N#
Cena VSO din
_____________In	uprava: Maribor, Kopaliika ul. 6 - TaL2S-<7 - lihaja vsako soboto
Volfa letno u din, pollatno IS din, žalrllolno 9 din, za inozemstvo letno SO din Rokopisi se na vraeaio • Poit. čele. rač. 11J87 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku
Na nas je vrsta, kdor od nas more, delaj, da zapustimo lepšo domovino potomcem!
Josef Jungman.
Služiti idealom čiovečantsva pomenja obenem jili braniti. Ni humano zlo vršiti, a tudi nl humano zlo trpeti, biti ravnodušen ali nevtralen. Ideal humanosti zahteva: upreti se zlu povsod In v vsem.
0 NEMCIH V SLOVENIJI je predaval zadnjo nedeljo v okvirju društva Jugoslovanskih akademikov docent dr. F. Zwit-ter. Njegovo predavanje, ki je zajelo enega naših najbolj perečil problemov zasluži, da bi se z njim seznanil vsak Slo-venec, ki ni brezbrižen proti temeljnim vprašanjem današnjega dne. Podal je sl-cer samo zgodovinsko ozadje današnjega demografskega položaja, toda s tako ostro analizo, da smemo smatrati njego-izsledke kot osnovo vsega narodno-0°rambnega dela.
. Ko so prišli naši predniki v Vzhodne ■7'Pe, so bile naše narodne meje povsem 0rugje kakor danes. Toda prišli smo pod nemško nadoblast, ki je imela za nas uso-£ne. posledice: privedla je v slovenske ^aje vrsto posvetnih in cerkvenih gospodov, potem uradnike in trgovce, ki so Potem tvorili nemško ali ponemčeno socialno vrhnjo plast, ki pa je bila pretenka lr> Številčno preneznatna, da bi radi nje |ahko govorili o narodno mešanem ozemlju. Bolj usodna je druga posledica: kolonizacija nemških kmetov, ki so jo Izdajali zemljiški gospodje. Tam, kjer so bili Nemci v večini, so se ponemčili Slovenci, nasprotno pa tam, kjer je bila oko-!|ca slovenska, je vsrkala Nemce. Končni efekt je bila nova jezikovna meja In posamezni jezikovni otoki tam, kjer se agrarno prebivalstvo ni prilagodilo.
, Po 14. stoletju se naša narodna meja ni več bistveno izpremenila. V Prekmurju sc v glavnem strinja z državno. Ostale so tri vasi z nekaj manj kakor tisoč prebivalci z nemško večino (959 Nemcev). 'Jim odgovarja pet slovenskih vasi na •evem bregu Mure. V Apaški kotlini je na Ce*otnem izključno nemškem in mešanem pzemlju še 4800 Nemcev. Na Koroškem •|e narodnostna meja onkraj državne, kjer Prebiva še 70.000 ljudi, ki govorijo doma ®‘.ovensko. Mešanega ozemlja pa pri nas O1' razen če štejemo kot mešano ozemlje kraje, ki imajo manj kakor 10% nemega življa.
Jzmed agrarnih narodnostnih otokov je s*al na Slovenskem zgolj kočevski, ki pa eJLjadi šibkega naravnega prirastka in uoietne krošnjarske izseljevalne tradicije Paglo krči. Leta 1850. jih je bilo še 22.000,
12 000 1° §e 17-00°’ ,eta ,927* pa Sam° 56 . Politični in kulturni vpliv ponemčene ln nemške vrhnje socialne plasti je v Jugoslaviji izločen. Naša mesta so sc razvila na dva načina. V mnogih primerih so vasi Povzdignili v mesta. Tam je slovensko Poreklo izpričano, saj je bilo 1880 izmed trgov le 8 v nemških rokah. Večja ln starejša mesta pa so osnovali kolonisti !? tujine. Toda tudi tam je bil nemški za-?etek Številčno zelo šibek. Maribor n. pr. je imel v začetku 19. stol. samo 2000 prebivalcev. šele pozneje je tako naglo napasel. Nemec Pfaundler je izračunal, da bilo več kakor 60% priseljencev iz slovenske okolice.
Danes je za nas Slovence važen torej samo politično-gospodarskl aspekt. Tu je naša naloga, da naše obmejno prebivalstvo gmotno podkrepimo in mu poglobimo narodno zavest ter tako Izgradimo nepremakljivo bariero proti vsem tujim težnjam.
Dva govora - dva državnika -dva državna ustroia
V težki napetosti zadnjega tedna je ves svet z nestrpnostjo pričakoval govora zastopnikov tistih dveh sil in taborov, ki si stojita danes nasproti. V obeh govorih je bilo več kakor samo oznaka evropskega položaja, bil je najvišji izraz dveh pogledov na življenje, -esas ca« =*Č5ae<-' -sešas*®-a«;	-	Prvi	je spregovoril v soboto zvečer v praškem radiu preži
dent češkoslovaške republike
DR. EDVARD BENEŠ.
Dragi sodržavljani!
Govorim v času največjih mednarodnih težkoč po svetovni vojni, ki niso zajele samo vseh evropskih držav, marveč tudi velike narode in države v drugih delih sveta. V tem kritičnem času govorim o našem stališču sredi razburkanega sveta vam vsem, Čehom in Slovakom, Nemcem in vsem ostalim narodnostim in med njimi zopet vsem strankam, vsem skupinam in vsem taborom. Govorim vam predvsem kot ljudem, ki hočejo red in mir, ki spoštujejo človeško dostojanstvo in cenijo dobro voljo.
Naša republika se je razvijala vseh 20 let v miru in naprednem duhu, prišla je do politične demokracije in svobode, do gospodarskega in civilizat. povzdiga, do kulturnega napredka, do verske strpnosti ln do socialne pravičnosti korak za korakom brez kriz brez pučev in brez revolucij. Kar so drugod dosegli z nevarnimi premikanji ravnovesja, da, celo s prevrati, to se je reševalo pri nas razumsko brez slepih strasti in praktično. En sam problem smo imeli' in imamo, problem, ki je težak in ki je. na našem ozemlju vsa zadnja stoletja zahteval stalno nove oblike reševanja — narodnostni problem.
teh uvodnih besedah je g. prezidem prešel na načrt češkoslovaške vlade, ki Je bil v soboto objavljen in ki sloni na načelu: »Dajte državi, kar ji pripada, in narodnostim, kar jim gre«. Demokratski tradiciji republike odgovarja, da so v državi in samoupravi zajamčene vse pravice posameznika proti celoti ln manjšine proti večini: svoboda prepričanja, narodnostne pravice, in pravični pogoji za politično, kulturno in gospodarsko udejstvovanje. To velja tako za češke, kakor za nemške manjšine, za slovaške kakor za madžarske, ukrajinske ali poljske.
Z uresničenjem teh nalog naj se vsem državljanom in narodnostim te države zajamči stvarna enakopravnost, ki je v skladu z našo ustavo in z našimi demokratskimi idejami in ustanovami tako, da bo prevzela vsaka narodnost v državi tisto mesto, ki ji po njeni številčni moči pripada. V tem smislu se bodo rešila tudi posebna vprašanja Slovaške.
Nadalje je poudaril g. prezident iskrenost, ki vodi njega in njegovo vlado pri delu za vpostavitev zaupanja med obema najveČjima narodoma v državi.
Dejal je: Obračam se na vse čehoslo-vake, na vse Nemce pri nas in na vse druge prebivalce v naši republiki, brez razlike narodnosti. Moj poziv ne velja politikom in političnim strankam, pri njih je to samo po sebi umevno, vsakemu posameznemu državljanu velja in celotnemu prebivalstvu:
Nikoli preje ni bila odgovornost vsakega posameznega med nami tako velika, kakor sedaj. Ostanite mirni, ohranite svoje živce I Pokažite svetu, da nobeden med nami ne prevzame krivde, da fe današnjo napetost še stopnjeval. Prepričan sem, da se bo današnja vlada na osnovi pripravljenega načrta zedinila z vsemi narodnostmi in da bo zagotovila nadaljnji ugodn razvoj republike, če bomo to dosegli, bo veljal za nas vse en sam neizpremenljiv zakon: omejiti strankarske boje, strniti se
bolj kot kedaj preje in vztrajati na češkoslovaški enotnosti.
če govorim danes prebivalstvu te države tako, tega ne storim iz skrbi za prihodnost. Nikoli v življenju nisem imel stra hu. Vedno sem bil optimist in moj optimizem je danes močnejši kot kedaj preje. Moja vera v našo državo, v njeno zdravje, njeno silo, njeno odpornost, njeno sijajno armado in v neuklonljivega duha ter vdanost prebivalstva je neomajna. Vem; da bo naša država iz današnjih težkoč izšla zmagovita. Ne pozabimo, da prestavljata vera in dobra volja gore in da nas bosta privedla iz vseh evropskih zmed. Pozdrav jam vas ter se vam zahvaljujem.
Ob zaključku nii.rnberškega kongresa je govoril nemški vodja
ADOLF HITLER,
Nacionalni socialisti, nacionalne socialistke, strankarski sodrugi!
Pred 15 leti smo imeli v Nurnbergu prvi »Nemški dan«. Tedaj, v začetku svojega pokreta, smo imeli proti sebi strnjeno fronto od skrajne levice do skrajne des nice. Isto doživljamo danes v mednarodnem pogledu: proti nam stoji strnjena fronta, ne glede na svetovna naziranja. Proti sebi imamo zaroto od kapitalistič-no-deniokratičnih do marksistlčno-boljše-viških držav. Te države poveličujejo najbolj nasilne režime, celo boljševiško vladavino, ki se sama proglaša za diktaturo proletariata, režim pa, za katerim stoji 99 odstotkov vsega naroda, pa proglašajo za diktaturo. Ogrevajo se za Žide in zamer-jajo Nemčiji, da se jim ne pusti več iz-mozgavati. Pričakujejo, da bomo mi, ki imamo 140 ljudi na en kv. km, redili Žide, demokratski imperiji pa, ki imajo komaj nekaj ljudi na kv. km, jih ne marajo. Torej^ nobene pomoči, ampak sami dobri nauki. Danes nas blatijo, toda ropanja in silo, ki so jo delali nad Nemčijo, moremo preprečiti. To se da lahko prenesti.
Neznosno pa postaja, če vidimo, kako je velik del našega naroda izročen nasilju, ki se skriva za demokratskimi fra zami. V češkoslovaški	te.
■sm	je	večina ljudstva prisi-
ljena, da molči. .Vsaka opozicija, vsak pro est sproži brahialno silo in če je treba tudi umor. Med večino, ki jo tako brutal no zatirajo, živi 3 in pol milijona Nem cev, ki jih je versaillska državna konstruk cija izročila tuji In osovraženi sili. če 3 in pol milijona ljudi ne sme peti pesmi, ki Čehom niso prijetne, če jih pretepajo do krvi, ker nosijo nogavice, ki jih Čehi ne marajo, Če jih terorizirajo in pretepajo ker se pozdravljajo s pozdravom, ki je Če hom ne prijeten, če jih radi vsakega izraza nacionalnega življenja, preganjajo kakor divjačino, je to morda všeč zastop nikom demokracije, ker gre le za 3 in pol milijona Nemcev. Toda tem zastopnikom povem, da to nam ni vseeno, če ti trpinčeni stvori sami ne morejo dobiti nobene' ga prava in nobene pomoči, bodo oboje dobili od nas. Bila je le kratkovidna konstrukcija, ki so si jo privoščili versaillskl Iržavniki, ko so poklicali abnormno tvorbo češkoslovaške republike v življenje že 22. februarja sem pred državnim zbo rom izjavil, da ne bom več trpel nadalj njega zatiranja in preganjanja. To ni •fraza.
Masaryk je vdihnil novorojeni Češkoslovaški svojo staro husitsko dušo, dušo, zgrajeno iz neustrašne vestnosti ln nezlomljivega razuma. V njem se je včlovečila Češkoslovaška. Ona in on sta v očeh bodočnosti eno.
Nobenemu drugemu možu v Evropi nl bila dodeljena taka usoda in, kar je najlepše, nobena rojenica mu je nl položila v zibeL Kovaški učenec si je lastnoročno skoval svojo usodo.	Romain	Rolland.
Narodno-sociallstična Nemčija je prinesla za evropski mir že težke žrtve. Odpovedala se je revanži. Za nas Nemce po-imenja strasburška stolnica neizmerno mnogo. Prostovoljno smo se odpovedali .revizionizmu. Vse to samo, da ohranimo Evropi mir. To naše'samozatajevanje pa so ponekod tolmačili kot slabost.
Kakor znano, bi se morale letos vršiti na češkoslovaškem občinske volitve. Toda v Pragi so spoznali, da je njihov položaj spričo enotnosti sudetskih Nemcev nevzdržen. Odločili so se za brutalno ustra hovanje. Posebno sudetskim Nemcem naj bi se pokazala brahialna češka sila, ki naj bi jih odvrnila od zastopanja nacionalnih interesov in temu primernega glasovanja. Da bi to demonstracijo pred svetom opravičili, je iznesla češka vlada, gospod Be-neš, laž, da je Nemčija mobilizirala in pripravlja pohod v češkoslovaško. Take laži niso nič novega. Toda praška vlada je potrebovala to goljufijo kot povod za svoj-terorizem in uplivanje na volitve. Lahko ugotovim: 1. v tem času ni bil vpoklican niti eden nemški vojak, 2. niti en polk ni šel na mejo. Kljub temu je podla kampanja, ki je bila organizirana v službi zločinskih ciljev vlade, ki je hotela alarmirati vso Evropo in jo pripeljati v krvavo vojno.
Razumeli me boste, da nobena velesila ne sme trpeti še drugič takega podlega ravnanja, jaz sem nacionalni socialist in sem navajen udariti vsak udarec zopet nazaj. Zapovedal sem takojšnje povečanje vojske in letal in takojšnjo izgraditev naših utrdb na zapadu. že dve leti dela tam pod vodstvom dr. Tota 278.000 delavcev, 84.000 specialistov in 100.000 pripadnikov delovne službe. To vse sem storil samo, da služim miru. Pod nobenim pogojem ne bom voljan, v brezkončnem miru gledati nadaljnje zatiranje svojih sorojakov v Češkoslovaški. Nemci zahtevamo pravico samoodločitve, ki jo ima vsak narod in nobenih fraz.
Ob koncu je Hitler še govoril o večnosti Nemčije in Italije ter zaključil z besedami: »Naša dolžnost je, da se nikoli več ne bomo uklonili tuji volji. To je naša zaobljuba! Tako gotovo, kakor nam Bog pomagaj!
Novi p. n. naslovniki,
ki prejmejo list na ostled, nag ga izvolilo 8ako| naročili ali vrniti)!
Pomite riatelii JnoC
da dobivalo list - začenši s številko 28. od 20. Vlil. 1938. - samo listi, ki so pa naročili In plačali, ali pa se pismeno obvezali, da bodo naročnino poravnali ob določenem roku 1 Medtem izlite Številke še lahko dobl|o, dokler Je zaloge.	uprava.
7 dni
po svetu
□ Hitlerjev govor v Niimbergu je sprožil na sudetskem ozemlju veliko razburjenje. Sudetski Nemci so ga smatrali kot znak za priključitev, toda češkoslovaška vlada je vse poizkuse nemirov z obsedenim stanjem zatrla. Kljub temu je prišlo pri preiskavah za orožjem do krvavih izgredov. Našli so mnogo najmodernejših vrst orožja, celo strojnice.
□ Za Henleinom, ki je izdal zahtevo po priključitvi, je bila izdana tiralica. Prav tako za ostalim vodstvom Sudetsko nemške stranke. Henlein je ostal v Nemčiji.
□ Da prepreči vojno, je obiskal angleški ministrski predsednik Chamberlain z letalom vodjo Hitlerja v Berchtesgadenu. Po daljšem razgovoru se je Chamberlain zopet odpeljal v London, kjer bo poročal svoji vladi o uspehih. Čez nekaj dni se bodo razgovori nadaljevali.
□ Za dogodke v Moravski Ostravi, pri katerih se je baje češkoslovaška policija proti sudetskim Nemcem nezakonito obnašala, je dala praška vlada zadoščenje. Odstavila je vse tiste uradnike, ki so jih sudetski Nemci obtožili.
□ Med LitvinovOm in rumunskim zunanjim ministrom Commenom se vršijo pogajanja za svoboden prehod ruskih čet preko rumunskega ozemlja, v slučaju, da bi morala ruska vlada v smislu pogodbe s češkoslovaško odskočiti republiki na pomoč.	i' je. iMji "<*• f'W-
til A. i I titj a . ifnj	tli	fi
ti A s’v 1 »41tftrU
□ Francija je mobilizirala na kopnem, morju in v zraku. Po mnenju strokovnjakov, je sedaj že preko dva milijona ljudi oboroženih.
□ Na numberškem kongresu nemške nacionalno socialistične stranke je govoril propagandni minister dr. Gobbels o nacionalnem socializmu, demokraciji in boljševizmu. Povdarjal je, da med boljševizmom in demokracijo ni bistvenih razlik, češ, saj sta demokracija in boljševizem edina glede glavnih političnih vprašanj. Oba odklanjata avtoritarne režime, oba zagovarjata Zvezo narodov, ki je omogočila, da še sedaj ni likvidirana vojna v Španiji in na Kitajskem. Pa tudi, kar se tiče verskih in gospodarskih vprašanj, je med obema veliko podobnosti. Nemški nacionalni socializem pa bo ostal strnjeno proti tej združeni fronti. Ta govor Je btt nekaka priprava na kasnejši	napad na zapadne demokracije.
□ Francoska vlada je ponovno opozorila angleško vlado, naj vendarle že nastopi bolj odločno proti Nemčiji ter s tem v zadnjem trenutku prepreči pretečo nevarnost. Popuščanje pomenja po mnenju francoske vlade igro z ognjem.
□ Razpoloženje v češkoslovaški je vedno bolj napeto in po več krajih je prišlo do izgredov, kajti sudetski Nemci se ponekod obnašajo tako, kakor da bi se ne morali več pokoravati osrednji vladi v Pragi. Celo revolucijo so že poizkusili, Da jih je vlada z obsednim stanjem prehitela. •
□ Pred Runcimanom, ki je prebit zad-nie dni na gradu grofa Černina, se je zbralo veliko število pristašev sudetsko-nemške stranke in zahtevalo plebiscit. Runcinian jih je salamonsko pomiril. De-fal ie: »Moji dragi nemški možje in žene! Vi živite morda v eni izmed najlepših dežel na svetu. Naj da Bog tej deželi1 mir!«
□ Nemški list »Frankfurter Zeitung«, ki stoji blizu nemškega zunanjega mini-Btra, je objavil zahtevo po plebiscitu, ki bi' no mnenju omenjenega lista pomenil razpad češkoslovaške republike.
□ bi, če bi bilo treba braniti svo-io nevtralnost, pognala vse prometne zve-*e s sosednjimi državami v zrak. Mine s smodnikom so že napolnjene in je treba pritisniti samo na gumb.
□ Generalfeldmaršal Goring sc je v Niimbergu tako preutrudil, -Ji ?szzsiS
da je zbolel in ne sme iz sobe.
D Maršal Graziani, bivši abesinski podkralj, ie postal guverner italijanske Vzhodne Afrike.
□ Bivši španski prestolonaslednik grof Cavadonga je postal žrtev avtomobilske nesreče v Floridi.
□ Litva bo na najbolj svečan način proslavila 20letnico svoje svobode. Vlada je izdala veliko amnestijo političnih kaznjen-cev.
H Arabci so hoteli požgati v Jafi vse
židovske trgovine. Policija jih je komaj oregnala. Angleško časopisje opozarja na »uje podpihovalce ter zahteva, da bi britanska vlada začela v Palestini odločnejšo Dolitiko, da enkrat za vselej to vprašanje odnravi.
□ V Kanadi bodo postavili dve tovarn* za zrakoplove. S tem hoče tudi Kanada rionrinesti svoj delež pri obrambi britanskega imperija.
□ Mehiška vlada, ki je pred nedavnim razlastila — proti primerni odškodnini seveda — petrolejske vrelce, se je odločila, da te razlastitve tujega kapitala v Mehiki nadaljuje.
□ Francoski pisatelj Henri Bernstein, ki je imel več italijanskih odlikovanj, jih je po objavi italijanskih protižidovskih ukrepov vse vrnil. Zadeva je zbudila nemalo pozornost.
□ Kljub uradnim demantijem se po evropskem tisku trdovratno širijo vesti, da namerava general Franco kot vodja na-cionalistične^Španije odstopiti in se umak-niki zmernejšim možem, ki bi potem omogočili mir z vlado.
□ Nemčija je, po poročilih nekaterih listov, zaprosila Japonsko za moralno pomoč. Nemški poslanik Otta je v ta namen obiskal pomočnika japonskega zunanjega ministra Hurinuciuia.
□ V Aleksandriji ie poizkusil sirijski študent Aspar atentat na egiptovskega kralja Faruka. Atentatorja so prijeli.
□ Italijanski tisk se sicer zelo zavzema za Henleinove zahteve, toda kljub vsemu se da med vrstami čitati močna želja, da se stvar odloči na miren način.
□ Nizozemska kraljica Viljemina ie postala častna doktorica gospodarskih ved na univerzi v Amsterdamu.
□ Maršal Bliicher je prevzel vrhovno zapovedništvo nad zapadno rusko vojsko.
□ Mussolini je pri sprejemu skupine madžarskih industrijskih delavcev izjavil, da ?e in da ostane prijatelj Madžarske.
□ Italijanska vlada je, kakor poročajo časopisi, izdelala načrt, da naseli Žide v Abesiniji.
□ Kitajska vlada je poslala Zvezi narodov poročilo, da se Japonci v vojni poslužujejo strupenih plinov. Kitajski predstavnik v Ženevi je zaprosil glavno tajništvo Zveze narodov, da bi o tem obvestilo ostale članice.
□ Na numberškem kongresu nacional-no-socialistične stranke ie prisotnih tudi nekaj predstavnikov madžarskega parlamenta, med niimi bivši ministrski predsednik Daranyi.
□ V Švici je socialistična stranka predlagala, da se prepove osnovanje nacio-nalno-socialistične stranke po tujih osebnostih. Za svoj predlog zahtevajo plebiscit.
□ Za Daladierov predlog o izjemah, ki se tičejo zakona o 40urnem delavniku v oboroževalni industriji, so se sedaj z ozirom na težki zunanjepolitični položaj odločile tudi stranke, ki niso v vladi. Demokratska unija in Republikanska federacija sta se na svojih sestankih izrekli za ta predlog.
□ V Italiji pripravljajo nov rasni' statut »carta della rassa«. Po tem statutu bodo napravili zakon, ki bo Žide samo »trpel«.
□ švedska in Finska sta se sporazumeli, da bosta skupno utrdili Aalandske otoke. Te utrdbe bodo skrbele za varnost nordijskih držav za slučaj konflikta na celini.
□ Bolgarski kralj in kraljica sta v Londonu. Listi poročajo, da se vršijo tudi politični razgovori.
□ Britanska in japonska vlada se pogajata radi zaščite angleških koristi v Šanghaju. Doslej se še nista zedinili.
□ V Franciji so izšle ob priliki ^letnice odkritja radija spominske znamke s sliko zakoncev Curie in napisom »Pierre in Marie Curie sta odkrila radij nov. 1898«.
□ V belgijski tekstilni industriji je bil
nedavno skrajšan delovni čas na 46 ur in pol tedensko, obenem pa zvišane mezde za 9 odstotkov!
□ Podaljšanje delovnega umika. Radi intenzivnega pripravljanja za vojno je v francoski oboroževalni industriji nekoliko podaljšan delovni čas, ki je prej znašal samo 40 ur tedensko, še večje podaljšanje pa je uvedla Nemčija. Saj morajo delati 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko.
Prottovolisl v Spaniil
Angliški list »Daily Herald« poroča iz Rima, da cenijo italijanske izdatke za pomoč generalu Francu na 17 milijard lir. Od tega odpade 4Va milijarde za 1936,
9 milijard za 1937 in 3‘A: za prvo polovico letošnjega leta. Celotno število italijanskih prostovoljcev se ceni na 70.000 mož. Nemcev je tam komaj 8.000.
Papež o rasizmu in ko-lonlzaciii
Ko je pred dnevi obiskalo papeža odposlanstvo 400 učiteljev in učiteljic, članov Katoliške akcije, jim je izpregovoril tudi nekaj besed o rasizmu in z njim v zvezi o kolonizaciji. Uvodoma je pobijal napačno rabo besede »rasa«, za katero ima italijanščina oziroma latinščina lepšo besedo »gens«, to je ljudstvo, kvečjemu narod. Dejal ie nadalje: Imamo rase, ki so več ali manj darovite, kakor to vidimo
7 dni____________________________________
domačih vetti
* V spomin na 301etnico ptujskih dogodkov je bila v Ptuju skupščina CMD. V soboto je bil zaupen shod v Mladiki, v nedeljo pa veličasten sprevod skozi mesto in skupščina v mestnem gledališču, ki jo je vodil inž. Janko Mačkovšek. Tajniško poročilo je podal ravnatelj Gruden, ki je obračunal z lažnjivimi teorijami tujih znanstvenikov o posebnem vendskem narodu. Skupščina je sijajno uspela.
V	črensovcih v Prekmurju so imeli velik narodni tabor, ki je proslavljal versko svobodo, ki smo jo po prevratu dobili, 251etnico Kleklovih »Novin«, 201et-nico osvobojenja, agrarno reformo in rešitev izpod boljševiške oblasti. — Shoda se je udeležilo po poročilu »Slovenca«, 18.000 ljudi. Govorili so notranji minister dr. Korošec o volitvah, madžarski manjšini, Židih in o jubileju Prekmurja, nadalje ban dr. Natlačen, župnik KlekI in prelat dr. Slavič. Na slavnostni tribuni so bili poleg omenjenih še poslanca dr. Klar in Benko, gl. urednik »Slovenca« dr. Ahčin, okrajna glavarja dr. Gabrijan in dr. Bratina, predstojnik mariborske policije dr. Trstenjak in drugi odličniki.
$ Letos poteče deset let od ustanovitve Mladinske knjižnice v Beogradu. Ob njeni ustanovitvi so v občinskem odboru nekateri izrazili bojazen, da bo tudi ta knjiž nica ostala prazna kot ostale. Vendar pa so se temeljito zmotili. Knjižnica ima iz dneva v dan vedno več mladih čitateljev. Voditeljica knjižnice je izjavila, da se je v zadnjem času mnogo storilo za otroško literaturo, ki je bila v začetku zelo borna, vendar pa za mladino od 14. do 17. leta še danes nimajo mnogo dobrih knjig na razpolago.
$ Reis ul Ulema, muslimanski verski poglavar, Fellini Spaho je na inšpekcijskem potovanju po državi. Njegovi verniki ga navdušeno sprejemajo.
& Iz Morave in Save so vzeli nekaj vode, s katero nameravajo Italijani blagosloviti spomenik padlim junakom iz svetovne vojne. Iz drugih rek, na katerih je bila svetovna vojna, so vodo že vzeli.
Pravoslavni vikarski škof skaderski Viktor ie umrl v samostanu v Peči.
* V Beogradu se je ustanovila prva poklicna visoka šola za telesno kulturo. Nemški radio poudarja, da je urejena po nemškem vzorcu.
* Na proslavi 30!etnice sarajevskega športnega kluba »Slavija« so bili poleg pokrovitelja ministrskega predsednika dr. M. Stoiadinoviča. še štirje ministri.
* Odlikovani so bili vseuč. prof. dr. F. Lukman z redom jugoslovanske krone II. razreda in vseuč. prof. dr. A. Ušeničnik z redom sv. Save II. razreda.
* Naši letalci, ki so zmagali na letalskih tekmah Male antante, so se že vrnili domov.
* Potres so imeli v Zasavju, ki pa k sreči ni napravil nobene druge škode, kakor, da je ljudi precej razburil.
tudi med sinovi ene same države. Toda, ee je kakšna rasa bolj bogato od boga obdarjena, pa pride v dotiko s kakšno manj talentirano raso, potem je jasno po krsčanskem nauku, da mora narod kolo-Predvsem zasledovati namen, da kolonijalno raso dvigne, da ji vcepi višjo kulturo in ji pomaga, da doseže višjo stop njo verskega in moralnega življenja, ne pa da iz prigodne razlike med seboj in njo izvaja neko bistveno manjvrednost, ji odreka polnost človečanskih pravic in uči, ce ne preganjanje, pa separacijo od nje.
1 o se nikakor ne strinja s krščanstvom.
—	Kolonije, je dejal sv. oče, niso zato, da se izkoriščajo, ampak zato, da se po-kulturijo. (Navajamo po »Slovencu«.)
. k™ 'e Papež izrekel rahlo kritiko proti italijanski rasistični naredbi doma, pa tudi v Abesiniji.
Številke govore drugače
Problem sudeskih Nemcev, ki je s priključitvijo Avstrije k Nemčiji, stopil v ysej svoji ostrini pred evropsko politično javnost, je tudi osvetlil za pojme civiliziranega in kulturnega človeka kaj čuden način propagande. Vsi nemški' in njim prijazni listi so v zadnjem mesecu objavljali o zatiranju svojih bratov toliko nepravičnih pritožb, da je na te metode postal pozoren že ves kulturni svet, ki ve, da imajo vse narodne manjšine v ČSR največ svobode in pravic. Naj govore številke!
V	češkoslovaškem parlamentu imajo Nemci 70 poslancev, v senatu pa 36 senatorjev.
, Inskih in srednjih šol imajo Nemci v ČSR 5293 in odpade na eno nemško šolo 106 ličencev, medtem ko odpade na eno češko šolo 120 učencev. Nadalje imajo
# V Beogradu so odprli velesejm, na
katerem so razstavili tudi Grki, Francozi, Bolgari, Nizozemci in drugi. Posebnost so razstavljeni televizijski aparati.
$ Na poti z zagrebškega medicinskega kongresa se je v Ljubljani ustavil švicarski učenjak prof. J. Haflinger. ki slovi kot najboljši poznavalec zgodovine lekarništva.
* Nove kovance dobimo. Lažji bodo, a čistejši od dosedanjih, ker bo v njih Vi srebra, v dosedanjih ie bilo le polovico srebra. Da bi jih ie bilo za vsakega dovolj !
★ Iz Francije je prišlo okrog 200 francoskih boievnikov. članov organizacije »Poilus d Orient«, ki so sklenili, da tu nro slavijo 201etnico solunske zmage.
^ Adam Pribičevič in dr. šutej. voditelja SDS, sta se odpeljala v Beograd na posvet združene opozicije.
# Visoka jugoslovanska odlikovania so dobili nekateri fašistični funkcionarji na Reki.
# Staro Dioklecianovo palačo v Splitu
bodo prenovili. Gradbeno ministrstvo je odobrilo pol milijona dinarjev v te svrlie.
★ Dr. Dragoljub Jovanovič, znani veljak b. zemljoradniške stranke, je na agitacijskem potovanju po južni Srbiji.
$ Nemci iz Slav. Broda in okolice so zaprosili za posebne nemške oddelke na ljudski šoli.
* Francoski pisatelj Andre Gide in njegov založnik Gallinard tožita zagrebško založbo »Mosk« radi nedovoljenega prevoda knjige »Povratek iz Rusije«. V prevodu je nekaj podnaslovov in nekai odstav kov podčrtanih, ki niso v izvirniku. Zahteva za odškodnino in stroške ni visoka, le: nekaj nad 5500 din. Kakor ie znano," je izhajalo to delo nekaj časa tudi v »Slovencu«.
★ Beograjski dnevnik »Pravda« je
ustavljen. Preiskava je dognala hude reči:^ tiskanje letakov, ki so klevetali visoke državne činitelje in funkcionarje in podporo 31/< milijona din iz tujine. »Pravda« je izhaiala 34 let.
* Ministrski predsednik dr. Stojadino-vič je vzidal temeljni kamen za novo gimnazijo v Trebinju.
# Z odlokom bana donavske banovine je odstavljena občinska uprava v Smederevu in postavljena nova.
♦ Občinski svet v Ljutomeru je izvolil notranjega ministra dr. Korošca za častnega člana.
★ Letošnji teden rdečega križa se bo vršil od 18. do 24. septembra.
* Po obisku dr. Mačka v Beogradu je
te dni odpotoval v Beograd tudi prvak b.
šutej, ki se je sestal z vodite-lu Združene opozicije v Beogradu: z Mišo Trifunovičem, Točo Jovanovičem, Milanom Grolom, dr. Momčilom Ninčičem i. dr. Razpravljalno o prireditvi skupnega zbora v šumadiji, ki bi se vršil že v začetku oktobra.
*■ Trgovina z gumijastimi opankami v
Jugoslaviji, kjer_kmetje nimajo dovoli denarja za prave čevlje, dobro uspeva. Zdaj bodo poleg že obstoječe tovarne gumijastih opank v Pirotu ustanovili še eno.
Nemci 1 univerzo, 2 tehnični visoki šoli, 1 konzervatorij in 1 pedagoško visoko solo.
-	Ku'lui'nih organizacij ima nemška manj sina 2240 in to državnih. Privatnih (športnih, izletniških itd.) organizacij pa je še enkrat toliko.
Nemških dnevnikov izhaja v ČSR 250. Torej dvakrat toliko kakor v vseh osta-lih državah, kjer živi nemška manjšina.
Tovaren, kjer so zaposleni samo Nemci je 102 z 390.000 uslužbenci. Podjetja z mešanimi narodnostmi niso všteta.
Radio-oddajnih postaj ima nemška manjšina — eno popolnoma v nemškem jeziku, vse ostale pa oddajajo 12% svojega programa (brez glasbe) v nemščini.
Stalnih nemških gledališč v ČSR je 17. Knjižna produkcija pa postavi na trg letno povprečno 200 avtorjev.
Te statistike kažejo samo število glavnih in najvažnejših kulturnih dobrin, ki jihima nemška manjšina v demokratični ČSR. Vendar je že to dovolj, da so vsa poročila o trpljenju in »kulturnem stradanju« sudetskih Nemcev postavljena n* laž. — (Po »Statistisches Jahrbuch — " " 1937«.)	jbč.
Na svet lahko vplivaš s svojo osebno silo ali pa s silo zajednice, v katero spadaš. Nihče ni tedaj nekoristen. Treba je samo, da spraviš samega sebe v sklad s celoto. Nobeno delo ne izgine; vse, s čimer ni vplival na druge, ostane.
(Renan.)
*
Samo ena čast je — delo, samo ena noblesa — delo, in samo en počitek — delo.
(G. Homotaux.'>
Sobota, ‘dne 17. septembra.
3
»Edinost«; Štev. 'J2.
Tedensko znalo
Ideali in realno življenje
Lahko se je navdušiti za velike ideale In sijajne ideje, toda težko je v vsakdanjem življenjskem boju, polnem novih problemov, imeti vedno pred seboj visoki smoter in.verovati v končno zmago dobrega.
(Austen Chamberlain.)
ii	%Vf'-
ajtfflM,	Iziazov ki ute ikaw, Mi
'nn fft: mi pA	aadtef«'
»aili i- hmfimr.
9nS*vm	r€*$f	3*.-/ -
»e mmltotMi »Ikttfln «dh'; mhCoa
.1iS|3*r,	uftcEMtstes «& M4
Volk sit - ovca cela
Torkov »Slovenec« prinaša pod naslovom »Ob važnem času« zanimiv uvodnik o današnjem položaju v srednji Evropi. Navajamo nekaj misli:
»če se vprašamo, kdo je sedanjega stanja kriv, bi zagrešili veliko napako, če bi se hoteli pridružiti em ali drugi izmed strank, ki si stojita nasproti; najbolje Je zadel oni, ki je dejal, da so krivi vsi in nobeden. Noben posameznik, noben državnik, nobena stranka ni želela ne hotela, da bi se razmere razvile do take stopnje, kjer na prvi pogled izgleda, kakor da ni nobenega pametnega izhoda — toda vsi smo žrtev političnih napak, bb-eih zmot in krivih nazorov ter ravnanja m smernic, po katerih se je delala mednarodna politika po minuli vojni in že Pred njo, in katere je v večji ali manjši meri zagrešil kot član svoje skupnosti vsak izmed nas nehote in nevede.«
Tako je prav. Srednja pot je zlata pot.
o taborih
.Na taboru v črensocvih je notranji minister dr. Anton Korošec izjavil:
»Nekateri mislijo in trdijo, da smo ml ?‘°venski JRZ-ovci pričeli s svojimi tabori 111 govori nekako volivno borbo. Daleč cilja! Kdor tako misli, se zelo moti Mi ne stojimo v volivni dobi. Tabori nam nc_ služijo za volitve, četudi to ne bi bilo n‘c hudega, tabori nam slutijo, da vsemu svetu dokažemo svoja nacionalna in Patriotska čustva, da pred vsem svetom Priznamo svojo slovensko in jugoslovansko zavednost ter da izjavimo vsem in vsakomu svojo zvestobo in vdanost našemu kralju in vsemu kraljevskemu domu. Te tabore prireja naša stranka JRZ sama, °Prta na svoje lastne ljudi in moči, to pa zato, ker nočemo in ne moremo skupaj sedeti z našimi starimi denuncianti, ki so nam opljuvali našo vdanost do države,
oo	naroda in do Cerkve, nočemo pa tudi skupaj sedeti z internacionalnimi brezbož mki, brezdomovinci in prekucuhi. Mi pa smo, hvala Bogu, tudi močni in številni dovolj, da sami lahko prirejamo tako ve-'mastne narodne in državoljubne prireditve, kakor so naši tabori.«
V
€asnikar«ka objektivnost
Naši listi skrbijo za to, da so njihovi m m tel ji o vsem točno poučeni. Le berite, kuj piše »Jutro« o taboru v črensovcih m »Slovenec« o CMD skupščini v Ptuju! ~e se obe struji v ostali Sloveniji tako suvereno prezirata, vsaj tu na meji bi ^služile manifestacije, ki imajo kljub morebitni strankarski' pobarvanosti tudi SV°J narodno-obramni pomen, nekaj več Pozornosti.
Vprašanje, ki se ne premakne * mesta
Sobotni »Slovenec« prinaša zanimiv uvodnik o ljubljanski bolnišnici, kot o ^Prašanju, ki se ne premakne naprej. Dgorčeho ugotavlja, da je sedanje stanje
v	škodo bolnikom vsega našega naroda In ne v reklamo državi. Nekoliko splošno In ne preveč konkretno pribija:
»Oni, ki odgovarja za to, da Slovenija Pc dobi tega denarja, si je nadel veliko krivdo, katere ni mogoče zabrisati z nobenimi razlogi varčevanja in pa z izgovo-s°m, da je drugod še več nujnejših potreb. Noben finančni minister ne sme biti brez srca(l), ko gre za tako vsoto, s kamro bi se za prvo silo olajšala beda tiso-bev m tisočev bolnikov, ki morajo danes bSšP-renaP°lnjen0 'iublianskc> državno
To so vsekakor zelo odločne in jasne besede. Nas bi samo zanimalo, če bi nam »Slovenec« povedal, kdo je tisti »oni«
Potreba po smotrnem narodno	obrambnem
Poslanstvo Maribora
V	razburkani in napeti povojni dobi je postalo jasno dejstvo, da je za miren, izdaten razvoj in napredek vsake države prav v toliki meri odločilne važnosti utrjena meja, kakor sta notranji ustroj in \ gospodarstvo države. Meja pa ni utrjena že s tem, da je strateško zavarovana, tem več je potrebno še, da je obmejno gospodarstvo na čim višji stopnji, da je načrtno, in da so ljudje v obmejnih krajih zadostno vzgojeni v zdravem narodnem duhu.
Dvajset let živimo v svobodni državi, pa potegnimo črto in poglejmo, koliko smo v tem času storili za našo severno mejo. Porazen rezultat naj nam bo v opomin in v vzpodbudo za bodočnost. Dogodki zadnjih mesecev in silen gospodarski in nacionalni pritisk ter propaganda s severa, naj nam odprejo oči, da končno že začnemo zadostno skrbeti za našo narodno brambno delo, in nadoknadimo vse ono, kar smo zamudili. Zato pozdravljamo resolucijo z jubilejne skupščine CMD
v	Ptuju, ki opozarja oblasti na naš na-rodno-obrambni problem. Resolucija obsoja strankarsko politiko v obmejnih kra-ih, radi katere se žrtvujejo državni in narodni interesi. Zahteva ob meji popolno šolstvo, ki je temelj kulturne odpornosti naroda. Zgradijo naj se nove šole in popravijo stare; šola naj se opremi z modernimi učili in na mejo naj se naslovi zadostno število najboljših učiteljev, ki naj za svoje narodno-obrambno delo sprejemajo posebne nagrade. Revni deci je preskrbeti brezplačno šolske potrebščine, obleko in hrano. V socialno-gospodar-skem oziru je treba zgraditi nove prometne zveze, radi gospodarske povezanosti obmejnih krajev z zaledjem. Organizirati je treba zadruge, skrbeti za vnovčevanje pridelkov, ozdraviti kreditno moč obmejnih denarnih zavodov, da lahko z dolgoročnimi posojili pospešujejo gospodarsko delavnost in preprečujejo prehajanje naše zemlje v roke tujcev. Tujsko-prometne ustanove naj usmerjajo izlete v obmejne kraje. Javna dela naj ozdravijo gospodarsko pasivnost obmejnih krajev. Resolucija se končuje z ugotovitvijo, da se bo mogoče iznebiti vpliva tujcev samo z gospodarsko okrepitvijo malega človeka na naši meji.
Prav tako je pohvalno delo društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru, ki prireja ciklus narodno-obrambnih predavanj na znanstveni višini, kajti le z proučevanjem obmejnega problema ga bomo lahko uspešno in vsestransko rešili.
Zares uspešno delo, ki bi razmere ob meji temeljito predrugačilo, pa je potrebno razumevanje in izdatna pomoč oblasti. Skrajni čas je, da državna oblast nudi vso svojo moralno, predvsem pa gmotno pomoč, in da z zakoni in uredbami napravi konec sedanjemu obupnemu stanju ob naši meji. Inicijative za narodnoobrambno delo naj se prenese iz posameznih društev na narodno-obrambni svet, za katerega se je zavzemal že pokoj ni general Maister in kateri naj združuje vse narodno-obrambne, kulturne, nacionalne in gospodarske organizacije, ne glede na politično opredelitev. Tak narodno-obrambni svet, osnovan na najširši podlagi, bi združil vse Slovence, ki jim je na tem, da se razmere na naši meji izboljšajo, in bi dajal zadostno jamstvo za širokopotezno, načrtno in uspešno narodno-obrambno delo, ter bi bil legitimiran, da od državnih oblasti zahteva zadostno pomoč. Vsa društva in kulturne ustanove, od gledališča, knjižnice, filma, Glasbene Matice, Sokola, Fantovskih odsekov, »Vzajemnosti« in Kmetskih fantov in deklet, do »Putnika«, gospodarskih zadrug in športnih organizacij, naj se zavedajo svojega posebnega dela, ker delujejo v obmejnih krajih, kajti njihova dolžnost do naroda, iz katerega izhajajo in radi katerega obstojajo je, da posvetijo največjo pažnjo narodno-obrambnemu delu, katerega narod ravno v naših krajih najbolj potrebuje. Znanstvenikom naj se z nagradami omogoči študij naših obmejnih vprašanj, kajti samo delo, ki sloni na znanstveni podlagi bo rodilo uspeh.
Maribor naj se zaveda svojega poslanstva in naj vzame inicijativo v roke, če se Ljubljana ne zgane in ne čuti razumevanja! Maribor naj opusti strankarske borbe v narodno-obrombnih vprašanjih. Dvanajsta ura biie! Ciril-Metodova družba, naša najstarejša narodno-obrambna organizacija naj nemudoma začne delati na tem, da se ustanovi narodno-obrambni svet!	ge.
Sodobne čarovni ka zgodbe
„Tagespošta" in ptujska proslava CMD
Zgodbe o čarovnikih in čarovnicah živijo danes- le še v spominu in v zgodovinskih knjigah. Danes še verjeti ne moremo, da je bil nekoč čas, ko je pomenjal očitek čarovništva, če že ne strašno smrt na grmadi, pa neizogibno družabno smrt ter uničenje eksistence. Treba je bilo samo, da kdo izrazi o tebi sum, da si v zvezi s čarovniki — pa si bil enkrat za vselej odpravljen, lahko si se branil in tajil, kakor si' hotel, po tebi je bilo, kajti nihče ni imel poguma, da bi se za te zavzel, saj bi prišel s tem sam v nevarnost, da bodo še njega osumili te strašne pregrehe. In tedaj se je našlo, tako pravijo zgodovinske knjige, nešteto ljudi, ki so znali to ljudsko vero sijajno izkoristiti. Na lahek način so se znebili svojih osebnih sovražnikov, ki so jih enostavno očrnili in proglasili za čarovnike.
še danes je nekaj takih ljudi, ki se radi skrivajo za tuje hrbte in prepuščajo drugim, da se mesto njih borijo z nasprotniki, ki jim drugače morda ne bi bili kos. Toda danes v čarovnike ne verujejo več. Danes je treba nekaj drugega, nekaj kar bolj »užge« kakor čarovniki. In del evropskega časopisa, h kateremu pripada tudi graška »Tagespošta« je že našel dobro in učinkovito nadomestilo. Vsak pojav, ki tem gospodom ne gre prav v račun, proglašajo enostavno kot »boljševizem« in stvar je opravljena, nadaljnja debata je nepotrebna. Od tod tiste strašne vesti o »rdeči« češkoslovaški.
boj med državo in verskimi ustanovami in organizacijami, vedo časopisi mnogo povedati. Ravno tako čitamo o izstopanju iz katoliške vere. Nemški časopis »Die Christliche. Welt« piše, da se je v prvih šestih tednih po priključitvi 46.000 Avstrijcev odreklo katolicizmu. Da so to grozne številke za tak mali košček zemlje, je na dlani. Kakor se nasprotno nemški katoličani odlično drže v borbi za svobodo, ne moremo pohvaliti Avstrijcev, dasi so integralen katoliški narod. Ni čudno, če se je celo najvišji pastir tako spozabil! Neverjetno je dandanašnje obračanje plašča po vetru ne samo pri preprostih pripadnikih, ki se jim kaj takega šteje za načelen greh, temveč pri voditeljih in glavah. Dan za dnem se odkrivajo strani, ki se človeku gnusijo.
Borba nemškega episkopata pa budi simpatijo!
Ob tej priliki se spomnimo borbe naših škofov in duhovnikov, ki so se borili za naš narod in njegove svete pravice, ko so že vsi drugi glasovi utihnili, še danes čutimo trpljenje heroja — mučenika Sedeja in sto drugih, ravno tako heroično - mučeniških, znanih in neznanih postav slovenskih duhovnikov v neodre-šeni domovini. Vztrajali so do zadnje ure in kakor dobri Pastir žrtvovali življenje za svoje slovenske ovčice. Moralno so zmagali, kljub vsemu nasilju in trdi pesti — da je tako, bo pokazala zgodovina. To je naša velika vera, v katero ne bomo nikoli nehali zaupati!
Tako zaupamo tudi v naše hotenje in hrepenenje! Slovenci smo se že od nekdaj na vseh poljih izkazali za dobre ljudi. Nerazumljivo postane človeku, da je dobrota vedno tepena, a laž in krivica žanjeta. Malodušnost pa ne sme v naša srca! Smo bili, smo in bomo — to bodi naše geslo, pa če nam je darovati zadnjo kapljo krvi. če ničesar drugega,, zadnja kaplja krvi bo obrodila stoteren sad.
Že zadnjič smo pokazali primer take propagande in borbe ob priliki poročanja
o	knjigi, ki jo je izdala tukajšnja Tiskovna založba. Danes imamo pred sabo nov tak poizkus, ki bi bil sam na sebi sicer nezanimiv, saj nam že nekoliko preočito kaže kalup, po katerem se taki članki na veliko izdelujejo. Kljub podobnosti z neštetimi takimi članki, pa ima zadnji (o ptujski proslavi CMD) neko, človek bi rekel individualno noto, radi katere ne moremo preko njega, posebno ko opažamo, da postaja vse to nekako sistematično. člankar je namreč, morda v strahu, da mu tistega s komunizmom le ne bi več večjeli, v celo stvar vpletel tudi jugoslovansko vlado. Takole piše:
»Pod površino preži nevarnost, sile, ki hočejo kaliri soglasje obeh komunistom sovražnih držav in se v ta namen rade poslužujejo lahko razburljivih nacionalnih temperamentov. Morda tudi sile, ki so neprijazne jugoslovanski vladi in ki hočejo izpodkopavati njeno avtoriteto, njen odlični zunanjepolitični položaj in s tem njeno notranjepolitično moč. Moskva ima mnogo pomagačev, zavestnih in nezavestnih, toda prepričani smo, da je jugoslovanska vlada na svojih tleh tem silam kos.«
Ali ni to prebrisano povedano? Pri takihle cukerčkih človek lahko napade tudi tisto časopisje, ki govori o obrambi meje in ogroženi zemlji enostavno kot poklicne vojne huskače.	Jad.
Borba cerkve za svobodo
»Zgodovina nemškega episkopata v teh zadnjih letih bo ostala vedno ena najlepših strani Cerkve.«
, »Tenips Prčsent«, Pariš.
Borba za svobodo misli, hotenja in dejanja je zajela dandanes vse dele družbe. Tak ogorčen boj bije ponekod tudi katoliška Cerkev, oziroma njeni organi. Ko gledamo nemški episkopat, germansko 1 trd in neizprosen, a nam istočasno pade
pogled na Nj. Eminenco kardinala g. Initzerja, znanega dunajskega nadškofa, pa se nasmehnemo. Bivša Avstrija je bila strogo katoliška država, organizirana natančno po papeški encikliki — ko je prišel preobrat, je prvi svojo družbo zapustil imenovani kardinal. Niti toliko ni počakal, da bi petelin vsaj enkrat zapel! Kam se mu je tako mudilo in kaj je pričakoval za to, nam je in ostane uganka. Gotovo pa je — in razmere tako kažejo, da s svojo oportunlteto katoliški Cerkvi doma in v svetu ni mnogo koristil. Da je na bivšem Avstrijskem že pričel srdit
Olepševalno društvo za pokopališče
Stvar sama je najresneje in še daleko-sezneje zamišljena, kakor to obeta naslov sam. Ko imamo v Mariboru kar dve olepševalni društvi za parke in sploh za udobnosti živih, zakaj bi ne mislili tudi na - ravno zdaj še bolj potrebno slično društvo tudi za naša pokopališča? Ona duštva služijo samo živim, to pa naj bi služilo mrtvim in živim — in naši že tako globoko pokopani srečni kulturi in dejanskemu patriotizmu.
Poslušajte! Letošnji Vsi sveti ozir. praznik mrtvih pade na dan, ki je postal uso-depoln takorekoč za celo Jugoslavijo1 Na ta dan pred 20 leti je (še kot) major Maister na svojo roko in ža svojo glavo — torej kot pravcati revolucionar in vendar tako mirno izvršil prvi in glavni' akt osvobojenja Maribora. In vendar ta naš neposredni Osvoboditelj še danes nima pač zasluženega spomenika. In nimajo z njim vred skupnega spomenika tudi možje, ki so z Maistrom vred dovršili njegovo delo osvobojenja tudi mariborske okolice. Sicer se nekaj čuje o prenosu generala Maistra iz grobnice z zanj in za slovenski Maribor preskromnim napisom na sredino pokopališča ob skupnem spomeniku: Maister—dr. Rosina—dr. Vrstov-šek, toda to je za enkrat le pobožna želja častilcev imenovane trojice. Pa tudi če bi bilo v ta namen že vse pripravljeno, izvršitev do 1. nov. bi ostala nemogoča.
In vendar je vsaj nekaj na ta račun že izvedljivo: Nekaj, s čimer naj Maribor postane zgled celi Jugoslaviji: Namreč: če si že ne moremo biti enaki v življenju, niti v smrti in po smrti, pa za 20-letnico našega osvobojenja prav lahko vsaj ublažimo prekričeče nasprotje razkošja grobov bogatinov in popolnoma zapuščenih ali zanemarjenih grobov revežev, kakor tudi onih, ki nimajo več svojcev ali' pa na katere so — pozabili.
Vsi ti grobovi naj se že zdaj ugotovijo in pričnejo popravljati ter olepšati oni grobovi, katerih popolna zapuščenost se že zdaj lahko ugotovi. Na račun večjega izenačenja vsaj na pokopališču naj bo Maribor letos pryi, ki se pričenja že pred Vsemi sveti skrbeti najpreje za zapuščene grobove. Ta predčasna oskrba naj bo ob enem tudi prvi opomin vsem tistim, ki se morda skozi leto prav nič ne pobrigajo za grobove, ker so pač razvajeni, na to skrb misliti samo enkrat v letu, to je na Vse svete.
Ima pa tako društvo še druge namene,
o	čemer pa več ob priliki pojasnila, kako je ^ustanovitev takega društva sploh zamišljena tudi v interesu pokopaliških uprav in našega ugleda zlasti pred tujci, ki obiskujejo tu pokopane svojce ali ki jih sicer zanima naša kultura na pokopališčih.
Med tem pa mislimo tudi na to, kako naj to društvo služi ob enem tudi spominu naših bratov in sester tam onkraj naše ■meje in sploh vseh, ki so dali svoje naj-.dražje za naše osvobojen je!	—c.
Se o mariborskem trgu
Kako pa je z mlekom fn mlečnimi proizvodi v Mariboru?
Zadnjič smo opozorili na neke pomanjkljivosti mariborskega sadnega trga in zahtevali, da ga morata mesto in vas nujno preurediti. Nič boljše ni z mlekom in mlečnimi proizvodi v Mariboru. Prodajalci mleka (mlekarji) iz mariborskega okoliša so na svojem lanskem sestanku dne 2. maja določili nove cene mleka in mlečnih proizvodov za ta okoliš z veljavnostjo od 15. maja lanskega leta, in sicer:
1. Mleko, dostavljeno na dom, din 2.— za liter.
2. Mleko, dostavljeno prekupčevalcem in bolnišnicam, din 1.75 za liter.
3. Mleko za obrtne svrhe (za pitanje perutnine in predelavo) din 1.50 za liter.
4. Sladka smetana din 15.— za liter.
5. čajno maslo din 32.— za kg.
6. Maslo za kuhanje din 24.— za kg.
Sklep je sklep, izvršitev sklepa pa je nekaj drugega. Vsaka mariborska gospodinja najboljše ve, kako se je ta stvar razvijala. Sklep mlekarjev ni držal. Manjkali so pogoji za njega izvršitev. Pisec teh vrstic je že takrat povedal o stvari tole:
»Resnica je, da je mleko najvažnejše, temeljno živilo za mlade in stare ljudi, za poslednje, ki si ga pa žal navadno težko slednje, ki si ga pa žal navadno težko privoščijo in je baš radi tega njih prehrana večinoma pomanjkljiva. Resnica je tudi, da je mleko razmeroma najcenejše hranivo, česar se vobče še premalo zavedamo. Pogoj pa je, da je mleko od popolnoma zdravih, pravilno krmljenih in skrbno negovanih krav, iz zglednih hlevov, odnosno mlekarn, snažno namolzeno in čedno ohranjeno v neizpremenjenem stanju, kakor zahtevajo zdravstveni predpisi in izkustva sodobnega mlekarstva. Potem bo napovedano zvišanje dosedanjih cen za nad 30% upravičeno, ker je vsakršen znesek za slabo mleko prav za prav itak zavržen. — Javne ustanove naj odločno odpravijo mlekarsko mazaštvo in nepošteno prekupčevalstvo z mlekom, po drugi strani pa omogočijo, da reveži in delavci ne bodo več stradali neoporečnega mleka in mlečnih proizvodov, kakor doslej. — živinorejci so z zvišanjem cen prevzeli veliko odgovornost in dolžnost, da svojo živinorejo in mlekarstvo resnično ustrezno izboljšajo v navedenem smislu. Tako bo boljše za nje, pa tudi za
použitnike pristnih dobrot iz domačega mlekarstva.«
In danes smo nekako tam, kjer smo bili prej: Cene mleka so v splošnem neizpre-menjene. Mlečni proizvodi so — razen bolj redkih izjem — enako slabi. Poglej tisto posodje, kakšno je! Včasi jim služi za pomijnik, ki v njem odnašajo pomije za svoje svinje. Pomije, pa mleko. Mleko, pa pomije. In tiste smrdljive krpe pri pokrovcih na kanglah! Kakšno mora biti šele doma: v hlevu, na dvorišču in drugod, kjer mleko pripravljajo za na trg? Mnogokje je premalo vode za snaženje posode, dovolj pa za prilivanje mleku ... Dokler nimamo vsega tega v redu. ne moremo zahtevati lepše cene, ne doseči večjega potroška mlečnih proizvodov, kakor bi bilo za vas in za mesto ootrebno in koristno. Pri tem trpijo najbolj tisti, k! vestno skrbijo za pošteno in čedno mlekarstvo.
Pa tisto čudno ponujanje na trgu: Gospa, le pokusite, kako ie dobro! In res se kaka »kuharica« spozabi. Pokuša kar iz steklenice — en, dva požirka. Pri vrhu je seveda največ tolšče. Pa še kdo drugi tako. Kaj potem še ostane v posodi za resnega kupca? Smetano privlečejo iz piskrč kov kar s prstom, ki ga pošteno obliznejo, enkrat — dvakrat, potem pa romajo do drugega, tretjega lončka. Take reči se godijo javno, na mestnem trgu, ob belem dnevu, pred tržnim nadzornikom in zdravstvenim uradnikom. Stare razvade.
Zadnjič smo navedli nekatere činitelje, ki. bi mogli uspešno sodelovati pri pi£-: ureditvi sadnega trga. Nehote smo izpustili naše matere, žene, sestre, gospodinje, ki so čisto posebno odločilne in lahko mnogo pomagajo pri tem. Tako tudi tukaj. Kakor je treba sadni trg nujno preurediti, ravno tako nujno je treba odpraviti nezdrave razmere na mlečnem trgu, ki smo jih na kratko označili. Pri takih prizadevanjih — to velja tudi za druge kraje — pa se morata mesto in vas lepo sporazumeti in prijateljski pogovoriti, ker gre za skupne koristi. Takega dela nf treba odlašati do zgraditve obljubljene tržnice, ker vse to, kar pogrešamo ali zahtevamo, gre tudi brez nje. In pa, da se dotlej kaj naučimo in bomo potem znali novodobno tržnico pravilno rabiti.
Andrej Žmavc.
lo	(oni, ki prosijo za sprejem v II. letnik, samo izpričevalo I. letnika). Prošnje ni treba kolekovati.
Kdor želi prejemati tudi podporo in mj-sli, da je upravičen do nje, mora to v prošnji posebej utemeljiti. Zveza bo nato skup no zaprosila za podporo Kr. bansko upravo, ki podeljuje tako pomoč le vrednim in potrebnim. Poleg tega mora vsebovati prošnja še: prosilčevo izjavo, pri kateri zadrugi hoče sodelovati, nadalje izjavo, koliko potrebuje podpore na mesec, ter izjavo, da bo podporo vrnil, če jo bo banska uprava zahtevala v primeru, da v teku petih let ne bo hotel sodelovati pri nobeni zadrug?.
Prošnje je treba vložiti na Zvezo najkasneje do konca meseca septembra t. 1.
Stroški šolanja so: vpisnina 20 Din, do-čim glavna učila plača Zveza. Stanovanje bo preskrbela Zveza, hrana pa se dobi za 150 do 300 Din na mesec, kakršno si pač kdo izbere.
Gobe in gobarii
Smo v najlepši gobji ali gobarski sezoni. Za pravega gobarja je to isto, kot za lovca lovska sezona, poletje za turista ali zima za smučarja. Pravi gobar občuti pri nabiranju gob isto veselje, kakor lovec na lovu za divjačino. Lep šport je gobarstvo, samo treba ga je pravilno gojiti. Tu ne potrebuješ preciznih dragocenih pušk, lepih smučk in težkih goj-zeric, le dobro oko, fin nos in okus moraš imeti s seboj, pa ne boš nikoli prazen prišel domov. Seveda, če ne poznaš drugih gob, nego samo jurčke ali gobane, boš malo gob jedel in to je velika večina naših ljudi, ie malo jih je, ki poznajo in jedo tudi druge gobe, kakor n. pr.: lisičke, medvedove tačke, brezov-ce, turke, sivke, snežke, smrčke, ali celo karželje. Preko imenovanih gob jih na našem trgu težko dobiš. Malo jih je, ki bi vedeli, kako bogata izbira gob je v naših gozdovih. Koliko gre tu dobrega blaga v zgubo! Kadar grem v gozd in vidim tam obilico raznih gob prevrnjenih, si mislim: »Škoda, jaz bi jo pa pobral«, ker pa je brcnjena in prevrnjena, seveda mi ni več zanjo. Največkrat opazujem to na gozdnih kukmakih ali šampinjonih. Ti so res podobni mušnicam, toda so zgoraj rjavi z malimi belimi krpicami in z ovratnikom pod klobukom. Pecelj je v sredini votel in rdečkast. Potegni kožo raz klobuk in dobiš najfinejše gobje meso, ki lepo diši, je brez mleka in ne počrni. Posebno za juho je ta goba izborna, a nevedni ljudje jo po gozdovih neusmiljeno brcajo in nisem še videl človeka, ki bi se je usmilil. Sehlice ne pozna menda nobeden. Je to drobna rjava gobica na dolgem tankem peclju. Pecelj je sicer trd, a tem boljši je klobuk. Nisem še opazil, da bi kdo nabiral takozvano črno trom-
peto, ki raste po naših gozdovih v velikih množinah. Ker je črna je nihče ne mara in vsakdo misli, da je strupena, ampak je v juhi zelo dobra. Redki so ljudje, ki poznajo karželj. Pred nekaj dnevi sem jih našel mnogo v bližini Maribora, a žalibog razrezane in razbrcane, ker jih dotični jurčkojed ni poznal, meni pa so se cedile sline, ko sem gledal razdejanje. Ko pride karželj iz zemlje, se ti zdi, kakor da bi prilezel iz škrniceljna in ko se zgoraj odpre, se vidi, kakor bi gledal iz njega lep rdeč paradižnik. Nima mleka, ne počrni, ima fin duh in je ena najokusnejših gob naših gozdov, le, žalibog, da ima tako malo poznavalcev. Ravno letos se najde prav mnogo karželjev. Prav taka krivica se godi tudi gobi žemljevki, M je zelo pogosta, a je nikdo ne upošteva. Naštel bi' tukaj lahko še celo vrsto užitnih gob, ki bi tvorile dobro ljudsko hrano, če bi jih ljudje poznali, a mogoče enkrat pozneje. Podal pa bom tukai nekaj smernic za nabiranje naših užitnih gob: Gobe, ki imajo mleko, so strupene ali vsaj neužitne. Izjemo dela pečenica (Re?2-ger), ki ima pa rdeče mleko in je užitna. Gobe, ki v prerezu ali prelomu po-črne, so strupene in neužitne. Izjema sta brezovec (dedec) in turk, ki v prerezu P« črnita, a sta vseeno zelo dobra in okusna, posebno v juhi, za sušenje pa se ne obneseta. Ako gobo povohaš in ima lep duh, daš jo na jezik in ima mil okus, potem je sigurno užitna, če pa ima zopern duh in oster okus, je gotovo neužitna. Starc in gnile gobe so vse škodljive.
še nekaj: Za vlaganje niso -dobre samo snežke, jurčki itd., ampak tudi mladi čvrsti peclji ali štori medvedovih tačk. Kdor ne verjame, naj poskusi!
Mohor.
Zadrui. šola v Llubllanl
V	Ljubljani obstoja že trideset let Zadružna šola, ki je bila lani razširjena v dva letnika. Pouk na tej šoli traja od srede oktobra do Velike noči. Namen te šole je, strokovno vsestransko izobraziti In vzgojiti bodoče zadružne delavce, zato se tudi podučujejo najrazličnejši predmet' kot slovenski jezik, zadružništvo, nauk r> vodstvu zadrug, računstvo, knjigovodstvo. zadružno, menično in trgovsko pra-
vo, strojeslovje in železniške tarife ter carine.
V	I. letnik se sprejemajo mladeniči, ki so dovršili 16. leto, vsaj ljudsko šolo in ki ostanejo na domu ter so pripravljeni delovati v domačih zadrugah. V II. letnik se sprejemajo samo tisti, ki so lani al! pa tudi že popreje dovršili I. letnik.
Kdor želi obiskovati šolo, mora prositi za sprejem. Prošnjo lahko naslovi na Zvezo slovenskih zadrug v I luhltam in ii priloži krstni list in zadnje šolsko izpričeva-
Naše tržišče in cene
Les: (po dogovoru v Crikvenici). Rezan les slovenskega in hrvaškega izvora: smre-ka-jelka, kakor pade od žage: deske in plohi 3—6 metrov od 10 cm navzgor 32—34 RM franko jugosloVansko-itemška meja, prosto za izvoz, 33—35 RM franko jugoslovanska severnojadranska luka, vkrcano prosto za izvoz. — Deske in plohi samo 4.50 m dolgi, 29 cm široki, franko meja ali severnoja-dranska luka 37—39 RM. — Hoblerji za najmanj 7°/o smreke 3 m navzgor, dolgi 10, 12, 14 in 16 cm ali 11, 13 in 15 cm široki, franko suha meja ali severiiojadranska jugoslovanska luka 35—38 RM. — 9—23 angleških čevljev daljše, 4—7 angleških col široke ali po izberi kupca širše od 7—8 angleških col navzgor, močno, franko suha meja, 34—36 RM, franko jugoslovanska severnojadran-ska meja 35—37 RM.
Za rezan les poljubnega jugoslovanskega izvora: smreka-jelka: deske in plohi 50—62 RM, kratice 36—41 RM, remeljni. trami, les, rezan za posebne mere, les za gradnjo vagO* nov. 32—40 RM, pribitek za gradbeni les po seznamu znaša 2 RM za kub. meter, late 26 —34 RM, tesani trami 19—21 RM, franko meja, 20—22 RM jugoslovanska jadranska luka.
Hmeli: (po poročilu hmeljarske zadruge) Najboljše blago 25 din, prvovrstno blago 23—24 din, srednje dobro 22—23 din, srednje 20—22 din za kg. Slabše blago tudi izpod te cene.
Sadje: V zadnjem tednu je cena nekoliko padla na 2.50— 2.60 za kg (zlata parmena še vedno po 3 din). Ker se za jabolka iz južnih predelov naše države zanimajo tudi Angleži in Čehi, bo ostalo za slovensko sadje mnogo izvoznih dovoljenj.
Goveja živina in svinje: Radi slinavke in parkljevke naša trgovina zelo trpi. Plačevali so za 1 kg žive teže: pri volih 4.50—5.50 din, kravah za meso 2—3 din, telicah in bikih za meso 3.50—4 din. — Pršutarji se prodajajo po 6.50—7.50 din, mladi prašički po 100 do 150 din. — Za pleme prodajajo teleta po 1.200 din, krave po 1500 din za komad; svinje pa po 10—11.50 din za 1 kg.
Na živilskem trgu so prodajali: krompir 0.75—1.50, čebulo 2—3 kislo zelje 4. paradižniki 2—4, jabbolka 1—5, hurške 5—8, slive 6—10 din za kg.
S E 3 M I
19. septembra:' v Zidanem mostu. ^Braslovčah, Vinici, Šmarju pri Jelšah. Št. Janžu Pri Dravogradu. Črenšovcih.
20. septembra: v Št. Janžu na Dolenjskem, Starem trgu pri Ložu, Dol. Lendavi, Ljutomeru, Ormožu, Ptuju, Dobrovniku, Sv. Vidu pri Grobclnem, Zabukoviu nad Sev-nico.
21. septembra: v Ljubljani, Ribnici. Tuhinju, Celju, Ptuju, Trbovljah. Dravogradu, Laškem, Podčetrtku, Podsredi. Št. liju pri Velenju.
22. septembra: v Šmihel-Stopičah, Škocjanu, Dobrni, Turnišču.
23. septembra: v Mariboru.
24. septembra:	v Frankolovem. Brežicah, Celju. Trbovljah, Slov. Bistrici.
Letošnla letina
Vreme je letos ugodno. Ni prevelikih uim, dasi so nekateri kraji padli v veliko nesrečo po tisti znani grozoviti nesreči na Bizeljskem. Lani je, kakor znano, na sličen način zadela nesreča soseščino Bizeljskega odnosno Sv. Petra pod. Sv. gorami, in sicer veliko občino Polje ob Sotli z župnijama Sv. Nikolaja in Buč in dalje obrobnih vasi z vinogradi. Toča je obupno gospodarila, da letina tudi letos ne bo v tistih krajih najboljša. O stradanju in splošnem pomanjkanju, v katerega so bili pahnjeni tisti kraji preko pro-šle zime, je bolje, da ne govorimo. Za silo si bodo lansko leto prizadeti opomogli, če — kar upam — ne pride vmes nič hudega. Kraji dalje ob Sotli, od Sv. Petra in čez Bizeljsko do Save in od Pisec' do Sromelj do Sotle, so ob letošnji strahoti tako propadli, da na posledice
I	mislimo s strahom in sožaljem. Ti kraji so že navadno pasivni, a da jim za letošnjo žalostno jesen in še žalostnejšo ”'11110 ni treba pričakovati česa dobrega, ne bo treba omenjati.
Drugod pa — zahvalimo Boga — kaže prav lepo. Razen prej omenjenih jev in tistih pokrajin, ki jih periodično tepo med letom različne povodnji, česar je, razumljivo, rast zastala, je rast bujna, a pridelek obeta biti obilen. 7-Krompir, naša glavna hrana, najlepse uspeva, da je veselje. Tudi koruza je večinoma prav bujna, s košatimi stroki, ki obetajo debelo zrnje, živinska krma je ravno tako obilna, da tudi s te strani ni pričakovati nezgod. Grozdje in sadje, posebno slednje, kaže slabo. Tu bo marsikateri dohodek padel. Kar pa tiče hme-t Ija, je letos katastrofalna letina, da hmeljarji že zdaj, ob obiranju, gledajo s strahom v bodočnost. Tu letine ne moremo pohvaliti. Naj pridejo k temu še slabe cene ali slaba prodaja, pa bo katastrofa popolna, ki jo bo naša Savinjska dolina, ki na tem polju največ producira, najbolj čutila. Zdaj je Ie gledati še za bodočnost, da ne bo kakega lahkovernega posestnika ali poljedelca brezvesten slepar, kakršnih je mnogo dandanes po svetu, na najlahkovernejši način pre-sleparil.
Letošnja letina je zadosti ugodna. Da bi le zdravi uživali, kar bo zrastlo!
Za pošteno delo
Ko čitani »Edinost« in njene članke o potrebi po poštenem delu narodnih zastopnikov, mi prihaja pred oči vsa pokvarjenost našega javnega življenja, živo mi stopa pred oči slika o delu narodnih zastopnikov v dvajsetih letih naše neodvisne in svobodne Jugoslavije. Dvajset mineva odkar Smo se Slovenci otresli tuje nam neprijazne in sovražne nadvlade. Teh dvajset let' sili človeka k premišljevanju, da ugotovi, koliko in kje smo napredovali. Neprijetno je, ko moramo ugotavljati, da nam dvajset let svobode ni dalo tega, kar je tedaj naš narod pričakoval.
Radi tega se nehote zastavlja vprašanje, kako, da nismo napredovali tako, kot smo želeli? Saj je ves narod brez izjeme s simpatijo spremljal razvoj naše mlade države. Da, spremljal ga je z budno pazljivostjo. Morda je bil prav radi tega, če že ne gotovo bridko razočaran, ko je videl, kako ga voditelji, ki jim je zaupal vodstvo, zapuščajo in prodajajo za svoje osebne koristi. Za ceno poslanskega ali ministrskega stolčka, se je barantalo z našim preprostim narodom, us? 3	*■* .sšae. Brez vsakih načel,
poštenosti fn vestf se vrši to narodu pogubno delo, ki vodi neobhodno v propast.
Ali ni to greh? Ali sc mar nihče ne zaveda tega pogubonosnega dela. Dejstva kažejo, da ne. Naše javno življenje teče po starih izvrženih in škodljivih potih biv še avstrijske demoralizirane politike, liberalizma in klerikalizma. Ta politika ne pozna poštenosti. In zato, ker je ne pozna, se ne more po njej ravnati. Nasprotno, pripravljena je za trenotno strankarsko korist prodati za vedno narod in njegovo delo.
To delovanje pa mora ves narod odločno odkloniti. Potrebno je, da preide narod sam k delu. Zavedati se mora, da je vsako javno delo težko in odgovorno. Ker pa je nam na tem, da bo življenje in red boljši, kot sedaj in da se prepreči v bodoče vsako izigravanje od katere koli strani, je nujna enotnost in skupnost. Ta klic enotnosti in skupnosti mora prešiniti slehmega in zato je dolžan vsak, ki se tega še zaveda, da to misel širi in ji pridobiva somišljenike.
In delo mora biti stvarno in pošteno. Nikdar se ne sme govoriti o nemogočih stvareh, še manj pa jih širiti okrog med ljudsko maso. Vsak pameten in trezno misleč človek ve, kaj je in kaj ni mogoče. Ravno tako, kot to dobro ve, pa mora tudi budno paziti, da sc ne širi v njego-
vi	okolici demagogija, ki izpodkopava tla prav stvarnemu in poštenemu delu. Demagogija je kaj privlačna ljudstvu. Marsikoga omamijo vabljiva gesla, da jim nasede. Danes šc posebno. Prav radi tega sc morajo vsi trezno misleči in prevdar-ni združiti v skupnost za boj proti demagogiji, neznačajnežem in narodnim škodljivcem in izkoriščevalcem.
Proti fronti demagogov, ncznačajnc-žev in nepoštenjakov je potrebno postaviti fronto poštenja in stvarnega dela. Dolžnosti in naloge te fronte bodo ogromne. Vsakdo pač dobro ve, kako bddo postali naenkrat vsi njeni nasprotniki složni. Pohlep po koristih, denarju in oblasti jih bo združil. Vse delovno ljudstvo, predvsem pa kmetsko in delavsko kot najštevilnejše, mora budno paziti na vsak njihov korak, ker le tako bo mogoče preprečiti njihove nakane in preiti k stvarnemu in poštenemu delu, ki bo vsem v korist.
Dolžnost vsega delovnega ljudstva ie. da dela v tej smeri in da si tako pridobi svoj vpliv na vse pereče zadeve 00 svojih onštenih in delavolinih. idealnih zr. nikih, ki si jih bo izbralo.	GiČ-
Kulturna obzoria
Ve? načrtnega dela v naše kulturne in prosvetne organizacije
Radi in ne malokrat se ponašamo Slovenci s svojo visoko kulturno stopnjo. Vsakemu, ki nas le hoče poslušati, naštevamo število naših kulturnih in prosvetnih društev, kažemo jim domove, ki stojijo v vseh, še tako oddaljenih trgih in vaseh. Tako dobi opazovalec vtis, da živi sredi kulturno zelo razgibanega naroda. In celo sami verjamemo v to.
Potrebno pa je samo nekoliko globje in kritično opazovanje tega kulturnega življenja in spoznamo, da je vse to pravzaprav samo zunanja podoba in v veliki meri samoprevara, ki prihaja do zelo vidnega izraza pri raznih narodnih zborovanjih in reprezentativnih obiskih. Zelo hitro smo navdušeni in vzhičeno opevamo našo kulturo. Vse kaže, da je ta samoprevara postala pri nas že »narodna bolezen«.
Res je, da v naših kulturnih organizacijah mnogo predavamo, uprizarjamo naravnost ogromno število gledaliških predstav, da se knjižnice širijo, da pojemo in debatiramo, vse to je res. Toda vse to delo ostaja na površini — je brez pravega veselja, široke aktivnosti in zato tudi brez posebnega vidnega uspeha. Naša društva ne ž i v i j o — ampak životari] o!
Prvi vzrok da je tako, je naša nesrečna nolitična in strankarska razcepljenost, ki oušča tudi v kulturnih organizacijah globoke sledove. Dandanes je kultura v kulturnih organizacijah takorekoč postranska stvar, glavno in važno je politično obračunavanje z nasprotnikom. Metode tega obračunavanja so različne, res je pa tudi, da s kulturo nimajo ničesar skupnega.
Drugi in poglavitni vzrok te jalovost!, kakor bi lahko imenovali tako dejavnost v kulturnih organizacijah, pa tiči v samem 'istemu društvenega dela. Kaj koristi, Se Vsako društvo uprizori skoraj deset gledaliških predstav v letu, ko so pa vse Prireditve zgolj sredstvo za polnjenje društvenih blagain. Torej samo merkantilne-^a. značaja. Pravilno bi bilo, da bi se z največjo skrbnostjo izbirale igre, ki bi omogočale sodelujočim sistematično iz-
obrazbo v odrskem delu, istočasno pa bi občinstvo, ki posebno na deželi številno poseča prireditve, sčasoma doumelo, pra-
vi	pomen gledališča. Oder je razširjena tribuna! Raz njega pove dober avtor več kot deset predavateljev. Seveda s »Tur* ikimi kumarami« in »Prisegami o polno* či« ne bomo zgradili novega in ljudskega odra.
Isto je s predavanji, že zgoraj smo ome nili, da so naše kulturne organizacije pod vplivom večjih ali manjših političnih skupin. To se ne da odpraviti in ne bi v normalnih razmerah prav nič škodovalo. Razumljivo je tudi, da vabijo posamezne organizacije predavatelje iz svojega miselnega kroga, v tem ni napaka. Narobe je to, da ni med posameznimi predavanji nobene miselne povezanosti. Prireditelji organizirajo predavanje pač zato, ker so_ taka društvena pravila in je lepo in priporočljivo organizirati v letu par predavanj. Ta teden predava nekdo n. pr. »O kugi v srednjem veku«; naslednjič pa bo predaval priznani strokovnjak o »Vlogi elektrike v sodobni industriji«. Nekatere organizaciji so sicer skušale uvesti v svoja predavanja neki sistem. Po prvem neuspehu so inalo-dušno klonile. Pri tem delu pa je potrebna trmasta vzdržljivost. Kaj bi n. pr. dejali o učitelju, ki bi po prvem neuspehu v šoli obupal in zagnal Duško v koruzo. Ravno pri organiziranju predavanj velja naš klic: Več načrtnega dela! Predavanja ie treba sestaviti krajevnim potrebam in sposobnosti občinstva primerno. Samo ta^ krat, ako bo vsako predavanje postopoma razširilo miselni krog poslušalcev, bodo dosegla svoj namen: človek naj ima na dogojanja v svetu in življenju pravilen pogled.
V	vseh panogah društvenega dela je žgoča potreba po načrtnem delu. V dosedanjem delu je šlo v nič ogromno truda in energije. Slovenski človek pa se nahaja tam, kjer je bil. Na večino problemov, ki jih je prinesel novi čas, gleda s popačenimi pogledi. To je bilanca dela v zadnjih dvajsetih letih — dela brez načrta!	jbč.
Kulturni drobiž
Stanislavski, ustanovitelj Moskovskega umetniškega gledališča dobi v Moskvi spomenik. Tako je sklenil svet ljudskih komisarjev .
V	Pragi so osnovali orkester Sudetsko-nemške stranke. Letos bodo priredili tri simfonične koncerte.
Tudi v imenih je kos zgodovine, saj tudi ona na svoj način zrcalijo razne modne struje svojega časa. V zadnjem času so jih začeli znanstveniki proučevati in so prišli pri tem do raznih zanimivih zakljuC-kov. V Varšavi je pred nedavnim Izšlo de-
lo,	ki ga je napisal prof. Jan St. Bystron
o	tem vprašanju. Raziskal je 10.000 oficirskih krstnih imen. Med drugim je dognal, da je bilo v 15. stoletju najobičajnejše polj sko ime Nikolaj, ki ga pa je v 17. in 18. stoletju izpodrinil ime Jožef ter šele kasneje imena Vanda, Vitold i. dr. — Tudi na češkem so se začeli s to stroko jezikoslovja in zgodovine pečati. Strokovnjak na tem področju je dr. Josef Beneš.
Kiplingov mladinski roman »Džungla«
je sedaj preveden tudi že v srbohrvaščino. V slovenščini ga imamo že dolgo.
»Pod htneljevim steblom« je naslov filma, ki ga sedaj pripravljajo na češkoslovaškem.
Naši kinematografi
Od kinopodjetnikov smo prejeli sledeči odgovor, ki ga, zvesti svojim demokratskim načelom, da je treba slišati obe plati, objavljamo.	(Uredništvo.)
članku gospoda Erduša, ki ga je prinesla zadnja »Edinost«, ni odrekati idealizma, vendar pa zasluži malo odgovora, odnosno pojasnila, ker je ta članek napisan na napačnih predpostavkah in ker je gospodu Erdušu njegova gorečnost za resnično kulturno življenje našega mesta skalila pogled na stvarnost in na realne razmere, ki vladajo pri nas.
Člankar našteva vse ustanove, ki bi po njegovem mnenju morale vršiti vzgojno oblikovalno delo v naši sredini ter imenuje poleg Ljudske univerze, gledališča in raznih društev v isti sapi tudi kinematografe, očividno pozabljajoč na dejstvo, da so kinematografi do danes v naši državi, in torej tudi v našem mestu, privatna trgovska podjetja. Lastniki teh podjetij morajo živeti in zaslužiti, saj plačujejo enormne takse in davke in nikdo jim ne more zameriti, ako se pri sestavljanju svo jih repertoarjev ozirajo pred vsem na okus kinopublike in dosledno temu prinašajo filme, ki jih občinstvo želi in ki iim prinašajo polne dvorane. Ambicije za Širjenje kulture in vzbujanje narodne samozavesti se morajo lastniki bioskopov podrejati svojim poslovnim interesom. Sicer pa, kdor pozna tukajšnje razmere in mirno trdimo, da jih gospod Erduš ne pozna ali pa noče poznati, mora priznati, da vodstvom naših kinematografov ni manjkalo nikdar smisla in dobre volje, prispevati svoj delež h kulturni in narodni vzgoji občinstva in dvigati smisel za resnično filmsko umetnost. Ugotoviti pa moramo, da smo doživeli topogledno kruta razočaranja in bi lahko napisali cela poglavja o pomanjkanju čuta za pravo filmsko umetnost ter o pomanjkanju narodne zavednosti našega občinstva. Da samo načnemo to žalostno poglavje, ugotavljamo. da tukajšnja publika dosledno zahteva filme v nemški verziji in dosledno odklanja angleške, francoske, pa tudi če ške filme. Želeli bi, da se postavi gospod Erduš k blagajni, ko teče kak angleški ali francoski film, a to bi bila tudi njegova sveta dolžnost storiti, predno je zamočil pero in napisal obtožbo. Pisec tudi noče upoštevati dejstva, da domače produkcije vobče nimamo in da posamezni kinemato grafi ne morejo sami naročevati filmov iz inozemstva, temveč so navezani izključ no na filme, ki jih uvažajo iz inozemstva razni zavodi za posojevanje filmov. Moral pa bi to upoštevati, predno izreče očitek, da vrtijo mariborski kinematografi dan za dnem samo plažo in da le včasih zaide med to navlako film z umetniško vrednostjo. Ugotavljamo, da vrtijo mariborski kinematografi dan za dnem Iste filme, kot jih prinašajo beograiski, zagreb škl in ljubljanski kinematografi in da vrtijo končno to, kar v danih razmerah lahko dobijo in kar vrtijo za njima razni podeželski kinematografi, ki so last Sokolskih društev in katoliških prosvetnih organizacij.
Zelo se čudimo, da člankar n_e_ povpraša malo pri upravi tuk. gledališča, da bi se informiral o grenkih izkušnjah s predstavami resnično umetniške višine. Tudi gledališče, ki uživa subvencije in ki ni privatno pridobitno podjetje, mora pogostokrat s komadi a la Adieu Mimi, Viktorija in njen huzar, Ples v Savoju itd. napolniti blagajno, ki pri predstavah visoke umetniške in vzgojne vrednosti le pre-rada ostane prazna.
Če pa g. Erduš želi, da bi naši kinematografi vršili prvenstveno to nalogo, ki jim jo on odreja, nam mora najprej izposlovati subvencijo, ker bodemo sicer pri današnjih razmerah poleg velikega prizadevanja, da širimo kulturo in narodno samozavest, kmalu pasivni in na robu gospodarske propasti, a tega nam brez dvomno niti g. Erduš ne želi, kljub vsej svoji animoznosti in averziji, ki jo kaže napram nam v svojem članku. .
Da nam je nenaklonjen, upravičeno sklepamo tudi iz njegovega očitka, zakaj ne prinašamo ruskih in čeških filmov. Noče vedeti, da drž. filmska cenzura prepoveduje vse ruske filme in da ni prišel v državo v zadnjih letih niti eden ruski film, a na prstih ene roke mu naštejemo češke filme, ki so pasirali našo cenzuro.
V	ostalem pa velja za češke filme isto, kar smo rekli za angleške in francoske.
O	vsem tem bi se moral člankar najprej informirati, predno se razpiše o kulturnih nalogah naših kinematografov.
Kar se tiče njegove zahteve, da mora biti kino dostopen vsem in da je radi njega potrebno znižati cene, ugotavljamo, da je namenoma zamolčal, da smo s 1. septembrom itak znižali , cene, kolikor Je to bilo naiveč mogoče, da pa bi delali samo za davek in režiio, tega menda ne bode zahteval od nas. Prosimo g. Erduša, naj najde pota in sredstva, da bode znižan davek, potem bodo takoj tudi nižje cene vstopnic. V tej zadevi vodimo potom svojih organizacij veliko borbo in baš te dni pripravljamo enodnevni demonstrativni štrajk in bodo en dan vsi bioskopi v državi zaprti iz protesta prot! pretiranim taksam na kino-vstopnice.
Vsak. narod ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, v katero je skrbljlvo spravil, kar je bi! kdaj pridobil dragocenega, spravil vse, kar je bi! kdaj najgloblje doživel z vsem svojim ubogim telesom, z vso svojo čisto dušo, spravil vse, kar je kdaj trepetaje v predsmrtni bridkosti Juti! in misli!...
(I. Cankar: Podobe iz sanj;)
Znanje ostane vedno lažiznanje, če se smatra za njegov smoter vnanja korist — diploma. Samo učenje, ki izvira iz notranje potrebe, je koristno za človeka in bližnjega.
(L. N. Tolstoj.)
*
Edino koristno v znanosti je spoznanje tega, kar pomeni resnično srečo.
(L. N. Tolstoji
LOJZE ZUPANC
Dvajset dinarjev
'■»Prekleta neroda, doma bi bil raje °stal, ko nisi za nobeno drugo rabo kakor za žrtje«, sc je zadiral voznik s pijanim glasom. ■ Priskočili so delavci !z skladišča in zanesli dečka pod streho. Koršič, je buljil predse brezizrazno in vlekel vase ostro kočevsko sapo. Iz skladišča mu je veter zapihal v nos \p*-' v°nj po jodovi tinkturi. x Cez čas se je dečkovo vpitje v skladi-SC|> poleglo in delavci so se znova vsuli v°nkaj k vagonu. Goršič je še zmerom *fdel na prevrnjenem hlodu, se predajal brezupnemu razmišlanju in lezel v dve gube.
»Ohej, ti tamkaj . . .!«
Ni slišal delavca, ki mu je bil zaklical, •ovariši so bruhnili v krohot.
»No, prijatclček, dobro st se ga navle-k°I • . .« je delavec pridejal s tišjim glasom. On pa je bil gluh za vzklike prepotenih težakov. V mislih je blodil nazaj v čase, ko je bilo dela na pretek, da je R težavo sam zmagoval in je moral najeti Pomočnika. Potem se je lepega dne ustavilo. Zmerom bolj po redko so prihajali ljudje v njegovo delavnico naročat kakšno malenkost. Odpeljali so potlej tisti kos pohištva in pozabili na plačilo.
»Oče. lačen sem. Mama pravi, da nima kruha ... .«
Kdo je to govoril? Besede, ki jih je bil dopoldne izrekel njegov otrok, so se ponavljale vedno hitreje in hitreje--------------------
da mu ie pričelo v clavi šumeti od ne-
nehnega prišepetavanja. Vstal je sunkovito in se z majavim korakom opotekel k težakom.
»Hoooo—ruk!« so hropli s pretrganimi glasovi in se napenjali, da so jim pokale kosti v sklepih, ko so nalagali težke hlode v vagon.
»Ali bo tukaj kakšno de!o zame?« je vprašal.
Prejenjali so z delom in ga pričeli ogledovati. Mlad, koščen možak se je zasmejal in vsekal v tišino:
»Hej, ljubček, za naše delo si pa menda premehkih kosti . . .«
»Ho, ho, ho, ho . . .«
Šel je dalje in se znašel v črni baraki pokraj gledališča. V umazane cape zaviti ljudje so se premikali po temnem prostoru in neprestano pljuvali, ker jim je črn prah silil v grlo. Bili so črni kakor dimnikarji. Z visokega kupa so grabili oglje in si ga sipali v zajetne vreče.
»Ali je tukaj zmerom takšen prah?« se je Goršič ustavil pred delavcem, ki je bil črn od temena do stopal, le očesne beločnice so se mu svetile kakor prežečemu mačku.
Delavec se je odhrknil in izpljunil črno slino.
»Zmerom«, je vzdihnil, si naložil veliko vrečo oglja na pleče ter jo zanesel na drugi konec barake.
»Buos bilst . . .?«
Pred njim se je ustavil rejen gospod v škornjih in zeleni obleki.
»Delo iščem«, je zajecljal Goršič.
»Aha, ti si Kroiner!«, je vzkliknil lastnik črne barake. In po kratkem premisleku je dejal: »Topro, če poš pritno telal, ti pom plačal na tan tvajset tinara. Telal poš teset ur na tan. Ja?«
»Ja«, je pritrdil Goršič in se za hipec razvedril, ker je le dobil zaslužek in delo.
»Jutri sjutraj op setmih poš prišel«, je zamomljal gospodar in odšel iz črnega prašnega prostora ven, na solnce.
Domov grede je Goršič v mislih računal: »Mesec ima 30 dni in vmes so štiri ali pa tudi pet nedelj ... če ne bo še kakšen drug praznik, bom delal pet in dvajset dni v mesecu. To da skupaj pet sto dinarjev. Dve sto dinarjev bom moral plačati najemnine za bajto, če nočem, da nas bo gospodar vrgel na cesto ... Za ostalih tri sto dinarjev moram oblačiti in hraniti sebe, ženo in sedmero otrok . . . To se pravi, da bomo smeli porabiti na dan samo deset dinarjev . . .«
Večerilo sc je že, ko se je pijan od blodnih misli povrnil domov. V temni sobi se je po kotih stiskalo sedem gladnih otrok, ki so ponavljali, kakor da molijo litanije: »Mama, lačen . . . Daj kruha . ..«
V	letu Gospodovem, ko je pošten človek za dvajset dinarjev dobil pri peku komaj tri kilograme kruha, se je mizarski mojster Goršič udinjal v delo med tistim! milijoni težakov, ki garajo od zore do mraka in vedo, da življenje ni samo trda tlaka, ampak umetnost nad vsemi umetnostmi, ko morajo za deset dinarjev nakupiti dnevno hrano zase, za ženo, za sedmero mladih državljanov . . .
Ko je naslednje opoldne obstal na postaji ob črni baraki vlak, je iz oblazinje-
nega vagona izstopil rejen gospod v svetlih čevljih in polikani obleki. Na peronu zbrana množica meščanov mu je vzklikala v pozdrav. Vesel direndaj je privabil iz barake težake, ki so vsi znojni in črni od ogljenega prahu strmeli v to pisano družbo.
Goršič je glasno vprašal:
»Kdo je tisti, ki ga pozdravljajo?«
»Ne vem«, je kar tjavdan odgovoril težak pokraj njega. »Mogoče je narodni poslanec ali pa minister . . .«
»Mimo je prižvižgal mlad študent in pojasnil:
»Kakšen minister neki! Ale ne veste, da obhajamo protituberkulozni ted^n? Visok gospod iz Ljubljane je prišel v naše mesto. Predavatelj je . . .«
»A tako!« so se težaki glasno začudit! in se spet pogreznili v prašni prostor na trdo roboto.
Tisti večer so se po izdatni večerji nagnetli meščani v kino dvorani. Pred zbrano množico nadišavljenih poslušalcev. se je ustopil gospod predavatelj in pričel govoriti:
»Boj jetiki!«
Govoril je skoraj uro in pol. Ko je končal, so mu hvaležni poslušalci zaploskali. Potlej je prijaznega gospoda predavatelja obstopila gruča gospodov in dam. Med hrupnim smehom so dobre volje zavili v kavarno, da bi prijetno zaključili lepi večer.
V	vlažnih luknjah so med kopico lačnih trok in zaskrbljenih žena na pretlačenih slamnjačah hropli težaki iz črne barake. Njih ni nihče povabil na predavanje v kino dvorano.
(Konec.)
Za ženo in dom
Dopisi ..Edinosti"
Vzgoia ljubezni med brati in sestrami5v- Krii "a Koziaku
Naše kmečke domove pogosto uničuje nesloga med brati in sestrami, kt so podedovali dom po svojih starših. Ta nesloga pa nastaja iz pomanjkanja medsebojne ljubezni in spoštovanja. Vsemu temu pa so pogosto krivi starši, ki niso znali o pravem času_ privzgojiti svojim otrokom plemenitega čustva bratovske oziroma sestrske ljubezni.
Pogosto se opaža, da se otroci, ki so s svojimi starši in drugo deco vljudni in jjubeznivi, obnašajo proti lastnim bratom in sestram tako, da se opazovalcu kar lasje naježijo. Drug drugemu mečejo psovke
v	obraz, izražajo se kot najhujši postopači in včasih drug drugemu naravnost ogrožajo življenje. Nekateri ljudje so mnenja, da se v takšnem vedenju otrok zrcali vedenje staršev, češ, jabolko ne pade daleč od drevesa. V tej trditvi je pač malo resnice; krivda staršev je le v tem, da ne znajo pripeljati otrok v pravem času na pravo pot. Vzrok temu neotesanemu vedenju med brati in sestrami je v prvi vrsti v tem, da otroci pač ne vidijo nobene avtoritete, nobenih tujih meja v medsebojnem občevanju. Vedejo se brez vsakršne ovire kakor jim je pač pri srcu in kakor tisti hip čutijo. So pač doma in med s^boj. Zato so pa tukaj starši, c'a otrokom neke določene meje postavijo, namesto da brezskrbno gledajo, kako raste medsebojna surovost otrok.
Domača vzgoja mora paziti na to, da so otroci od najmlajših nog vljudni drug
do drugega. Na noben način ne smejo drug drugega pitati s psovkami. Besedi »prosim« in »hvala« naj bosta tudi v občevanju med brati in sestrami v neprestani rabi. Posebno je treba nadzorovati vedenje med starejšim in precej mlajšim bratom ter med bratom in sestro. Vljudnost, čut za pravico in viteštvo morajo vzkliti v domači hiši. Moč starejšega in s tem močnejšega ne sme nikoli nadomestiti pravičnosti. To načelo se mora predvsem zasidrati v mlade duše.
Brat naj sestri, posebno mlajši, izkaže kake majhne usluge. Naj se navadi, da ji pomaga obleči plašč, nositi breme, naj ji prinese ta ali oni predmet, ki si ga za-1 želi in naj se zavzame za njo, če jo na-1 padajo tovariši. Sestra naj se mu za ta viteška dejanja oddolži ob drugi priliki ter mu očisti obleko, prišije gumb, nalije ka- J vo in slično. Vse to pa morajo seveda voditi starši, ker otrokom bo kaj takega !e redko prišlo na misel. Da se bratje in sestre čim lepše spoznavajo, je jako koristno, da kaj skupno delajo ali se skupno igrajo.
Veselje je gledati brate in sestre, katere druži medsebojna ljubezen. Ta se z leti £e utrjuje in četudi se takšni otrocf pozneje razidejo na razne konce sveta, vedno lahko računajo drug z drugim. Ce pa ostanejo na skupnem domu, delajo v slogi zanj in sadovi bratovske ljubezni se kažejo v rastočem blagostanju.
PRAKTIČNI NASVETI
Kako pitamo race?
Race, katere mislimo zaklati, krmimo s sveže kuhanim krompirjem in z zdrobljenim ječmenom, vsako pa moramo poprej dobro zmešati z gostim kislim posnetim mlekom/ da nastane drobljiva zmes. Pitati jih smemo največ 3—4 tedne. Proti koncu te dobe lahko dajemo živalim namesto dela krompirja zdrobljenega ovsa. Krmimo jih po trikrat na dan, in sicer zmeraj toliko, kolikor živali same pojedo.
Ce so bile race poprej navajene na zrnato hrano, jim jo dajajmo tudi še nadalje, toda zrnje moramo prej dobro namočiti. Nedaleč od posode s krmo mora biti pitna voda. Dobro je tudi, ker pospešuje prebavo, če pripravimo racam vodo za kopanje, ki je pa ne sme biti toliko, da bi lahko v njej plavale. Sploh morajo imeti živali, ki jih pitamo. čim več miru.
Če kokoši ir o ja]ca
Pogosto se zgodi, da kokoš znese jajce brez lupine. Takšno jajce je mehko in se Prav rado razlije. Vzrok temu je v tem, da dobi kokoš v hrani premaJo apna iz katerega se tvori lupina. Radi tega sl kokoši navadno same poiščejo apno na ta način, da prično kljuvati jajca — jih potem požro. Če se je kokoš tega navadila, jo bomo le težko odvadili. Zato jim moramo v hrani miditi tudi apno. Najbolje je, če mehki hrani primešamo kredo, zmlete kosti ali zelo zdrobljene jajčne lupane. Ponekod imajo nepoučeni ljudje navado, da takim kokošim, ki žro Jajca, (•dščipnejo s kleščami kljun. Tako početje pa je le obsojanja vredno. Dobro le tudi. da taki kokoši nastavimo v gnezdo jajce, iz katerega smo izpihali vsebino in ga napolnili z milnico, poprom in gorčico. Če pa kokoši le ne moremo odvaditi, da bi žrla jajca, .je najbolje, če jo zakoljemo.
Madežev od sveče na lesenem pohištvu ne smemo z nožem strgati, ker lahko pokvarimo polituro. Brez težav jih odstranimo s cu-njico, ki smo jo namočili v olju.
Da se nam porcelanasta posoda prt pomivanju ne razbije, položimo v skledo, kjer se '»soda odteka, večkrat preganjeno cunjo. Z njo omilimo udarce. Tako ne bo več obtolčene posode in odbitih ročajev. Potem to cunjo splahnemo v čisti vodi in posušimo.
Čevlji naj bodo vedno na mrzlem zračnem prostoru, nikdar pa ne v zaprtih omarah, ker ti začnejo plesneti ali pa postanejo trdi.
Izborno sredstvo proti izpuščajem je čaj
1	z mačehic. Zvečer in zjutraj popijte skodelico takega čaja, za katerega rabite samo kavno žličko posušenih cvetov mačehic.
Aluminij snažimo z mešanico 30 gramov boraksa na liter vode. Dodamo pa lahko še malo salmijaka.
KUHINJA
Tirolski cmoki. Šest starih žemelj zrežemo na kocke. Na nekoliko manjš„ kocke zrežemo nato 15 dkg kuhanega prekajenega mesa in posebej 10 dkg prekajene slanine. Nato scvremo najprej slanino, potem žlico Prav drobno sesekljane čebule, primešamo nekoliko peteršilia, nazadnje pa še na kocke zrezano prekajeno meso in žemlje ter vse skupaj Še nekoliko pražimo. Opraženi zmesi primešamo dve zvrhani žlici moke. Posebej pa razžvrkljamo v % I mrzlega mleka dve jajci, malo soli in belega popra ter polijemo s tem žemlje. Nato vse skupaj dobro premešamo, da se dobro namočijo vsi koščki žemelj in zmes nazadnje potlačimo. Čez 10 minut naredimo iz te zmesi z mokrimi rokami osem enako velikih cmokov ln jih spuščamo v slan krop, v katerem lih kuhamo deset minut ne da bi posodo pokrili. Tirolske cmoke servir ramo s solato.
Češpljev zvitek. Napravimo vlečeno testo kakor za jabolčni zyitek. Ko smo testo razvlekli. ga potrosimo z drobtinami, ki smo jih opražili na maslu ali masti, potresemo s češpljami, ki smo jih poprej oprali, razpolovili in pobrali iz njih koščice. Na vrh potrosimo Še sladkorja in cimeta. Potreseno testo potem zvijemo, denemo na dobro pomazano pekačo, namažemo z raztopljenim maslom in spečemo v vroči pečici, da je lepo rumeno. Pečeni zvitek zrežemo na rezine in potresemo z vanilinim sladkorjem.
Češpljevi cmoki. Zelo priljubljena jed pri mladih in starih so Češpljevi cmoki. Vsak se rad pohvali koliko jih je pojedel, nobeden pa se ne zmisli na ubogo gospodinjo, ki je morala pripraviti toliko teh okusnih bomb. Navadno jih delamo iz krompirjevega testa, danes pa prinašamo recept za kuhano testo, ki jc še prav posebno okusno. Zavri n 1 vode, za noževo konico soli in 3 dkg presnega masla. V vrelo vodo vsuj 14 dkg moke in mešaj, da se . testo loči od žlice in posode. Se v toplo zmešaj eden rumenjak in eno celo jajce, da dobiš krepko testo, ki ga pokritega postavi na hladno. Testo na pomokani deski razvaljaj, zreži na krpice in v vsako zavij češpljo, kjer nadomestiš koščico s sladkorjem. Kuhaj v slani vodi 10 minut in pripravi kakor običajno češpljeve cmoke.
Nenavaden recept
Neki holandski list je prinesel tale recept: Naš nasvet materam, če hočete imeti zdrave otroke, ravnajte tako: vzemite 1 prostrano trato, 1—2 „di)cata otrok, 1 žjlčko potoka, 2—3 psičke. 1 ščepec peska. Nato otroke in psičke dobro pomešajte in jih položite, na trato; pesek zalijte s potokom, trato pa posujte s cvetkami. Vse skupaj pokrijte z modrim nebom in pecite na zmernem soncu. Ko je vse lepo rjavkasto zapečeno, splahnite v hladni kopeli. To storite večkrat na dan. če le vreme dopušča, in imeli boste zdravo, bistro ln veselo deco.
Ta recept, ki je gotovo učinkovit, pa ima isto slabo lastnost kakor danes irmogi drugi zdravniški predpisi: mnogo, premnogo jih je, ki niso v stanu, da bi se ga držali.
V	zakonu je kakor povsod drugje: nekateri žive kakor zrno v klasju, nekateri kakor otroci na peči (zdaj se tepejo, zdaj se ljubijo). Največ nesrečnih in neurejenih zakonov je v krajih, kjer pijejo mnogo žganja. Mož-pijanec privede navadno družino v bedo in z bedo se priselijo domov še prepiri, kakor pra-
vi	slovaški pregovor: če bi ne bilo bede, bi ne bilo jeze.
Božena Ngmcova.
V	»Edinosti« je eden naših Kobancev »Slovensko planinsko društvo« opozoril na nujne potrebe našega Kozjaka, zlasti pa zaradi markacije na glavni prometni črti Maribor —Sv. Križ—Sv. Duh. Temu opozorilu se tudi mi pridružujemo in mu še tole dodajemo: Mi seveda ne potrebujemo nobene markacije. In brez nje izhajajo tudi tisti redki naši stari znanci, ki tudi ponoči najdejo pot do nas in nazaj. Ampak tudi naš obsežni in razgleda bogati Kozjak bi zaslužil, da ga obiskujejo tudi drugi izletniki, ki jim pota do nas in od nas proti Sv. Duhu ali sploh še niso znana, ali pa so..jim še premalo znana. Razen glavne poti pa še do nas pelje več drugih potov, po tudi zanimivih drugih krajih, kar velja še posebno od nas dalje proti Sv. Duhu ali pa za povratek od nas v Maribor. Zakaj naj bi bil tudi naš Kozjak deležen na tujskem prometu — če že ne ravno tako,, vsaj deloma tako kakor Pohorje?! Pohorci so sicer naši »nasprotniki« po legi svojega tudi nam ljubega Pohorja.. Sicer pa jim nikakor ne zavidamo, če ravno oni uživajo tak sloves v tujskem prometu. In navsezadnje tudi ne gre le za naše osebne interese, če tudi naše »Slov. planinsko društvo opozarjamo na naš Kozjak. Ampak gre ravno pri Kozjaku še v veliko večji meri kot pri Pohorju za one višje (predvsem naše narodne) interese, o katerih bo treba že v kratkem spregovoriti prav resno in odločno besedo na naslov naših vodilnih mož v Mariboru. Med tem pa Vam pri »Slov. planinskem društvu« in Vam pri »Tujsko-prometni zvezi« kličemo: »Nikar ne pozabite, da se Kozjak nahaja na. obmejnem ozemlju na levem bregu Drave in da straži most — preko Drave...1«
Radeče
Sadna letina je zelo slaba. Radeče in okoliški hribi so znani daleč nokoli po izbornem sadju, ki uspeva kar najboljše. Pred časom pa smo poročali/ da je slana vzela skoro vse sadje, kar se jc tudi zgodilo v resnici, Razen bore male breskvic ni pri nas skoro nobenega sadja. Prekupci prinašajo sadje v mesto iz daljnih krajev, zato je drago menda kot nikjer. Slaba neizbrana jabolka prodajajo kilogram paa 2.75 do 3.— din. Naši kmetovalci so bili navezani povečini na dohodke od sadja oziroma njegovih proizvodov. Letos pa so Ob vse! Zato bi bilo na mestu, da bd oblasti odpisale kmetom davščino in razpisala prepotrebna javna dela.. Kmetom s številno družino preti letošnjo eto lakota in vsestransko pomanjkanje. Zato je pomoč nuj na.
Novo sejmišče za živino. Mestna občina Radeče je kupjla travnik za sreskiin sodiščem, katerega bo uporabila z sejmišče goveje živine in prašičev. Dovoljenje za sejem prašičev je občina dobila od banske uprave. Do sedaj so morali naši ljudje po prašiče v Sevnico ali Krško. Odslej pa jih bodo lahko dobili na domačem sejmišču. Omenjeni travnik je bil last gostilničarja Rafka Zupančiča. Sejmišče se zaenkrat radi pritožbe nekaterih domačinov ne uporablja. Končno odločbo bo izdala kr. banska uprava v Ljubljani.
Novo mesto
Zborovanje kmetske mladine. Kmetska mladina, organizirana v Društvih kmetskih fantov in deklet je dne 4. tm. polagala obračun o svojem delu na VII. rednem občnem zboru Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet. Ko	je	predsednik	tov.	Zorko otvorll
ob pol 10.	url občni zbor in	pozdravil na-
vzočih 36 delegatov in delegatinj posameznih društev je v svojem govoru povdaril pomen tega občnega zbora. Sledila so poročila funk cijonarjev	iz	katerih je	razvidno živahno
delo pododbora, kakor tudi posameznih društev. Vršilo se je lepo število posameznih prireditev,	ki	so uspela	kot	je bilo želeti.
Lepo je uspel tudi prosvetno-organizatoričnl tečaj za fante, ki je bil prirejen v zimskem času. Poročilo delegatov Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Milana Majcna je bilo vzeto na znanje z živahnim odobravanjem. Po razrešnici odboru, ki je bila soglasno sprejeta, so se vršile volitve novega odbora. Predsednik: France Potočar, podpredsednik Josip Udovič, tajnik Jože Petrič, namestnica Dana Gartner, blagajnik Stanko Kobler. Tudi ostali odbor tvorijo najdelav-nejšl tovariši in tovarišice. S pozivom na složno iii vztrano delo, ki ga naj izvrši kmet ska mladina pod zelenim praporom, da si tako pribori lepšo in boljšo bodočnost je zaključil predsednik tov. France Potočar lepo uspeli občni zbor.
Živinski sejmi. Zadnja dva živinska sejma ki sa se vršila, sta bila precej klavema. Ne samo, da je dotok živine bil prevelik, radi pomanjkanje krme radi suše, je bila cena
I	tudi zelo slaba.
I	Elektrifikacija. Elekrifikacija Dolenjske
l	še dovolj hitro napreduje. Električni vod je sedaj postavljen že do Novega mesta in bo tako kmalu zvezano Novo mesto z ostalim elekričnim omrežjem v Sloveniji. Dela se sedaj nadaljujejo v smeri proti Belikrajinl in v Krški dolini.
če udari kamen ob vrč, ali vrč ob kamen, je zmerom vrč tisti, ki trpi posledice. Mfffld Pec
Resnične besede nikoli niso prijetne. Prijetne bese.de nikoli niso resnične,
Postavite napis na križišču. V Mirni peči na križišču državne in banovinske ceste I stoji drog z napisi. Toda ta drog za tujcc več
škodi kot koristi, kajti nima napisa za Ljubljano, kar je najvažnejše. Domačini itaK vemo, da jc Trebnje ob državni cesti, medtem ko tujci ne. Zato smo priča, kako se tukaj vedno ustavljajo avtomobilisti in sprašujejo, katera smer je proti Ljubljani. Cestno upravo pozivamo, da postavi na dovolj vidnem mestu napis, ki bi označeval smer proti Ljubljani.
Zidani most
Prošnja železniški direkciji v Ljubljani.
odnosno upravi na Zidanem mostu. Na Zidanem mostu je že dolgo hudo pomanjkanje stanovanj, zlasti družinskih, katerih ni m°‘ goče dobiti za nobeno ceno in to iz enostavnega razloga, ker jih ni! Spričo ozke doline ob Savinji ni mogoče postaviti nikjer hiše. Nekje je malo zemljišča, katerega je_ odkupil neki domačin in tako je izključena gradnja vsakršnega stanovanjskega poslopja. Zato bi bilo to vprašanje najboljše rešiti tako, da bi železniška direkcija dvignila poštno poslopje za eno ali dve nadstropji za svoje uslužbence, ki morajo nujno imeti svoje prepotrebno družinsko stanovanje. Nadalje naprošamo direkcijo, da poskrbi za zadostno število uslužbenstva, kajti tudi uslužbenci so ljudje, ki nujno potrebujejo malo oddiha, saj jim pripada tudi po zakonu! Znani so primeri, da ni imelo nekatero osobje že po vec let niti dneva dopusta, kar bije vsem pravicam v obraz. Pričakujemo, da bo direkcija poskrbela za zadostno število uslužbencev in bo s tem omogočila svojim nastavljencem vsakoletni zakoniti odmor. Nadalje naprošamo železniško upravo na Zidanem mostu, da v interesu tujskega prometa odpravi vse nedostatke okrog kolodvora in njega neposredni bližini.. Cesta od mosta do postaje je slaba. Ob suhem vremenu se dvigajo, ko vozijo avtomobili, oblaki prahu. Zato bi bilo najumestnejše, da jo jeseni da uprava posuti z gramozom. V predoru Majlandu in V podvozih proti Hrastniku je zelo veliko nesnage, kar gotovo ne vpliva najbolje na izletnike, ki prihajajo v naše kraje. Nedavno so poslale tukajšnje oblasti prošnjo na direkcijo, da bi cesta in prostor pred kolodvorom v hudi vročini in prahu večkrat dnevno škrp pila. 7®*: Kir *	UJV4MŠSV *
Šmartno ob Dreti
Tednik »Edinost« mi je zelo po volji. Rad ga čitam radi tega, ker vidim, da »Edinost« ni strankarski Ust, pač pa časnik ki hoče z resnico doseči, da še kmečkemu in delavskemu ljudstvu odprejo oči. da slovenski narod ne bo večni suženj. Slovenci smo se bili pač preveč navadili suženjstva in trpljenja. Do leta 1918. smo bili sužnji tujcev, sedaj smo pa hlapci ljudi, ki jih je zibala slovenska mati. Žalostno je. da smo še tako daleč s slovensko svobodo.
Krivi smo si mnogo sami, ker se pustimo pitati samo z obljubami. Krivi so tudi voditelji raznih strank, ker svoje pristaš,, hujskajo drug proti drugemu. Ti voditelji sc zavedajo, da ostanejo toliko časa na krmilu, dokler ne bo narod sit njihovih'obljub in ne bo zahteval tudi dejanj.
Ubogi slovenski narod, koliko si že pretrpel, koliko trpiš in boš še trpel samo radi tega. ker stisneš jezik za zobe, ako se ti godi krivica, namesto da bi si podala slovenski kmet in delavec roke in složno zahtevala, kar jima gre po narodovih pravicah.
Zato kličem vama. slovenski kmet in delavec: združita se, ker v vama je moč, da bosta zadihala svobodneje in si zboljšala svoje življenjske razmere! Ne samo za sebe', pač pa tudi za .svoje potomce.
Slovenski delavec.
Benica ob Dol. Lendavi
Oprostite, ker lista nisem pravočasno plačal. Vzrok je poplava, ki nam je uničlia skoraj vse pridelke. Sicer smo nekaj podpore dobili, eni več drugi manj. Ako bi bila podpora sorazmerno porazdeljena, bi prišlo na enega toliko, kolikor je bil posejal. Sredstev ni in jih ni pričakovati, da bi si nabavili dobrega semena za naprej. Kaj je storiti? Zima se bliža in jo s strahom pričakujemo. Treba je misliti na obleko, obutev i. dr. Denarja pa ni skoraj prav v nobeni hiši. Bog pomagaj!	Prijatelj »Edinosti«.
Sevnica
Kaj je z gradnjo drugega tira od Zidanega mosta do Sevnice? Pred časom smo poj ročali, da je bil na odločujočem mestu sprejet sklep, ki je predvideval gradnjo drugega tira od Zidanega mosta do Sevnice. Ker je ostalo vse samo pri besedah, naprošamo o-blasti za tozadevno pojasnilo.
Obvezen kuluk za sokolske člane. Sokolsko društvo Zidani most je sklenilo povečati svoj dom, ki naj bi dobil novo galerijo, povečan oder, novozgrajen dohod s ceste itd. Ker društvo nima nikakršnega denarja, se je sklenilo, da bo moral vsak Član delati Pri domu več ur trajajoči kuluk, ali pa ga odkupiti po tri din na uro.
Rogaška Slatina
Anketa tujsko-prometnih zvez iz Maribora in Ljubljane se je vršila v Rogaški Slatini preteklo soboto 10. tm. Ankete so sc udeležile razne osebnosti iz Maribora in Ljubblja-nc. Največ govora je bilo o pomanjkanju pravilnika k uredbi o tujskem prometu iz le-
Zanimivo je, da more morje preživljati milijarde in milijarde rib, ki so navezane na hrano izključno v vodi sami, kajti oceani nimajo tistih količin morskih trav fn vodnih rastlin kakor na primer naš ^Jadran. Raziskovanja so dognala, da žive milijarde rib po večini od neke male rastlinice, ki plava v vodi in ki je tako majhna, da je s prostim očesom sploh ni mogoče videti, šele mikroskop nam pokaže to rastlinico, dolgo jedva eno tisočinko milimetra. Na en liter oceanske vode pride torej okrog pet milijonov teh drobnih rastlinic. Ne smemo pa misliti, da ribe z vodo to rastlinico kar tako požirajo. Po
1936.. radi katerega so nastale različne Pomanjkljivosti pri organizaciji tujskega prometa v Sloveniji. Dalje so se dotaknili gospodje ostalih perečih problemov, kakor modernizacije cest in železnic, gostinstva, planinskih postojank, zimskega športa, regulacij vodovodov, virov za denarna sredstva za propagando in slično. Udeleženci ankete so med debato izrazili mnogo lepih želja, Pri katerih večini bo bržkone še mnogo let ostalo. Anketarji so ob bivanju v Rog. Slatini ogledali tudi zmodemizirane zdraviliške naprave, posebno pozornost je vzbudil novi hotel »Jugoslovanski krali«.
Most preko Sotle v Erjavici, o katerem smo v našem listu nekoč že govorih, torej vendarle popravljajo. Hvala Bogu, do sedaj se ni zgodila še nobena nesreča, kar upamo tudi za bodoče, dokler se stvar ne uredi. Ampak zares ie čudež, da smo dočakali jesen hrez nezgode!
Gradbena delavnost proti Tržiščču je zelo vidna. Vsakdo stremi za tem, da si postavi ssten domek. Nastala ie že kar lepa naselbina, ki prav lepo izpopolnjuje okolico steklarne.
frebnie na Dolenskem
Združena dolenjska Društva kmetskih fantov in deklet prirede dne 18. septembra 1938 kmetski praznik v proslavo 20 letnice Jugoslavije. Program: Ocenjevanje skupin ■n okrašenih vozov. Povorka. Kmetsko mladinsko zborovanje. — 0*b 14. uri zbor vseh udeležencev pri Kmetu v Trebnjem, Stari ir?. Koncert godbe na pihala na zbirališču. ^Prejem kolesarjev in drugih skupin. Povorka skozi Trebnje. Kmetsko mladinsko zborovanje Ocenjevanje okrašenih vozov in skupin. Kmetska zabava pri g. Grmovšku. Razdelitev nagrad. — Vsa dolenjska kmetska mladina se z vnemo pripravlja, da proslavi dostojno svoj kmetski praznik in 20 etnico narodne svobode. Dolžnost vseh Do-liencev pa je, da s svojo udeležbo dajo priznanje kmetski mladini za njeno nesebično m Požrtvovalno delo.
Zanimivo šfivo
Grahovo pri Cerknici
Tekma koscev. Veličastvena je bila prireditev tekme koscev, ko jo je organiziralo »Društvo kmetskih fantov in deklet« Grahovo, dne 10. julija tl.: Povorka, delo same kmetske mladine priča o prebujenosti vasi sedanje generacije. Tekma ko-scev .izvršena na obrežju Cerkniškega jezera, je in naj bo dokaz vsem, da je kmetsko gelo najvažnejše.
Sokolska četa koraka z delom v bodočnost. Dne 15. avgusta je letna prireditev pokazala voljo in moč Sokolsva, za nezlomlji-
vo idejo Slovanstva. Po preureditvi Sokolskega doma bo dana možnost ostalim dru-vam do delovanja v njem. Naši vasi zadostuje ena društvena stavba, ki naj služi za izobrazbo kmetske mladine.
Preteklo nedeljo, dne 4. trn, se je vršil po osmi maši pred župniščem političen shod JRZ. Govoril je šol. upr. iz Notranjske. Najbrž je odnesel iz našP vasi slab vtis in prazen političen koš.
Nov hotel, enonadstropno stavbo z gostilno in prenočišči je zgradil ob banovinski cesti Grahovo—Žirovnica g. Ivan Levar.
f, tot/to tvrtfv lbMtf'
iHunm.
Opomin iz 15. stoletja:
Lakomnost in prevzet-hott sta izvor vsega zla
Slučajno sem naletel na socialno kritiko angleškega filozofa Tomaža Mora iz '5. stoletja, ki se mi zdi primerna tudi za današnjo dobo. Tako-le se glasi:
»V deželi, kjer prejemajo plemiči, zlatarji, oderuhi (bankirji)^ itd. najvišja plačila, doČim ni prav nič preskrbljeno za Rmete, poljedelske delavce, kovače, mizarje, rudarje in ostale delovne ljudi, brez katerih sploh ni' skupnosti — v taki deželi ne more biti sledu pravice. Usoda delavstva je slabša od delovne živine; dokler te dovoli močno za delo, je njihovo plačilo revščina, ko pa postanejo radi starosti in bolezeni nezmožni, ostanejo brez sredstev v bedi! In zakoni so zmeraj proti njim. če vse to upoštevamo, ni mogoče, da ne bi spoznali, da je ves obstoječi red samo zarota bogatih. Denar in prevzetnost sta korenini vsega zla. Vsi zločini bi Prenehali, če bi ne bilo več denarja; celo revščina, ki izvira navidezno iz pomanjkanja denarja, bi prenehala, če bi izginil denar. Bogatini to nedvomno vedo in bi bili pripravljeni spremeniti družbeni red, toda prevzetnost, ki je kraljica vsega zla, iim tega ne dopušča; merilo njihove sreče je beda ostali liudi. Drugi vir zla, ki je značilen za Anglijo, pa izvira iz omejitev 'n izpremembe njiv v pašnike (takrat je namreč začela v Angliji tekstilna industrija. Opomba pisca.) Ovce, ki so bile hekoč tako ljubke in krotke, so postale (po gospodarjih — opomba pisca) divje 'n željne plena. Uničujejo kmeta in njegovo njivo. Kjer se prideluje najboljša vo1na. tam ne puste plemiči in opati niti koščeka zemlje za plug: ne zadovoljujejo se več z dohodki, s počitkom in razveseljevanjem, ki jih prinaša poljedelstvo, ne-*?o iščcio bogastva; nenasitna lakomnost Povzroča, da izginjajo z dežele ljudje. In vse to počne z zakonitimi in nezakonitimi Roliufijami in nasilstvi. Padanje poljedelstva povzroča draginjo; draginja povzroča odpust služinčadi, ki izgubi tako možnost preživljania; ker se volna draži, ne morejo revnejši suknarji opravljati svojega rokodelstva. Vse bogastvo deže-
se steka v‘roke maloštevilnih.
Lakomnost nekaterih je silno škodovala blaginji našega otoka. Revščina in brezposelnost, ki se bolj in bolj širita, vodita v ropanje, tatvino in potepanje. Brezposelni morajo ali beračiti ali krasti; kljub poostritvam kazni število zločinov Pc pojema. Narod vzgaja tatove in potepuhe in jih nato' kaznuje. Ali je to pravičnost? Strašno so kaznovani tatovi, medtem ko bi se vendar moralo poskrbeti, da bi si služili življenske potrebščine, tako da bi noben človek ne bil prisiljen najprej krasti, nato pa biti obešen.«
Tako je govoril Angliji za takratno dobo dovolj učen mož (bil je teolog, filozof, socialni reformator), ki je dobro poznal
angleške razmere. Ali se vam ne zdi, kot bi govoril sedanjim časom, le z malo drugačnim izrazom?
Pa boste rekli: Nič se ni spremenilo in krivice trajajo dalje. A ta trditev je resnična in ni. Bistvo krivic je res ostalo
isto. Ni pa ista njih prostornost, še manj pa duševnost prizadetih delovnih množic. Takrat ni bilo jasnega pojma o izvoru krivic — danes se to jasni; ni bilo enotne organizirane obrambe — danes je ta vedno bolj vidna ;ni bilo sredstev za pomoč tlačenim — danes je to že dovolj znano. Danes napolnjuje delovne množice ena in ista duševnost, eno in isto tolmačenje člo večanskih pravic.
S to stvarjo nameravajo Iti Poljaki v stratosfero. Balon ima lepo ime: Poljska zvezda.
Gondola je iz nove kovine hidronelija.
Skrivnost oceanov
Veliki oceani so delali človeškemu raziskovanju že od nekdaj največje težave. Znano je, da je 70 odstotkov zemeljske oble pokrite z vodo, znano je pa tudi, da znašajo največje morske globine 9000 m in še več. Kljub temu pa nimamo pravih pojmov o tem, kaj se dogaja v globinah nad 400 metrov. Vsi umetni potapljaški poizkusi zadnje dobe niso prinesli nika-kih posebnih rezultatov. Tako smo v glav nem navezani na domneve, so pa tudi stvari, ki so že kolikor toliko znanstveno dognane.
tej metodi se riba bržčas ne bi nasitila. Ribe se namreč poslužujejo neke vmesne instance. So to majhne, rakom podobne živalice, ki imajo posebne krtačam podobne izrastke. S temi izrastki »česajo« te živalice vodo in zbirajo na njih omenjeno rastlinico. Te živalice so hrana malih rib. Neverjetno veliko množino takih rakov po žre n. pr. slanik v Severnem morju. Nemški učenjak je našel v želodcu enega samega slanika 50.000 do 60.000 takih živalic. Male ribice služijo za hrano srednjim in srednje in male velikim. Strašen proces uničevanja je to, ki se odigrava vsako sekundo v velikem morju. Tako si tak rak »nastrga« iz vode tistih rastlinic in že v drugem trenutku izgine sam v želodcu ribe, ki se ji tudi ne posreči pobegniti pred usodo v žrelu druge ribe. Ena riba žre drugo in tako je prav, kajti dognano je, da ena sama posebna riba v Severnem morju leži milijon jajc. če narava ne bi tako vestno skrbela za uničevanje, bi nastala nemogoča situacija: ribe bi »izpodrinile« vodo.
Carigrad - turški New Yorfc
Gazi Kemal Atatiirk, turški predsednik, je naročil slovitemu francoskemu arhitektu Leonu Proštu, naj iz starega Istanbula napravi moderno turško metropolo, nekak mali azijski New York. Arh. Prost, ki je dolga leta živel v Istanbulu in ki je tudi renoviral Ajo Sofijo, je mojster, ki mu je svojčas bila poverjena naloga prezidave mest Rabat, Fez, Meknes in Casablanca.
Prost je zbral okrog sebe cel štab mladih turških inženjerjev ter že izdeluje načrte, ki jih je predsednik republike že odobril. Zelo težavna pa je njegova naloga radi tega, ker je dobil točno odrejen program: državni blagajni ne sme naprtiti prevelikih razlastitvenih stroškov, na drugi strani pa ne sme trpeti historični značaj mesta. Ker je Istanbul mesto na raznih gričih, je moral izumiti Prost nekak sistem mostov, predorov, liftov itd.
Najtežje vprašanje je bil promet preko Bospora, t. j. med evropsko in azijatsko Turčijo. Turški strokovnjaki so nihali med mostom in med predorom. Predor pod vodo je bil predrag in so to Idejo takoj opustili. Most pa bi skazil krasen pogled. Prost se je odločil za ladje, ki prevažajo kar cele vlake. Tako ne bo potnikom iz Ankare ali Evrope treba izstopati iz vagonov in ostanejo kar v vagonih. Projekt bo dogotovljen vsekakor šele lfcfa 1944. Takrat bo že mogel vsakdo v Evropi kositi in v Aziji srebati svojo kavo, nakar se bo lahko preko Bospora z enim izmed lokalnih vlakov vrnil v Evropo.
Delavka kumica oklopne kriiarke
V	Brestu bodo v kratkem splavili veliko, 35.000-tonsko oklopno križarko »Richelieu«. Krst nove bojne ladje bo baje zelo slovesen. Alliance Francaise pa je v zvezi s tem krstom ‘naslovila na mornariškega ministra Campinchija prošnjo, naj poskrbi za to, da krsta ne bo obavila kaka visoka dama iz družbe, nego priprosta žena, in sicer mati velike rodbine. Tak krst da bi najbolje ponazoril hvaležnost francoske domovine napram materam, ki se jim ima domovina v prvi vrsti zahvaliti za možnost gradbe in uporabe takih bojnih ladij. Minister Campinchi je inicijativo hvaležno sprejel ter bo poveril krst ladje »Richelieu« ženi nekega v ladjedelnici zaposlenega delavca.
Alf veste ?
... da se noben Eskimo — ne moški ih ne ženska ali otrok — ne zajoče celo svoje življenje? če je Eskimo užaljen ali če ga kaj tare, se obrne proč in skremži obraz.
... da so »pridelali« v Zedinjenih državah toliko helija, kakor bi ga bilo treba za polnjenje 3375 zrakoplovov Zeppelino-vega tipa?
... da prevozi berlinska cestna železnica dnevno 1,3000.000 potnikov? Mislijo pa, da bo še letos to število zraslo na 1,460.000.
Kdo bo preje? Tekma med motornim vlakom in konjeniki. Kdaj bomo imeli tudi mi take — ne konje, ampak motorne vlake.
Sachsenwerk Olvmpia - Radio s kino skalo
Višek radio-tehnike
Maribor, Glavni trg 1 Tel. 26-48
Radio Maribor
Šiviljam
raznovrstno svilo poceni po 8, 10, 12 din meter
se priporoča Pn
I. Trpin-u
Maribor. Vetrinjska ul.15
LEPO POSESTVO
10 oralov (gozd, sadovnjak, njive, vinograd) 50.000 din prodam. Ponudbe na upravo »Edinost«, Maribor, pod »Slo venske gorice — Kozjak«.
2500 Din rabite,
da zaslužite 1000 Din mesečno doma.
O o p I « •:
„Anos“ Maribor
Orožnova 6
i*rllo*IU znamko:
KAROL USSAR
MARIBOR
PLINARNIŠKA ULICA št. 17
Prevzem vseh popravit in ponovnega cementlranja
TOVARNA TEHTNIC
	1	m#eteVasjMti!*	_	 majhnih dobitkov v skupni vrednosti Poskusite svojo srečo in obrnite se čimprej in zaupljivo na našo hišo sreče in glavno kolekturo drž. razredne loterije »A /• I A Tel, Cel« strečka .ta«. Din 200 , polovica Dl. 100- 1. tetrtink« Din 50*- C J 20-97
Oglasi v „EDINOSTI“ posredujejo med mestom in deželo!		
AUGUST GAILIT:
Potepuhovi letni časi
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCSH
.»Mali! Mali!« vzkiikne Nipernaadi in poskoči. »Kakšen vrag te je pa prinesel na moj splav? Nazaj, takoj te moram peljati nazaj!«
Zgrabil je veslo in poganjal proti bregu. Mali vstane in reče krepko:
»Kaj? Ti si pričakoval Loki? — Ali jo liudo ljubiš? Ali si jo pregovoril? O, ona ti verjame, ona je še zelo majhna. Jaz pa ti ne verjamem nič, čisto nič. Saj vendar ti sam ne verjameš, pa če me gledaš še tako strašno.«
Ko je vrgel Nipernaadi veslo vstran, je stopilo dekle tesno k njemu, tako da je začutil vonj njenega telesa:
»Vzemi me s seboj, Nipernaadi! Za štirinajst dni, za teden dni ali pa za eno samo noč. Nisem grša od Loki!«
»Ne«, je rekel Nipernaadi in se smeia!.
»Na Loki ne smeš misliti«, pravi Mali ostro, hudobno. »Odsvetovala sem ji, da bi šla s teboj, očrnila ^em te pri njej . . .
»Bog varuj! Narobe! še jutri na vse Verjela mi je!«
Dihala je zmagoslavno.
»Tako torej, ti si to!« je divjal Nipernaadi in jo potegnil k sebi. »Ti si to, ti!«
»Da, da«, je vzklikala pod njegovim prijemom. Ko je splav zadel ob breg, sta se pognala na suho. Noč je bila brez zvezda in veter kakor krohot; valovi so pljuskali ob slav, ki je diha! na vodi.
GONI A ZA OPICO
Tisti čas se je zgodilo, da jc Liis, ovdovela gospodinja na Krootusovi domačiji, po svojem umrlem možu Nogikikas imenovana, umrla.
Janka, hlapec, je bil pravkar zadremal v svojem opoldanskem počitku na zapečku, ko nenadoma zasliši čudno hropenje. Odpirajoč zaspane oči, zagleda gospodinjo
v	smrtnem boju. Prestrašeno in stiskajoč zobe bulji nekaj časa vanjo. Ko pa grudi stare gospodarice hipoma upadejo in se ji brada brez moči pobesi, zdrvi, ko da ga je sunil veter, na prosto.
»Hudič Je vzel krčmarico!« je kričal ves srečen od blaženega občutja svobode.
Trije možje, sinovi umrle, ki so leno poležavali na trati in obračali odprta usta za solncem, so se hkrati posadili pokonci in se prestrašeno spogledovali.
Pričakovali so materine smrti iz dneva v dan. Nikoli se niso upali pristopiti k njeni postelji. V sobo so poSiljall vedno le pastirja, da bi videl, kako je z bolno žensko in kaj dela. Pastir je preiskoval in opazoval, potem pa jc poročal poln Čemerne brezupnosti, da ni pričakovati nič dobrega. Ta stari panj še kar nič ne misli na to, da bi zapustil svet! — In si-
novi so se znova zleknili po trati, gledali oblake, zevali in potrpežljivo čakali boljših sporočil.
Zdaj, ko jim je mati umrla, so tam pre senečeno sedeli. Končno reče Peetrus, najstarejši od sinov:
»Janka, hlapec, teci k vsem sosedom in sporoči jim o naši nesreči. Toda stori to tako, da si sosedje morda ne bodo misji-
li,	da se zdaj tega veselimo ali kaj takega. Reci, da sedimo tukaj kakor biki, ki je treščil vanje grom, in da ne moremo početi drugega ko vzdihovati, jokati in z glavami obupno biti ob mater zemljo. Povej jim tudi, da bo bržkone zadela tudi nas usoda naše nesrečne matere, če takoj ne pridejo. Tako, zdaj se pa le podvizaj!«
Urno je tekal Janka, ponosen na svojo važno nalogo, od kmetije do kmetije, odpiral vrata in kričal čez prag v hiše:
»Liis je umrla! Pridite jo takoj pogledat!«
Potem je vrata zopet zaloputnil in jo sopihajoč ubral k naslednji domačiji.
Ko je pritekel na cesto, mu je prihajal nasproti Toomas Nipernaadi.
»Liis je mrtva! Pridi si jo ogledat!« je kričal Janka v polnem teku tudi njemu. Nipernaadi se ustavi.
»Hej, tl splašeni konj, postoj no malo In povej, kdo je bila ta Liis.«
»Nimam prav nič časa!« odgovori mladi hlapec važno, vendar sede k Nipernaadi ju na rob ceste.
»Kaj res nisi poznal te čarovnice?« vpraša Janka začudeno. »Jezus in vsi preroki! Čakali smo njene smrti, da smo že vsi počrneli od čakania, toda njej se ni nič kaj hotelo umreti. Gagala je in kokodakala, dokler ji nf dih obtičal v goltancu. Kakor vihar jc včasih tekala po kmetiji ln vselej smo se pred njo razpršili na vse strani — eden v gozd, drugi v jarek, tretji na streho.«
V	trenutku se zopet spomni svoje važne naloge. Požene sc kvišku, kakor da bi ga pičila kača:
»Ježeš!« zakriči prestrašeno in sl otira usta z rokavom, »naprei moram spet! Tl pa pojdi In sl oglej mrliča. Sinovi so tam čisto brez svčta. So kakor biki, ki je vanje udarila strela. Tudi od njih nf več smrt kdo ve kal daleč.«
Nipernaadi jc pokimal fn odkorakal proti Krootusovi kmetiji, kjer so sinovi še vedno sedeli na travi ln se brezupno gledali. Nipernaadi sname čepico, pozdravi vsakega s stiskom roke in reče potrto: »Bog z vami, mili sorodniki! Težka nesreča nas jc zadela.«
»Da, nesreča,« vzdihne najstarejši od sinov, In nihče ne ve, kaj sedaj početi.«
»No, to bomo že nekako uredili,« reče Nipernaadi vzpodbujajoče in stopi v hišo, bratje se pa boječe drenjajo za njim. Vstopivši v izbo, se Nipernaadi ustavi pred mrtvaško posteljo, izmoli, lahno premikajoč ustnice, kratko molitev, potem pa umrli zatisne oči. Nato začne grebsti pod zglavjem in pri vznožju postelje ter brskati po predalih. Pod blazino najde različne papirje in račune ter vrečico denarja. Papirje izroči najstarejšemu sinu, denar pa skrbno prešteje, pove vsoto tudi bratom, ga položi v skrinjico s ključavnico, ključ pa takoj vtakne v žep. Ko je s tem končal, prinese z dvorišča nekaj desk, jih položi po klopi in dvigne s pomočjo bratov truplo nanje.
»Nadaljnje, kar je treba zdaj storiti, pa je stvar žensk,« reče.
Kmalu je bila izba polna žensk. Vzdi-hajoč in stokajoč so nekaj časa obletavale truplo kakor srake poginjajočo, v zadnjih zgibih drgetajočo žival. Potem pa so se nenadoma vrgle na mrliča in mrzlično začele svoje delo. Zavrele so vodo, izvlekle iz skrinje svežo obleko, in krčma-ričino truplo se jc pod prsti vnetih žensk kmalu izpremeniio v kopico perila, ki so jo v divji naglici trle in drgnile.
Nipernaadi je vodil njihovo delo, ko da bi bil najmanj najbližji domačin v tem kraju. V omari je našel žganja, ki se ga je napil najprej sam, potem pa je natakal tudi ženskam, hvaleč dobre lastnosti rajnke. Potem je šel ven.
šel ie k jezeru. Solnce je že rdelo prihajajočemu večeru nasproti. Zrak je bil modrikast in solnčni prameni so se lesketali kakor skozi meglo. Na jezeru so se pokazale rdeče lise. Oblaki so se zrcalili
v	vodi kakor potapljajoči se labodi. V ločju so se metale ribe. Zrak je bil vroč in dušeč. Jezero je počasi temnelo, njegove barve so obledele. Drevje in grmi so metali dolge, krivenčaste sence na vodo. Tu in tam se je dvigala z gladine sinjkasta megla.
Nipernaadi se je vračal proti hiši.
Na oknih so gorele luči. Iz sobe sc je odzivalo vreščeče petje žensk. Bratje so sedeli na livadi in sc pričkali.
»še enkrat povem In sicer zadnjikrat,« je kričal Peetrus, da mora biti Jonatan gospodar, Najmlajši je in poslušati mora. Jaz in Paulus pa greva odtod. Nama ni všeč ne ta kmetija ne tl sosedje. Oglušela bi, če bi ostala tu. Dokler je živela mati, je še šlo; bali so se njenega jezika in njenih pesti, ali zdaj je tega konec.«
»Tako je,« je rekel Paulus. »Midva greva. Cez nekaj let pa, ko bo kmetija v večjem blagostanju, nama Jonatan izplača najin delež. Kajti takega imetja vendar ni mogoče kar tako podariti.«
»Ne, ne,« je kričal Jonatan. »Vrag naj odnese kmetijo. Ko bosta odšla, pojdem tudi jaz z vama! Rajši pobegnem v gozd in grem k Puusllku za hlapca. Zaradi mene lahko vso to staro podrtijo zažgeta!«
Tedaj reče Nipernaadi, kf je stat za njimi:
»Ljubi moji sorodniki, zakaj se prepirate! — Gospodar bom tukaj jaz. čisto prav imate: hudič naj vzame vse poljsko delo in kmetovanje! Preteguj se, dokler ti ne poči trebuh, — nobene koristi nimaš od tega. Kar morebiti še ostane, gre za davke in cerkveno biro. Pri takem delu in pri takih nadlogah se hitro postaraš in ukriviš kakor brinjeva veja, ki jo prineseš
v sobo. Oči se ti skalijo, nos se ti začne modrikasto bleščati, ko da bi vse življenje prečepel v gostilni, — veselja in zadovoljstva tako življenje ne pozna. Orji in sej, toda nikar ne misli, da boš imel potem mir, ko seme vzklije. Kaj pa še! Potem begaj kar moreš po cerkvah in mo-
li	k očetu nebeškemu, da bi se ne utopile tvoje setve v deževnih nalivih, da bi jih ne izsušil solnčni žar, ne pomorila slana, ne polomil klasja vihar in ga ne poteptala divja žival. Vse tvoje delo in trud je neprestano v božjih rokah, kakor trepetajoči ptiček v jastrebovih krempljih-Tresi se in obupuj dan na dan, noč za noč jo, ugibaj, kaj prinesejo oblaki in opazui veter, kajti vsak blagoslovljeni trenutek ti lahko prinese nezgodo, da ti od vse letine ne ostane drugega kakor pomandran drek.
Tako vas zdaj gledam in si mislim: O,
vi daljni oboki neba in ti slabotni človeški sin pod njimi! Tukaj imamo tri krepke in prebrisane može, ki pa se naj do smrti ubadajo s kmetovanjem? To naj delajo taki Puusliki, ki so z vsem svojim telesom in kratko pametjo tako prirasli na zemljo kakor lapuh v obcestnem jarku. če bi bila tole vsaj grofija ali kaj podobnega, bi imeli biti ga kaj ponosni, in kočarji bi vas zavidali. Takale kmetija pa je pohlep bedakov in bič za razumnega človeka!«
»Tako je, prav res je tako!« vzklikne vmes Jonatan veselo.
»Seveda Jc tako, toda ti drži jezik za zobmi!« za zavrne Peetrus.
»No, dobro,« nadaljuje Nipernaadi, k'1 se je zelo razživel. »V današnjih časih ži-
vi	človek samo od kupčije in za kupčijo. Dandanašnji je dovršen človek trgovec in pridobitnik. On je tisti, ki sprejema denar, ti pa sl tisti, ki ga daješ. Tako mislim tudi glede vas: kako bi bilo, če bi se vi trije združili in na primer odprli kino? Danes vendar imamo take stroje. Vržeš vanje podobo in stroj ti kaže take zgodbe, da se moraš smejati, dokler ti ne poči trebuh. V mestu delujejo take priprave že na vsakem cestnem oglu. Na kmetih pa so še velika redkost. VI na primer bj lahko hodili s sejma na sejem. Napravili bi sl majhno leseno barako, navili bi ^troi in denarja bi imeli ko plev. Da zbudite pri kmečkih ljudeh večjo radovednost, lahko postavite pred vhodom tudi kako oolco ali kaj takega. Potem, ko bodo vaši žepi napeti od kupov denaria, bodo tekali z«"1 vami ln se vam klanjali vsi tisti Puuslik' in Millasl.«
(Dalje prihodnjič).
gg*
   ................... —  	... ■■	a  — —    , m—m
izdaja konzorcij »Edinosti* v Mariboru, Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novln*r» Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru