudi povratne informacije, konstruktivno kritiko. Vsak pač izhaja s svojega stališča, zato je prav, da si stališča izmenjamo in šele skupaj, obogateni z različnimi spoznanji, pridemo do dobrih rešitev. Zelim, da občina postane prijetna, prijazna in po meri vsakega posameznika.«
Lucija Kolar
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OSREDNJE TEME
september 2017
9
Za zgodovinsko evropsko zlato tudi Žiga Dimec
Žiga z zaročenko Adrijano in s sinom Maksom, starši in starimi starši.
Ob Žigovem uspehu je bila pozornosti medijev deležna tudi njegova družina. Oče Darko Dimec je povedal, da je pravzaprav splet okoliščin pripeljal do tega, da so se vsi otroci začeli ukvarjati s košarko. Žiga je postal reprezentant in v Istanbulu so ga spodbujali tudi starši, brat in sestra.
»Žiga se je vedno boril za vstop v reprezentanco. Pri Juretu Zdovcu je bil tisti nesrečni trinajsti igralec, ki je zadnji dan izvedel, da bo ostal doma. Igor Kokoškov pa ga je izbral med dvanajsterico. Doma smo po pogovoru z Žigom videli, da so fantje ves čas verjeli v medaljo, in zato smo bili prepričani tudi
mi, da jo bodo osvojili. In vsi navijači v Istanbulu so verjeli v zlato kolajno. Pred finalno tekmo ni nihče od navijačev, s katerimi smo se družili v Slovenski hiši, niti pomislil, da bi bilo kako drugače. To zlato pomeni največ za Žiga, za nas, starše, pa je z zlato medaljo poplačan ves trud. So pa bili na tej poti tudi grenki trenutki, ki morajo biti pozabljeni.«
In kaj Darko sporoča mladim športnikom in njihovim staršem?
»Predvsem to, da naj vztrajajo, pa ni važen rezultat. V športu otroci zrastejo v poštene, odgovorne ljudi, in to je zadovoljstvo za nas, starše.«
Slovenski šport je dosegel nov zgodovinski uspeh. Na
evropskem košarkarskem prvenstvu na Finskem in v Turčiji je slovenska reprezentanca premagala vseh devet tekmecev in brez enega samega poraza osvojila zlato medaljo ter naslov evropskega prvaka, prvega za Slovenijo v ekipnih športih. Član reprezentance je tudi Žiga Dimec iz Latko-ve vasi, ki igra za novomeško Krko. Po izjemnem navdušenju v zadnjih dneh evropskega prvenstva, po zmagi v finalu, ob prihodu reprezentance domov in prvih sprejemih članov tudi v domačih krajih se je za košarkarje življenje že vrnilo v ustaljen ritem napornih treningov in tekem v svojih ekipah.
Vendar so vtisi popolnega navdušenja še sveži. Tudi 211 centimetrov visokemu centru Žigi Dimcu so se uresničile sanje - biti del reprezentance in osvojiti enega najpomembnejših naslovov v košarki. Kako naporna je bila pot od prvih košarkarskih korakov v Celju in Preboldu, prek Zlatoroga Laško, KK Rogaške in KK Krke do članske reprezentance (bil je tudi reprezentant v selekcijah U18 in U20) in evropskega zlata, ve le njegova družina, a vsi v en glas pravijo, da so z medaljo poplačani tudi najtežji trenutki na tej poti.
Čestitke v Latkovi vasi
Dimčevi so športna družina. Oče Darko je nekdanji odličen odbojkar, med drugim član
Za naše evropske prvake je gotovo najbolj vneto navijal Žalčan Aleksander Javornik, ki smo ga v njegovi opravi, ki spominja na Titovo, in z repliko pokala, ki so ga košarkarji potem v resnici pozlatili, hitro opazili v prenosih tekem po televiziji in drugje.
V zadnjih letih ima torej Slovenija na evropskih prvenstvih v košarki prav posebnega navijača, ki s svojim videzom izstopa in je magnet za fotografiranje. Vsako leto namreč prinese na gostovanja tudi pokal, ki ga je naredil sam, tako tudi letos, nam pove Aleksander Javor-nik: »Zdaj pa moj pokal krasijo podpisi vseh košarkarjev. Imel sem željo, da ostane en lep spomin. Poleg tega bo to res edinstven original. Kopija se vedno da narediti, ta pa je edinstven.«
»Goran Dragic je že pred finalom, ko so imeli druženje z navijači z veseljem dvignil ta moj pokal, v očeh je imel poseben žar. Videlo se je, da si je res želel osvojiti naslov in na koncu ga tudi je,« še pripoveduje Javornik. Biti danes navijač ni poceni, a so strast, ljubezen do igre z žogo in podpora repre-
šempetrskega kluba, mama Jožica je bila košarkarica. Tudi otroci, ki so obiskovali osnovno šolo v Šempetru, so začeli z odbojko, nato pa so se Luka (pri štirinajstih letih), Žiga (pri enajstih) in Teja posvetili košarki. Luka se danes s košarko ukvarja poleg redne zaposlitve, Teja se bo posvetila študiju, Žiga pa je profesionalni košarkar, ki ima v športu še visoke cilje, predvsem v tujini. V Sloveniji se namreč od športa bolj slabo živi. Kljub načelni močni podpori vrhunskemu športu je denarja za društva in klube vse manj.
Družina Dimec se je v Latko-vo vas preselila pred 16 leti, Žiga pa je od leta 2015 »na delu« v Novem mestu, za vikende se vrača domov. Da so Latkovčani na Žigo zelo ponosni, so pokazali s sprejemom, ki so mu ga pripravili kot presenečenje. Medtem ko je zlati reprezentant obiskal sorodnike v Šempetru, so se sovaščani in drugi zbrali na dvorišču pri sosedu in Žigo ob prihodu pozdravili z navdušenjem.
Še preden je lahko nagovoril množico, je začel deliti avtogra-me, saj se je sprejema udeležilo veliko mladih, tudi košarkarjev. Prav vsak od prisotnih mu je želel stisniti roko in mu osebno čestitati za vrhunski uspeh slovenske reprezentance. Žigo sta spremljala zaročenka Adri-jana Brečko in njun trimesečni sin Maks, pridružili so se jim seveda starši in stari starši. Da vrhunski šport pomeni veliko odrekanja, je kot novopečeni očka izkusil tudi Žiga. Maks se
Igralci so Aleksandru Javorniku zlato medaljo obesili okoli vratu.
zentanci odločujoče, da se številni slovenski navijači iz leta v leto odpravljajo na največja tekmovanja. Aleksander Javor-nik je reprezentanco spremljal že v skupinskih bojih, ki so jih odigrali v Helsinkih: »Pokal sem začel delati že prej, saj sem vedel, da če želim pridobiti sponzorja, se moram prej pokazati. Naredil sem neko zgodbo, to je pokal in seveda obvezna navijaška oprava, da izgleda vse skupaj bolj simpatično. Moram povedati, da je podjetje, v katerem sem tudi zaposlen, največ prispevalo. Šli so mi na roko
je rodil junija, julija pa je moral Žiga že z reprezentanco na priprave. Šele zdaj je prišel čas za uživanje s svojo družinico.
Na sprejemu je o osvojitvi evropskega zlata povedal: »Ja, občutki so res fenomenalni. Biti prvi v Evropi je nekaj, česar si nismo predstavljali. Upali smo na medaljo, dobili smo zlato, to je največ, kar smo lahko želeli.«
Veličasten dosežek
Šele nekaj dni po vrnitvi z evropskega prvenstva je prišel čas za urejanje vtisov. Medijska pozornost se je nekoliko zmanjšala. Sicer pa v Sloveniji ni težko kljub takemu uspehu ostati »anonimen«, sta nekaj dni po sprejemu v Latkovi vasi povedala Žiga in njegov brat Luka. Tudi med našim pogovorom v enem od lokalov je le nekaj gostov prepoznalo Žiga in mu čestitalo. V resnici ljudje ne živijo tako za šport kot na primer v »premagani« Srbiji, kjer vsak pozna njihove košarkarje, ki so se še enkrat morali zadovoljiti s srebrno medaljo. In za srebro so prejeli mnogo več kot naši fantje za zlato. Menda celo do izredne pokojnine s tem dosežkom še niso upravičeni. »Kaj bi pa še morali doseči?« se sprašuje (med drugimi) Žiga Dimec. »Seveda ne igramo v reprezentanci zaradi denarja, je pa lepo, če te kdo nagradi za zgodovinski dosežek. Ko vidiš, koliko višjo nagrado dobijo slabše reprezentance, se vseeno malo vprašaš.«
Žigo je v reprezentanco vpo-klical Igor Kokoškov, pod selek-
Njegov pokal je s podpisi košarkarjev postal unikaten.
tudi s tem, da sem bil odsoten več časa. Imajo posluh za šport, kar zelo cenim.«
Vse od domačega prvenstva 2013 je zaščitni znak slovenskih navijačev, zaupal pa nam je tudi hvalevredno gesto, ki jo načrtuje: »Pogovarjali smo se, da v prihodnosti morda vse tri pokale dam na dražbo, saj vem, da je v Sloveniji precej staršev, ki ne morejo financirati svojih otrok pri ukvarjanju s športom. Morda s tem komu omogočim takšno kariero, kot jo imajo naši košarkarji.«
Ž.K.G.
torjem Juretom Zdovcem pa je vsakič izpadel iz reprezentance kot zadnji. »Igrati za reprezentanco je prav gotovo čast, po svoje pa gre tudi za neko dokazovanje in napredovanje, da se dokažeš javnosti in tudi Evropi in svetu. Za nekatere je to dobra odskočna deska za nadaljnjo kariero.« Tudi za Žigo je naraslo zanimanje v tujini, kaj bodo prinesli pogovori, pa bo pokazal čas.
In kako je biti poklicni košarkar v Slovenji? »V Sloveniji je nekaj klubov, ki imajo malo več denarja in redno plačujejo igralce, pri mnogih klubih pa plačila niso redna in je težko tako delati.« Običajen dan poklicnega košarkarja poleg tekem vključuje jutranji in popoldanski trening z večernimi videoanalizami in pripravami na tekme.
Kdo bo novi selektor, ki bo reprezentanco novembra vodil na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, še ni znano. Za igralce niti ni bistveno, kdo je selektor, pravi Žiga, čeprav je res, da nekaterim bolj, drugim manj odgovarja določen sistem treningov in igre. In kakšna je razlika med selektorjema Juretom Zdovcem in Igorjem Ko-koškovom? »Morda je imel Ko-koškov nekoliko bolj ameriški sistem igre, ker prihaja iz lige NBA, Zdovc pa bolj evropskega,« pravi Žiga.
Posebnost te članske reprezentance sta bila izrazita zvezdnika Goran Dragic in Luka Dončic. Kljub temu je celotna ekipa dihala kot eno. »Vsak v ekipi ima svojo nalogo. Goran in Luka sta bila pač zvezdi, smo vedeli, da imata vodilno vlogo, mi vsi pa smo morali pomagati po čim boljših močeh. Mislim, da nam je dobro uspelo. Vsako tekmo smo šli na zmago, se skušali čim bolje pripraviti na nasprotnika in dati vse od sebe. To je dalo rezultat,« je povedal Žiga.
In trenutek, ki si ga bo najbolj zapomnil? »Zagotovo konec finalne tekme, ko smo zmagali in postali evropski prvaki.«
V spominu bodo ostali tudi sprejemi. Po Žigovih besedah so vedeli, da jih v Ljubljani čaka
velik sprejem, niso pa pričakovali, da bo v dežju prišlo kar okoli 20 tisoč ljudi. Zahvalil se je tudi vsem, ki so ga prišli pozdravit v Latkovo vas.
Plan B
Na začetku vsake športne poti so otroške sanje. »Že od malega so bile moje sanje, da bi igral za reprezentanco in tudi v ligi NBA. Del sem že uresničil, del pa me še čaka,« je povedal Žiga in dodal, da brez staršev, ki so ga z bratom vozili na treninge tudi v Laško, ju čakali in vozili domov, uspehov ne bi
bilo. Vse družinsko življenje je bilo podrejeno treningom oziroma košarki. Pa se brata kdaj pomerita pod košem? V smehu priznata, da le na igralni kon-zoli, ker se neposreden spopad pod košem menda sploh ne bi končal.
In kaj Žiga priporoča mladim košarkarjem? »Naj pridno trenirajo in se v šoli kljub temu pridno učijo. Nikoli ne veš, kdaj pride kakšna poškodba ali kaj drugega, zato je dobro imeti načrt B.« Trdo delo vedno obrodi sadove, tudi če je potrebno premagati veliko ovir.
K. R., foto: D. N.
Dušan Šanko iz Šešč je bil eden izmed tisočerih Slovencev, ki so se za navijaško pot proti Istanbulu odločil po četrtkovem polfinalu, v katerem je slovenska košarkarska reprezentanca za 20 točk premagala Španijo. V Istanbul na finale se je odpravil sam. »Letalsko karto oz. termin za polet sem dobil šele v soboto. Sem že mislil, da mi ne bo uspelo. Sicer sem razmišljal, da bi se na prvenstvo odpravil že prej, a zaradi službe nisem imel časa. Samo dogodivščino pa lahko opišem z »noro«, še Hitchcock tega ne bi znal napisati. Slovenci so prišli v Istanbul z vsemi mogočimi prevozi, skoraj da ne s padali, pripeljali so se ne le iz Slovenije, tudi od drugod. Srečal sem Slovenca, ki je prišel v Istanbul direktno z Danske, enega, ki je pripotoval iz Amerike. Ko smo prišli v dvorano, smo se vsi Slovenci začeli zbirati okoli velike zastave. Tudi na tribunah smo Slovenci gotovo premagali Srbe, bilo nas je gotovo kakih trikrat več, tudi po intenzivnosti navijanja. A kljub pregretemu in s čustvi napolnjenemu ozračju ni bilo izgredov, navijanje je bilo pravo, pozitivno. Vzdušje je bilo odlično, tega, kar smo doživljali, se res ne da opisati. Noreli smo, peli, tega res ne moreš kupiti ... Na koncu, ko je bila zmaga naša, je jokala vsa tribuna, glasovi so se nam tresli ... V spominu pa mi je ostal prihod na letališče, ko smo se odpravljali nazaj proti Sloveniji in smo prvič potihnili, saj smo kar vsi po vrsti čutili utrujenost. Ko smo šli skozi prvo preverjanje, nam je začel ploskati delavec na letališču, z njim pa vse osebje in kot da so pritisnili na sprožilec, je vsa naša slovenska množica ponovno začela skandirati: Slovenija, Slovenija, kdor ne skače, ni Slovenc, hoj, hoj, hoj!«
Najbolj opazen navijač Žalčan
10
september 2017
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SaAjlnis&e/. datine/S
Kulinarični zemljevid kot dopolnitev
Zadnji oktobrski teden, med 24. in 31. oktobrom, bo ob rob zaključka letošnje sezone na Fontani piva Zeleno zlato v Žalcu potekal Teden okusov Zeleno zlato (oz. teden jedi), na katerem bodo izbrani gostinski ponudniki ponujali tipično savinjsko hrano in jedi, pripravili pa bodo tudi nagradne igre. Pivo in kruh kobula bosta v tem tednu na voljo po ugodnejši ceni. A to še ni vse, nam je o projektu vključevanja ku-linarike kot bistvenega dela turistične ponudbe povedala vodja programa turizem na ZKŠT Žalec Sabina Palir.
»Projekt je zastavljen širše. Gre za razvoj kulinaričnega turističnega produkta, ker ocenjujemo, da dobre zgodbe ni brez dobre kulinarike in da je dobra kulinarika del vsake uspešne turistične destinaci-je. Zato smo lansko leto začeli z razvojem tega turističnega produkta. Najprej smo zbrali ankete med gostinskimi ponudniki, da smo na terenu posneli interes glede tega, kako bi vključevali tipične jedi na svoje jedilne liste. Tako smo pridobili čim več informacij, kaj so včasih jedli na tem območju, katero hrano že do sedaj ponujajo na svojih menijih. Pregledali smo vire, ki opisujejo naše tipične jedi in tradicionalno kuhinjo z našega območja. Pripravili smo dve delavnici z našimi gostinskimi ponudniki, kjer smo predstavili tudi prenos dobrih praks z ljubljanskega območja. Na osnovi vsega tega smo naredili šest receptov tipičnih jedi: recept za obiravsko južino, hmeljarski
burger, kobulo kruh, ki smo jo zdaj spremenili v kobulo presto, savinjski golaž s polento, ješprenjevo rižoto z gobami in »šmorn« z jabolčno čežano. Recepti so sestavljeni tako, da sledijo novim trendom, prilagojeni so gostinski pripravi in vključujejo tradicionalno hrano s sodobnimi pristopi, recimo hmeljarski burger, in jedi, ki sodijo k pivu in sledijo tradiciji in trendom v pivovarstvu,« je povedala Sabina Palir.
Ob tem so posodobili tudi logotip blagovne znamke Zeleno zlato, saj je osnovni logotip govoril samo o izdelkih. »Mi pa želimo, da označuje visoko kakovostne izdelke in storitve, da lahko s kasnejšim razvojem dodamo še namestitve, v tej prvi fazi pa jedi Zeleno zlato in drugo. Prilagoditev in posodobitev logotipa sta prinesli boljšo vidnost, prepoznavnost in širšo sporočilnost logotipa.« Okusi Zeleno zlato Slovenije, kot je zdaj poimenovanje, tako nakazujejo slovenskost, povedo, kaj predstavljajo (okusi) in kje (Zeleno zlato - Savinjska dolina).
V tem smislu pripravljajo tudi kulinarično turo, ki so jo poimenovali Pivo in pajs, v kateri so združili ponudbo gostinskih ponudnikov, hrano in pijačo, pivo. »Projekt je v nastajanju, na oktobrskih delavnicah pa bomo pripravili končno obliko skupaj s strateškimi smernicami vsakega produkta. Na osnovi vsega je nastal tudi kulinarični zemljevid v dveh jezikovnih različicah, vključuje pa 26 ponudnikov hrane, 21 ponudnikov blagovne znamke Zelene zlato, nastanitvene ka-
pacitete in hmeljarske kmetije. Program bo predvidoma zaživel spomladi ob začetku nove sezone fontane piva.«
Kulinarični zemljevid je narejen v tiskani obliki (na voljo v TIC-u in pri vseh gostinskih ponudnikih, ki so prejeli za to tudi posebna stojala), povečano različico pa so postavili tudi na eno izmed tabel ob fonta-ni, da ga vidijo turisti in takoj najdejo kulinarično ponudbo v okolici. »Naredili smo tudi 7 terenskih ogledov gostinskih ponudnikov, to je tistih, ki so resnično uvedli to kulinarično ponudbo na svoje jedilne liste. Vsi so dobili nalepko z oznako, da imajo v ponudbi tipične jedi. Prejeli pa so tudi nalepke za označitve na jedilnih listih in označitve kruha,« je še dodala Sabina Palir. Na podelitvi Najlepši kraj, hiša, kmetija 9. novembra bodo torej gostincem, ki aktivno sodelujejo pri razvoju kulinaričnih produktov in zemljevida, podelili listino kot dokaz, da se držijo pravil.
Pripravili so tudi priročnik za delovno skupino, sestavljajo pa tudi skupino za presojo, ki bo enkrat letno opravljala presojo pri gostincih, torej preverjala kakovost in izvajanje zavez iz dogovorov in ponujeno hrano.
V Žalcu pa to še ni edina letošnja novost: od letos redno pripravljajo Kuhno pri fontani, ki jo bodo skupaj pripravili kar sedemkrat (nazadnje 31. 10., ko bodo zaprli pipe na fontani). »Letos smo pripravili tudi Festival Zeleno zlato, ki združuje več kot 30 dogodkov, vsem pa je skupno to, da so na-
Srečanje podjetnikov
Občina Žalec je v sodelovanju z Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec, Klubom menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec in Razvojno agencijo Savinja v sredo, 20. septembra, v Bio parku Nivo v Žalcu pripravila tradicionalno druženje podjetnikov žalske občine.
Na srečanju je okrog 60 podjetnikov, ki so se odzvali povabilu, najprej pozdravil direktor Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik, potem pa so lahko prisluhnili zanimivima predavanjema. Najprej je doc. dr. Boštjan Ferk z Inštituta za javno-za-sebno partnerstvo predstavil javno-zasebno partnerstvo kot priložnost za razvoj slovenskega turizma, o pomembnosti informacijske varnosti za podjetja in menedžerje pa je zbranim spregovoril Blaž Ivanc iz podjetja Elmar.
Srečanje se je nadaljevalo ob neformalnem druženju s pogostitvijo, podjetniki pa so lahko na stojnicah, na katerih se je predstavilo podporno
Podjetnike je nagovoril direktor RAS Stojan Praprotnik.
Družabno pod kozolcem
okolje, dobili veliko koristnih informacij o poslovanju in
rejeni v dolini zelenega zlata, da so posvečeni hmeljarski in pivovarski tradiciji, gre pa za zabavne, športne, kulturne ... dogodke,« je sklenila Sabina Palir in dodala, da so za kulinarični projekt namenili znatna sredstva za promocijo.
Ponudniki tipičnih jedi, ki so uvrščeni na kulinarični zemljevid, so:
S Eksperiment, Gostinstvo Sebastian Možina, Hotel Žalec, Rib'ca, Kolodvorska, Marjola (vsi Žalec) in Gostilna Privošnik Šempeter.
L. K. Sabina Palir
Pri Brglezu bodo znova gradili
Podjetje Brglez, ki je registrirano kot podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve, s sedežem na Vranskem, je pred novim izzivom. Prihodnje leto bo namreč obeležilo 35-letnico svojega delovanja in ob tej priložnosti bodo z Vranskega v novozgrajen objekt v Šempetru preselili proizvodnjo slaščičarske dejavnosti, ki jo že več let vodi Brglezova hčerka Dragica Grobelnik. Pekarska dejavnost podjetja, ki jo vodi njen brat Tomaž, pa ostaja na Vranskem, kjer je tudi sedež podjetja in kjer imajo Brgle-zovi svoj gostinski lokal s sla-
Prihodnje leto se bodo torte delale v Šempetru
sčičarno.
Kot nam je povedal Roman Brglez, so se za ta korak odločili zato, da bi svojo slaščičarsko dejavnost še bolj približali osrednjemu delu doline. Sicer so imeli kar 14 let v Šempetru slaščičarno, a ker lastnik pro-
storov, ki so jih imeli Brglezovi v najemu, potrebuje prostore za svoje namene in je prekinil najemniško pogodbo, so se odločili v neposredni bližini dosedanjega lokala postaviti svoj objekt. V njem bo poleg slaščičarske proizvodnje tudi
nov gostinski lokal s slaščičarno velikosti 130 m2.
Lokal na dosedanji lokaciji v Šempetru bo od 29. septembra zaprt, zato pa vabijo v njihova lokala na Vranskem in v Pe-trovče, njihove torte pa lahko naročite tudi po telefonu. D.N.
priložnostih v lokalnem okolju.	L. K., foto: T. T.
Informativne delavnice
Lokalna akcijska skupina Spodnje Savinjske doline je 1. julija letos objavila 1. javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS SSD iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v naseljih Braslovče, Griže/Migojnice, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Tabor, Vransko in Žalec v letih 2017 in 2018.
Z namenom predstavitve javnega poziva čim večjemu številu potencialnih prijaviteljev je Razvojna agencija Savinja kot vodilni partner LAS SSD od 7. do 13. septembra izvajala informativne delavnice v vseh šestih občinah LAS SSD. Udeleženci delavnic so bili seznanjeni z zahtevami javnega poziva in z vsebino prijavnega obrazca. Sledili so individualni razgovori s posameznimi potencialnimi prijavitelji. Javni poziv za izbor operacij bo odprt do 13. oktobra 2017, zato
V sejni sobi Občine Braslovče
Razvojna agencija Savinja vabi vse zainteresirane, da se oglasijo na sedežu vodilnega partnerja, Ulica heroja Staneta 3 v Žalcu, ali jih pokličete na telefonsko številko 03/713 68 66/61 oziroma pišete na e--naslov las.ssd@ra-savinja.si. Javni poziv in podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani LAS SSD www. las-ssd.si.
T. T. - promocijsko besedilo

LAS
SPODNJE SAVINJSKE DOLINE
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
september 2017
n
50. MOS v Celju pokazal pozitivne trende
Celje je bilo prejšnje dni stičišče slovenskega gospodarstva. Od 12. do 17. septembra se je na jubilejnem 50. Mednarodnem sejmu obrti in podjetništva predstavljalo 1478 razstavljavcev iz 30 držav. Poleg tradicionalnega partnerja Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije se je družbi Celjski sejem pri organizaciji prvič pridružila država partnerica, to je bila Hrvaška. Kljub zelo slabemu vremenu so bili zadovoljni z obiskom sejma MOS, na katerem so se predstavljali tudi obrtniki in podjetniki iz Spodnje Savinjske doline.
50. MOS, ki je zabeležil rekordno število spremljajočih poslovnih srečanj in prireditev (tudi letos je na sejmišču ura-dovalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), je uradno odprl predsednik vlade Miro Cerar, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je MOS zelo uspešna zgodba. »Po letih socialne, finančne in tudi politične krize slovensko gospodarstvo, tako kot MOS, znova diha z bolj polnimi pljuči,« je dejal Cerar. Z vsem še ne moremo biti zadovoljni, je priznal predsednik vlade, pri delovanju države v prihodnje pa mora biti temeljna maksima države sodelovanje.
Predsednik vlade se je dotaknil tudi odnosov z Republiko Hrvaško, ki je bila letos kot prva država sploh država partnerica sejma MOS. Sodelovanje med državama na gospodarskem, turističnem in še nekaterih drugih področjih je ocenil kot odlično, na določenih področjih, kot je vprašanje mej, pa je premalo zaupanja, zato ga je potrebno okrepiti, je poudaril. Podpredsednica
vlade Republike Hrvaške in ministrica za gospodarstvo, podjetništvo in obrt dr. Martina Dalič je v svojem nagovoru izpostavila, da je bilo sodelovanje na gospodarskem področju med državama od nekdaj dobro in da ljudi na obeh straneh meje vežejo močne zgodovinske vezi.
Ni vse zlato, kar se sveti
Slovenskim podjetjem je šele letos po hudi krizi in dolgotrajnem okrevanju prvič uspelo preseči predkrizno raven prihodkov od prodaje. In čeprav se krepita tudi izvoz in domača potrošnja, je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh opozoril, da ni vse zlato, kar se sveti, in da nismo priča le podiranju rekordov na področju gospodarske rasti, ampak da so obrtniki in podjetniki letos vladi predstavili tudi rekordno število svojih zahtev - kar 121. Vlada jih vsakič uresniči le peščico, ker pa je prihodnje leto volilno, je Branko Meh izrazil prepričanje, da bo na prihodnjem MOS lahko govoril tudi o rekordnem številu uresničenih zahtev obrtnikov in podjetnikov.
Gospodarstvo ni zadovoljno s predlaganimi spremembami na področju trga dela, vse bolj ga pesti tudi pomanjkanje ustreznega kadra. Zakon o va-jeništvu še ne prinaša rezultatov, po vsej Sloveniji je v tem šolskem letu v sistem vajeni-štva vključenih le 53 vajencev. Pomembno vlogo pri promociji obrtnih poklicev imajo starši, učitelji in svetovalni delavci v osnovnih šolah, obrtniki pa pozivajo tudi resorno ministrstvo, naj v prihodnjem letu
0
UNIFOREST
KOORDINATOR SERVISA
Uniforest je podjetje s 25. letnimi izkušnjami v proizvodnji in prodaji gozdarske mehanizacje in opreme. Naša temeljna usmeritevje biti prilagodljivo, učinkovito in okolju prjazno podjetje s kakovostnimi, inovativnimi in oblikovno dovršenimi stroji. Rast podjetja, razvoj ter zadovoljstvo številnih kupcev so dokaz, da smo na pravi poti.
Odgovorni boste za:
•	koordinacija poprodajnih aktivnosti
•	komuniciranje s strankami
•	reševanje reklamacij
•	sodelovanje z ostalimi službami podjetja ( proizvodnja, nabava, skladišče )
Od vas pričakujemo:
•	izobrazbo tehnične ali druge podobne smeri, najmanj V. stopnja
•	znanje nemškega ali angleškega jezika
•	izkušnje na področju servisa in tehnične podpore
•	organizacjske sposobnosti
•	najmanj 1 leto delovnih izkušenj
•	veseje do tehničnega področja
•	vozniški izpit B kategorje
Ponujamo vam:
•	zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom
•	delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu
•	stimulativno plačilo
•	redna izobraževanja in usposabjanja
•	možnost napredovanja
Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte prijavo v osmih dneh po objavi na naslov: UNIFOREST, D.O.O., PE Latkova vas 81 d, 3312 PREBOLD ali na elektronski naslov: biro@uniforest.si
Kornoterm je predstavil novo toplotno črpalko.
Razstavni prostor podjetja Matjaž
Občina Žalec se je s svojo turistično ponudbo na MOS predstavljala vse dni sejma, zastopala sta jo tudi hmeljarski starešina in hmeljska princesa.
nameni več sredstev za promocijo vajeništva.
Nagrajeni tudi Savinjčani
Na sejmu MOS so se predstavljali tudi obrtniki in podjetniki iz Spodnje Savinjske doline.
Kronoterm iz Trnave je za predstavitev nove geotermalne toplotne črpalke GEOS-WPG--07(21)-(K)2 HT prejel bronasto priznanje družbe Celjski sejem. Nova toplotna črpalka GEOS je po njihovih besedah celo tišja od hladilnika, delu-
je pa na osnovi geotermalne energije, ki je ekološko neoporečen, brezplačen in zelo učinkovit vir toplotne energije. Primerna je za novogradnje in starejše objekte, za vgradnjo pa je dovolj že kvadratni meter prostora.
Tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je podelila svoja priznanja - cehe. Bronasti ceh je za razstavne unikatne zidne štedilnike prejel Niko Se-dovnik, s. p., iz Žalca. Priznanje zbornice je za program ge-otermalnih sistemskih rešitev Kronoterm GEOS prejelo tudi podjetje Kronoterm.
0
UNIFOREST
Uniforest je podjetje s 25-letnimi izkušnjami v proizvodnji in prodaji gozdarske mehanizacije in opreme. Naša temeljna usmeritev je biti prilagodljivo, učinkovito in okojju prjazno podjetje s kakovostnimi, inovativnimi in oblikovno dovršenimi stroji. Rast podjetja, razvoj in zadovoljstvo številnih kupcev so dokaz, da smo na pravi poti.
1. KOMERCIALIST
Odgovorni boste za:
•	trženje proizvodnega programa podjetja,
•	strokovno in argumentirano predstavljanje proizvodov, storitev in podjetja Uniforest, d. o. o.,
•	vodenje poslovnih razgovorov s tujimi poslovnimi partnerji,
•	udeležbo na sejmih v tujini in iskanje novih poslovnih partnerjev,
•	pripravo ustrezne dokumentacje, ki je potrebna za izvedbo posla.
Od vas pričakujemo:
•	izobrazbo ekonomske, tehnične ali druge podobne smeri, najmanj VI. stopnje,
•	aktivno znanje angleškega in nemškega jezika,
•	izkušnje na področju trženja ali izkušnje na tehničnem področju,
•	najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih,
•	prodajno naravnanost, veseje do tehničnega področja,
•	dobre koordinaajske in organizacjske sposobnosti,
•	profesionalno komunikacjo,
•	vozniški izpit B-kategorje.
Ponujamo vam:
•	zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom,
•	delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu,
•	stimulativno plačilo,
•	redna izobraževanja in usposabjanja.
2. KOMERCIALIST
Pogoji so enaki kot v zgornjem tekstu, le da od kandidata pričakujemo poleg angleškega jezika tudi znanje katerega od svetovnih jezikov (francoščina, ruščina, španščina).
Motivirani in zanesljivi kandidati (pod 1 in 2) oddajte prjavo v osmih dneh po objavi na naslov: UNIFOREST, D. O. O., PE Latkova vas 81 d, 3312 PREBOLD; ali na elektronski naslov: biro@uniforest.si.
Na MOS tudi podjetje Zagožen
Pestra ponudba
Sejem je bil vsebinsko razdeljen na pet področij (gradnja in obnova doma, kamping in ka-ravaning, turizem in prehrana, oprema in materiali za obrt in industrijo, poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini ter izdelki široke potrošnje), veliko razstavljavcev je pozornost posvetilo varčevanju z energijo in trajnostnemu razvoju.
Podjetje Matjaž iz Petrovč se je s ponudbo garažnih in industrijskih vrat ter drugim iz tako imenovanega dvoriščnega programa na celjskem sejmu predstavljalo že 26-ič. Letošnja novost so bila toplotno varčna vrata, ob tem pa so poudarili, da s slabo vgra-j enimi dobrimi vrati nismo dosegli nobenega učinka. Kot je povedala vodja marketinga Nina Dornik, je Horman razvil garažna vrata, namenjena prav pasivnim gradnjam, kjer je potrebna čim večja toplotna izolacija. Taka vrata imajo dodatno tesnilo, v primerjavi s sekcijskimi garažnimi vrati pa zadržijo kar 50 odstotkov več toplote. Ob tem so predstavili 15 modelov vhodnih vrat različnih vzorcev, velikosti in površin. Tudi letos so poskrbeli za dodatno razvajanje obiskovalcev in jim postregli s smutiji za energijo in dobro počutje.
Med drugim so na MOS razstavljali: Instalacije Marcen iz Matk, Termoshop iz Šempetra, VI-JA iz Gotovelj, Zagožen iz Žalca, ki je med drugim predstavilo posodobljeno paleto lovilcev olj, Šotori in hale Petre z Vranskega, Vgradne omare Hoby iz Podloga pri Šempetru, z dimniki se je predstavljalo tudi podjetje SN Sigmanova, ki ima zdaj sedež v Žalcu. Med
razstavljavci sta bili tudi podjetji Ski@Sea s Polzele in Robust iz Arje vasi.
Tudi fontana na MOS
Vse dni sejma je bila s svojo turistično ponudbo na MOS prisotna tudi Občina Žalec. Predstavljala je zgodbo hmeljarstva in pivovarstva, ki jo Žalec med drugim piše s Fon-tano piv Zeleno zlato, edino tako na svetu, in Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Turistično društvo Šempeter se je predstavljalo z Jamo Pekel in Rimsko nekro-polo, s svojimi ekološkimi zelišči, čaji in napitki pa ekološka kmetija Zeleni grič. Razstavni prostor sta seveda obiskala tudi hmeljarski starešina in hmeljska princesa.
Drugi dan sejma so turistično ponudbo žalske občine predstavili tudi na razstavnem prostoru I feel Slovenia, kjer so se pod okriljem Slovenske turistična organizacije in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo predstavljale zelene destinacije.
Organizatorji so bili z jubilejnim sejmom MOS in številom obiskovalcev, predvsem pa z vsemi poslovnimi dogodki in srečanji, zadovoljni. Na spletni strani so že najavili 51. MOS, ki bo do 11. do 16. septembra 2018.
K. R., foto: T. T.
Samo en obrtnik je sodeloval na prav vseh 50 sejmih, to je Boris Žnidar iz Vodic, ki se kot samostojni podjetnik ukvarja s ščetkarstvom. Za zvestobo in pomemben prispevek k 50-letni tradiciji sejma MOS je to družinsko podjetje prejelo posebno zahvalo.
12
september 2017
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SoAtlnis&e/. datine/S
Po nakupih pri fontani
Drugi septembrski petek je Žalčanom in drugim obiskovalcem savinjske metropole pričaral zanimivo dogajanje pod skupnim imenom »Po nakupu se dobimo pri fontani«. S tem so organizatorji, Občina Žalec, ZKŠT Žalec in ponudniki trgovskih in gostinskih storitev, ki so se vključili v ta projekt, omogočili občanom in drugim obiskovalcem cenovno ugodnejše nakupe in storitve ter nakup vrčka s čipom za fon-tano po znižani ceni.
V času akcije, ki je trajala od 17. do 21. ure oz. za nakup v trgovinici Zeleno zlato do 23. ure, so si lahko potrošniki priskrbeli bistveno cenejši vrček za pokušnjo piv na Fontani piv Zeleno zlato. Kdor je namreč v času akcije opravil nakup nad 5 evrov, je lahko kupil vrček po promocijski ceni 5 evrov.
Obiskovalci so imeli na voljo 27 trgovin in 22 gostinskih obratov ob Savinjski cesti, na Šlandrovem trgu, Mestnem in Filipovem trgu, večerno nakupovanje pa so organizatorji popestrili z glasbo in s petjem na različnih lokacijah. Na vrtu pri Čokoladnem ateljeju Dobnik sta občinstvo razvajali kitaristki in pevki Simona in Lucija, na vrtu Pr' Cojzu je goste in mimoidoče zabaval elektro--akustični rock'n'roll kitarski duet Dve kajle, pri S-Eksperi-mentu je nastopila Vokalno--instrumentalna skupina Zuže iz KUD Grifon Šempeter, pod velikim šotorom ob Fontani piv Zeleno zlato pa je za pri-
jetno vzdušje skrbela Vokalna skupina Draž iz Andraža nad Polzelo. Dogajanje pri fontani je popestril tudi igralec in humorist Tadej Toš, ambasador Fontane piv Zeleno zlato, kjer si lahko med drugim natoči-te tudi zeleno ambasadorjevo pivo. Gosta tokratnega večera sta bila novi hmeljarski starešina Anton Rančigaj in hmeljska princesa Anja Rožič Plazovnik.
Super akcija, ki kliče po ponovitvi
Ob tej priložnosti smo povprašali nekaj obiskovalcev za mnenje o tokratni akciji in dogajanje skušali zajeti tudi v fotografski objektiv. Najprej smo pri trgovinici Zeleno zlato nagovorili Marjano Le-skovšek, ki je z računom od nakupa v trgovini s tekstilom kupila tudi vrček za pokušnjo piva po znižani ceni. »Ta akcija je super ideja. V Zalec sem prišla, da vidim, kako to poteka. Nakup se mi je vsekakor splačal, saj odhajam domov z novo bluzo, po vrhu pa sem po promocijski ceni kupila tudi vrček za pokušnjo piv, ki ga bom izkoristila ob kakšni drugi priložnosti,« je povedala Leskovškova. Naslednja sogovornica Veronika Gazvoda bo kupljeni vrček po znižani ceni prav tako izkoristila ob drugi priložnosti, glede akcije pa je dejala: »Nedvomno je to dobra poteza, ki bi jo veljalo praktici-rati tudi v prihodnje. Od tega imamo vsi korist, prodajalci in potrošniki. Mogoče bi veljalo
Vlasta Korent in Zlatka Metličar
razmisliti še o razširitvi akcije na ostale dni v tednu, in sicer tako, da bi postavili višji limit pri nakupu blaga (30 ali več evrov) za pridobitev vrčka po promocijski ceni,« meni sogovornica. Nad akcijo sta bili navdušeni tudi Vlasta Korent in Zlatka Metličar, ki sta v en glas dejali, da je Fontana piva Zeleno zlato razgibala mesto Zalec, ki ga obiskujejo turisti z vsega sveta. »Fontana je dala našemu mestu nov utrip, nova doživetja in dogodke. K temu je svoje dodala tudi današnja akcija, ki bi jo veljalo še večkrat organizirati,« sta bili enotnega mnenja Vlasta in Zlatka in dodali, da bi bilo fino, če bi se v mestu več dogajalo tudi v ostalih mesecih, ko fontana ne deluje. Nad tokratno akcijo in nad fontano je bila navdušena tudi skupina sorodnikov iz Šaleške doline. Jožica Part in njen partner Marijan Petrič sta skupaj z domačimi obiskala svojo hčerko, ki ima v Zalcu
Zakonca Tina in Grega Tršek
Udeleženci nakupovalne akcije iz Šaleške doline z Jožico Part in njenim partnerjem Marjanom Petričem v sredini
trgovino s tekstilom. »Danes nas je hčerka povabila na ta dogodek v Zalec, da spoznamo fontano piv in si z nakupi priskrbimo vrčke za pokušnjo piv po promocijski ceni. Moram priznati, da smo precej nakupili in si popestrili svojo garderobo. Za nameček smo si z računi za naše nakupe kupili cenejše vrčke in zdaj uživamo ob fontani in lepem petju Vokalne skupine Draž,« sta dejala Jožica in Marijan.
Zakonca Tina in Grega Ter-šek, ki sta le dan pred akcijo odprla ekološko trgovino Drobtinka, pa sta izrazila veselje, da je ta dan njuno trgovino preko celega dne obiskalo veliko ljudi, ki so prišli pogledat, kaj ponujata, in so kaj tudi kupili. »Današnja akcija je super ideja, zelo dobrodošla za vse
Marjana Leskovšek
nas. Mislim, da bi bili vsi za to, da postane dobra praksa in akcija, ki bi se odvijala večkrat na leto ali celo tedensko.«
Prve nakupovalne akcije, ki je prinesla vezano prodajo in vsesplošno zadovoljstvo, sodeč
Veronika Gazvoda
po izjavah vprašanih, se morda zaradi precej hladnega vremena ni udeležilo toliko ljudi, kot bi si organizatorji želeli, a dogodek so pripravili prvič in gotovo potrebuje svoj čas.
D. Naraglav
Gasilci iz avstrijskega Oberradlberga in Prebolda s Tošem in hmeljarskim starešinom, hmeljsko princeso in podžupanjo
m
Razvojna agencija Savinja
Gospodarsko interesno združenje
Ulica heroja Staneta 3,3310 Zalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 65; fax 03/713 68 70 ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
AKTUALNE INFORMACIJE - JULIJ, AVGUST 2017
Lokalna akcijska skupina Spodnje Savinjske doline je 1. 7. 2017 objavila 1. javni poziv za izbor operacij za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS SSD v programskem obdobju 2014-2020 iz sklada ESRR.
Rok za oddajo vlog je 13. 10. 2017 oziroma v primeru osebne dostave v pisarno vodilnega partnerja RA Savinja Zalec do 13. 10. 2017 do 12. ure.
LAS
SPODNJE SAWNJSKE DOLINE
Termini in lokacije delavnic za predstavitev javnega poziva bodo objavljeni na spletni strani http:// www.las-ssd.si/, kjer bodo objavljene tudi razpisna dokumentacija in dodatne informacije.
JAVNI RAZPISI V TEKU
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Javni razpis za spodbujanje uvajanja okoljskih znakov za turistične nastanitve (Ur. l. RS, 18/17). Rok: do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2018. Informacije: irena.milinkovic@gov.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 1. javni razpis za podukrep 16.4. - Podpora za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov (Ur. l. RS, 27/17). Rok: 29. 9. 2017. Informacije na tel. št. 01/580 77 92.
Javni razpis za ukrep Tehnična pomoč čebelarjem v letu 2017 (Ur. l. RS, 29/17). Rok: do porabe sredstev oziroma do 31. 7. 2017. Informacije na tel. št. 01/580 77 92.
Zavod RS za zaposlovanje Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa »Spodbude za trajno zaposlovanje mladih«. Rok: najdlje do 31. 7. 2019. Informacije na tel. št. 080 20 55 in ne e-naslovu kontaktni.center@ess.gov.si.
Zaposli.me 2016/2017. Rok: do 31. 7. 2017 oziroma do porabe sredstev. Informacije na e-naslovu kontaktni.center@ess.gov.si in na tel. št. 080 20 55.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na http://www.ra-savinja.si/.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. št.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, na e-naslov: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
PO DOLINI
september 2017
13
Predsednik peš po Savinjski
Do II. tira brez zavrnitve
Predsednik republike Borut Pahor se je med dopustom s sinom Lukom podal po dolgem in po čez po Sloveniji. Začela sta na Goričkem, v Hodošu, njun končni cilj pa je bila Obala, natančneje Piran. Vmes sta ubirala poti tudi po naši dolini.
Pot, ki je bila razdeljena na več etap, ju je vodila tudi na Gorenjsko, v Belo krajino in na Koroško. Na poti od Celja do Trojan sta spoznavala tudi Spodnjo Savinjsko dolino. Med drugim sta se ustavila v Žalcu pri fontani piv, nadaljevala do Griž, mimo Šešč, Svetega Lovrenca, Dolenje vasi, Kaplje vasi, Grajske vasi in Tabora vse do Vranskega in končala na
Predsednik Borut Pahor s sinom Lukom v Braslovčah
Trojanah.
Na svoji poti se je predsednik družil z ljudmi, z nekaterimi nekaj časa tudi pešačil in
ob tem izvedel za marsikatero lokalno zanimivost, se seznanil z nekaterimi problemi in tudi uspehi.	D. N.
To nedeljo smo volivke in volivci lahko odločali na zakonodajnem referendumu o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Na volišča je bilo povabljenih 1.713.534 državljank in državljanov, po neuradnih nedeljskih podatkih jih je glasovalo 350.878 ali 20,48 %. Zakon na referendumu ni bil zavrnjen.
Pobudniki referenduma Davkoplačevalci se ne damo pod vodstvom Vilija Kovačiča so pozivali k zavrnitvi zakona o gradnji II. tira, ker naj bi bil zakon v posameznih členih v neskladju z drugo zakonodajo, izbrana trasa pa neprimerna in najdražja, skupaj naj bi ime-
la 20,4 km predorov, zgrajena pa naj bi bila šele leta 2033. Investicijski program ni izdelan, čeprav je drugi tir že dobil gradbeno dovoljenje. Za izvedbo projekta je država lani ustanovila podjetje 2TDK, ki ima koncesijo za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom za kar 45 let. Glavni zagovornik projekta v imenu vlade je bil v kampanji državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leban.
Za zavrnitev zakona bi bili potrebni glasovi večine udeležencev referenduma, ob tem pa je po ustavi (ta določba je bila vključena leta 2013) določeno, da bi proti moralo glasovati 20 % vseh volilnih upravičencev, kar je približno 340 tisoč. Po
nedeljskih neuradnih rezultatih je proti glasovalo 46,54 % vseh udeležencev referenduma, za pa 53,46 %.
V	Spodnji Savinjski dolini, ki sodi v 5. volilno enoto s sedežem v Celju in je razdeljena na dva volilna okraja, je bila volilna udeležba nekoliko nad državnim povprečjem. V 4. volilni enoti Žalec I. je od 17.999 volilnih upravičencev na referendumu glasovalo 3.885 (21,58 %) volivcev, od tega jih je bilo 55,57 % za zakon, proti pa 44,43 %.
V	volilni enoti Žalec II. je od 18.603 volilnih upravičencev na volišča prišlo 4.077 (21,92 %) volivcev, od tega jih je za zakon glasovalo 53,54 %, proti pa 46,46 %.	K. R.
Tradicionalno srečanje DeSUS
Oktobra na volišča
Karel Erjavec med govorom na srečanju somišljenikov stranke DeSUS v Preboldu
Občinska organizacija DeSUS Prebold vsako leto v začetku septembra organizira srečanje članov stranke in somišljenikov. Srečanja se je v preboldskem Gaju letos udeležil tudi predsednik stranke in zunanji minister Karel Erjavec.
Zbrane je najprej nagovorila in pozdravila predsednica občinskega odbora DeSUS Marinka Plevčak in ob tem poseben pozdrav namenila predsedniku Karlu Erjavcu in županu Vinku Debelaku. Za prijeten uvod v srečanje je poskrbela mlada glasbenica, učenka GŠ Risto Savin Žalec Maša Strmec, v nadaljevanju pa je predsednica KD Svoboda Prebold Manja Holobar na zanimiv način spregovorila o Preboldu. Prijeten dogodek sta popestrili članici preboldskega kulturnega društva, ki sta, oblečeni v preboldsko nošo, izdelovali rože iz krep papirja. Župan Občine Prebold Vinko Debelak je vsem izrekel prisrčno dobrodošlico, podal sliko delovanja občine v zadnjem letu in spregovoril o načrtih za prihodnost.
V nadaljevanju je zbrane nagovoril Karel Erjavec. Obširneje je spregovoril o delovanju stranke v parlamentu, v vladi in njihovih prizadevanjih za starejšo generacijo kot tudi za boljše stanje v državi in državljane vseh generacij. Ob tem je posebej poudaril zahtevo stranke za nadaljnje usklajevanje pokojnin, hkrati pa tudi za postopno vračilo dela pokojnin, ki so jih izgubili v času krize in Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJFA). Veliko besed je namenil tudi njihovim prizadevanjem za ustanovitev demografskega sklada, ki bo kot dodatni vir financiranja za normalno izplačevanje pokojnin tistim, ki se bodo upokojevali čez deset ali več let. Kar nekaj besed je namenil zdravstveni politiki in zdravstvu, s poudarkom, da moramo v Sloveniji obdržati javno
zdravstvo, saj bomo sicer v še večjih težavah in negotovosti. Dotaknil se je tudi ponovne interpelacije ministrice, kar je nekaj mesecev pred volitvami brez pravega pomena, čeprav tudi v njihovi stranki niso najbolj zadovoljni z njenim delom in rezultati. V drugem delu svojega govora se je dotaknil še arbitražnega sporazuma in Hrvaške, ki noče sprejeti odločitve arbitražnega sodišča in svoje državljane spodbuja k nespoštovanju te odločitve.
Spregovoril pa je tudi o izgradnji drugega tira, ki je nujen za nadaljnji razvoj slovenskih železnic in Luke Koper kot celotne države. V stranki povsem podpirajo izgradnjo, pred začetkom del pa zahtevajo podrobne kalkulacije finančnih stroškov za izgradnjo.
Uradnemu delu srečanja, ki se je končal s pozdravi sosednjih odborov stranke DeSUS in z nekaterimi vprašanji udeležencev, je sledilo prijetno druženje.	D. Naraglav
Volivke in volivci bomo 22. oktobra izbirali novega predsednika Republike Slovenije. Kot kaže, bo kandidatov precej, večina jih bo kandidirala s podpisi volivcev. Zbiranje podpisov se zaključuje danes (27. 9.), ko se izteče tudi rok za vložitev kandidatur na Državno volilno komisijo.
Do prejšnjega petka, 22. septembra, je Državna volilna komisija sprejela štiri kandidature: Nova Slovenija - krščanski demokrati so predlagali svojo predsednico Ljudmilo Novak, s podpisi tri tisoč volivcev je na svoji listi vložil kandidaturo župan Občine Kamnik Marjan Šarec, Stranka modernega centra je kandidirala ministrico za izobraževanje dr. Majo Makovec Brenčič, kmetijski minister mag. Dejan Židan in skupina volivcev pa je vložila kandidaturo sedanjega predsednika Boruta Pahorja.
Kandidat za zmago potrebuje absolutno večino vseh
udeležencev volitev. Če v prvem krogu noben kandidat ne bo dosegel potrebne večine, se bosta dva z najvišjim številom glasov pomerila v dru-
gem krogu, ki bo 12. novembra. Sedanjemu predsedniku se mandat izteče 23. decembra letos.
K. R.
Volivci so lahko od 21. septembra do danes, 27. septembra, s svojim podpisom na posebnih obrazcih, overjenim na upravni enoti, podprli svojega kandidata za predsednika republike. Vsak kandidat, ki ga niso podprli poslanci ali parlamentarne politične stranke, je moral zbrati tri tisoč podpisov, neodvisni kandidati pa celo pet tisoč.
Podpise podpore volivcev za vložitev kandidature med drugim še zbirajo: Angelca Likovič, ki jo predlaga izven-parlamentarna stranka Glas
za otroke in družine, Boris Popovič z izvenparlamentar-no stranko Slovenija za vedno, SLS je napovedala kandidaturo Suzane Lare Krause, prav tako so napovedali kandidature Luj Šprohar (LDS), igralec Andrej Rozman Roza, ki mora kot neodvisni kandidat zbrati pet tisoč podpisov, Jožef Jarh iz stranke Naprej Slovenija ter Andrej Šiško iz Gibanja zedi-njena Slovenija. Kandidaturo evroposlanke Romane Tomc je napovedala tudi SDS, ki pa je do petka še ni vložila na državno volilno komisijo.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec
Uredništvo UTRIPA SAVINJSKE DOLINE
PRAVILA MESEČNIKA UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVE, KI BODO 22. OKTOBRA 2017
V skladu z zakonom o medijih, zakonom o volilni kampanji in programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je uredništvo Utripa Savinjske doline sprejelo pravila Utripa Savinjske doline v času volilne kampanje, ki veljajo za volitve predsednika republike, ki bodo 22. oktobra 2017. Pravila Utripa Savinjske doline so bila 24. avgusta 2017 v celoti objavljena na spletni strani izdajatelja www.zkst-zalec.si.
Mesečnik Utrip Savinjske doline bo o dogodkih in aktivnostih, povezanih z volitvami, poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Poročanje bo v skladu s presojo uredništva.
Za volilne oglase velja redni cenik Utripa Savinjske doline, ki je na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si/sl-SI/directory/utrip-savinjske-doline/infor-macije). Prav tako veljajo za volilne oglase enaki terminski plani naročanja in oddajanja gradiv kot za redne oglase in so objavljeni na isti spletni strani.
Pravila so v celoti objavljena na spletni strani www.zkst-zalec.si, informacije in naročila na tel. št. 03 712 12 80 in na e-naslovu zkst.utrip@siol.net.
Lucija Kolar, odgovorna urednica
Žalec, 23. september 2017
14
september 2017
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Prvo srečanje zdravljenih odvisnikov Vključevanje ranljivih skupin
Pri Podružnični osnovni šoli Trje so se drugo septembrsko soboto na prvem vseslovenskem športnem in družabnem srečanju zbrali zdravljeni odvisniki, ki so vključeni v Zvezo skupin zdravljenih odvisnikov Slovenije. Srečanje je organiziralo društvo Novo upanje iz Žalca, ki ga vodi Bojan Štorman.
Zveza skupin zdravljenih odvisnikov Slovenije je prostovoljno, samostojno in neprofi-tno združenje društev, klubov in skupin zdravljenih odvisnikov, ki se vključujejo v zvezo z namenom uresničevanja skupnih interesov. Gre za rehabilitacijo in resocializacijo zasvojenih oseb v stiski in težavah, ki se v zvezo vključujejo zaradi izboljšanja svojih življenjskih in družbenih razmer.
Kot nam je povedala predsednica Zveze skupin zdravljenih odvisnikov Slovenije Nataša Sorko, je v njihovo zvezo vključenih preko 20 organizacij, v katerih deluje več kot 50 terapevtskih skupin, ki vključujejo skupaj preko 700 posameznikov. »Cilji delovanja naše zveze so precej široki in zajemajo: svetovanje in nude-nje pomoči članicam zveze pri njihovem delu, skrb za izobraževanje strokovnih delavcev in drugih, ki delajo z zasvojenimi, izdajanje strokovne literature v skladu z veljavnimi predpisi, organiziranje javnih predavanj in prireditev, spodbujanje povezovanja in vzdrževanja stikov ter sodelovanja med članicami doma in v tujini, sodelovanje v raziskovalnih projektih in uresničevanje skupnih interesov članic preko zveze,« je povedala naša sogovornica in dodala, da so letošnje sreča-
Druženje je lahko zabavno tudi brez alkohola.
Predsednik savinjskega društva Novo upanje Bojan Štorman
nje pripravili na pobudo članic zveze in v sodelovanju z društvom Novo Upanje. Tokratno športno-družabno srečanje je bilo organizirano z namenom spoznavanja, druženja, izmenjevanja izkušenj in dobrih praks. Na srečanje so bili povabljeni člani in njihovi terapevti. Da bi s tovrstnimi srečanji nadaljevali tudi v prihodnje, si želi predsednik društva Novo upanje Bojan Štorman, ki je ob tem dejal: »Osnovni namen našega društva Novo upanje je bil organizirati vseslovenski odbojkarski turnir Zveze skupin odvisnikov Slovenije. V
Na žalskem območnem združenju Rdečega križa so se odločili, da bodo pomagali usmeriti dlje časa brezposelne v delovno okolje in jih s tem tudi socializirati.
Oblačila si lahko kupijo po zelo ugodnih cenah, s hrano pa socialno šibkim pomaga več organizacij v Spodnji Savinjski dolini. Gospodarstvo okreva, zato podjetja že nekaj časa iščejo delavce. Prosilci, ki se oglašajo na žalskem združenju RK, velikokrat povedo, da
bi želeli delati, vendar zanje ni dela.
Kot je povedal sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar, so od ministrstva za zdravje prejeli sredstva za sofinanciranje programa Socializacija in vključevanje ranljivih skupin v delovno okolje. Program temelji na izhodišču, da so ljudje, ki so dlje časa brez zaposlitve, v stresu ali vsaj blažji depresiji, zato so povabili deset delovno sposobnih upravičenih do
prejema humanitarne pomoči na uvodne delavnice o premagovanju stresa, ki jih izvajata zdravstvena delavca Cvetka Grm in Rok Repas.
Cilj programa je, da bi vse udeležence delavnic zaposlile delovne organizacije, pri čemer jim bo v sodelovanju z ZRSZ pomagala koordinatorka programa Nina Kralj, udeleženci pa bodo prejeli denarno nagrado in bodo upravičeni do vračila potnih stroškov.
D. N.
Hitra pomoč v gorah
Predsednica Zveze skupin zdravljenih odvisnikov Slovenije Nataša Sorko
našem društvu namreč pridno treniramo to športno panogo. Na občnem zboru zveze so našo idejo z navdušenjem pozdravili, hkrati pa smo se družno odločili, da to združimo s predvidenim piknikom in še z nekaterimi športnimi igrami. Danes imamo tako poleg turnirja v odbojki še metanje pikada, rusko kegljanje, metanje krogov in balinanje, kar so discipline, v katerih lahko sodeluje prav vsak udeleženec srečanja. Imamo se res lepo, za nameček pa nam je ustreglo po včerajšnjem deževju še lepo sončno vreme.« D. Naraglav
V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem so v ponedeljek, 11. septembra, v sodelovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije pripravili prilagojen tečaj varne vožnje za gorske reševalce, pri katerem je bil poudarek zlasti na najzahtevnejših vozniških prvinah, ki so pri reševanju v gorah povezane s terensko vožnjo, kako čim bolje izkoristiti prednosti terenskega avtomobila, da bi reševalci čim hitreje in čim lažje prispeli do ponesrečenca.
Na novinarski konferenci po zaključku tečaja so spregovorili vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije mag. Jure Ko-stanjšek, inštruktor varne vožnje pri AMZS Janez Marolt, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik in predstavnik letalske policijske enote Robert Kralj, ki sta predstavila aktivnosti gorskih reševalcev in Policije v letošnji planinski sezoni ter podala na-
Gorski reševalci na prilagojenem tečaju varne vožnje
svete, kako v jesenko-zimskem času v gore, da bi bilo čim manj nesreč.
»Da bi naši gorski reševalci do potankosti izkoristili vse prednosti terenskega avtomobila, okrepili vozniške prvine in na svoje intervencije vozili čim varneje, smo v AMZS z našo strokovno ekipo inštruktorjev AMZS Centra varne vožnje na Vranskem za gorske reševalce pripravili izobraževanje za dopolnitev vozniškega
znanja v zahtevnih voznih razmerah. S tem bi radi opozorili tudi na dejstvo, da je za gorskega reševalca, poleg visoke usposobljenosti pri reševanju v najzahtevnejših pogojih, pomembna tudi varna vožnja, saj je še tako dobra usposobljenost reševalca »zaman«, če se mu na poti na intervencijo zgodi prometna nesreča,« je namen usposabljanja predstavil mag. Jure Kostanjšek.
T. T., foto: AMZS
Petnajsto druženje invalidov
Deteljica znova navdušila
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v četrtek, 4. septembra, organiziralo tradicionalno srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov MDI Žalec. Srečanje so tudi letos organizirali v gostišču Rimljan v Šempetru.
Srečanje, ki ga MDI Žalec vsako leto organizira na podlagi socialnega programa in v dogovoru z župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je bilo tokrat že 15. po vrsti. Udeležilo se ga je okrog 130 invalidov in njihovih spremljevalcev ter predstavnikov občin. O pomenu tovrstnega druženja in o njihovem društvu je zbranim spregovoril Janez Meglič, ki je pred tem pozdravil vse goste in invalide. Posebej je izpostavil najstarejše, stare devetdeset in več let, ter invalide na vozičkih. Tokratnega srečanja se je udeležilo pet invalidov, starih 90 in več let, in sicer Ana Brecelj, Fanika Časl, Jože Tkavc, Neža Lesjak in Ivanka Zabukovnik.
Srečanje so s svojo prisotno-
Za veselo razpoloženje so poskrbeli Prijatelji 6 še s svojimi muzikanti.
stjo počastili tudi predstavniki občin: preboldski župan Vinko Debelak, podžupanja Občine Braslovče Danica Tajnšek, podžupan Občine Tabor Ludvik Miklavc, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik in podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. Vsi so pohvalili delo Medobčinskega društva invalidov Žalec in njihovega predsednika Janeza Megliča ter dejali, da se bodo tudi v prihodnje zavzemali, da bodo njihove občine
čim bolj prijazne in razumevajoče do invalidov in njihovih potreb. Ob tem so povedali, da je Občina Žalec tik pred pridobitvijo listine ZDIS Občina po meri invalidov in da se na to pot za pridobitev listine podaja tudi Občina Prebold.
Srečanje so z glasbo in s petjem bogatili ljudski pevci Prijatelji 6 še na čelu z Zvonetom Babičem, harmonikarja Fonzi Lesjak in Stane Bertelovič in kitarist Marjan Lipovšek. D. N.
V sredo, 13. septembra, so v avli dvorane Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprli razstavo z naslovom Ohranjanje kulturne dediščine naših babic - ročna dela Deteljica.
Skupina deluje kot krožek v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje, vodi pa jo Helena Kocič. Pri delu ji je v veliko pomoč mož Hranislav, vsestranski ljubiteljski umetnik, kipar, slikar, risar vzorcev za ročna dela, ki je skupaj s članicami krožka predstavil svoje izdelke na tokratni razstavi.
Razstavljavce in druge obiskovalce so nagovorili podpredsednik Univerze za III. življenjsko obdobje Marijan Turičnik, predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant in župan Občine Žalec Janko Kos. Ustvarjalkam in ljubiteljskemu umetniku Hra-nislavu Kociču so izrekli vse čestitke za njihovo ustvarjanje in jim zaželeli, da bi bila njihova Deteljica še naprej
Hranislav in Helena Kocič sta zaslužna, zaščiteno savinjsko čipko.
ustvarjalna in bi z vsakoletno razstavo popestrili dogajanje v okviru praznika Občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec.
Ročna dela so tradicionalna spretnost slovenskih žensk. V krožku Deteljica to spretnost z izjemno predanostjo ohranjajo in razvijajo. Ustvarjalke ostajajo tradicionalne, hkrati pa to tradicijo prepletajo z inovativnimi prvinami. Sicer pa so dobre prijateljice, izmenjujejo si izkušnje in tudi
imamo Savinjčani tudi avtorsko
obiske s podobnimi krožki po vsej Sloveniji. V vseh teh letih so ustvarile veliko vzorcev, izdelkov, tudi zanimivo in avtorsko zaščiteno savinjsko čipko, kar je delo voditeljice krožka Helene Kocič in njenega moža Hranislava.
Odprtje razstave je vodila Jolanda Železnik, z glasbo pa je dogodek popestrila mlada citrarka žalske glasbene šole Maša Strmec.
D. Naraglav
_SaAurUs&e/.daiitte/A
PO DOLINI
september 2017
15
Prijateljstvo s 45-letno tradicijo
Športno druženje veteranov
Prostovoljno gasilsko društvo Prebold-Dolenja vas-Ma-rija Reka in FF Oberradlberg sta drugi septembrski vikend s tridnevnim druženjem in osrednjo sobotno slovesnostjo v Dvorani Prebold proslavili svoje 45-letno prijateljstvo.
Začetek njunega prijateljstva sega v leto 1972, ko so si takratni člani preboldske desetine A izborili 4. mesto na republiškem tekmovanju in kot tola-žilno nagrado zaradi sodniške napake udeležbo na tekmovanju v Wilhemsburgu v Avstriji. Naključje je botrovalo, da so se srečali z gasilci iz Oberradl-berga, ki so morali poskrbeti za nastanitev ene izmed tekmovalnih enot iz Bosne ali Slovenije. In tako so se začele tkati vezi prijateljstva med društvoma, ki trajajo že štiri desetletja in pol. Najzaslužnejša za to dolgoletno prijateljstvo sta prav gotovo takratna poveljnika obeh društev, že pokojni Rudi Herman iz Prebolda in Klaus Johannes iz Oberradlberga. Trdne vezi med društvoma so povezovala gasilska tekmovanja, društvi pa sta se obiskovali ob raznih obletnicah in drugih večjih gasilskih prireditvah na obeh straneh meje.
Začetek prijateljstva med društvoma v Avstriji leta 1972
V okviru letošnjega septembrskega srečanja so Preboldča-ni svoje gasilske prijatelje med drugim popeljali v Žalec, kjer so si ogledali in preizkusili delovanje Fontane Zeleno zlato, odpravili so se na celodnevni izlet v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so si v Nazarjah ogledali Muzej gozdarstva in lesarstva Vrbo-vec, samostansko knjižnico v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu, samostan Brezmadežnih sester Klaris ter Alpski vrt na Golteh. Krona vsega pa je bilo praznovanje s slavnostno sejo in veselim druženjem ob živi glasbi. Ob tej priložnosti so
gostitelji svoje goste in prijatelje presenetili z veliko jubilejno torto.
Kot je dejal predsednik PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka Klemen Verk, čas hitro in neusmiljeno ubira svoja pota, za sabo pa ne pušča samo lepih, ampak tudi žalostne spomine na tiste, ki jih ni več z nami. Je pa pomembno, da se ta tradicija medsebojnega prijateljstva prenaša na mlajše generacije, kar omogoča ohranjanje nekdanjih vezi, nove priložnosti sodelovanja in tkanje novih vezi prijateljstva med društvoma.
D. Naraglav
Z letošnjega srečanja prijateljskih društev
Tradicionalno druženje v Rušah
23. avgusta, so se na tradicionalnem srečanju v Rekreacijskem centru Ruše zbrali člani Društva upokojencev Petrovče. Ob tej priložnosti so proslavili obletnico postavitve brunarice, ki so jo zgradili pred 16 leti.
Zbrane je pozdravila nova predsednica DU Petrovče Darka Uranjek Domitro-vič in spregovorila o najpomembnejših mejnikih razvoja društva. Poudarila je pomen prostovoljnega dela članov društva pri gradnji rekreacijskega centra in brunarice. V letošnjem letu so prenovili zunanje površine, zgradili novo strelišče za streljanje z zračno puško, prenovili ploščad pred brunarico in uredili zasaditev zelenih površin ter s tem polepšali podobo rekreacijskega centra in brunarice, ki so jo zgradili v času predsedovanja Martina Pevca, nato je zanjo vrsto let skrbel njegov
Nekdanja predsednika društva s sedanjo predsednico, ki nadaljuje njuno delo.
naslednik mag. Ivan Glušič, od letos dalje pa je ta naloga v rokah Darke Uranjek Domi-trovič.
Člani društva so se tokrat pomerili v ruskem kegljanju, pikadu in streljanju z zračno puško, tekmovanje pa je organiziral vodja sekcije za šport Jože Glinšek. Srečanja se je udeležilo 125 članov društva, ki so uživali v prijetnem okolju in ob okusni hrani, pijači
POPRAVEK
V prejšnjem časopisu smo na strani 15 v članku Goto-vlje praznovale pod lipami zamenjali lesk dveh priznanj. Silva Kočevar je prejela zlato priznanje, Margit Juteršek pa srebrno in ne obratno. Za zamenjavo se opravičujemo.
Uredništvo
V preboldskem Gaju so se prvo septembrsko soboto na tradicionalnem športnem druženju zbrali člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) Spodnje Savinjske doline, žalskega odbora policijskega veteranskega društva Sever in Zveze združenj borcev za vrednote NOB.
Vse tri organizacije so namreč že kmalu po koncu osamosvojitvene vojne prve v Sloveniji podpisale sporazum o medsebojnem sodelovanju in druženju. Pokroviteljica vsakoletnega srečanja v Preboldu je Občina Prebold. Pred začetkom športnih tekmovanj na športnih površinah Društva upokojencev Prebold so zbrane pozdravili predsedniki veteranskih organizacij Adi Vidmajer (ZVVS), Marijan Turičnik (ZB NOB) in Rado Gašperič (Sever) in bili vsi enotnega mnenja, da so takšna druženja še kako potrebna, saj s tem bogatijo prijateljstvo in izražajo enotnost, ki imata svoje korenine v narodnoosvobodilni vojni in v osamosvojitvenih procesih ter vojni za Slovenijo.
Tudi letos so se veterani pomerili v streljanju z zračno puško, metanju pikada, balinanju, tenisu dvojic in odbojki. V streljanju je pri ženskah
S tekmovanja v streljanju z zračno puško
zmagala ekipa KO ZB Žalec, druge so bile strelke KO ZB Ponikva in tretje strelke veteranskega društva Sever Žalec, najboljša med posameznicami pa je bila Pavlina Glušič iz KO ZB Žalec. Pri moških je bil najuspešnejši Alojz Za-goričnik iz OZ ZVVS Žalec in tudi ekipna zmaga je pripadla omenjeni zvezi, ki je bila boljša od strelcev društva Sever Žalec in KO ZZB Ponikva.
Pri metanju pikada je bila najuspešnejša Štefka Veler iz KO ZB Ponikva, njena ekipa se je veselila tudi skupne zmage. Med moškimi je bil najuspešnejši Jože Pavlič iz ekipe Sever Žalec, ki je bila tudi ekipno najuspešnejša, pri balinanju, kjer so se med sabo pomerili le krajevni odbori
ZB, je tako med moškimi kot ženskami zmagala ekipa KO ZB Ponikva. V tenisu dvojic sta bila najboljša Jurgec in To-maš. V odbojki, kjer so igrali vsak z vsakim, pa je zmagala ekipa Sever Žalec, in sicer pred ekipo OZ ZVVS Žalec in ZB za vrednote NOB Žalec.
Po končanem tekmovanju in razglasitvi rezultatov ter podelitvi medalj in pokalov, ki so jih najuspešnejšim veteranom podelili predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, predsednik OZ ZVVS Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer in predsednik komisije za šport pri tej organizaciji Jože Hlade, je sledilo prijetno druženje z malico.
D. Naraglav
Regijsko srečanje ZMKS v Vrbju
ter sladkih dobrotah, ki so jih spekle članice društva. D. N.
Udeleženci regijskega sestanka
V ponedeljek, 11. septembra, so se v dvorani doma krajanov v Vrbju na rednem mesečnem srečanju - sestanku predsednikov zbrali predstavniki 25 moto klubov spodnje štajersko-koroške regije, ki so vključeni v Zvezo moto klubov Slovenije.
Letošnje srečanje je organiziral MK Vrbje, ki je poskrbel tudi za prijetno druženje po uradnem delu. Zbrane je nagovoril predstavnik KS Vrbje Jože Meh in predstavil krajevno skupnost ter delovanje klubov in društev.
Zveza moto klubov Slovenije je bila ustanovljena novembra 1995 in združuje trenutno 106 moto klubov. Njeno delo temelji na načelu vzajemnosti in enakopravnosti uveljavljanja interesov članov. Osnovni namen je povezovanje klubov in njihovih članov, spod-
bujanje njihovega delovanja ter dvig tehničnega nivoja njihovega delovanja. Njihovo delo je razdeljeno po regijah (primorska, dolenjska, lju-bljansko-notranjska, gorenjska, spodnje štajerska in gornje štajerska), kar omogoča uspešnejšo koordinacijo in delovanje klubov v regiji in na nivoju zveze.
Kot je povedal predsednik spodnje štajersko-koroške regije Iztok Kotnik, ki je tudi vodil tokratni sestanek, so njihovi redni sestanki namenjeni pregledu njihovega dela, problematiki, dogajanju na njihovih zborih in vsemu, kar je povezano z motorizmom, vključno z varnostjo v prometu.
Predsednik Moto kluba Vr-bje Danijel Kozar pa je povedal, da je bil njihov klub ustanovljen leta 2012. Dalj časa so delovali samostojno, nato pa
so se odločili za vključitev v ZMKS, kjer naj bi v kratkem postali polnopravni člani. Postopek za sprejem v članstvo je namreč pogojen z enoletnim pripravništvom, kjer se pokaže resnost in primernost članov in kluba za vstop v to veliko družino motoristov pod dežnikom ZMKS.
MK Vrbje šteje trenutno 21 članov. Začeli so s Tomosovi-mi motorji, zdaj pa so poleg postali tudi vozniki težkih motorjev in se udeležujejo raznih moto zborov, izletov po domovini in tujini in tudi na ta način promovirajo svoj kraj, Občino Žalec in Savinjsko dolino.
Kot gostitelji tokratnega srečanja so svoj kraj in urejene klubske prostore pokazali tudi predstavnikom ostalih klubov in se hkrati izkazali za zelo dobre organizatorje in gostitelje.
D. Naraglav
16
september 2017
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Jakobina že v sodu
Dekoracije in srčki iz hmelja
Letos so morali vinogradniki pohiteti s trgatvijo, saj je grozdje zaradi nadvse toplih dni dozorelo prej kot običajno. Tudi v Turističnem društvu Galicija so trgatev Jakobine, potomke najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta, opravili že 17. septembra.
Jakobina je pravzaprav »vnukinja« trte iz Lenta, saj je bil cepič pridobljen v Žalcu ob obrambnem stolpu, kjer raste »hčerka« najstarejše trte, imenovana Nikolaja. Galiča-nom je pred leti cepič daroval Franci Arnšek, ki je postal tudi skrbnik trte. Ta je tudi letos lepo obrodila in privabila na prikaz trgatve in ostalih vinogradniških opravil.
Prisotni so si lahko z zanimanjem ogledali postopek stiskanja na stari preši iz leta 1935 in točenje v sod, sledila pa je bogata malica ob zaključku dela, vse ob petju in glasbi.
D.N.
Veselo v šesto desetletje
Po stiskanju grozdni sok Jakobine v sod, kjer bo dozorel v vino
Prikaz ročnega obiranja hmelja z aktualnim hmeljarskim starešinom in princeso
Pri Fontani piv Zeleno zlato je vseskozi živahno. V času, ko dozori hmelj, zeleno zlato,
pa je priložnost, da se grenki rastlini brez katere ni pravega piva, da še večji pomen s pridihom tradicije in nekdanjih običajev.
Za to je med drugimi zaslužno tudi Društvo podeželskih žena Občine Žalec, ki že več kot 15 let aktivno deluje predvsem pri ohranjanju kulturne dediščine in kulinarike. Članice pripravljajo različne delavnice, kakršno so v sklopu Festivala
Zeleno zlato pripravile tudi pri fontani. Izdelovale so venčke in srčke iz hmelja za dekoracijo na vhodnih vratih ali v stanovanju. Poleg tega je potekalo tudi obiranje hmelja na star način, seveda ob prisotnosti hmeljarskega starešine in princese. D.N.
Lokalna turistična organizacija Žalec
Abrahamovci z županom Jankom Kosom pri fontani
Na tržnici v Žalcu, v neposredni bližini fontane, so se tretjo septembrsko soboto ob prazniku Občine Žalec srečali abrahamovci žalske občine. Srečanja se je udeležilo kakih sto tistih, ki so ali bodo v tem letu dopolnili petdeset let, tristotim pa so poslali vabila na srečanje.
Nagovoril jih je žalski župan Janko Kos, ki jim je iz lastnih izkušenj dal nekaj nasvetov za
lepo in prijetno pot proti novim jubilejem. V kulturnem programu je nastopila skupina Arotistik iz Slovenskih Konjic, ki je navdušila številne abra-hamovce in tudi druge, ki so obiskali fontano. Jubilanti so za darilo prejeli vrček za pivo, posebno presto in skupno fotografijo, za najpomembnejše, dobro voljo in veselje do življenja, pa morajo poskrbeti sami.
T. Tavčar
Občina Žalec je pobudnik ustanovitve Lokalne turistične organizacije Žalec (LTO Žalec), ki bo delovala kot zadruga. Ustanovna seja zadruge je predvidena najkasneje do 10. oktobra, 19. septembra pa so pripravili predstavitev LTO Žalec, na katero so povabili vse turistične ponudnike, ki delujejo na območju žalske občine, in še nekatere druge z območja Spodnje Savinjske doline.
Kot so sporočili iz občinske uprave, se je povabilu na predstavitev LTO Žalec odzvalo 50
OFFSET TISK DIGITALNI TISK SITOTISK GRAFIČNO OBLIKOVANJE
Tiskarna Goled.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60, gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si www.tisk-golc.si www.koledarjl.com www.darilnevrecke.com
VSTOPNICE PREKO SPLETA

Znižanje sončnih očal od 10-50 % popusta na gotovino
Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter
Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si
turističnih ponudnikov in drugih podjetnikov. Predstavili so jim pomembnejše projekte Občine Žalec s področja turizma ter javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, ki omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje razvoja integralnih turističnih produktov ter njegove promocije.
Za prijavo na omenjeni razpis so v sodelovanju z agencijo Ojla pripravili projekt, ki bi združil turistično ponudbo lokalnih turističnih ponudnikov na območju Spodnje Savinjske doline na spletnem portalu in katerega osnovni namen bo oglaševanje in trženje te ponudbe na tujih trgih. Predstavili so tudi pobu-
do za ustanovitev lokalne turistične organizacije LTO Žalec, v okviru katere bi se člani še bolje povezovali, razvijali nove turistične produkte in sodelovali pri njihovi skupni promociji.
Povabljenim so razdelili pisma o nameri za sodelovanje pri projektu (podpisanih je bilo 22) in pristopne izjave za ustanovitev zadruge LTO Žalec (podpisanih je bilo 12).
Ustanovno sejo zadruge LTO Žalec bodo sklicali najkasneje do 10. oktobra, saj predvidevajo ustanovitev zadruge do konca leta 2017. Nanjo bodo povabljeni vsi, ki so do prejšnjega petka na Občino Žalec vložili podpisane pristopne izjave.
K. R.
KOLEDAR
Zdravilna zelišča
VEZAVA DIPLOM • KNJIG0VESTV0 POSLOVNA DARILA
SLIKOPLESKARSTVO
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
_SaAtirUs&e/.daiittes.J
NAPOVEDNIK
september 2017
17

OBČINA ŽALEC
Pon., 2. oktober, ob 18. uri (do 7. 10.)
odprtje razstave likovnih del likovne sekcije
Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec;
avla Doma II. slovenskega tabora.
Pon., 2. oktober, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje.
Pon., 2. oktober, ob 18. uri
Utrip domoznanstva: Osrednja knjižnica Celje se predstavi z digitalizacijo vseh številk in imen zdajšnjega časopisa Utrip Savinjske doline; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Četrtek, 5. oktober, ob 16. uri
Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke;
druženje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela, Našega doma Vransko, VDC MUC Braslovče in Doma upokojencev Franca Salamona Trbovlje - enote Prebold;
avla Doma II. slovenskega tabora.
Sreda, 4. oktober, ob 18.30
1. javna produkcija, dvorana GŠ Risto Savin Žalec;
Sreda, 4. oktober, ob 19. uri
Učenja o dialogu, predavanja; Bergmanova vila; Društvo Plemenitosti.
Petek, 6. oktober, ob 20. uri
Kavarniški večer; avla Doma II. slovenskega tabora; GLD Aletheia.
Sobota, 7. oktober, ob 5. uri
vrhovi nad Fužinskimi planinami; zborno mesto pri Kili; PD Liboje.
Sobota, 7. oktober, ob 5. uri
vrhovi prijateljstva (Avstrija); odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Sobota, 7. oktober, ob 7. uri
Dleskovec;
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sobota, 7. oktober,
srečanje mladih planincev SMDO; PD Žalec.
Vsako soboto od 8. do 12. ure
Podeželska tržnica v Žalcu (JKP Žalec).
Sobota, 7. okt., od 8. do 12. ure
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; TOD Lipa Gotovlje.
Vsako soboto med 15. in 17. uro
jezdenje ponijev; Ribnik Vrbje
(ob slabem vremenu odpade).
Nedelja, 8. oktober, ob 9. uri
Festival Zeleno zlato: Sprehod mamic z vozički od Cassate do tržnice pri fontani;
9.00-10.00 druženje na šlandro-vem trgu,
10.00 sprehod, glasbeni program in animacije za otroke.
Nedelja, 8. oktober, ob 9. uri
Družina kolesari;
zbor pri kolesarskem klubu
oz. pri Športnem centru Žalec.
Pon., 9. oktober, ob 17. uri
Pravljične minute in ustvarjal-nica;
prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 9. oktober, ob 18. uri (do 20. 10.)
Ljubiteljska kultura, ujeta v objektiv, odprtje razstave fotografij; avla Doma II. slovenskega tabora.
Ponedeljek, 9. oktober, ob 19.30
Carmina Burana, za gledališki
abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora
Žalec.
Torek, 10. oktober, ob 19.30
Carmina Burana, za gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Sreda, 11. oktober, ob 7. uri
seniorji na Limbarsko goro; odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sreda, 11. oktober, 19. uri
Učenja o dialogu, predavanja; Bergmanova vila; Društvo Plemenitosti.
Sreda, 11. oktober, ob 19.30
Carmina Burana, za izven; Dom II. slovenskega tabora.
Četrtek, 12. oktober, ob 14.30
tehnike sproščanja za starejše; Bergmanova vila; Društvo Zimzelen Žalec.
Četrtek, 12. oktober, ob 16. uri
srečanje knjižnično bralnega kluba v sodelovanju z UPI - ljudsko univerzo Žalec; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Četrtek, 12. oktober, ob 19. uri (do 6. 11.)
odprtje razstave grafičnih del Samuela Grajfonerja, častnega predsednika
18. bienala otroške grafike; Savinov likovni salon.
Petek, 13. oktober, ob 11. uri
18. bienale otroške grafike: MAJHNO, VEČJE, NAJVEČJE; Dom II. slovenskega tabora.
Petek, 13. oktober, ob 19. uri
predstavitev knjige Olge Kabalin Sklenjen krog;
avla Doma II. slovenskega tabora.
Sobota, 14. oktober, ob 9. uri
37. pohod krajanov na Hom; 50 let planinske postojanke na Homu in
45 let Savinjske planinske poti; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Sobota, 14. oktober, med 8. in 12. uro
Drobtinica, humanitarna akcija pred trgovskimi centri v SSD; RK Slovenije, OZ Žalec.
Nedelja, 15. oktober, ob 14. uri
kostanjev piknik pri planinskem domu na Bukovici; PD Žalec.
Nedelja, 15. oktober, ob 16. uri
Človek - človeku, 15. dobrodelni
koncert MDI Žalec;
Dom II. slovenskega tabora.
Sreda, 18. oktober, 19. uri
Učenja o dialogu, predavanja; Bergmanova vila; Društvo Plemenitosti.
Četrtek, 19. oktober, ob 7. uri
Goričko;
odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Četrtek, 19. oktober, ob 19.30
Kvintet Dori, Potepini, gost Tilen Artač;
za narodno-zabavni ab. in izven; Dom II. slovenskega tabora.
Petek, 20. oktober, ob 19. uri
odprtje likovne razstave; Dom kulture Svoboda Griže.
Sobota, 21. oktober, ob 5. uri
Uršlja gora; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Sobota, 21. oktober,
planinska orientacijska tekma na Ponikvi; PD Žalec.
Sobota, 21. oktober, od 9. do 19. ure
seminar v okviru srečanja Le plesat me pelji!
(ljudski plesi, petje in godčev-stvo); na I. OŠ Žalec.
Sobota, 21. oktober, ob 19.30
Le plesat me pelji!; 2. del srečanja odraslih FS Slovenije;
Dom II. slovenskega tabora.
Sobota, 21. oktober, ob 19.30
Figarova svatba, opera, za potujoči abonma in izven; SNG Opera in balet Ljubljana; odhod iz Žalca ob 17.30.
Nedelja, 22. oktober, ob 5. uri
5. pohod po Mihajlovi poti; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Od 24. do 31. oktobra
Teden okusov Zeleno zlato.
Torek, 24. oktober, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Ponikva.
Torek, 24. oktober, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Sreda, 25. oktober, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže.
Sreda, 25. oktober, 19. uri
Učenja o dialogu, predavanja; Bergmanova vila; Društvo Plemenitosti.
Sreda, 25. oktober,
MOJ KINO:
15.30 Moj mali poni,
17.15 Lego ninjago,
19.15 Mame na večerji,
21.00 Milice 2,
Dom II. slovenskega tabora.
Četrtek, 26. oktober, ob 19.30
Tvoj bodoči bivši mož; predstava v izvedbi Vida Valiča; Dom II. slovenskega tabora.
Četrtek, 26. oktober, med 16. in 18. uro
dan odprtih vrat PGD Žalec.
Sobota, 28. oktober, ob 6. uri
Nanos (lažja in težja varianta); odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sobota, 28. oktober, ob 6. uri
seniorji na Vremščico in v
Predjamski grad;
odhod izpred pisarne PD Žalec.
Sobota, 28. oktober, med 10. in 14. uro
Pravljica o dveh kapljicah, pravljica o vrednotah, izdelava lutk in uprizoritev zgodbe; Ekomuzej hmeljarstva in pivo-varstva Slovenije; Društvo Plemenitosti.
Nedelja, 29. oktober, ob 5. uri
Čisti vrh, ogled zlatih macesnov; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica.
Nedelja, 29. oktober, ob 17. uri
Cvetoča jesen, koncert za citrar-ski abonma in izven; avla Doma II. slovenskega tabora.
Pon., 30. oktober, ob 20. uri
Dan norosti, komedija; Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora.
Torek, 31. oktober,
zaključek Festivala Zeleno zlato s 5. dobrodelno čarovniško tržnico:
9.00 začetek otroških delavnic s poslikavo obraza, 10.00 gledališka predstava, 11.00 plesna animacija, 12.00 izbor najlepše maske, 12.00-21.00 Kuhna pri fontani z glasbenimi nastopi in čarovniški otroški živžav, 19.00-21.00 koncert Il divji, 21.00 ambasador fontane Tadej Toš zapre pipe II. sezone; tržnica pri fontani.
Torek, 31. oktober, ob 17. uri
Igrajmo se čarovnice: tematska likovna delavnica in rajanje vseh vrst pošasti;
zelenica nasproti prodajnega centra v Levcu.
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 1. oktober,
pohod na Topico in Ojstrico; odhod izpred OŠ Braslovče; PD Dobrovlje Braslovče.
Sreda, 4. oktober,
pohod po poti spominov; odhod izpred OŠ Braslovče; PD Dobrovlje Braslovče.
Petek, 6. oktober, ob 16. uri
kostanjev piknik;
pri športnem igrišču v Letušu;
DPM Letuš.
Sobota, 7. oktober, ob 18. uri
3. folklorni večer »Veksl«; Dom krajanov Gomilsko; KD Gomilsko.
Petek, 13. oktober, ob 18. uri
Video fotografska razstava z naslovom "Žovneški grad v zadnjih petdesetih letih." AVtor Boris Skalin; Občina Braslovče
Nedelja, 15. oktober,
pohod na Kresišče v Karavankah;
odhod izpred OŠ Braslovče; PD Dobrovlje Braslovče.
Torek, 17. oktober, ob 18. uri
srečanje z umetnikom Petrom Kolškom;
avla Doma kulture Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče.
Nedelja, 22. oktober, ob 17. uri
dobrodelni koncert za Sebastja-na;
Dom kulture Braslovče; organizator: KORK Letuš.
Četrtek, 26. oktober, ob 18. uri
pravljična noč čarovnic; Domu kulture Braslovče; Občinska knjižnica Braslovče.
Nedelja, 29. oktober,
pohod na Obolno; odhod izpred OŠ Braslovče; PD Dobrovlje Braslovče.
OBČINA PREBOLD
Nedelja, 1. oktober,
pohod po sadovnjakih; PD Prebold.
Torek, 3. oktober, ob 18. uri
Zeliščarica Kunigunda in rastline iz davnine;
zeliščna urica s Kato Laštro; Občinska knjižnica Prebold.
Sreda, 4. oktober,
Otroški živ žav; telovadnica OŠ; OŠ in Vrtec Prebold.
Petek, 6. oktober,
pohod na Goro Oljko; DU Prebold.
Sobota, 7. okt., od 8. ure dalje
kmečka tržnica; Režajeva domačija; dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold.
Sobota, 7. oktober, ob 11. uri
tradicionalna proslava na Čreti; KO ZB NOB Prebold.
Sobota, 7. oktober,
prečenje Kumer-Olševa-Sv. Duh; PD Prebold.
Torek, 10. oktober, ob 18.30
pogovor Živeti z umetnikom (A. Četkovič Vodovnik); Občinska knjižnica Prebold.
Torek, 10. oktober, bo 18.30
Delovanje medijev v digitalni dobi in njihov vpliv na odrasle in otroke;
predavanje Mojce Štruc; Anin dom; KD Antona Schwaba.
Sobota, 14. oktober, od 8. ure dalje
kmečka tržnica; Režajeva domačija; dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold.
Sobota, 14. oktober, ob 9. uri
37. pohod krajanov na Hom; 50 let planinske postojanke na Homu in 45 let Savinjske planinske poti;
odhod izpred OŠ Griže.
Sobota, 14. oktober, med 8. in 12. uro
Drobtinica, humanitarna akcija pred trgovskimi centri SSD; RK Slovenije, KO RK Prebold.
Sobota, 14. oktober, ob 12. uri
srečanje starejših občanov; Gostišče Zmet; KO RK Prebold.
Nedelja, 15. oktober,
otroški nogometni turnir Občine Prebold (od l. 2001 dalje); telovadnica OŠ; ŠD Partizan Prebold.
Torek, 17. oktober, ob 18.30
S knjižnico po svetu: Čile, Bolivija, Argentina (Matej Košir);
Občinska knjižnica Prebold.
Torek, 17. oktober, med 19. in 20. uro
meritve holesterola, krvnega sladkorja,
trigliceridov in RR; prostori RK Prebold.
Petek, 20. oktober, ob 17. uri
otroški gledališki abonma; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold.
Petek, 20. oktober, ob 16. uri
predavanje o biološko dinamičnem kmetovanju - ob svetovnem dnevu kmetic; Muzejska zbirka Prebold skozi čas;
ZND Prebold, Maja Klemen Cokan.
Sobota, 20. okt., od 8. ure dalje
kmečka tržnica in predstavitev gasilstva;
Režajeva domačija; dvorišče muzejske zbirke; TD in GZ Prebold.
Pon., 23. oktober, ob 17. uri
pogovorna delavnica: Premagovanje čustev; sejna soba občine; Društvo Moji odnosi.
Torek, 24. oktober, ob 18. uri
Prisluhnimo pravljici - pravljična
ura s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Prebold.
Sobota, 28. oktober, od 8. ure dalje
kmečka tržnica; Režajeva domačija; dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold.
Sobota, 28. oktober, ob 10. uri
ustvarjalna delavnica ob noči čarovnic;
Občinska knjižnica Prebold; KUD Svoboda Prebold.
Sobota, 28. oktober, od 16. ure dalje
noč čarovnic na kmečki tržnici; Režajeva domačija; dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold.
Nedelja, 29. oktober, ob 9. uri
Hodi po tej poti, koncert Marijinih pesmi; cerkev sv. Pavla; KD Antona Schwaba.
Nedelja, 29. oktober, ob 16.15
spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja;
Marija Reka (križ ob reg. cesti).
18
september 2017
KULTURA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Od Celja do Žalca že dvanajstič
3 prostori - 3 poti
Poljski folkloristi so se veselo vrteli.
Od ponedeljka, 4. septembra, do nedelje, 10. septembra, je v Celju, Žalcu, Laškem in Velenju potekal že 12. mednarodni folklorni festival, ki ga vsako leto organizira Medobčinsko kulturno društva od Celja do Žalca. To je nastalo leta 2006 kod plod medsebojnega sodelovanja dveh kulturnih društev in njunih folklornih skupin iz Šempetra in Celja.
Folklorni skupini KUD Grifon Šempeter in KD Celjska folklorna skupina, ki svojo dejavnost izvajata povsem ljubiteljsko, sta svoje izkušnje z mnogoštevilnih folklornih festivalov, ki sta se jih udeležili po vsem svetu, leta 2006 združili v želji, da bi imel tudi ta del Slovenije kakovostno prireditev s področja folklor-
Organizacijski direktor festivala Zdenko Štrucelj in finančni direktor festivala Bojan Pevec
nega ustvarjanja.
Doslej so na festivalu gostili že več kot 50 folklornih skupin z vseh koncev sveta. Na tokratnem gala folklornem koncertu v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu in dan prej v Celju so poleg slovenske skupine KUD Šmartno v Rožni dolini in FS KD Anton Tanc Marija Gradec iz Laškega (ta je nastopila v Celju), nastopile še gostujoče folklorne skupine: Ungaresca folk-dance group Szombathe-ly z Madžarske, Doinita folk ensemble Bucharest iz Romunije, The students folk dance and song ensemble Poloniny Rzeszow s Poljske in Kultur-no-umetniško društvo Dučec iz Mraclina pri Veliki Gorici na Hrvaškem.
Gala koncert je začela fol-
klorna skupina iz Rožne doline, ob koncu pa so se na odru zbrali vsi nastopajoči in skupaj zaplesali. Prireditev je povezovala Saša Pukl, nastopajoče in občinstvo pa je v imenu občine in župana pozdravila in se jim zahvalil za izjemne nastope podžupanja Občine Žalec Hana Šuster Erjavec in jim podelil spominska darila.
Poleg petkovega gala koncerta v Celju in sobotnega v Žalcu se je v vseh dneh festivala zvrstilo več predstavitvenih nastopov posameznih skupin. Ob tej priložnosti so v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu odprli tudi razstavo z naslovom Etno keramika, odprtje festivala pa sta obogatili domači folklorni skupini KUD Grifon Šempeter in FS KD Ponikva. V Laškem, Žalcu in
V Petrovčah godli, peli in razstavljali
Častni gost upokojeni nadškof Alojz Uran z Zlatkom Kerčmarjem in Cerkvenim pevskim zborom Petrovče
V KS Petrovče je začetek septembra že 13 let v znamenju glasbe in petja, leto manj pa tudi v znamenju likovnega ustvarjanja. Gre za tradicionalno družabno srečanje ljudskih pevcev in godcev, v okviru katerega pripravijo tudi razstavo likovnih del, ki obogati prireditev ter polepša Kerčmarjevo domačijo, kjer je prizorišče dogajanja. Letos so morali zaradi slabega vremena prireditev pripraviti v dvorani Hmeljarskega doma.
Glavna zasluga za tovrstni
dogodek gre Zlatku Kerčmarju in njegovi ženi Zdenki, zadnja leta jima pri organizaciji srečanja pomaga Kulturno društvo Petrovče. Prireditev je tudi tokrat vodil Tone Vrabl, udeležilo pa se je je okrog 250 obiskovalcev, ki so povsem napolnili dvorano. Gost prireditve je bil upokojeni nadškof Alojz Uran, ki je blagoslovil leseno klop -darilo Zlatku za njegov god in kulturno poslanstvo, v imenu Občine Žalec pa je zbranim spregovoril podžupan Robert Čehovin.
Velenju so pripravili brezplačne predstave za osnovne šole, v Celju pa za srednje šole. Poleg tega so se sodelujoče skupine v Celju predstavile tudi s promenadnim sprehodom skozi mesto, v Mladinskem centru pa je bila organizirana delavnica romunskih plesov. Občinstvo je lahko njihove promocijske nastope spremljalo tudi v enem izmed trgovinskih centrov v Celju, žal pa so zaradi slabega vremena odpovedali Dnevih narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku 10. septembra.
Kot sta povedala organizacijski direktor festivala Zdenko Štrucelj in finančni direktor Bojan Pevec, so 12. mednarodni folklorni festival bil uspešno pripeljali do konca. Vesela sta lepih odzivov in pohval s strani sodelujočih in občinstva, hkrati pa sta z mislimi že pri pripravi 13. mednarodnega festivala ob letu osorej.
D. Naraglav
Likovno druženje v Savinovem salonu
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 5. oktobra odprta skupinska razstava 3 prostori - 3 poti, na kateri svoja likovna dela predstavljajo člani likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Žalec.
Ob odprtju je spregovoril njihov mentor, akademski slikar mag. Uroš Potočnik, ki je med drugim poudaril, da se člani likovne sekcije KUD Žalec predstavljajo z likovnimi deli, v katerih so tematizirali tri prostore oziroma tri poti. Po motivih se letošnja razstava deli na motive gradov, stare kmečke arhitekture in gora. Razstava je pester nabor različnih pristopov, pogledov, dojemanj, likovnih tehnik in raznolikosti podajanj omenjenih vsebin. Vsebinsko izpostavlja heterogenost, raznolikost, uni-katnost in trk starega ter minljivega z večnim. Zakaj nosi razstava naslov 3 prostori - 3 poti, pa je Uroš Potočnik dej al: »Naslov je precej spontan, skovala sva ga na hitro skupaj
z Urošem Govekom. Galerija ima tri prostore, v katerih se danes predstavljajo člani likovne sekcije KUD Žalec. Vsak izmed njih hodi po svoji poti in po svoje dojema krajino oziroma prostor, v katerem ustvarja in živi. Gre za zelo heterogeno umetniško druščino in veseli me, da se lahko enkrat letno skupaj predstavimo sokraja-nom, sosedom ... in pokažemo, kaj smo počeli vse leto. Torej 3 prostori - 3 poti.«
Razstavljenih je 33 del v tehnikah olje, akril, pastel in gvaš. Svoja dela so na ogled postavili: Tatjana Hren, Sabina Majcen, Stella Muzovič, Majda Smerkolj, Magda Šalamon, Marta Vošnjak, Tanja Vovk Pe-trovski, Tanja Holobar, Franci Kadivnik, Uroš Ko celi, Jože Leskošek, Janko Melanšek, Jože Pogačar in Blaž Verdel.
V kulturnem programu je nastopil Lovro Korošec (bariton), razstavo, ki je posvečena prazniku Občine Žalec, pa je odprl župan Občine Žalec Janko Kos.	T. Tavčar
Za uvod Etno keramika
Z glasbo in s pesmijo so tokratni program bogatili Harmonikarski orkester Modras iz okolice Ptuja, Cerkveni pevski zbor Petrovče, ansambel Vi-žarji iz Vojnika, ljudski godci Sončnice z Ostrožnega, Pevke treh vasi, Rečiški kvartet s prijatelji in Oktet sv. Mihaela z Vranskega. Na razstavi se je s svojimi likovnimi deli predstavilo osem ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev, med njimi tudi Zlatkova žena Zdenka Ker-čmar ter vodja in organizator razstave Brane Rojc. D. N.
V ponedeljek, 4. septembra, se je z odprtjem razstave Etno keramika v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu tudi uradno začel 12. mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca.
Navzoče je najprej nagovoril Bojan Pevec, finančni direktor Medobčinskega kulturnega društva Od Celja do Žalca, o razstavi pa je zbranim spregovorila kustosinja in avtorica razstave Tatjana Hlačer, predsednica Kulturno-umetniške-ga društva Hiša keramike, zakaj pa ne majolka iz Kamnika.
»Pisker, skleda in majolka -vrč za vino so bile kot osnovne forme izhodišča za lončarske kolonije v Kamniku v letih 2011 do 2015. Vizija teh kolonij in razstave je povzdigniti te forme iz našega spomina in obuditi njih likovno in uporabno vrednost tako za ustvarjalce same kot tudi za širšo javnost. V kolonijah so sodelovali tradicionalni lončarji, ljubiteljski keramiki in vrhunski ustvarjalci keramiki iz različnih koncev Slovenije, ki dobivajo nagrade na mednarodnih razstavah po svetu. Na tej razstavi v Žalcu pa
Tatjana Hlačer med predstavitvijo razstave
se mi je zdelo nujno predstaviti tudi današnje vaše lokalne izdelovalce, ki niso sodelovali v kolonijah, in sicer iz dveh razlogov: ker je bila prav tu v neposredni bližini močna zgodba izdelovanja keramike v Kasa-zah, Grižah, Libojah, Ljubečni in je danes le še sled tega in ker je prav tako, da se zavemo, kaj obstaja v naši neposredni bližini. Poleg tega se povabljena keramika Kerus Kasaze, Sašo Rus, s. p., in Mihela Belak s svojim izdelovanjem vklapljata v koncept razstave, zato smo ju predstavili na svoji mizi,« je ob
koncu poudarila avtorica razstave.
Razstava v Žalcu tako predstavlja formi skledo in majol-ko, v Muzeju novejše zgodovine v Celju pa so v torek, 5. septembra, odprli razstavo s formo pisker ter tako smiselno zaokrožili Etno keramiko kot celoto.
V kulturnem programu sta v Žalcu sodelovali Folklorna skupina Ponikva in Folklorna skupina Grifon iz Šempetra, v Celju pa Folklorna skupina Šmartno in Folklorna skupina Kobula iz Petrovč. T. Tavčar
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
KULTURA
9. Festival akustične glasbe
Trojno kulturno doživetje
Nastop domačina Hane in Matica Mačkovška
Performans sta izvajali umetnici Andreja Džakušič in Keiko Miyazaki
V petek, 25. avgusta, se je v atriju Savinove hiše v Žalcu dogodil 9. FAG, Festival akustične glasbe, ki je gostil tri med seboj precej različne akustične zasedbe.
Prva sta se predstavila mlada, domača glasbena ustvarjalca Hana in Matic Mačkov-šek, ki sta poznana tudi kot Dvoživki. Za njima so oder prevzeli Jezdeci škrlatne ka-dulje, skupina pisanih osebnosti in glasbenikov, ki so se v akustični zasedbi zbrali ob prevodih pesmi ameriške skupine Grateful Dead. Njihov član je tudi legendarni Boštjan Soklič - Soko, kitarist in pevec ter glava in srce gorenjske skupine Tantadruj, ki je v preteklosti že stala na FAG--ovem odru. Kot zadnji pa so vse prevzeli zvoki skupine Aritmija (Tilen Stepišnik in Šemsudin Džopa - Dino, Žiga Šercer in Vasja Centrih), ki so
tokrat združili moči z odličnima indijskima glasbenikoma, pevko, ki je več kot dvajset let posvetila izpopolnjevanju tehnik indijskega klasičnega in tradicionalnega petja, Sabi-ho Khan, in tolkalistom, vir-tuozom na indijskem tolkalu tabla, Vinayakom Netkejem. Z virtuoznostjo in udarnostjo ter s svojimi skladbami sta
nadgradila Aritmijin »world--music« zvok.
Glasba je zazvenela v popoln poletni večer in v skoraj čarobni atrij pritegnila lepo število obiskovalcev. Pester in raznolik slog glasbenikov se je nenavadno povezal in nas popeljal na glasbeno potovanje od ameriškega vzhoda preko Slovenije vse do Indije.	T. Tavčar
V Dvorcu Novo Celje so minuli petek potekali trije kulturni dogodki: »performans« z naslovom Spuščanje, kiparska delavnica z glino in voden ogled po razstavi Epilog, ki je v dvorcu postavljena že od 26. maja in bo na ogled do 1. oktobra.
Obiskovalci so si najprej v zatemnjeni sobani dvorca ogledali performans Spuščanje v izvedbi dveh umetnic Andreje Džakušič in Keiko Miyazaki. Njun performans Spuščanje temelji na njunih lastnih izkušnjah, kot žensk z željami, strastmi in pričakovanji. Umetnici z njim izražata osnovno človekovo željo skozi elemente, kot so svetloba, senca, tekočina, zračne in materialne substance, zvok in glas. Tema je metafora za naše nezavedno in strah, in je nasprotje svetlobi, ki je prispodoba zavestnega uma v svoji enosti in harmoniji. Zgodovina prostora (dvorec), kjer se performans izvaja, je pomemben element za združitev osebnih zgodb s prostorom nabitim spominov iz preteklosti. Pred-
stava je ponudila udeležencem svojstveno in še ne poznano doživetje.
Nadvse zanimivo je bilo tudi spoznavanje dela kiparske umetnice Milojke Drobne, avtorice instalacije Ne dotakni se me, kjer so udeleženci lahko skupaj s kiparko ustvarjali glinene znake po meri svoje roke. Njeni drobni keramični predmeti - znaki so namreč v času razstave sprožili zanimive odzive obiskovalcev, dotike,
september 2017
premeščanja po pepelu, stiske v dlaneh, celo prisvajanje ni bilo izključeno.
Tretje doživetje je predstavljal voden ogled po razstavi Epilog z naslovom Prostor, telo in medij v prehajanju, kjer se predstavlja petdeset vidnih slovenskih likovnih umetnikov preteklega in tega stoletja, s kustosinjo mag. Alenko Domjan, ki je tovrstna vodenja že imela enkrat v juliju in enkrat v avgustu.	D.Naraglav
Gostilna pr' Francet
Družina poje v Andražu
Prvi je snemanje pričel Pihalni orkester Prebold z dirigentom Markom Repnikom
Tretjo septembrsko nedeljo so v Preboldu posvetili celodnevnemu kulturnemu dogajanju. Razlog je bilo snemanje razvedrilne glasbene oddaje Gostilna pr' Francet, katere producent in voditelj je France Peternel, že skoraj 30 let uveljavljen v glasbi in preko 20 let radijski in televizijski voditelj.
Da so za kraj snemanja izbrali Občino Prebold, so »krivi« ljudski pevci Prijatelji 6 še iz Šešč z Zvonetom Babičem na čelu, ki so lansko leto sodelovali na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Gornjem gradu. Franca Peternela so
navdušili s svojim nastopom in idejo, da bi svojo oddajo enkrat posnel tudi v Preboldu, ki ima bogato zgodovino in društveno življenje. Beseda je dala besedo, obojestransko pripravljenost in to septembrsko nedeljo je prišlo do realizacije. Prvotno naj bi snemanje potekalo v naravi, v prijetnem okolju preboldskega gaja, a je slabo vreme to preprečilo, tako da je snemalni studio postala preboldska dvorana. Na njenem odru se je tako zvrstilo veliko število raznih glasbenih in pevskih skupin ter drugih nastopaj o-čih (Pihalni orkester Prebold,
Godba Zabukovica, Folklora skupina Grifon, zbori, naro-dno-zabavni ansambli, ...), ki so svoje delo, poleg nastopa, predstavili še s kratkim pogovorom z voditeljem.
Organizatorji tega dogodka so bili JSKD - izpostava Žalec, Občina Prebold in Prijatelji 6 Še, ki so poskrbeli s svojimi podpornimi člani tudi za prijetno počutje vseh sodelujočih. Iz posnetih nastopov bo narejeno kar nekaj oddaj, ki bodo na različnih partnerskih televizijah predstavile bogato kulturno ustvarjanje v Preboldu in Savinjski dolini.
D.N.
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, Odbor za kulturne prireditve Družina poje 2017, je pod glavnim pokroviteljstvom Občine Polzela zadnjo avgustovsko nedeljo pripravilo 34. družinsko petje z naslovom Družina poje in z motom Peli so jih mati moja.
Številne zbrane sta pod velik šotorom na športnem igrišču pozdravila podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik in predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misija, ki je po-
udaril, da je kultura od nekdaj družila ljudi ter jim bogatila telo in kulturni čut in da sta kultura in turizem tesno povezana, organizatorjem pa je čestital za 34. prireditev.
Letos je v Andražu nastopilo 15 družinskih sestavov, skupaj 80 pevk in pevcev, iz raznih krajev Slovenije (med njimi tudi družina Kos s Ponikve pri Žalcu), ki so zapeli po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj zaključno pesem, Zdravljico. S to prireditvijo Andražani želijo ohranjati in spodbujati glasbe-
no kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se pogosteje srečevali in družili s to zvrstjo petja. Podžupan Igor Pungartnik je ob tej priložnosti družini Je-všenak iz Mozirja za njen peti nastop podelil likovno delo slikarja Jožeta Napotnika.
Prireditev sta vodila David Zabukovnik in Marjeta Brun-šek, igral je ansambel Zažur, v družabnem delu pa je za veselo razpoloženje poskrbel Ansambel Toneta Rusa. T. Tavčar
Podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik je družini Jevšenak za njen peti nastop podelil likovno delo slikarja Jožeta Napotnika.
MOJKINQ
Žalec
25. oktober
Dom II. slovenskega tabora Žalec
15.30 Moj mali poni: Film,
animirani film
17.15 Lego ninjago,
animirani film
19.15 Mame na večerji,
komedija
21.00 Milice 2, komedija
Vstopnice na www.mojkino.si in uro pred predstavo pri blagajni dvorane
Vokalno-instrumentalni sestav CVETOČA JESEN
Nedelja, 22.10.2017,17.00, avla Doma II. slov. tabora Žalec Koncert za citrarski abonma in izven Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34, www.zkst-zaiec.si
1997
Pkn Roteo?Ti
m
i
* I

Ponedeljek, 30. oktober, ob 20.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec in kupikarto.si
SPORT
_SaAjlnis&e/. datine/S
Prireditev krojilo slabo vreme
Šempetranke spet samostojno
Največ udeležencev je bilo na teku za Štajersko-Koroški pokal.
Najhitrejši v kategoriji učencev letnik 2006 (z leve: Florjan Selčan, ki je osvojil srebrno medaljo, zlato Enej Lavtižar in bronasto Nejc Strojin (vsi OŠ Petrovče), na skrajni desni vodja prireditve Peter Kavčič in športna pedagoginja na OŠ Petrovče Anita Seles - Držan, ki je najboljšim tekmovalcem podelila medalje in nagrade.
Absolutna zmagovalca Matej Šturm in Renata Vetrih
september 2017
Letošnja akcija Razpnimo jadra, ki jo vsako leto pripravlja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, se je končala tretjo septembrsko soboto s 17. Tekom po ulicah Žalca, ki se ga je zaradi slabega vremena udeležilo le nekaj več kot 300 tekačev in njihovih spremljevalcev iz različnih krajev Slovenije.
Kljub slabemu vremenu so izpeljali vse načrtovane teke, le v nekoliko spremenjenem urniku, in sicer od najmlajših, ki so tekli skupaj s starši, do teka za štajersko-koroški pokal. Ta kategorija je bila tudi najštevilčnejša, teka se je namreč udeležilo 118 tekačic in tekačev.
Na odprtem šolskem prvenstvu so se na 1060-metrski razdalji pomerili učenci od 5. do 9. razreda osnovne šole.
Zmagovalci:
učenci letnik 2003: Jaka Markovič, letnik 2004: Nejc Jurhar (oba OŠ Griže), letnik 2005: Tino Mijošek, letnik 2006: Enej Lavtižar (oba OŠ Petrovče), letnik 2007: Luka Kosar (OŠ Blanca);
učenke letnik 2003: Ula Ilar, letnik 2004: Lina Ilar (obe OŠ Oskarja Kovačiča), letnik 2005: Ni j a Hedl (OŠ Griže), letnik 2006: Zala Bevc (OŠ Ivana Cankarja Trbovlje), letnik 2007: Tjaša Radej (OŠ Blanca).
Na zadnji preizkušnji dneva v teku za »štajersko-koroški pokal« se je pomerilo 118 tekačev. S 5.220 metrov dolgo kro-
Klemen Strojanšek in Simon Zajec iz braslovškega taekwondo kluba sta se vse poletje pridno pripravljala za nastop na evropskem kadetskem in mladinskem prvenstvu v kickboxingu, ki je od 3. do 9. septembra potekalo v Skopju v Makedoniji. Na prvenstvu je nastopilo kar 1.563 tekmovalcev iz 37 držav. Simon Zajec je nastopil v kategoriji light contact do 69 kg in je bil v prvem krogu prost. V drugem se je pomeril s predstavnikom Hrvaške in se z odlično ter agresivno borbo veselil zmage, v tretjem
žno progo je z novim rekordom proge (16 minut in 26 sekund) najhitreje opravil Matej Šturm iz Atletskega društva Slovenska Bistrica, med dekleti pa Renata Vetrih. Najstarejši udeleženec
krogu pa je tudi Simon naletel na odličnega nasprotnika iz Italije, ki je na koncu osvojil naslov evropskega prvaka. Simon Zajec je kljub porazu v tretjem krogu osvojil odlično tretje mesto. Tudi Klemen Strojanšek je v bil eni najštevilčnejših kategorij starejši kadeti light contact do 57 kg v prvem krogu prost, v drugem se je pomeril s predstavnikom Velike Britanije in suvereno zmagal. V tretjem krogu je bil kljub borbi do zadnje sekunde zanj pretrd oreh odlični predstavnik Rusije, ki je na koncu osvojil na-
17. Teka po ulicah Žalca je bil 86-letni Polde Dolenc iz Maribora, med ženskami pa je bila najstarejša 83-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca.
T. Tavčar
slov evropskega prvaka. Kot nam je povedal trener braslovških ta-ekwondoistov Simon Jan, je bil Klemen kar presenečen nad močjo ruskega tekmovalca, ki je bil tudi nekaj centimetrov višji. V drugem delu se je sicer uspešno boril z nasprotnikom, vendar za spremembo vodstva to žal ni bilo dovolj.
Za svoj nastop sta člana bra-slovškega kluba prejela pohvalo vodstva in trenerjev kickboxing reprezentance, vsekakor pa so nanju najbolj ponosni v domačem klubu Sun Braslovče. D. N.
Odbojkarice OK Spodnja Savinjska - Aliansa, ki so lani združile moči z Braslov-čami, so v novo sezono spet krenile po samostojni poti in v spremenjeni zasedbi. Nekaj igralk se je zaradi študija odločilo zapustiti ekipo. Ekipo, ki jo bo še naprej vodil Beno Božič, pa sta med drugim okrepili nekdanji slovenski reprezentantki Mojca Božič in Petra Vrhovnik.
Pred začetkom lanske sezone so se šempetrske odbojkarice združile z braslovškimi in tudi na ta način ostale v družbi najboljših slovenskih klubov. Rezultatsko se jim je združitev obrestovala, organizacijsko pa je bilo nekaj težav, vendar so sezono uspešno spravili pod streho. Redni del sezone so končale na tretjem mestu, v končnici pa so v treh tekmah morale priznati premoč ekipi Volleyball iz Ljubljane.
»Ideja je bila dobra, vendar so bile določene težave, ki smo jih uspešno prebrodili. V novo sezono bomo zdaj spet krenili vsak po svoje. Za zdaj smo se na tekmovanje prijavili še pod starim imenom, Spodnja Savinjska, glavni pokrovitelj bo še najmanj leto dni Aliansa, obetajo pa se morda še novi pokrovitelji,« je povedal Beno Božič, trener šempetrskih od-
Šahovski klub Braslovče je v okviru prireditve 55. Dan hmeljarjev v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče organiziral dva šahovska turnirja.
V	soboto, 12. avgusta, je na kozolcu na prireditvenem prostoru v Braslovčah potekal 1. mladinski šahovski turnir Hmeljko, ki se ga je udeležilo 9 mladih šahistov iz braslov-ške občine. Vrstni red: 1. Matic Herodež 7 točk, 2. Lan Grčar 7 točk in 3. Matej Kočevar 6,5 točke. V kategoriji do 12 let je bil najboljši Maks Novak s 4,5 točke, v kategoriji do 9 let pa Matic Čeh s 4 točkami.
V	nedeljo, 13. avgusta, je na brunarici TD Braslovče potekal 4. šahovski turnir za pokal hmeljske kobule, ki se ga je udeležilo 27 šahistov iz različnih slovenskih krajev. Odigrali so 9 kol z igralnim časom 10
Letošnjega 13. gorskega teka iz Andraža na Goro Oljko v dolžini 7,4 km, tokrat posvečenega dolgoletnemu predsedniku PD Polzela Zoranu Štoku, ki je preminil junija letos, se je udeležilo 80 tekačev iz vse Slovenije. Za Zoranov pokal so se pomerili v sedmih moški in ženskih
bojkaric.
Šempetranke, ki so do svojega največjega uspeha prišle leta 2012 s tretjim mestom, bodo v novo sezono krenile v precej spremenjeni zasedbi. Nekdanja dolgoletna repre-zentantka Ines Udrih se je dokončno poslovila od aktivnega igranja, v klubu tudi ne bo več nekaterih drugih igralk.
»Nekatere igralke, ki so zdaj postale študentke, so se odločile, da ne bodo več igrale v prvi ligi. To so Manca Lenart, Ema Sopčič in Tjaša Ovčar; dve od njih bosta igrali v Celju v drugi ligi. Prav tako v ekipi ne bo več Urše Hren, ki se je odločila, da nekaj časa ne bo igrala odbojke, ob Udri-hovi pa se je za prenehanje igranja odločila tudi Patricija Napotnik,« je o igralkah, ki ne bodo več nosile dresa Spodnje Savinjske, spregovoril Božič. Še daljši pa je seznam novink v ekipi. Po nekaj letih se v matični klub iz OK Calcit Volleyball vrača odlična organizatorka igre Mojca Božič, ki je do letošnje sezone igrala za slovensko izbrano vrsto. Ob njej je najbolj zveneče ime Petra Vrhovnik, lani igralka Volleyballa iz Ljubljane, tudi nekdanja slovenska reprezen-tantka, druge novinke pa so Tali Lekše iz Mislinje, Nina
S tekmovanja za pokal hmeljske kobule
minut na igralca. Vrstni red: 1. Vladimir Kodrič 8 točk (ŠK Loška dolina), 2. Nejc Flander 8 točk (ŠK Žalec) in 3. Nejc Amon 6,5 točk (ŠD Šentjur). Pokal je osvojil tudi najboljši
kategorijah, točke, ki so jih pridobili, pa štejejo tudi za štajersko-koroški pokal 2017.
Absolutni zmagovalec je postal Gašper Bregar (Klub gorskih tekačev Kamnik), ki je postavil rekord proge s časom 30 minut in 35 sekund. Zelo dobra sta bila na tretjem mestu Nejc Blatnik (34,41) in na
Trener Beno Božič
Praunseis, Nuša Podbregar, Iza Vodlan in Lara Rituper (vse iz Braslovč), Koprčanka Anuša Radulj in Celjanka Neja Lakovšek, ki je pred nekaj leti že igrala v Šempetru.
»Po imenih bomo imeli močnejšo ekipo od lanske. Do začetka sezone so možne še kakšne spremembe v igralskem kadru. Prvi cilj bo, da se po prvem delu državnega prvenstva uvrstimo med prvih šest ekip in s tem v razigrava-nje, šele potem bomo videli, kako se bodo zadeve odvijale. Sicer pa bo novost v novi sezoni tudi ta, da bodo tiste naše igralke, ki so bile do zdaj v Braslovčah, igrale v tretji ligi, kjer bomo imeli svojo ekipo,« je še dodal Božič.
T. Tavčar
član ŠK Braslovče Alen Vodov-nik, ki je zbral 4,5 točke. Poleg pokalov so podelili tudi nagrade za najboljšega mladinca, veterana in po ratingu.
T. Tavčar
četrtem Aljaž Kolar (35,22), oba z Vranskega. Najhitrejša pri ženskah je bila Petra Race iz Radovljice (41,30). Najmlajši udeleženec teka je bil 15-letni Žan Vrtačnik iz Izlak, najstarejša pa s 83 leti, stara znanka tekov tudi v naši dolini, Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca.
T. Tavčar
Uspešna v kickboxingu
Gorski tek za Zoranov pokal
Praznik hmeljarjev tudi šahovski
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
SPORT
september 2017
21
V Žalcu 470 karateistov
Štirikratni državni prvak
Podžupan Občine Žalec Ivan Jelen je nagovoril mlade karateiste.
Karate klub Žalec je v telovadnici I. osnovne šole Žalec organiziral 2. tekmo Karate zveze Slovenije za pokal Slovenije. Na tokratnem tekmovanju se je zbralo 470 tekmovalcev iz 47 slovenskih klubov, ki so se pomerili v katah in borbah.
Vzorno organizacijo tekmovanja so pozdravili podžupan Občine Zalec Ivan Jelen, predsednik Karate zveze Slovenije Borut Strojin in predsednik KK Zalec Silvo Marič ter tekmovalcem zaželeli veliko uspehov. Med tekmovalci so bili zelo uspešni tudi karateisti iz Spodnje Savinjske doline. Tekmovalci KK Polzela so osvojil
tri prva mesta, dve drugi in en tretje mesto, KK Zalec je osvojil eno prvo mesto, tri druga mesta in dve tretji mesti, KK Petrovče eno drugo in eno tretje mesto, KK Nestor pa eno drugo mesto. Prvega mesta so se veselili: Ziga Suša, ml. kadeti do 45 kg (KK Zalec),
Nuša Zerjav, kadetinje do 54 kg (KK Polzela),
Anika Jagarinec, mladinke do 59 kg (KK Polzela),
Maj Bašič Fekonja, kadeti do 52 kg (KK Polzela). Drugo mesto so osvojili: Maj Kolšek, ml. kadeti do 45 kg (KK Zalec),
Mitja Fijačko, mladinci do 55 kg (KK Zalec),
Jurij Plaskan, mladinci do 76 kg (KK Zalec),
Tilen Riosa Novak, kadeti do 52 kg (KK Polzela),
Lan Podpečan, kadeti do 57 kg (KK Polzela),
Amadej Lipovšek, dečki do 40 kg (KK Petrovče),
Neja Rom Zupanc, kadetinje do 47 kg (KK Nestor). Z bronom pa so se okitili: Alenka Ugovšek, kadetinje do 54 kg (KK Zalec),
Maks Medved ml. dečki do 55 kg (KK Zalec),
Nika Šenica, mladinke do 59 kg (KK Polzela),
Alen Lipovšek, kadeti nad 70 kg (KK Petrovče).
T. Tavčar
S kolesi na Goro Oljko
Športno društvo Savinja 2000 je tretjo septembrsko nedeljo pripravilo 12. gorski kolesarski vzpon na Goro Oljko. Na pot, dolgo 12 kilometrov s 435 metri višinske razlike, je krenilo le 14 kolesarjev, ki so bili glede na vremenske razmere z organizacijo vzpona zelo zadovoljni.
V moški kategoriji je s časom 20,32 zmagal Jan Trotovšek iz Dobrovelj, drugi je bil Marko Čretnik s Frankolovega (20,37) in tretji Denis Deželak iz Laškega (24,57). V ženski kategoriji sta nastopili samo dve tekmovalki. Zmagala je Ajda Pižorn iz Braslovč (39,56), druga pa je bila Irena Berčon iz Trbovelj (40,11).
Organizatorji so družabno srečanje s podelitvijo pokalov, priznanj in praktičnih nagrad pripravili v športnem parku ob Savinji v Ločici. T. Tavčer
VSTOPNICE PREKO SPLETA
S kolesarskega vzpona na Goro Oljko
Mednarodni teniški kamp
Na državnem prvenstvu Lovske zveze Slovenije za veterane in super veterane, ki je od 26. avgusta do 3. septembra potekalo na strelišču LD Slovenj Gradec v Žančanih, je član LD Tabor Milan Sed-minek osvojil naslov državnega prvaka v MK tarča in bil tretji v disciplini glinasti golobi. Tri prva mesta pa je pobral še skupaj s kolegoma v ekipni konkurenci za veterane.
V kombinaciji se je tretjega mesta veselil tudi Dušan
Urankar iz LD Braslovče. Milan Sedminek in Dušan Urankar sta bila poleg Mirana Freitaga iz LD Dobrna tudi del zmagovalne veteranske ekipe, ki je zasedla 1. mesto v vseh kategorijah, v kombinaciji, v glinastih golobih in MK tarča.
Karol Cizej iz LD Braslovče, Jože Podgoršek iz LD Oljka in Stane Ivanšek pa so kot ekipa slavili v vseh treh kategorijah tudi v superveteranski konkurenci.
L. K.
Milan Sedminek
Letos pogumno s pomlajeno ekipo
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec 2017/2018 (stojijo z leve: vodja strokovnega tima Jernej Rantah, Kaja Kolar, Saša Golavšek, Larisa Grebovšek, Edita Amon, Lucija Lobnikar, Neža Avbelj, Natalija Kundija, trener Aleš Filipčič; spodaj z leve: Kristina Kokotec, Neža Hohnjec, Maja Klakočer, Anika Strnad, Eva Pavič, Maruša Kompan, Kaja Krebs; na fotografiji manjka Nina Leskovec)
Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je odprla ligaško sezono z dvema porazoma v gosteh. Žreb ji je namreč namenil močni nasprotnici prav na začetku ligaške sezone v 1. ADRL, najprej RK Krim Mer-cator, potem pa ŽRK Z'dežele Celje, lanski prvo- in tretjeu-vrščeni ekipi v 1. ADRL.
Zalčanke so sezono odprle v nekoliko okrnjeni sestavi, saj po poškodbah okrevajo
srednja zunanja igralka Neža Avbelj in nova igralka, leva zunanja Nina Leskovec, ki je prišla v ekipo iz novomeške Krke. Prav tako sta bili v tekmi z ZRK Z'dežele prejšnji vikend izredno odsotni prva vratarka Edita Amon in krilna igralka Maruša Kompan. Letošnjo premiero na tekmi 1. kroga 1. ADRL proti RK Krim Mer-cator so žalske rokometašice kljub temu opravile solidno, v
Robi Cokan je že osmo leto zapored organiziral teniški kamp v Parižljah. Letošnje leto je bila zasedba mednarodno obarvana, saj sta se treninga udeležila tudi mlada igralka iz Kanade in igralec iz Švice.
Tokrat je bilo še posebej vroče, zato so si dneve treningov popestrili s kopanjem v reki Savinji, sicer pa je bil njihov dnevni urnik zelo natrpan, saj so trenirali 6 ur na dan. »Zelim, da se otroci poleg tenisa naučijo tudi osnovnih življenjskih opravil, zato si sami pripravljajo zajtrk, pomivajo posodo in nekaj noči preživijo v šotoru, ki si ga sami postavijo,« nam je povedal Robi, tudi trener ene najboljših mladink na svetu Kaje Juvan.
T. Tavčar
Udeleženci teniškega kampa s trenerjem Robijem Cokanom
prvem polčasu zaostajale le za dva gola, na koncu pa izgubile s 25 : 32 (13 : 15), saj je svoje opravila prekratka klop.
Ta je vplivala tudi na potek tekme minulo soboto, ko so Zalčanke v lokalnem derbiju proti ZRK Z'dežele v celjski dvorani Golovec izgubile z 26 : 21 (12 : 9). Ob tem se je izkazal domači podmladek RK Zelene Doline Zalec. V žalskem klubu pravijo, da se počasi približujejo svoji viziji, da bodo tudi članske vrste zapolnili z igralkami iz lastnih logov, saj je vanje vstopila prva nekoliko močnejša zasedba deklet mladink, v naslednjih sezonah pa bo ta prirast še višji. Zato si letos realno obetajo obstanek v
1. ADRL. Člansko ekipo poleg Zalčank sestavljajo večinoma igralke iz celjskega bazena, ki so se z domačimi dekleti dobro ujele. Mlade rokometašice članske ekipe se merijo tudi v mladinskih vrstah v okviru partnerske ekipe RK Nazarje.
Prva domača tekma žalskih rokometašic v dvorani I. OŠ Zalec bo v soboto, 7. oktobra, že ta vikend pa bodo z ligaško sezono začele mlajše selekcije, kadetinje, ki jih vodi Jernej Rantah, sicer tudi trener skupne mladinske ekipe v okviru partnerskega kluba RK Nazarje, in starejše deklice A pod vodstvom Aleša Filipčiča.
T. T.
22
september 2017
INFORMACIJE / PISMA BRALCEV / MLADI
_SaAjlnis&e/. datine/S
UTRIPOV HOROSKOP
♦ OVEN Oktobrski dnevi bodo predstavljali za vas svojevrstni izziv. Tisto, kar se vam je morda zdelo nedosegljivo, bo zdaj še kako pomembno in na dosegu roke. Zelo aktivni boste in bore malo počitka si boste privoščili. Še zlasti pestro bo okoli 5. v mesecu, ko bo polna luna prav v vašem znaku. V drugi polovici meseca naj pride do izraza vaša diplomatska žilica, saj se bo potrebno v medosebnih odnosih več prilagajati.
BIK Vaša vladarica Venera bo do polovice oktobra potovala po sorodnem znaku device, v katerem bo
delovanju vam nikakor ne bo manjkalo. Bodite ober je kot naročen za uskladitev morebitnih
tudi planet Mars. Pridnosti, delavnosti in sistematičnosti v delovanju vam nikakor ne bo manjkalo. Bodite
bolj odločni in ne izgubljajte časa zaradi malenkosti. nesoglasij v partnerstvu in ostalih medosebnih odn
♦ DVOJČKA Enakomerna razporejenost sorodnih zračnih znamenj v oktobru bo odlična podlaga za vaše delovanje. V jesensko obdobje boste vstopili polni energičnosti in idej o tem, kaj vse želite doseči še pred koncem leta. Mnogo od tega vam bo tudi uspelo. Še zlasti začetek meseca bo kot naročen za napredek. V drugi polovici meseca se vam na čustvenem področju nasmihajo zelo prijazne zvezde. Tudi vi jim boste vrnili svoj prijazen nasmeh.
♦ RAK Žal vam je poletja, ki se nepreklicno poslavlja, saj se je potrebno pripraviti na novo obdobje. V tem času vas bo odlikovala močna intuicija, s pomočjo katere boste lahko našli odgovore na še tako zahtevna vprašanja. Poslušajte svoj notranji glas, razum naj bo tokrat v ozadju in nagrajeni boste za tako odločitev. Harmonični in prijetni medosebni odnosi se kažejo v tem času, še zlasti od druge tretjine meseca dalje. Nekdo vas opazuje!
♦ LEV Povzročili boste pravcati vihar zaradi svoje odločitve, ki pa bo za vas prav gotovo pravilna. Vaš močan ego vam ne bo dopuščal popuščanja, kar vas bo pravzaprav tudi vodilo do začrtanega cilja. Sledite občutkom, ki bodo zelo intenzivni in izostreni. Vaše družabno življenje bo pestro in zanimivo. Težko boste našli čas za vse, kar bo trenutno pomembno. to ne boste kaj prida ozirali.
oste za nekatere celo izbirčni, vendar se na
♦ DEVICA Vaš glavni planet Merkur bo oktobra v prvi polovici meseca v zračni tehtnici, v drugi v brezkompromisnem škorpijonu. Podobno bo tudi vaše razmišljanje. Oklevanje, mogoče celo neodločnost bo do sredine meseca nadomestila odlična energičnost. Znali boste ločiti zrno od plev. Prva polovica meseca, ko vas bo razvajala in ščitila Venera, bo več kot odlična na čustvenem področju. Tudi za strast bo poskrbljeno, Mars vas bo dodobra razburkal.
♦ TEHTNICA Sonce v vašem znaku v začetku oktobra bo poskrbelo za obilo življenjske moči in energije, počutje bo odlično. Idej vam ne bo primanjkovalo, zlati v prvi polovici meseca bo marsikatera padla na plodna tla, zato ne oklevajte. Pravi čas za »napad« z vsemi orožji bo zadnja tretjina meseca. Venera v vašem znaku vas bo v drugi polovici oktobra vidno polepšala. Ko se ji bo v zadnji tretjini meseca pridružil še Mars, bo prasketalo od ljubezni in strasti.
♦ ŠKORPIJON Končno boste po dvanajstih letih dočakali vstop velikega dobrotnika Jupitra v vaš znak. To se bo zgodilo 10. oktobra in bo predstavljalo enoletno prijazno obdobje za vse škorpijone, najprej za rojene v prvi dekadi in na koncu v zadnji. Vsi boste prišli na vrsto in samo od vas bo odvisno, kako spretno boste izkoristili priložnosti, ki vam jih prinaša planet sreče. Na zasebnem področju vas bodo spremljale prijetne vibracije, znali jih boste obrniti sebi v prid, še zlasti konec meseca.
♦ STRELEC Vaš planet vladar bo 10. oktobra vstopil v znamenje škorpijona, v katerem bo bival leto dni. Čutili boste velik val nove, sveže energije in občasno tudi nagnjenost k tveganjem in brezkompromisnim
JJri] \
rešitvam. Če se boste začeli bolj zanašati na svoje občutke, boste na pravi poti. Saturnov močan pritisk bo začel popuščati, kar bo veliko olajšanje. Zasebno življenje bo nekoliko v senci ostalega dogajanja, ki bo terjalo vso vašo pozornost.
♦ KOZOROG Vaš vladar Saturn vas bo tudi oktobra opozarjal na vse, kar bo pomembno storiti. Vaša pripravljenost za delo bo v prvi polovici meseca občasno nihala, kasneje pa boste ujeli dober ritem. Začetek jeseni bo za vas odličen start v še uspešnejše zimsko obdobje. Pazljivo, da ne boste v svoje čustvovanje vnesli preveč razuma. Ravno to se obeta, če ne boste bolj sproščeni in spontani.
♦ VODNAR Zanimiv mesec je pred vami. Vodil vas bo vaš neodvisen duh, občasno boste nepredvidljivi za okolico, vendar vam to ne bo mar. Slepo boste sledili svoji viziji in še zlasti uspešno napredovali v začetku oktobra. Venera in Mars v sorodnem zračnem znamenju vas bosta odlično podpirala v drugem delu meseca. Romantično in strastno obdobje se obeta, lahko se ga veselite.
♦ RIBI Večje število planetov v sorodnem vodnem znaku bo izostrilo vaše čute in intuicijo, kar boste lahko odlično izkoristili v vsakodnevnih dilemah pri svojem delovanju. Odločnejši in bolj energični boste odlično napredovali, zato si velja postaviti višje cilje. Prepričljivi in zgovorni boste uspeli prepričati tudi skeptike. Romantika je na pohodu, zato se lahko iskreno veselite pisanih jesenskih dni, za vsakega se bo našlo kaj lepega.
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265
ter Facebook dolores astro).
Obvestilo uredništva
Besedila za rubriko pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Prispevkov, ki ne bodo podpisani s polnimi imeni avtorjev, ne bomo objavili. Prav tako ne bomo objavili besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo. Uredništvo prav tako ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
MALI OGLASI
NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja)
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
PEČEMO DOMAČE PECIVO in piškote vseh vrst in okusov, cena 8 EUR/kg. Info.: 041 642 813
MASAŽA (klasična, športna, terapevtska), ROČNA LIMFNA DRENAŽA, PEDIKURA in MANIKURA (permanentno lakiranje in podaljševanje nohtov). Moja masaža, Gregor Jeram, s. p., Prebold Info.: 041 254 640 (Mojca)
V NAJEM oddamo poslovni prostor v Preboldu, 50 m2. Možno tudi stanovanje. Info.: 031 269 383
II. OŠ Žalec na bazenu v Preboldu
Ob koncu pouka so otroci ll. OŠ Žalec 21. 6. 2017 veselo čofotali v preboldskem bazenu. Občina Prebold je naši želji in prošnji za izvedbo športnega dne otrok s posebnimi potrebami na tamkajšnjem baze-
Pisma bralcev
nu že drugič ugodila in nam omogočila vstop na bazen pred njegovim uradnim odprtjem. Da je bila zgodba še lepša, so se na Občini Prebold odločili, da otrokom ni bilo potrebno plačati vstopnine. Podžupan Franci Škrabe je ob tem dejal, da lahko v že tako »pregreto« ozračje nenehnega plačevanja
s solidarno gesto prispevajo v skupno dobro otrok, od katerih jih je nekaj tudi iz njihove občine. Otroci in kolektiv OŠ s prilagojenim programom v Žalcu na čelu z ravnateljico Petro Petrovič Pražnikar to toplo pozdravljamo in se zahvaljujemo Občini Prebold za uslugo.
Kolektiv II. OŠ Žalec
MI, SLOVENCI
Ste videli, mi, Slovenci, smo narod, ki znamo ob pravem času, na pravem mestu, za prave ljudi stopiti skupaj, znamo dihati kot eden, znamo iskreno in iz vsega srca dati priznanje in se pokloniti vsem in vsakemu posebej, ki si to zasluži. In naši zlati košarkarji s celotnim timom so si res zaslužili, da smo jih častili kot bogove, ne kot mistične bogove, ampak kot bogove z imeni in priimki, ki bodo z zlatimi črkami za večno zapisani v zgodovino. Dobro in uspešno opravljeno delo pa je potrebno nagraditi in enormni pripadajoči nagradi za zlate dosežke je športna ministrica res primaknila še nekoliko višji znesek, je pa pozabila, da bi si ti fantje zaslužili tudi dodatek za stalno pripravljenost, saj smo se vsi na lastne oči prepričali, da so to pripravljenost resnično tudi opravili, pa naj je žoga priletela še tako nepričakovano, oni so bili vsako stotinko sekunde stoodstotno pripravljeni. Je pa sreča, da imamo vsaj še športno loterijo, ki radodarno deli izdatne finančne nagrade.
No, ko smo že pri košarki, je prav, da na hitro omenim še obsojenega nesojenega košarkarskega aduta, ki pravzaprav nikoli ni bil adut, vsaj ne na pravem mestu, ki se je v času največje športne evforije tiho umaknil v drugo ligo. Skromno in brez blišča kamer je sam prestopil prag novega kluba na Dobu. Kot je sporočil njegov novi trener, trenutno res ne bo užival v kakšni zasebnosti, saj bo sobo delil, se pa lahko veliki Igor tolaži vsaj s tem, da sta si na evropskem prvenstvu sobo delila tudi Dragic in Dončič. In šef zaporov je javnosti sporočil tudi, da bodo na Dobu takoj začeli s sestavljanjem košarkarske ekipe, ki bi bila lahko mogoče čez štiri leta že pripravljena za kakšno dobsko prvenstvo, seveda če naš glavni organizator iger ne bo ekipe predčasno zapustil z izdatno finančno odpravnino. Ampak pustimo se presenetiti. Je pa res, da ekipa na Dobu še zdaleč ni popolna, manjka še kar nekaj pomembnih akterjev, saj je znano, da naši sodniki piskajo bolj počasi, ampak bo, enkrat bo in takrat bo tudi iz dobskih dvoran verjetno odmevala pesem »Kdor ne krade, ni Slovenc, hej, hej, hej...«.
Jesen je in ozračje se je ohladilo, nas, vsaj za kratek čas združene Slovenke in Slovence, pa bo še dolgo grelo zasluženo zlato neporaženih favoritov. In lepo bi bilo, če bi si kak naš državni selektor, aktualni ali bodoči, vzel za zgled Igorja Kokoškova in naslednjo njegovo izjavo: »Najlepši je trenutek, ko sem lahko s tem timom.« Drage sodržavljanke in sodržavljani, čestitam za srčnost, ki smo jo izkazali ob nedavnih uspehih Slovenije, predvsem pa za složnost, ki nam lahko ob zdravem razumu ostane celo v trajni lasti.
Ola Mar
lUfiAA
_ SoAunisÁe/, doAirtc^._
MLADI
september 2017
23
»
Šola na Ponikvi je najboljša za nas« Mladi šahist na evropskem
Vodja POŠ Ponikva pri Žalcu Katja Bolko, ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža in Ivan Jelen
Na evropskem prvenstvu v standardnem šahu, ki se je pred dnevi končalo v Romuniji, se je med slovenske re-prezentante prvič uvrstil tudi Matic Nareks, član šahovskega društva Savinjčan Šempeter in učenec 6. razreda na OŠ Petrovče.
Matic je nastopil v konkurenci fantov do dvanajst let, leto dni mlajši od velike večine nastopajočih. Odlično se je boril in zelo dobro zastopal domovino med 137 igralci. Kljub težkim nasprotnikom je Maticu uspel dober turnir. Končal je kar nekaj mest višje, kot je bil v začetku postavljen. Končna uvrstitev v zlati sredini je tako odličen rezultat.
L. K., foto: arhiv M. N.
Matic Nareks
Ustvarjalno na otroškem poletnem taboru
Učenci in učiteljice POŠ Ponikva pri Žalcu so 7. septembra v Slomškovem domu na Ponikvi pripravili prireditev ob 10. obletnici odprtja nove zgradbe podružnične osnovne šole.
27. januarja 2006 so na veliki slovesnosti položili temeljni kamen za novo šolo na Ponikvi pri Žalcu. Prve dni v oktobru istega leta so stroji porušili stene stare šole. Vse šolsko leto 2006/2007 so učiteljice in učenci na njenem mestu budno spremljali gradnjo nove šole, k pouku pa so se vozili na UPI - ljudsko univerzo v Žalec. Z velikim pričakovanjem so se veselili dne, ko bo pouk stekel v sodobno opremljenem, povsem novem hramu učenosti. To se je zgodilo 7. septembra 2007.
Ob rojstnem dnevu šole so učiteljice in učenci pripravili slovesnost z naslovom »Šola na Ponikvi je najboljša za nas«. K sodelovanju so povabili tudi
POŠ Ponikva pri Žalcu je stara deset let.
bivše učence in MoPZ Ponikva pri Žalcu, ob jubileju pa sta jim v nagovoru čestitala župan Občine Žalec Janko Kos in predstojnica Zavoda za šolstvo, OE Celje, Sonja Zajc. Ivan Jelen, takratni predsednik KS Ponikva pri Žalcu, je zbrane v svojem govoru popeljal v čas pred desetimi leti, ko so si na Ponikvi pri Žalcu prizadevali za izgradnjo nove šole, ter iz-
razil svoj ponos, da je po vseh teh letih šola srce kraja. V igrivem kulturnem programu so prikazali šolski utrip na vasi, hkrati pa so s srčnostjo dokazali, da medgeneracijsko povezovanje piše izjemno zgodbo o prijateljstvu tudi na Ponikvi pri Žalcu. Pred prireditvijo so si ogledali šolo, poklepetali in popili čaj.
T. Tavčar
Hiša Sadeži družbe Žalec je postala julija čisto drug svet, napolnjen z razigranimi in živahnimi otroki, ki so obi-
skali poletni počitniški tabor. Organizatorji tabora so poskrbeli za pester program, pomagalo jim je tudi kar nekaj prostovoljcev, vsak dan pa jih je obiskalo veliko otrok.
Otroci so lahko svojo ustvarjalnost pokazali na številnih ustvarjalnih delavnicah, pri katerih so organizatorjem pomagali Keiko Miyazaki, Eva Zupanc, Martina Felicijan in Andreja Kotnik. Prvi dan tabora je Egon Kuder skupaj z otroki kuhal indijsko pojedino in jim na kratko predstavil indijsko kulturo. Eva je otrokom vsak teden brala zgodbe o Indijancih in slovenske ljudske pravljice, z njo so otroci tudi plesali in ustvarjali. Plesne delavnice sta pripravili tudi Maja Knapič in Zala Božanič. Dragica Kulic je poskrbela, da so
otroci spoznali tai chi, Tomaž Mihelič pa jih je popeljal v svet meditacije. S Keiko so spoznavali japonsko kulturo, Medeja Mahnič pa jim je predstavila zgodbo o Veroniki Deseni-ški in Frideriku II. Celjskem. Športne in družabne igre so jim pomagale voditi prostovoljke Jona Basle, Lea Ježovnik in Nina Kartuš. Milena Šah Koren je otroke popeljala po Žalcu in jim pomagala pri vseh drugih aktivnostih, z Matejo Čretnik, Markom Počkom, Bredo Klemenc in drugimi pa so se dodobra razgibali na otroškem igrišču pri I. OŠ in na žalskem stadionu. Za dobro hrano sta skrbela Zinka Drev in Vojko Škoberne, pri kuhanju in pripravi sladkih dobrot pa so jima pomagali tudi otroci.	T. Tavčar
8. OKTOBER 2017
31. OKTOBER 2017
^¡OVE»^
www.turizem-zalec.si
SPREHOD MAMIC Z VOZIČKI OD CASSATE DO TRŽNICE PRI FONTANI
9.00-10.00 Druženje na Šlandrovem trgu 10.00
Sprehod do tržnice pri fontani
Sladoledarna Cassata podarja , mamicam z vozički kepico sladoleda brezplačno. Trgovina Zeleno zlato vabi k nakupu domačih izdelkov blagovne znamke Zeleno zlato z 10 % popustom*
-	animacije za otroke,
-	maskota HMELJKO,
-	glasbeni program (Slandrov trg, tržnica prifontani)
* Kupon za popust se lahko unovči istega dne in velja za vse izdelke Zeleno zlato in za vrček Zeleno zlato.
& F0M&NA «
FESTIVAL JCELBK)'!
ZCATO~
/^m
www.turizem-zalec.si
ZAKLJUČEK FESTIVALA ZELENO ZLATO
S 5. DOBRODELNO ČAROVNIŠKO TRŽNICO (na tržnici pri fontani)
9.00
Pričetek otroških delavnic s poslikavo obraza	1
10.00
Gledališka predstava 11.00	I
Plesna animacija 12.00
Izbor najlepše maske 12.00-21.00
Kuhna pri fontani	i
z glasbenimi nastopi in čarovniški otroški živžav 19.00-21.00 Koncert IL DIVJI 21.00
Ambasador fontane Tadej Toš zapre pipe II. sezone
TIC Žalec	,0,
_______ „ .	lll.'.l. JHl '	ri&i
03 710 04 34 zkst.tic@siol.net
037100434 »,F0N^plvjfžalec
TIC Žalec 03 710 04 34 zkst.tic@siol.net
H® SZ
Zalee
VID VALI C
v avtorski komediji
¥ n
iS 26.10« 2017 ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
Vstopnic« TIC Žalec, 710 04 34
■fm
24
september 2017
SAVINJSKE ZGODBE
_SaAjlnis&e/. datine/S
Srečanje v dolini prednikov
Prvi avgustovski teden so se v KS Griže srečali potomci rodbine Kott, ki je svoje korenine pognala pod Homom, Kamnikom in Gozdnikom. Člani družine so se nato s trebuhom za kruhom odpravili v svet, v Nemčijo, Kanado, Ameriko ... Vez z njimi ves čas ohranja Ana Okorn, rojena Kott, pri tem pa ji pomagajo hčerki Marija Gaberšek in Helena Malovrh ter sinova Peter in Andrej z družinami. Avgusta se jih je v dolini prednikov zbralo kar 120.
Organizacija srečanja je zahtevala dobro koordinacijo med družinami. V vsaki državi, kjer živijo potomci družine Kott, je bil eden od njih zadolžen za pripravo srečanja, glavna organizacija pa je bila v rokah Helene Malovrh in njenega moža Maksa. S pripravami so začeli pred dobrim letom dni, tako da so se vsi lahko pripravili za pot v Slovenijo, ki je večina še ni obiskala, snidenje pa je bilo polno solza in veselja.
Prvi dan so se zbrali pri Ani Okorn, kjer jim je za dobrodošlico zaigrala Godba Zabukovi-ca. Drugi dan so se odpravili na Brnico nad Libojami, v soboto pa so se družili pod šotorom ob cerkvi sv. Neže v Libojah, kjer so se zabavali ob živi glasbi in uživali ob poslušanju Savinjskega zvona Šempeter in MPZ Društva upokojencev Griže. V tamkajšnji cerkvi so se s sveto mašo, ki jo je daroval griški župnik Jože Planinc, poklonili spominu na očeta Franza Kotta, rojenega 28. 3. 1896, in mamo Heleno Kott, rojeno Pražnikar
Ana s svojima bratoma, ki živita v tujini.
3. 4. 1896, ki sta se spoznala v Nemčiji in leta 1958 tam tudi poročila.
Zadnji dan srečanja so se zbrali na eni izmed turističnih kmetij pod Homom, kjer smo se pogovarjali z Ano Okorn in njenima bratoma Francem, ki živi v Nemčiji, ter Bernijem, ki živi v Ameriki. Ana nam je povedala, da se srečanja zaradi zdravstvenih težav žal niso mogli udeležiti še njen tretji brat, 84-letni Raimund, ter 87- in 88-letni sestri, vsi živeči v Nemčiji, so pa prišli njihovi potomci. Srečanja se je udeležilo več kot 120 potomcev.
Spoznala na tramvaju
V nadaljevanju nam je Ana Okorn razkrila rodbinsko zgodbo. Njeni stari starši Martin Pražnikar in Gertruda (Jerica) Pernovšek sta odšla v svet že konec 19. stoletja. »Gertruda je sprva nasprotovala možu, da gre delat v Nemčijo, a je vseeno odšel in dobil delo v rudniku.
Ko jo je dalj časa prosil, naj pride z otroki k njemu, da ima v najemu hišo, je to tudi storila. A skupno življenje ni bilo dolgo. Usoda je bila kruta, saj je moža, ko je odšel po krmo za zajce, med otroško igro zadel kamen v glavo in ga ubil. Stara mama je tako ostala sama s štirimi otroki: Antonom, Ano, Štefanom in Heleno. Ker je morala sama skrbeti za družino, denarja pa ni imela, se je vrnila v Slovenijo. Ko so po treh dneh vožnje prispeli v Slovenijo, je doživela še en šok, kmetija je bila namreč prodana. Bilo je hudo, po letu dni pa so se odločili za vrnitev v Nemčijo, da bi se lažje preživljali z delom pri bogatih ljudeh. Toda niso imeli dovolj denarja za potovanje. Nekako so ga le dobili, a moja mama Helena je morala še eno leto ostati v Sloveniji in delati pri peku v Pe-trovčah, potem je lahko odšla v Nemčijo, kjer je 18 let delala in pomagala svojim domačim,« je povedala Ana Okorn.
Helena je nato v Nemčiji kot
S srečanja ob cerkvi sv. Neže v Libojah
potnica na tramvaju spoznala Franza, ki je delal kot sprevodnik in blagajnik pri tramvajski družbi Vestischen Straßenbahn. Poznanstvo je preraslo v ljubezen in ugotovila sta, da sta oba nekoč živela v Grižah, kjer sta celo obiskovala isto šolo. Leta 1927 sta se poročila in v zakonu se jima je rodilo devet otrok. Ko je izbruhnila II. svetovna vojna, se je družina razpršila po Nemčiji in tudi zunaj države. Sin Alvis je moral v vojsko in na fronto v Rusijo, kjer je, skupaj s štirimi leti ujetništva, preživel osem let, Lorenc je moral v Hitlerjugend, Gertruda se je poročila, Cily je šla na Češko, Franc je moral kar nekajkrat zamenjati šolo, Änni in Josef sta šla v Heek pri Ahausu, doma je ostal le sin Berni, ki se je moral pogosto skrivati v cerkvenem
Žalska trenerka nastopila na univerzijadi
Konec avgusta se je v Taj-vanu zaključila 29. poletna univerzijada. Na največjem študentskem športnem tekmovanju na svetu je nastopilo 61 slovenskih študentov športnikov, ki so tekmovali v 13 različnih športih, slovenska odprava pa je štela 92 članov. Med tekmovalci je bila tudi Barbara Volk, Celjanka, ki v Žalcu poučuje mlajše generacije tenis.
»Zame je to definitivno največji uspeh,« je dejala Barbara, polna vtisov velikega tekmovanja. »Najprej smo imeli en teden treningov. Nismo vedeli, kako se bo tekmovalo, prav tako še nismo poznali žreba in nasprotnic. Potem so nam dan oziroma dva pred začetkom tekmovanja predstavili žreb. Tekmovale so teniške igralke, ki so na lestvici WTA uvrščene nekje med stotim in tristotim mestom. To so tekmovalke, ki živijo od tenisa, hodijo po turnirjih po vsem svetu,« nam je povedala Barbara.
Zaupala nam je tudi, da je to najverjetneje največji turnir, ki se ga je udeležila kot tekmovalka, in kljub porazu v prvem
krogu ji ni žal za to izkušnjo. »Imela sem malce smole v žrebu, saj sem v prvem krogu dobila drugo nosilko turnirja Me-hičanko Rodrigezovo. Je bil pa poseben občutek igrati z njo, saj je to najmočnejša tekmica, proti kateri sem v svoji karieri igrala.« Victoria Rodrigez je na lestvici WTA na visokem 255. mestu in je bila premočna za Barbaro Volk, ki sicer poučuje otroke v žalskem teniškem centru, profesionalno pa se teniških turnirjev po svetu ne udeležuje. Zmago na univerzi-jadi je vknjižila 28-letna Tajka Varatchaya Wongteanchai.
»Živeli smo v olimpijski vasi v stolpnicah za deset tisoč športnikov, kjer smo bivali tri, štiri tedne. Poskrbljeno je bilo za hrano ter večkrat dnevno za transport do različnih prizorišč. Teniški center na primer je bil eno uro oddaljen od olimpijske vasi. Potrudili so se, da je bilo več vrste hrane, za nas so na primer pripravljali evropsko. Res je neverjetno, kakšne razsežnosti je imelo tekmovanje. Bilo nas je ogromno, kuhali so več obrokov dnevno, za veliko število ljudi,
Naša teniška igralka je žal izgubila v prvem krogu.
še vedno pa so vzdrževali higieno in nivo. Prav nobene slabe izkušnje nimam s samega tekmovanja,« nam je hitela pripovedovati Barbara.
V slabšem spominu pa ji bo ostalo odprtje univerzijade. Tajvan, v katerem je potekala univerzijada, spada pod Kitajsko, a se borijo za neodvisnost. Žal so športno tekmovanje izkoristili za neljube dogodke. »Ker je bila otvoritvena slovesnost ena najodmevnejših dogodkov v Tajpeju, so to izkoristili, da so pokazali svoje namene, torej, da si želijo samostojnosti. Organizirali so protest med prireditvijo, mi
pa smo bili prikrajšani, saj nas organizatorji niso spustili na stadion. Prvih nekaj držav se je predstavilo, ko pa bi počasi morali biti na vrsti Slovenci, so nam povedali, da zaradi naše varnosti ne bomo stopili na oder. Ravno tam, kjer bi športniki morali mimo, je namreč potekal protest, ki niti ni bil najbolj miren, saj so protestniki v policijo metali predmete. Tako smo si konec otvoritvene slovesnosti ogledali s tribune. Se je pa veliko držav odločilo oditi v hotel, saj niso vedeli, kaj se dogaja,« nam je še zaupala teniška igralka.
Ž. K. G.
zaklonišču, oče Franz pa je moral zasipati bombne kraterje.
Nazaj h koreninam
Po težkih letih vojne sta se zakonca Helena in Franz Kott leta 1955 odločila vrniti v Slovenijo, v Griže. Po prihodu sta nekaj časa živela pri moževih sorodnikih, nato sta dobila stanovanje pri Okornovih. Okornov sin Pankracij je Heleno prosil za garantno pismo za delo v Nemčiji. V pismu pa je Helena zapisala, da lahko Pankracij stanuje pri njih. In konec januarja 1956 je odšel v Nemčijo in se zaposlil v ru-
dniku kot električar. Z Ano, ki je med tem postala polnoletna, sta se začela družiti in razpletla se je ljubezen, ki sta jo leta 1957 okronala s civilno poroko v Sloveniji, kasneje pa še s cerkveno v Nemčiji. Kmalu sta zapustila Nemčijo in od 14. februarja 1958 živita v svojem domačem kraju, kjer sta si ustvarila družino.
Tako se je ena veja rodbinskega drevesa Kott ohranila v slovenskem prostoru, sorodniki iz Nemčije, Kanade in Amerike pa so ponosni, da so potomci slovenskega naroda in te lepe dežele pod Alpami.
D. Naraglav
Carl OrfT
CRftmiriFI BURRflR

Vstopnice:
TIC Žalec in kupikarto.si
Ws -v-V
mm

9.10. /19.30 / Za ponedeljkov gled. abonma in izven 10.10. /19.30 / Za torkov gled. abonma in izven 11.10./19.30/ Za izven Dom II. slovenskega tabora Žalec
ZKST ŽALEC VABI K VPISU ABONMAJEV
2017/2018
GLEDALIŠKI • POTUJOČI* NARODNO-ZABAVNI • CITRARSKI Izvrsten program, odlični izvajalci. Prelistajte programsko knjižico in se prepričajte!
Popusti za upokojence in za mlajše od 30 let. Za dosedanje abonente so sedeži rezevirani do 30.9.2017. Informacije in vpis:
i
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
SAVINJSKE ZGODBE
september 2017
25
Poroka, kot je v Sloveniji še ni bilo
Od doma v Kalah do poročnega prizorišča s kočijo
Partnerja s svojimi starši
Svatje so partnerski zvezi nazdravili s penino.
Tako bi lahko z nekaj besedami opisali sobotno dogajanje, 16. septembra, sredi Spodnje Savinjske doline. Za prav poseben dogodek sta poskrbela 44-letni Venčeslav (Veno) Leskovšek in štiri leta starejši Janez (Jani) Špeh iz Kal nad Jamo Pekel pri Šempetru, ki sta se odločila svojo 16-letno zvezo kot prva moška v Sloveniji uradno potrditi s poroko. To namreč omogoča zakon o partnerski zvezi, ki je bil potrjen že lani, veljati pa je začel 24. februarja letos. Zakon o partnerski zvezi skoraj izenačuje pravni položaj istospolnih parov s položajem zakoncev in zunajzakonskih partnerjev. Omogočeno jim je enakopravno socialno varstvo, ne dovoljuje pa skupne posvojitve otroka in možnosti oploditve z bio-medicinsko pomočjo.
Veno in Jani že od leta 2004 živita v vasi nad Jamo Pekel. Spoznala ste leta 2001 v znanem in priznanem ljubljanskem klubu. »Najbrž je usoda hotela, da sva se srečala in spoznala, da sva drugačna, da
imava veliko skupnega in bi lahko živela skupaj. Prva tri leta sva živela pri mojih starših v Parižljah v braslovški občini, nato pa sva v Kalah kupila bivalni vikend in od takrat dalje sva vaščana te vasice, kjer so doma res prijetni in prijazni ljudje. Imava enkratne sosede, zelo se razumemo, se družimo, poveselimo in si medsebojno pomagamo. Sprejeli so naju, najino drugačnost in smo kot ena velika družina,« nam je po opravljenem poročnem obredu med drugim povedal Veno. Jani pa je k temu dodal: »Živiva dokaj običajno vaško življenje. Imava nekaj živali, skrbiva za najin dom, poleg službe pa imava kar nekaj hobijev. Sva motorista, navdušena ljubitelja narave in planinca. Zelo rada tudi potujeva in spoznavava tuje dežele. Bila sva v Ameriki, kar nekajkrat v azijskih deželah, na Tajskem, letos tudi mesec dni v Vietnamu, Kambodži in Laosu, sicer pa sva spoznavala tudi evropski sever in večino drugih evropskih držav.« Jani je zaposlen za tekočim trakom v velenjskem Gorenju,
Veno pa je po poklicu projektni vodja in dela za podjetje Komtrade v Mariboru.
Poročila naj bi se v Peklu
Kot ljubitelja narave, kamor spada s svojimi lepotami tudi kraško podzemlje, in kot bližnja soseda kraškega bisera Spodnje Savinjske doline - Jame Pekel, sta se želela poročiti v tem okolju. Zal jima jo je zagodla narava, saj je Peklenščica prestopila svojo strugo in sta se morala tik pred zdajci odločiti, da bo tudi poročni obred potekal v gostišču, kjer so imeli poročno zabavo.
Ne glede na to, da sta se morala odpovedati poročnemu obredu v naravi in da sta se skupaj s svojimi številnimi svati na račun tega potem tudi šalila, da bosta zaradi obilice dežja zdaj najbogatejša Savinjčana, da Peklenšček ni dovolil gejevske poroke v svojem raju, pa jima je uspelo uresničiti vsaj del zamišljenega načrta. Od doma v Ka-lah sta se namreč do parkirišča pred jamo pripeljala s kočijo, z elegantnima konjema in kočija-
ško Vanjo Lukman iz Tabora. In s kočijo sta se kljub dežju odpeljala tudi do Šmiklavža, kjer je bilo že vse pripravljeno za poročno zabavo in po sili razmer tudi za obred svečane potrditve njune partnerske zveze.
Sklenitev partnerske zveze
Partnerja in njuni priči Mojco Manček in Saša Možino je pred pooblaščenko Občine Za-lec Mileno Zevart in matičarko Zdenko Leber popeljala nežna glasba violin in violončela Ko-run Štrajh kvarteta iz Velenja. Med poročnim obredom pa sta zapeli tudi Zarja Gošnik in Venova nečakinja Ajda Laznik. »Vsaka poroka je posebna, osebna in enkratna, tale vajina pa še bolj posebna, vsaj zame, ker prvič, odkar kot poobla-ščenka poročam, poročam dva moška,« je med drugim dejala Milena Zevart. »Zbrali smo se tukaj zato, ker sta se zdaj, ko je to mogoče, odločila tudi uradno, pred zakonom, zvezati za vse življenje in na ta način potrditi resnost in trdnost vajine
zveze. Danes bomo nazdravili temu, vama, ki sta tako rekoč že stara zakonca s 16-letnim skupnim življenjem,« je v pred-poročnem nagovoru dejala Zevartova, nato pa je napočil trenutek, ko sta drug drugemu nadela poročni prstan, se poljubila in se vpisala v poročno listino. Sledila je zdravica s penino, deževale so čestitke, ansambel Kaval iz Velenja pa je poskrbel za zabavo. Ob tej priložnosti so v zrak spustili kakšnih sto rumenih in belih balonov.
Drugačen nisi, ker si to želiš
Veno in Jani sta zdaj dosegla to, kar sta si že dolgo želela. »Če si drugačen, si ne moreš pomagati, tako je hotela usoda ali narava. Za drugačnost se ne moreš odločiti, to enostavno veš, čutiš in tega ne moreš spremeniti, vsaj ne resnično. Mogoče bi si želela, da ne bi bila drugačna. Če bi lahko izbirala, verjetno ne bi izbrala drugačnosti, saj bi nama bilo lažje, a čutiš, da to ne gre. Takšen si, to je, to čutiš. Veliko lažje v življenju ti gre,
ko sprejmeš samega sebe in ko ti tega ni potrebno več skrivati pred svojo okolico, starši, prijatelji ., ko najdeš svojo sorodno dušo, partnerja in z njim zaživiš polno življenje. Če je tako, si srečen, zadovoljen in se veseliš vsakega novega dne. Tudi z drugačnostjo je življenje lahko lepo, če normalno funkcioniraš, si delaven, pošten, prijazen, ustrežljiv, se rad družiš s sosedi in ljudmi nasploh, ki z razumevanjem sprejemajo tvojo drugačnost. In takšni so tudi danes z nama na najini poroki. V prvi vrsti so to najini starši, ki so sicer potrebovali nekaj časa, da so sprejeli najino drugačnost, pa sosedje, nekdanji sošolci s partnerkami in ostali, s katerimi se družimo na motorističnih in planinskih poteh, na potovanjih, praznovanjih,« sta povedala Veno in Jani in dodala, da si želita, da bi bila zdrava, da bi se še naprej razumela in imela tako dobre odnose s sosedi in z okolico kot doslej. Vsem pa polagata na srce, da drugačnost ni greh, ampak življenje, ki ga hočeš ali nočeš moraš sprejeti.
D. Naraglav
Spominski večer za Sergeja Vučerja Zlata Jelena iz Sevčnika
Že odziv na lanski prvi spominski večer v spomin na prijatelja, profesorja in motorista Sergeja Vučerja iz Žalca je bil dober, zato so se njegovi prijatelji odločili, da bo postal tradicionalen. Prav na njegov rojstni dan, 8. julija, so v atriju Savinove hiše v sklopu Poletnih večerov Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec pripravili drugi večer, ki je bil za razliko od lanskega glasbeno obarvanega večera tokrat namenjen tematskemu pogovoru.
Tudi letos sta pri organizaciji večera sodelovala Sergejev bratranec Gregor Audič ter sošolec iz osnovne šole in motorist Samo Sadnik, ki je bil skupaj s Sergejem na njegovi zadnji vožnji po italijanskih Dolomitih. Poleg uvodnega spominskega videa sta pripravila še poseben video prispevek in se tako sprehodila po spominih. Sergej je močno sled pustil tudi na Gimnaziji Celje - Center, kar je v svojem govoru poudaril ravnatelj Gregor Deleja, zato so se že
Z leve proti desni Jure Macuh in Marko Kovačevič
lansko šolsko leto odločili, da bodo za dosežke na raziskovalnem področju podeljevali Vu-čerjeva priznanja. Za glasbeni del so poskrbeli dijaki gimnazije, ki ohranjajo profesorja v lepem spominu. Eden od njegovih dijakov Jure Macuh, danes študent evropskih študij, je v goste povabil tudi nekdanjega dijaka gimnazije, danes novinarja Večera Marka Kovačevi -ča, s katerim sta tokrat debatirala o vlogi medijev v družbi.
Tudi letošnji spominski večer, ki bo prihodnje leto nosil ime po njegovem vzdevku Bu-lijev večer, je odlično uspel. Ob koncu spominskega dogodka sta Gregor in Samo že razkrila temo tretjega večera - glasba in kulinarika. Bulijevi večeri bodo še naprej spontani, brez vnaprej postavljenih okvirjev, takšni, kot je bil tudi Sergej, odprt za debato, razumevajoč, spoštljiv, dosleden, predvsem pa velik človek.	T. Tavčar
Na gradu Komenda na Polzeli je bila četrta julijska sobota za zakonca Jelen velik dan. Terezija in Jože Jelen sta namreč s številnimi svati praznovala zlato poroko.
Jože se je rodil 27. januarja 1944 v Ledini pri Sevnici. Po končani osemletki se je vpisal na železniško transportno šolo v Ljubljani, ki je tik pred zaključkom njegovega šolanja prenehala z delovanjem, nato pa je Jože končal strojno poklicno šolo, leta 1984 pa tudi večerno šolo na Delavski univerzi Cene Stupar v Ljubljani.
Terezija se je rodila 7. avgusta 1946 v Andražu nad Polzelo, kjer je obiskovala osnovno šolo in se kasneje zaposlila v Tovarni nogavic Polzela. Po poroki se je preselila k Jožetu v Ljubljano in se 1968 zaposlila v tovarni Lek.
Spoznala sta se leta 1965, ko je Jože služil vojaški rok kot mornar na ladji Galeb. Po prihodu iz vojske je Zinka vedela, da je Jože pravi, zato ga je že v prvih dneh septembra 1966 predstavila domačim v Sevčniku. Leta
Zlatoporočenca Jelen
1967 sta se poročila v Ljubljani, že istega leta se jima je rodila hčerka Blanka, čez osem let pa hčerka Alenka. V Kamniku so gradili hišo in takrat je Jože hudo zbolel. Toda Jelenovi so uspeli in njihova velika želja, da bi imeli svojo streho nad glavo, se jim je izpolnila. Blanka in Alenka sta se po končanem šolanju zaposlili in kmalu poročili. Kmalu so ju razveselili tudi vnuki, na katere sta zelo ponosna in se veselita njihovih šolskih in športnih uspehov. In imata se česa veseliti, saj je Klemen pri
svojih dvaindvajsetih letih diplomiral na strojni fakulteti v Ljubljani, bil pa je tudi udeleženec olimpijskih iger v Londonu leta 2012. Tudi njegov brat Gašper je že maturiral na strokovni srednji šoli in je član slovenske lokostrelske reprezentance.
V Andraž nad Polzelo zelo rada prideta, čeprav sta starša že umrla. Kupila sta nekaj zemlje in parcelo lepo uredila, na njej pa postavila čebelnjak in tako bosta na jesen svojega življenja uživala sadove svojega dela.
T. Tavčar
26
september 2017
NASA DEDIŠČINA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Se še spomnite Hmezada?
Pod tem naslovom so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavili zanimiv domoznanski projekt, s katerim želijo v MSKŽ zbrati čim več slikovnega, fotografskega, dokumentarnega in reklamnega gradiva o tem nekdanjem savinjskem gigantu.
Povojna zgodovina in začetek Hmezada
Po koncu druge svetovne vojne se je v Savinjski dolini začelo obdobje obnove in ponovne rasti kmetijstva na splošno in še posebej hmeljarstva. Le-to je bilo deležno posebnih prioritet pri obnovi, saj je bilo potrebno po osvoboditvi na novo zastaviti celoten proces, od obdelovanja do predelave in prodaje hmelja. Nalogo za obnovo hmeljarstva so prevzele nabavno-prodajne zadruge (Naproze), ki so skrbele za odkup vse kmetijske proizvodnje in so oskrbovale prebivalstvo z materialom. Obnova objektov in osnovnih sredstev je potekala ob pomoči obnovitvenih zadrug, kreditiranje obnov pa je prevzela kreditna zadruga. Leta 1947 so se začele ustanavljati kmetijske zadruge z upravnim in nadzornim odborom. Likvidirane so bile kreditne in obnovitvene zadruge, ki so delovale z neomejeno odgovornostjo. Že leta 1948 so kmetijske zadruge postale najpomembnejši gospodarski subjekt na svojem območju, prevzele in povezale so funkcijo kreditnih in obnovitvenih zadrug, likvidiranih v letu prej. Zadruge so povezale tudi zadruge drugih kmetijskih področij, kot so bile sadjarske, živinorejske, lesne in podobne. V Savinjski dolini je bilo v okviru kmetijskih zadrug ustanovljenih 16 hmeljarskih odsekov. Leto kasneje so zadruge v okviru svoje dejavnosti ustanavljale tudi obrtne delavnice z namenom pokrivanja potreb prebivalstva na območju, kjer je zadruga delovala. Obrtne delavnice so se ustanavljale za potrebe popravil strojev in obrtnih storitev. Leta 1952 so kmetijske zadruge prevzele tudi proizvodno pospeševalno funkcijo Hmeljarske zadruge, ustanovljene 1945. Koordinacijsko funkcijo Hmeljarske zadruge je najprej prevzel odbor pri OZKZ Celje, nato pa Hmeljarska poslovna zveza, prodajo hmelja pa podjetje Hmezad. V okviru kmetijskih zadrug je deloval hmeljarski odbor; v Savinjski dolini je delovalo 18 zadrug, ki so se združevale. Vsaka zadruga je imela odseke (kmetijski, strojni, živinorejski, hmeljarski, trgovinski, lesni, sadjarski, obrtni, kreditni, kulturno-prosvetni in druge glede na lokacijo kmetijske zadruge in potrebe). Kmetijske zadruge so na svojem območju pripomogle k višanju standarda bivanja prebivalstva, pospeševale so širitev vodovodnega
omrežja, elektrifikacijo naselij in reševale socialne razmere na vasi. Razvoj in spremembe so se dogajali leto za letom. Leta 1953 so se ukinile kmečke delovne zadruge in ustanovila so se kmetijska gospodarstva, ki so bila temelj družbene kmetijske proizvodnje. Leto kasneje se je začel proces združevanja kmetijskih zadrug in nastajale so vedno večje. Dve leti kasneje je bila ustanovljena Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Žalec, ki je združevala 33 kmetijskih zadrug, 8 zadružnih kmetijskih obratov, trgovsko podjetje Hmezad in Inštitut za hmeljarstvo in pi-vovarstvo v Žalcu.
Leta 1957 je bil sprejet sklep OOZ Celje, naj kmetijske zadruge opustijo vse dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijstvom. V KZ naj bi ostale samo kmetijske dejavnosti in trgovine, ki bi oskrbovale člane zadruge z materialom, potrebnim za kmetijsko dejavnost. Ostali obrati kmetijske zadruge naj bi spadali pod upravo občine. Leto zatem je sledila nova uredba o zadrugah, nov način upravljanja, kmetje volijo člane v zadružne svete in upravne odbore. Hmeljarska poslovna zveza (HPZ) je v tem času zgradila Hmeljarski dom v Žalcu. HPZ je povezovala kmetijske zadruge in kmetijska gospodarstva v Savinjski dolini. Po ukinitvi HPZ je Hmeljarski dom v Žalcu postal last Zadruge Savinjska dolina.
Leta 1961 je v vsaki občini nastala po ena kmetijska zadruga, ki se je delila na več zadružnih poslovnih enot. Na področju Spodnje Savinjske doline je nastala Zadruga Savinjska dolina Žalec. 26. decembra istega leta je bil uradno ustavljen Hmezad, ki se je do takrat imenoval Kmetijski kombinat Žalec in je združilo 11 podjetij: 6 kmetijskih gospodarstev (Arja vas, Vrbje, Založe - Šempeter, Latkova vas, Žovnek in Lava Celje), Sadno drevesnico Mirosan, Mesnine Celje, Mleko Celje, Seme Celje in Kmetijsko strojno postajo Žalec. Podjetje je imelo sedež v Hmeljarskem domu Žalec.
Od leta 1963 naprej je potekala pospešena arondacija kmetijskih zemljišč. Zadruge so kupovale zemljišča, družbeni sektor v kmetijstvu se je vedno bolj krepil. Sodelovanje zadrug s kooperanti se je povečalo zaradi krepitve družbenega sektorja. Zadruge so se začele enačiti s podjetji, prišlo je do spajanja zadrug s kmetijskimi kombinati. Leta 1964 sta se Zadruga Savinjska dolina in KZ Celje vključili v Kmetijski kombinat Žalec. Kasneje je bila izvedena večja reorganizacija. Iz obratov družbene proizvodnje in novih vključenih zadrug so se oblikovali kmetijski obrati po teritorialnem principu (Petrovče, Gotovlje,
Vinska Gora, Vrbje, Šempeter, Polzela, Prebold, Braslovče, Trnava, Tabor, Vransko, Voj-nik in Celje) in še pet drugih specializiranih obratov. Kooperacijska in družbena proizvodnja nista ostali združeni dlje časa. Leta 1965 je bil sprejet nov temeljni zakon o zadrugah, ki je ukinil zadruge in jih spremenil v družbena podjetja, zadružno lastnino pa v družbeno. Leta 1966 je bil zgrajen tudi nov industrijski obrat Mesnine Celje. Leta 1967 je bil v upravi kmetijskega kombinata ustanovljen sektor kooperacijske proizvodnje. Razširilo se je proizvodno sodelovanje s kmeti kooperanti, združevala so se hmeljišča kmetov hmeljarjev in modernizirala se je hmeljska proizvodnja. Leta 1968 se je začelo krepiti sodelovanje kooperantov pri upravljanju podjetja. Delavski svet podjetja je štel 61 članov, od tega je bilo 13 kooperantov, v upravnem odboru pa 3 kooperanti. Najpomembnejši organ za zadrugo je bil svet kooperantov podjetja (17 članov). Ta je imenoval hmeljarski, živinorejski in pe-rutninarski odbor ter odbor za hribovite predele. Odbori so oblikovali predloge sklepov za svet kooperantov, ki je poleg proizvodnje obravnaval tudi širšo problematiko, na primer starostno zavarovanje kmetov, davčne obremenitve, obrestne mere kreditov za kmetijstvo, razdrobljenost kmetij. Svet kooperantov je posredoval stališča delavskemu svetu podjetja. Pripravljala se je tudi nova organizacija kombinata s pomočjo Prehrambno-tehno-loškega inštituta Zagreb. Leta 1969 se je spremenila organizacija kombinata. Ločili sta se družbena in kooperacijska proizvodnja. Nastala sta dva obrata, kmetijstvo in obrat za kooperacijo (DE Kooperacija). DE Kooperacija je vključevala celotno zadružno dejavnost v občinah Žalec in Celje v samostojno delovno enoto, ki so jo upravljali delavci in kmetje v enoti. Takšna oblika upravljanja je omogočila boljše in bolj organizirano sodelovanje s kmeti kooperanti ter pospeševanje proizvodnje. DE Kooperacija so sestavljale poslovne enote Vransko, Tabor, Trnava, Prebold, Braslovče, Polzela, Šempeter, Gotovlje, Petrov-če, Celje in Vojnik ter Skupne službe. Kmetje so v svoji enoti dobili več samoupravnih pravic, izboljšali so se pogodbeni in obračunski odnosi, upravljanje organov DE ter strokovna in pospeševalna funkcija odborov na ravni DE in PE. Leta 1971 se je Kmetijski kombinat Žalec preimenoval v Kmetijski kombinat Hmezad Žalec, ime Hmezad je ostalo, saj je pomenilo kontinuiteto in prepoznavnost še iz časa prve povojne zadruge, prav tako pa je ime Hmezad pomenilo tudi, da je osnovna dejav-
V žalski knjižnici so se zbrali nekdanji »Hmezadovci«.
Na predstavitvi projekta so ta večer zavrteli dokumentarni film To je Hmezad iz leta 1983, avtorja Rudija Klariča. Kot je povedala vodja domoznanskega oddelka v MSKŽ Karmen Kreže, bo domoznanski oddelek v okviru omenjenega projekta zbiral dodatno slikovno oz. fotografsko gradivo, dokumentar-
no gradivo (dopise, zapisnike, korespondence, vabila, sezname poslovanja, interno gradivo, avdio in video zapise ...), reklamno gradivo, ki ga je izdal Hmezad, zapisovali bodo osebne spomine, zgodbe, zaposlenih v Hmezadu. Podrobneje želijo raziskati, kaj se je po osamosvojitvi Slovenije zgodilo s posameznimi podje-
tji Hmezada, kakšno podjetje je bilo Hmezad do zaposlenih, kakšno socialno podjetje je bilo itd. Gradivo bodo na željo darovalca vrnili, veseli pa bodo kakršnega koli darovanega gradiva, saj se bo tako ohranilo v ustreznih pogojih na enem mestu. Informacije o projektu: Karmen Kreže, MSKŽ, karmen@zal.sik.si.
nost proizvodnja hmelja. Leta 1973 je bil na podlagi ustavnih amandmajev o organiziranju TOZD tudi Hmezad organiziran na nov samoupravni način. Tako je 28. 12. 1973 postal DO Kombinat Hmezad Žalec s 16 temeljnimi organizacijami združenega dela (TOZD): Kmetijstvo Radlje, Kmetijstvo Šmarje, Kooperacija, Sadjarstvo Mirosan, Mešal-nica krmil, Vrtnarstvo, Vital, Mesnine, Mlekarna, Hmezad Export-Import, Združena hladilnica, Strojna Žalec, Gostinstvo, Gradbeništvo in Skupne službe). Iz DE Kooperacija je nastala TOZD Kooperacija in v takšni obliki je deloval od 1. 1. 1974 dalje. Leta 1974 je obsegala TOZD Kooperacija Žalec 11 zadružnih enot (ZE). Kmetje so pridobili več pravic pri odločanju in tudi pri odgovornosti za ustvarjanje dohodka. Dopolnjen je bil tudi samoupravni sporazum o združitvi v DO Hmezad -kmetijstvo, industrija, trgovina, gostinstvo.
Razvoj v okviru SOZD-a
Leta 1978 je bil podpisan samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Hmezad. Ustanovitelji so bili Kmetijstvo Žalec, Kmetijski kombinat Šmarje, Kmetijstvo Ilirska Bistrica, Vrtnarstvo Celje, Sadjarstvo Mirosan, Celjska mesna industrija, Celjske mlekarne, Strojna Žalec, Export-Import, Notranja trgovina, Gostin-stvo-turizem in Kmetijska zadruga Savinjska dolina. V letih 1978-1985 so v sestav SOZD Hmezad Žalec pristopili še Kmetijska zadruga Drava Radlje, Čebelarska zadruga Kasa-ze, Minerva Žalec, KZ Sloven-
ska Bistrica, Jata Ljubljana in Inženiring Žalec. Ob 10-letni-ci delovanja je Notranja trgovina spremenila ime, in sicer v Hmezad Agrina Žalec. KZ Celje in TOZD Kooperacija nista podpisali sporazuma, saj postopek sprejema na terenu še ni bil končan. Leta 1979 so se TOZD, ki so sestavljale DO Hmezad, organizirale v DO v sestavi SOZD. Iz TOZD Kooperacija je nastala DO Kmetijska zadruga Savinjska dolina Žalec za območje žalske občine. Bivše poslovne enote so postale temeljne zadružne organizacije. Kmetijske zadruge
so od začetka DO delovale v nespremenjeni obliki samoupravne organiziranosti do leta 1987. Leta 1992 po osamosvojitvi Slovenije je nastalo prvo veliko zasebno hmeljarsko posestvo s 130 hektarji hmeljišč, družbeno podjetje Hmezad Kmetijstvo Žalec se je preoblikovalo v delniško družbo. Leta 1999 pa je bil proti podjetju Hmezad Kmetijstvo Žalec uveden stečajni postopek na predlog Banke Celje. Večino hmeljskih nasadov in objektov ter mehanizacijo so kupili ali najeli zasebni hmeljarji.
D. Naraglav
Uniforest je podjetje s 25. letnimi izkušnjami v proizvodnji in prodaji gozdarske mehanizacije in opreme. Naša temejjna usmeritevje biti prilagodljivo, učinkovito in okolju prjazno podjetje s kakovostnimi, inovativnimi in oblikovno dovršenimi stroji. Rast podjetja, razvoj ter zadovoljstvo številnih kupcev so dokaz, da smo na pravi poti.
UPRAVLJALEC VARILNEGA ROBOTA
Odgovorni boste za:
•	upravljanje z varilnim robotom
•	programiranje robota oz. testiranje programov
•	organiziranje dela in spremjanje proizvodnega procesa v oddelku varilnice
•	popravilo in vzdrževanje s PLC krmilnikom
•	predlaganje novih rešitev za izbojšanje kakovosti in povečanje produktivnosti
Od vas pričakujemo:
•	IV. ali vsaj V. stopnjo izobrazbe kovinarske ali elektro smeri
•	poznavanje MIG, MAG varilnih postopkov
•	osnovno znanje programskih orodj robotov
•	1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
•	vozniški izpit B kategorje
Ponujamo vam:
•	zaposlitev za nedoločen čas z 1-mesečnim poskusnim delom
•	delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu
•	stimulativno plačilo
•	redna izobraževanja in usposabjanja
•	možnost napredovanja
Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte pryavo v osmih dneh po objavi na naslov: UNIFOREST, D.O.O., PE Latkova vas 81 d, 3312 PREBOLD ali na elektronski naslov: biro@uniforest.si
NAGRADNA KRIŽANKA	september 2017
27
Nagradna križanka »BRGLEZ«
Rešitev križanke objavljene v avgustovski številki Utripa: VPIS-ABONMAJEV-ZKŠT-ŽALEC. Izžrebani nagrajenci: 1. Jana Krašovec, Soseska 13, Prebold; 2. Bogdan Felicijan, Ločica 48, Vransko; 3. Marjeta Skale, Sp. Grušovlje 8, Šempeter.
Nagrajence bo o nagradi obvestil ZKŠT Zalec, Aškerčeva 9 a, Zalec, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je Brglez, d. o. o. , Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16. 10. 2017.
BREZPLAČNA USPOSABLJANJA ZA ZAPOSLENE
PRIDOBIVANJE
TEMELJNIH IN POKLICNIH
KOMPETENC
2016-2019
KREPITEV TEMELJNIH IN POKLICNIH KOMPETENC ZAPOSLENIH
vSAVINJSKI REGIJI

Informiranje o možnostih pridobivanja novih znanj in spretnosti ter financiranja y
Podporo in spremljanje na poti do vključitve v izobraževanje ali pridobitve kvalifikacije J V
vnania r\rlr\im
VABLJENI K VPISU
RAČUNALNIŠTVO (osnovno in nadalj.) POSLOVNO SPORAZUMEVANJE V TUJEM JEZIKU
V	_
UČINKOVITA KOMUNIKACIJA / ZDRAVJE NA DELOVNEM MESTU PRIPRAVE NA IZPIT IZ SLOV. JEZIKA PROGRAM UŽU MOJE DELOVNO MESTO

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT

EVROPSKA UNIJA
AIOÍSA v vaSo p i
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa 2014-2020, prednostna os: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10. 1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10. 1. 1. Izboljšanje kompetenc manj vključenih v vseživljenjsko učenje.
več info www.upi.si 03 713 35 65 svetovanjezazaposlene@upi.si
Operacijo delno finanara Evropska unija Iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za Izobraževanje, znanost In šport. Operacija se Izvaja v okviru Operativnega programa 2014-2020 prednostna os: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10. 1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifičnega cilja: 10. 1. 2. Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela.
UPI LJUDSKA UNIVERZA ZALEC
več i n f o B www.u p i.s i 03 713 35 68
28
september 2017
ŽIVIMO Z ZEMLJO
_SoAtlnis&e/. datine/S
Najvišje priznanje Ervinu Času
Tretja z motorno žago
V okviru 55. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki je konec avgusta potekal v Gornji Radgoni, je 30. avgusta, na dan slovenskih zadružnikov, svoja priznanja podelila tudi Zadružna zveza Slovenije, ki se je letos predstavila pod naslovom »145 let zadružništva v Sloveniji«. Najvišje priznanje zveze za trajen doprinos k razvoju zadružništva je prejel Žalčan Ervin Čas.
Zadružna zveza Slovenije podeljuje vsako leto priznanja zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam za izjemne rezultate in aktivnosti pri razvijanju in utrjevanju kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Po sklepu upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije so letos podelili 18 letnih priznanj za prispevek k razvoju zadružništva in dvoje priznanj za trajen doprinos k razvoju zadružništva. Priznanje ob jubileju so letos prejele tri zadruge in eno društvo, najvišje priznanje, priznanje za trajen doprinost k razvoju zadružništva, pa le dva, poleg Savinjčana Ervina Časa še Alojz Sternad.
Kot so zapisali v obrazložitvi priznanja, je Ervin Čas član Hmezad Kmetijske zadruge Petrovče (ki ga je tudi predlagala za priznanje) vse od njene ustanovitve. Z njo je vseskozi poslovno sodeloval. Ves čas je bil aktiven pri delu organov upravljanja zadruge, skrbel je za njen razvoj in razvoj zadružništva širše v regiji. Štiri mandate je bil predsednik nadzornega odbora zadruge. S svojim delom in pripadnostjo zadrugi je bil zgled številnim članom zadruge. Vse od leta 1991 je bil tudi uspešen podjetnik, ki je vodil družinsko podjetje Me-
Peter Vrisk in Ervin Čas ob podelitvi priznanja
sarstvo Čas. Danes družinsko tradicijo nadaljujeta sinova.
Ob tem je predsednik ZZS Peter Vrisk povedal: »Zadružna zveza Slovenije vsako leto na sejmu AGRA posebno mesto nameni zadružnicam in zadružnikom, ki so se posebej izkazali v svoji zadrugi, ki so s svojim delom, prizadevnostjo in vztrajnostjo gradili zadružne vrednote in jih delili z drugimi, skrbeli za razvoj lastnih kmetij, za razvoj zadruge, kraja, v katerem živijo, slovenskega kmetijstva in podeželja. Ervin Čas zagotovo sodi mednje in za priznanje mu iskreno čestitam.«
Ervin Čas, ki je bil med drugim tudi prejemnik priznanja za enega najuspešnejših podjetnikov Slovenije iz leta 2001 (kot eden ustanoviteljev Hme-zada, ki takrat po prihodkih spadal med 3 % najuspešnejših podjetij v RS), je povedal, da je zelo počaščen, da so prepoznali dolga leta njegovega truda in dela, saj je z aktivnim delom pred dvema letoma zaključil. »V petrovški zadrugi sem delal od ustanovitve, bil eden prvih članov, res smo naredili veliko, da je ta zadruga zrasla, za skupno dobro. 16 let sem bil pred-
sednik nadzornega sveta.« Zelo dobro se spomni obdobja, ko so z dobrim delom, s sodelovanjem s kmeti, z vključevanjem vseh v zadrugi prišli z 2 na 9 milijonov evrov prometa, največ na račun živine, mleka in hmelja, a po njegovem so pomembni vsi kmetje z različno ponudbo, ki se z leti dopolnjuje. Ob tem je zaskrbljen nad prihodnostjo slovenskega zadružništva, saj imamo v Sloveniji še vedno zelo mačehovski odnos do slovenskih pridelovalcev hrane. »Cene hrane so namreč zaradi prihoda velikih tujih trgovcev, multinacionalk, resnično zelo padle in naši kmetje jim ne morejo konkurirati. Ljudje nimajo denarja in so prisiljeni kupovati cenejšo hrano, včasih zelo slabe kakovosti. Zato bi bilo treba dati več denarja ljudem, dvigniti pokojnine, saj bodo potem ljudje to državi še kako vrnili. Tako rodovitna dežela, pokrita s toliko kmetijskimi zemljišči, pa bi morala zadostovati za celostno samooskrbo s hrano, v realnosti pa ni tako. Uvažamo, kar bi morali veliko kakovostneje pridelati sami,« je še dejal Ervin Čas.
L. K.
Goban velikan tehtal 2,30 kg
September je popravil vtis gobarske sezone. Zaradi pogostih padavin je oživelo podgobje in gob je vse več, tudi jurčkov, ki jih večina tudi najbolj ceni.
Gobarji so posebej veseli, če najdejo kakšen trofejni primerek, kot je ta na fotografiji, ki ga je našel Toni Podgorski iz Prebolda. Velikana in njegovega manjšega »brata« je našel v gozdovih šentjurskih hribov v taborski občini. Orjak je tehtal kar 2,30 kg.
D. N.
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE
Toni Podgorski z orjaškim gobanom in njegovim manjšim bratom
041 420 111 041 954 206
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
V Gornji Radgoni je v okviru AGRA 2017 potekalo 19. državno tekmovanje lastnikov gozdov v veščinah z motorno žago. Na tekmovanju so nastopile ekipe vseh štirinajstih območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije.
Na državno tekmovanje so se uvrstili najboljši tekmovalci z regijskih tekmovanj. Zavod za gozdove Slovenije in Društvo lastnikov gozdov Dravi-nja - Hudinja sta izbirno tekmovanje za celjsko območje izvedli julija na Rogli. Namen tekmovanj lastnikov gozdov v veščinah z motorno žago je, da bi znanja, izkušnje in spretnosti, ki so potrebne pri izvedbi tekmovalnih disciplin, kasne-
je v čim večji meri uporabljali tudi pri sečnji v gozdu in da bi se na ta način povečala varnost pri delu.
Celjsko območno enoto ZGS sta na letošnjem državnem prvenstvu prvič zastopali dve ekipi. Kot je povedal Edvard Kugler, vodja tekmovalnih ekip celjske območne enote ZGS, so tekmovalci z našega območja odlično tekmovali, saj je prva ekipa ZGS OE Celje dosegla skupno drugo mesto, tekmovalka Darja Bobovnik pa je posamično med tekmovalkami zasedla tretje mesto.
Dobri rezultati tekmovalcev na državnem prvenstvu so rezultat prizadevnega dela gozdarjev ZGS OE Celje in članov
Darja Bobovnik iz Pongraca pri Grižah je osvojila tretje mesto.
DLG Spodnje Savinjske doline pri usposabljanju lastnikov gozdov na področju varnega dela v gozdu.
T. Tavčar
Velika razstava malih pasemskih živali
Prejšnji vikend so v Žalcu pripravili že 17. društveno razstavo malih živali Savinjskega društva gojiteljev malih živali Občine Žalec. Društvo se je v letošnjem letu predstavilo z 207 živalmi oz. z 52 različnimi pasmami.
Član društva Jan Vodovnik je o predstavljenih živalih povedal: »Nekatere izmed pasem so v slovenskem prostoru zelo redke in so se morda prvič predstavile slovenski javnosti. Nekatere pasme so celo na seznamu ogroženih pasem. Lahko bi izpostavili tudi štajersko kokoš, ki je edina slovenska avtohtona pasma kokoši. Na razstavi smo predstavili celo dve barvi. Razstavo so obiskali tudi gojitelji iz Italije in bili več kot navdušeni, spletla so se nova poznanstva, čez mejo pa je odšla tudi kakšna žival.«
Razstava je bila torej po besedah organizatorjev tudi letos zelo uspešna. Sodniki so svoje delo uspešno opravili že prvi dan in razdelili svoje stroge ocene. Kar nekaj živali je doseglo normo za razgla-
Na razstavi najbolj uživajo najmlajši obiskovalci.
sitev prvaka pasme. »Kljub temu da je bila zaradi vremenskih razmer letošnja sezona nekoliko težja za gojenje, so gojitelji pokazali svoje znanje in visoko kakovost živali.« Z nazivom prvak razstave pa se lahko v močni konkurenci pohvalijo Zlatko Stropnik z golobom brnski golšar v rdeči barvi (96 točk), Miran Pader s kuncem veliki svetli srebrec (96,5 točke) in Branko Funda
Člani društva so z razstavo šele začeli sezono, do decembra jih namreč čaka še kar nekaj pomembnih razstav. Še vedno pa vabijo k vpisu nove člane, ki jih veseli nekoliko zahtevnejši hobi. Informacije na tel. št. 031 669 970 (Branko).
s pritlikavo rensko kokošjo v črni barvi (96 točk).
T. T.
Na razstavi 210 vrst buč
Društvo podeželskih žena Občine Braslovče je konec septembra v avli Doma kulture Braslovče pripravilo 12. bučijado, na kateri so razstavili 210 vrst buč.
Ob odprtju razstave je zbrane pozdravila predsednica bra-slovškega društva podeželskih žena Amalija Brinovec. Zbrane je nagovorila tudi braslovška podžupanja Danica Tanjšek, ki je poudarila, da je to druga od številnih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, članicam in članu društva pa čestitala za izjemno razstavo buč.
Organizatorice so ob tej priložnosti pripravile 27 različnih jedi iz buč pa tudi marmelado, kompot in drugo. Ob razstavi
Z razstave buč na dan odprtja
so poskrbele tudi za delavnico, na kateri so pod mentorstvom Jolande Petek Tomazin učenci turističnega podmladka bra-slovške osnovne šole izdelovali
najrazličnejše izdelke iz buč.
Odprtje razstave so popestrili braslovški Ajnzerji in najmlajši plesalci Plesnega gledališča Braslovče. T. Tavčar
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
INFORMACIJE / PO DOLINI
september 2017
29
Pohod po obronkih KS Ponikva
Srečanje članov Zveze DU Občine Žalec
Pohodnike je pred začetkom pohoda pri gasilskem domu nagovoril predsednik planinske sekcije Dani Jelen.
Zadnja avgustovska nedelja je bila na Ponikvi tudi letos v znamenju tradicionalnega pohoda po obronkih KS Ponikva, ki je bil tokrat že 25. po vrsti in tako tudi jubilejni. Ob tej priložnosti so slovesno obeležili četrt stoletja organiziranja pohodov in delovanja tamkajšnje planinske sekcije, ki vse od ustanovitve dalje deluje pod okriljem PD Žalec.
Kot je povedal predsednik planinske sekcije Dani Jelen, ki sekcijo vodi vse od ustanovitve, so se letos na pohod odpravili mimo lepo obnovljenega vaškega perišča na Ponikvi, kjer so jih domačini pogostili
z domačimi dobrotami. Pot so nadaljevali ob potoku Ponikvi-ca do Lok, Kal in do najvišje točke na Ponikovski planoti, imenovani Apno (524 m). Po kratkem spustu z Apna so se skozi vas Ponikva odpravili proti cilju pri gasilskem domu, kjer so nadaljevali z druženjem pod šotorom in prisluhnili kulturnemu programu, ki ga je pripravila Nada Jelen. Na citre je zaigrala Karmen Kos Zidar in pod njenim vodstvom je dekliški pevski sestav zapel nekaj planinskih pesmi. Najzaslužnejšim so podelili zahvale za pomoč pri pripravi pohodov in za postavitev ter vzdrževa-
V Letnem gledališču Lim-berk so se v četrtek, 17. avgusta, na tradicionalnem srečanju zbrali članice in člani upokojenskih društev, ki delujejo v žalski občini.
Srečanje, ki ga vsako leto organizira Zveza DU Žalec ob pomoči DU Griže - Zabukovica in ob podpori Občine Žalec, je vodila predsednica DU Griže - Zabukovica Danica Vončina Veligošek. V kulturnem programu pa so nastopili Mešani pevski zbor DU Šempeter pod vodstvom Mateje Kandare in njihov ansambel Šembis (Šem-petrski biseri), ki igra na ljudska glasbila, mlada pevka in hip hop plesalka Lara Tajnšek ter humoristka Olga Markovič.
Več kot 300 upokojencev in goste je nagovoril predsednik Zveze DU Občine Žalec mag. Ivan Glušič, ki je poudaril pomen tovrstnih druženj, na kratko orisal delovanje zveze in se zahvalil nastopajočim za prijeten program. V nadaljevanju sta udeležence nagovorila župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik KS Griže Marjan Vodeb.
V drugem delu srečanja so razglasili rezultate letošnjega tekmovanja Zveze DU Občine Žalec. Kot je povedal predsednik komisije za šport pri ZDU Občine Žalec Cveto Mi-ljevič, so tekmovanja potekala na različnih krajih v organizaciji posameznega društva
upokojencev in pod okriljem občinske zveze. Upokojenci so se med seboj pomerili v šahu, streljanju z zračno puško, metanju krogov, balinanju, ruskem kegljanju, pikadu in ribolovu. Največ točk so pri moških zbrali tekmovalci iz DU Žalec, na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci DU Ka-saze - Liboje, tretje mesto pa so osvojili člani DU Šempeter. Pri ženskah so bile najuspešnejše tekmovalke DU Šempeter, ki so s tem dosegle tudi tretjo skupno zmago in v trajno last prejele prehodni pokal. Drugo mesto so osvojile tekmovalke iz DU Ponikva, tretje pa članice DU Kasaze - Liboje.
D. Naraglav
nje treh bivakov na Apnu, Hra-stijeku in Špici. Zahvalili so se tudi vsem domačinom, ki vsako leto poskrbijo za pogostitev z domačimi dobrotami na pohodu.
Ob tej priložnosti je planinska sekcija od sosednjega PD Galicija ter od matičnega društva Žalec prejela tudi priznanje za dobro sodelovanje. Društvu je čestital tudi župan Janko Kos, ki je bil tudi letos med pohodniki. Za svoje predano delo pa je sekcija ob letošnjem krajevnem prazniku prejela tudi plaketo KS Ponikva.
D. N.
Na srečanju upokojencev ZDU Občine Žalec
Gasilsko hitrostno tekmovanje
Šola zdravja že pet let
Drugo avgustovsko soboto je v Zabukovici mrgolelo gasilcev in gasilskih vozil. Razlog za to je bilo tradicionalno 41. gasilsko hitrostno tekmovanje, ki ga je organiziralo PGD Zabukovica pod pokroviteljstvom KS Griže.
Najprej so se med sabo pomerile ekipe z devetimi tekmovalci, ki so se trudile osvojiti prehodni pokal PGD Zabukovica. V gasilski hitri vaji je tekmovalo sedem ekip. Med moškimi so bili najuspešnejši gasilci PGD Velika Pire-šica, na drugo mesto se je uvr-
stila ekipa PGD Polzela, tretji pa so bili gasilci PGD Matke. Ženska ekipa je bila tokrat le ena, vendar so gasilke iz PGD Polzela dokazale, da so si pokal res zaslužile.
V drugem delu tekmovanja za prehodni pokal KS Griže je tekmovalo 20 ekip s po sedmimi tekmovalci. V tako imenovani hitrostno mokri vaji (Lochangriff) po pravilih CTIF je bilo najuspešnejše PGD Gorenje pri Zrečah, ki je osvojilo prvo in drugo mesto med moškimi ekipami, tretje mesto pa je osvojila ekipa PGD Do-
bje. Med ženskimi ekipami so zmagale gasilke PGD Gorenje pri Zrečah, druge so bile gasilke PGD Polzela in tretje gasilke PGD Šempeter.
Gasilskemu tekmovanju je sledilo prijetno druženje, za veselo razpoloženje pa je skrbel ansambel Šepet. Pokale so gasilcem podelili žalski župan Janko Kos, predsednik KS Griže Marjan Vodeb, predstavnik GZ Žalec Aleksander Koler, predsednik PGD Zabukovica Andrej Kveder in poveljnik PGD Zabukovica Mitja Polav-der.	D. Naraglav
Udeleženke Šole zdravja, pobudnik Zvone Korenjak in Peter Napret
Ekipa PGD Matke je na tekmovanju z devetimi člani osvojila tretje mesto.
Pred petimi leti je na pobudo Zvoneta Korenjaka iz Pariželj zaživela skupina 14 žensk, ki vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30 telovadijo na teniškem igrišču v Parižljah, svoje druženje pa so poimenovale Šola Zdravja.
Najstarejša je stara 85 let, najmlajša pa 63. Pobudnik skupine Zvone Korenjak nam je zaupal, da si ob petkih skuhajo kavo, se posladkajo z dobrotami, ki jih same pripravijo, in si marsikaj zaupajo.
Peto obletnico so praznovale skupaj s priznanim citrarjem
Petrom Napretom in so ob zvokih njegovih citer tudi za-
pele ter razrezale torto.
T. Tavčar
Medobčinsko društvo invalidov Žalec
vljudno vabi na 15. dobrodelni koncert »Človek - človeku«
v nedeljo, 15. oktobra 2017, ob 16. uri v Dom II. slovenskega tabora Žalec
Natopili bodo znani pevke in pevci, skupine in ansambli.
Zbrana sredstva bodo namenjena invalidom za pripomočke. Častni pokrovitelj koncerta je predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez, sopokrovitelji pa župani naših občin.
30
september 2017
KRONIKA
_SoAtlnis&e/. datine/S
Ko oči zapremo, v spominu te uzremo. Nikjer te ni, to boli...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, ata, dedija in tasta
IVANA GREBOVSKA st.
iz Galicije, Žalec (1937-2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje, za svete maše in darove za cerkev. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni te na pragu več, ni te v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi stare mame
NADE ORESNIK
iz Podgorja pri Letušu (1928-2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, sveče, cvetje, za svete maše in darove za cerkev ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za opravljeno pogrebno slovesnost in vsem drugim, ki ste sodelovali pri izvedbi pogreba. Posebna zahvala tudi njeni snahi Danici za nesebično pomoč in podporo v zadnjih letih njenega življenja. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali ter ji na kakršen koli način pomagali in jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu.
Vnuki: Mojca, Janko in Jasmina
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, pradedka in strica
JOŽETA LUBEJA
iz Sešč pri Preboldu (10. 3. 1928-4. 9. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in besede tolažbe, za cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala osebju negovalnega oddelka Bolnišnice Topolšica in osebju Doma upokojencev Prebold. Posebna zahvala
gasilcem PGD Šešče, ZN društvu Prebold, odboru ZB NOV Prebold, DU Prebold, župniku Damjanu Ratajcu za pogrebni obred s sveto mašo, govornici Magdi Šalamon za ganljive besede slovesa, pevcem skupine Eros in pogrebni službi Ropotar za pogrebne in cvetličarske storitve.
Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
_dožln&J
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar, Živa Krušič Gorišek; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SALOMON, d. o. o. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Pogrebna služba - cvetličarna I
MORAMA-
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
ZAHVALA
Ob smrti
RUDIJA GOLAVSKA
iz Petrovč
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŽALEC
Savinjske čete 4, Žalec Razpored komemoracij
ob spomenikih ZB za vrednote NOB ŽALEC 2017
KO ZB NOB	DATUM IN ČAS	LOKACIJA
ANDRAŽ	sreda, 1. 11. 2017, ob 10.00	pri spomeniku NOB v Andražu
BRASLOVČE	petek, 27. 10. 2017, ob 10.00 petek, 27. 10. 2017, ob 11.00	pri spomeniku NOB v Letušu pri Osnovni šoli Braslovče
GALICIJA	petek, 27. 10. 2017, ob 11.00	pri Podružnični osnovni šoli Trje
GOMILSKO	sreda, 1. 11. 2017, ob 8.45	pri Podružnični osnovni šoli Gomilsko
GOTOVLJE	petek, 27. 10. 2017, ob 10.00	pri spomeniku NOB v Gotovljah
GRIŽE	petek, 27. 10. 2017, ob 10.00	pri OŠ Griže
GRIŽE	sreda, 1. 11. 2017, ob 14.00	pri spomeniku NOB v Migojnicah
LIBOJE	petek, 27. 10. 2017, ob 16.00	pri Podružnični osnovni šoli Liboje
PETROVČE	petek, 27. 10. 2017, ob 11.30	pri Osnovni šoli Petrovče
POLZELA	petek, 27. 10. 2017, ob 11.30	pri spomeniku NOB na Polzeli
PONIKVA	nedelja, 29. 10. 2017, ob 10.00	pri spomeniku NOB na Ponikvi
PREBOLD	petek, 27. 10. 2017, ob 17.00	pri spomeniku NOB v Preboldu
ŠEMPETER	petek, 27. 10. 2017, ob 10.30	pri spominski plošči (kulturni dom)
TABOR	petek, 27. 10. 2017, ob 11.00	pri spominski plošči OŠ Tabor
VRANSKO	torek, 31. 10. 2017, ob 11.00	pri spomeniku NOB na Gorici
VRBJE	petek, 27. 10. 2017, ob 16.00	pri spomeniku NOB v Vrbju
ŽALEC	petek, 27. 10. 2017, ob 11.00	pri spomeniku NOB na Šlandrovem trgu
Marijan Turičnik, predsednik ZB NOB Žalec
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu . (T. Pavček)
ZAHVALA
DANI PIKL
Starovaška ulica 1, Šempeter (19. 12. 1962-31. 7. 2017)
Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni? Ob boleči izgubi našega dragega se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečene besede sožalja, tolažbe in spodbude. Hvala vam za podarjeno cvetje, sveče, za svete maše, darove in donacijo, ki ste jo namenili društvu DAM. Hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo, besedo in pesmijo dali posebno toplino zadnjemu slovesu.
Vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali
Sklenjen je krog življenja, a ljubeč spomin živi naprej. V grobu naj v miru počiva do snidenja spet nekoč, nekje.
V SPOMIN
IVANU KRSNIKU
iz Trnave
Minilo je že 30 let, odkar med nami te več ni, a v naših srcih boš za vedno živel ti!
Žalujoči: vsi tvoji
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi, mi vsi . Med nami si!
V SPOMIN
21. septembra je minilo 10 let, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi sin, brat, stric, ati in življenjski sopotnik
PETER KODRIC
iz Studenc
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
stanko Sibila
Latkova vas 3, Prebold
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, Pošti Slovenije - PE Celje in vsem ostalim za izrečena sožalja in denarno pomoč.
Žalujoči: žena Vera, sin Uroš in hči Helena z družinama
_SaAurUs&e/.daiitte/A
KRONIKA
september 2017
31
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre, sestrične, tete in tašče
BOGOMILE POLAVDER - MILKE
iz Pongraca 87, Griže (6. 7. 1932-26. 8. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in planincem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za darovano cvetje in sveče ter za izraze sožalja. Zahvala strokovnemu osebju Doma upokojencev Polzela, gospodu župniku za opravljen obred, praporščakom, pevcem skupine Eros, Godbi Zabukovica in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: sinova Milan in Luka z družinama
Nekje v tebi je bila bolečina, a zamahnil si z roko, češ, zmogel bom, močnejši sem, a vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in strica
RUDOLFA BALOHA
iz Pongraca 121, Griže (18. 1. 1935-25. 8. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili bolečino, nam
izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen cerkveni pogreb,
pevcem Idila, trobentaču za odigrano Tišino, gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Hvala JKP Žalec in kolektivu podjetja Juteks. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Katica in Jelka z družinama
ZAHVALA
MARIJA GORJUP
iz Matk 4 (28. 11. 1935-16. 8. 2017)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo J. P. O. Miranu Cestniku iz Matk, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za pogrebni obred, govornici Magdi Šalamon in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Njeni domači
Že dolgo časa je minilo, odkar si odšel, pa vendar v srcih naših spomin nate bo vedno živel.
V SPOMIN
29. septembra bo minilo deset let, odkar nas je zapustil
ANTON RANDL
iz Zgornjih Roj (15. 1. 1938-29. 9. 2007)
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
tik
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Med nami ljubljena bila si iz vsega srca, ljubljena bodi tudi tam, kjer zdaj je tvoj dom.
V SPOMIN
MARUŠA CENCELJ
(1989-2012)
Že pet let lahko božam tvoj obraz le v srcu, vklesano ime v hladnem kamnu. Gledam tvojo sliko in kličem spomine. Takrat slišim tvoj smeh in včasih vidim solze v tvojih očeh. Moje solze. Dolga pot slovesa je že za nama in ne vem, kako dolga do snidenja je še pred nama. A nekoč pridem in takrat bo spet vse tako, kot je bilo. V mavrici. Radi te imamo.
Pogrešamo te mami Darja, ati Roman, brat Luka in sestra Nika
V SPOMIN
12. septembra je minilo 2 leti, odkar si nas zapustil, dragi
VINCENC VODOVNIK
iz Kasaz
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
Vsi, ki te pogrešamo
Vsi njegovi
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, ati in dedek
MILAN BASTAŠIČ
(13. 11. 1946-20. 8. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, tolažilne besede, podarjene sveče, za darovane svete maše in denarno pomoč. Hvala duhovnikom iz Slovenije in s Hrvaške, župniku Jožetu Kovačcu, škofu msgr.
Stanislavu Lipovšku za pogrebni obred in za sveto mašo. Hvala pevcem Kvinteta Lastovka in pogrebni službi Ropotar za vso
pomoč. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje, UKC Ljubljana, Onkološkega inštituta Ljubljana, sanitetnemu prevozu, patronažni službi, dr. Slavku Jernejšku in sestri Cvetki Strojanšek.
Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do 16. okrobra 2017 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
ZAHVALA
Avgusta se je sredi koraka poslovil naš
RUDI JANEŽIČ
inž. agronomije iz Žalca
Hvaležni smo vsem, ki ste njemu in nam v boju z boleznijo in ob njegovem slovesu stali ob strani: patronažni sestri Urški Flajs in zdravnici dr. Alenki Kobal, Ivanu Ropotarju, sosedom in prijateljem za sočutje in pomoč, pevcem, lovcem in duhovnikom za lep obred. Hvala vsem, ki se ga - kot mi - spominjate z ljubeznijo in s spoštovanjem.
Žena Jerica, hči Manica in sin Jure Boris, snaha Nina in zet Tomaž, vnuki Anže, Julija, Jaša Jakob in Neja
Ni te na pragu, ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Med nami ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
IVANKE POLŠAK
iz Gotovelj (17. 5. 1934-7. 9. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih hitro in nesebično priskočili na pomoč, za izražena ustna in pisna sožalja, besede slovesa, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Gotovlje za lepo odpete žalostinke, pogrebni službi Ropotar ter JKP Žalec za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Kjer si ti, tja pot nas vodi, enaki sta usodi, čas razdalje krajša...
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedek, brat in stric
ANTON ŠPAN
iz Pongraca 132 b
Iskreno smo hvaležni vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane pozornosti, izraze sožalja ter oporo v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu župniku, JKP Žalec in predstavniku MDGN Celje Alešu Peperku. Zelo ga bomo pogrešali. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
Žalujoči: vsi, ki ga imamo radi
32
september 2017
ZANIMIVOSTI
_SoAtlnis&e/. datine/S
V folklornem maratonu 200 plesalcev Vrane so izjemno inteligentne ptice
Zvezda v izvedbi KUD Dobrna
Prvo septembrsko soboto se je s povorko in nastopi fol-kloristov v središču Celja začel Maraton slovenskih folklornih skupin. Gre za nov projekt, ki je nastal v »kuhinji« MKD Od Celja do Žalca, a so k projektu z velikim zanimanjem in zagnanostjo pristopile tudi skoraj vse folklorne skupine s Celjskega.
Zamišljen je kot nizanje prizorišč in nastopajočih skupin. Tako so plesalci s plesom v soboto popoldan pri Fontani piv
Zeleno zlato pozdravili obiskovalce v Žalcu, v nedeljo dopoldan pa so nastopili v Laškem. V času dvodnevnega folklornega dogodka je okoli 200 plesalcev iz 12 folklornih skupin s Celjskega predstavilo svoje delo širokemu krogu ljudi na atraktivnih lokacijah v mestih, ki jih tradicionalno obišče tudi Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca. Plesalci so na vsakem od prizorišč zaplesali plese različnih slovenskih pokrajin in tako predstavili kar se
da veliko posebnosti slovenske folklore.
V organizaciji MKD Od Celja do Žalca in soorganizaciji KD Celjska folklorna skupina (za dogajanja v Celju), FS KD Ponikva (za dogajanja v Žalcu) in FS KD Anton Tanc Marija Gradec (za dogajanja v Laškem) je tako prvi Maraton folklornih skupin izzvenel kot najlepši možni uvod v 12. Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca, ki je potekal od ponedeljka, 4., do nedelje, 10. septembra. D. N.
Dan brez avtomobila
Poligon za najmlajše
Občina Žalec je v sklopu Evropskega tedna mobilnosti obeležila dan brez avtomobila.
Na Šlandrovem trgu v Žalcu so v četrtek, 22. septembra, od
10. do 17. ure predstavili električne avtomobile in kolesa, opremo gasilcev in policistov, delo mestnih redarjev in zdravstvenih uslužbencev. Društva in organizacije so nudile hitre servise koles ter svetovanja in napotke za varno vožnjo. Ob tej priložnosti so postavili poligon za najmlajše »Kolesarč-ki« in organizirali igro »Alko očala«.
Vzporedno z omenjenimi dejavnostmi so izvedli anketo, s katero so želeli pridobiti
aktualne informacije o potovalnih navadah ter prioritetah občanov in obiskovalcev občine in jih primerjati z izhodišč-
Skupaj 102 krvodajalca
Območna organizacija RK Žalec je v sodelovanju z občinskima organizacijama na Vranskem in v Šempetru v prostorih kulturnega doma na Vranskem in OŠ Šempeter pripravila krvodajalski akciji za Transfuzijski center Celje.
Akcije na Vranskem se je udeležilo 67 krvodajalcev, v Šempetru pa 35. Na Vranskem
Vranjo inteligenco dokazuje to, da so se sposobne hitro prilagajati spremembam, ki jih v okolju povzroča človek. Vrane in tudi druge ptice iz istoimenske družine ptic (krokarji, srake, kavke, šoje) veljajo za najpametnejše med pticami, pa ne samo to, veljajo celo za ene najinteligen-tnejših živali na svetu in jih je lahko tudi udomačiti.
O tem so se letos prepričali v eni od družin v Savinjski dolini, pri Cizejevih na Gomil-skem. Mlado vrano je našel na tleh očetov sodelavec in ker še ni znala leteti, mu jo je prinesel, da bi jo oče, ki je lovec, ohranil pri življenju. Postala je del družine in presenečala s svojimi sposobnostmi, predvsem pa se je kar naprej hotela igrati, biti v njihovi bližini in jih s svojimi vragolijami spravljala v smeh.
Tjaša in Zala s hišno ljubljenko
Pokazala je, da je res pametna ptica. Ko je bila žejna, je priletela do pipe v zunanji letni kuhinji, pipo so morali odpreti in ptica je pila. Z velikim veseljem si je privoščila tudi kopanje na otroški vodni drsalnici in počela ob tem prave vragolije.
Zvečer je prostor za prenočevanje običajno poiskala na drevesu, zjutraj pa je že trkala na okno ali priletela na balkon ter prosila za hrano. Nekega dne je ni bilo več . Ostaja pa prijeten spomin na čas, ko je bila pri hiši.	D. N.
Ulovil kar 83-kilogramskega soma
Simon Ribič z orjaškim somom
Ribič Simon Turnšek iz Za-lož pri Polzeli je prejšnji teden iz Družmirskega jezera pri Šoštanju potegnil ogromnega soma. Pri tem mu ga je na suho pomagala spraviti žena
Darja. Riba je bila dolga 2,34 metra in je tehtala kar 83 kilogramov.
Da pa je Simon strasten ribič, pove tudi podatek, da je do zdaj ulovil že več kot štiri some, ki so
tehtali do 50 kilogramov. Predzadnji, ki ga je ulovil na Sliv-niškem jezeru, pa je tehtal 64 kilogramov. Nič čudnega torej, da Simonu tisti, ki ga poznajo, pravijo ribja smrt. T. Tavčar
Vleka traktorja ...
nim stanjem pred izdelavo in uvajanjem cestnoprometne strategije.
T. Tavčar
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo je na športnem igrišču organiziralo šaljive kmečke igre.
Vsi, ki so se udeležili iger, so obudili stara, a že pozabljena
kmečka opravila in kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj, ko so bili taki prizori pri domala vsaki domačiji.
Zmagala je ekipa iz Podsevč-nika, na drugo mesto se je uvr-
stila ekipa Sevčnika, na tretje pa ekipa Dobriča. Obiskovalci so se lahko pomerili tudi v vleki traktorja in zabijanju že-bljev, kar je bilo zabavno.
T. T.
je kri darovalo kar nekaj novih krvodajalcev, ki so jih bili še posebej veseli, saj na ta način nadaljujejo s tradicijo prostovoljnega krvodajalstva.
Letos bodo organizirali še tri akcije, naslednja bo 18. oktobra, kri pa boste lahko darovali od 8. do 13. ure v veroučni učilnici Župnije Polzela.
T. Tavčar
Pri vleki traktorja