195
Ozir po domačii.
Vipota.
Četertinko ure od Celja proti jugu na levem bregu Savine stermi v nebo, živi steni enak, Vipota, hrib menda kakih 1000 čevljev nad koritom Savine uzvišeu. Verh tega hriba se še današnji dan sled starega zidovja nahaja. Narodna pravlica o teh razvalinah pripoveduje, da ob časih mogočnih celjskih grofov je na grebenu te peci »tal stražni stolp, v kterem sta vedno po dva stražnika pazila na ter-govce, kteri so po savinski dolini dragocenosti južne v severne kraje tovorili ali vozili. Se je kakosna tergovska četa približevala, je straža urno s stolpa znamenje v veliki gornji celjski grad skrivaj dala, da so šli nad popotne ali pobirat od njih colnioo ali jih oropat. Za tega voljo je ta stolp tako sovražen bil, da so ga „Hudiček" imenovali, in še današnji dan se bližnja kmetija zove „pri Hudičku". Da je vsaktera roba v tistih časih, ko še pravih cest ni bilo, se večidel vozila po vodah, kot naravnih cestah, je očitno, in tudi ime Vipota (poleg pota) to naznanja*j. Se hudega leta 1815 so se ladije s slavonskimi slivami od Celja po Savini pripeljevale; in brodarska cesta v skalo vsekana se še, ne deleč od vipotskega hriba, dobro pozna.
Da je pa to zidovje veliko stareje, svedočita dva rimska napisa in najdeni rimski dnar. Ko je namreč bližnji kmet (gori imenovani „Hudiček") si zidani stan stavil, mu je rezano razvalinsko kamnje prav dobro streglo. In pri priložnosti sta bila tudi dva kamna z rimskimi napisi najdena, ktera je v steno vzidati dal. Eden teh kamnov je bil pozneje na prizadevanje Zupančiča, nekdanjega učitelja na celjskem gimnazii, v mesto prinesen in v starinskih ulicah (Antikenthorgasse) vzidan. Drugi je še v hlevu „Hu-dičekovem" viditi, pa ker navprek leži, se citati ne da. Najdeni doar pa je „Hadiček" prodal. Namena tega zidovja pod vlado rimsko se ne prederznem naravnost izreči. Naj berže je bil tukaj kakošea spomenik (ara). Za prebivališče (vila) je prostor premajhen, še manj za kakošno terdnjavo. Iz napisov bi to naj bolj zvediti zamogli, pa žalibog! se eden citati ne da, dragega je pa med celjskimi napisi težko izločiti. Po mojem mnenji bi utegnil kamen s sledečim napisom vipoteki biti:
D M I O C BELLICIVS INGENVVS tlVIRCLCEL ETAVRELIA AVRELIACO VNX PROSA   LVTESVASV    ORVMfiVE
C  M  NIV  M
Meril sem dolgost in širokoat kamna in kraj, kjer je vzidan bil, ter sem najdel, da ge v meri zjedinujeta.
Kakor sem slišal, je že o tem predmetu gori omenjeni slavni Zupančič v iepoznanskem časniku „Der Aufmerksame" govoril; rad bi bil njegovo misel o tem razvalinišču zve-dil, pa ni bilo mogoče ovih listov v roke dobiti.
Pa ne samo za zgodovinarje, tudi za naravoljube in naravoslovce v obče, posebno pa za rastlinoslovca je ta kraj zlo znamenit. Obširni pregled po pokrajinah celjskih, in čisti, že skoraj planinski, zdravi zrak ga za poletne obhode prav prijetnega dela. Proti severju se vidijo slovenske gorice in pohorsko gorovje, proti izhodu varaždinske in zagorske, proti zapadu in jugu sučavske in krajnake planine. Leta 1809 je mnogo Celjanov svoje dragocenejše imetje na tem prostornem kraji francozkih roparij si obvarovalo. Zemljoznanca bojo zanimivale bližnje rodne jame, v ktenh te posebno na železo in premog koplje, in mno-o-
*) „Med »pogovori vredništva" sem bral unidan nekaj od Vipota4' — nam pišejo te dni gosp. prof. Terstenjak — „to je pac važno ime gore blizo Cela, ktero naravnost pomeni goro, od ap, apen, op. up, ip, upa, upava, opava. ipava, Vipava (z digamom) v ruski zemlji Iput ime reke ~ Opava, Upa, Vipava — Vse to so imena iz jedne korenike, ktera je po-znamljala zemljo, zato E ur o pa, das gegen Osten (gvooš) gelegene Land, bika, reko, goro, analogicno tur, Turja, taurusu itd.                                                                       Vred.
veratne podobe bližnjih razcepljenih in luknjastih gor. Kar se rastlinoslovstva tiče, se deloma na Vipotu samem, deloma v njegovi okolici znamenite zelišča najdejo, kakor: dentaria trifolia, ranuncalus thora, daphne laureola, arnica montana, primula auricala, quercus cerris, mnogo verst centaurej itd.
Resnično! krasen in bogat je naš slovenski dom, — toda žalibog! še malo poznan celo med rojaki, še manj od ptujcev. Nujmo tedaj po vsih okrajinah nase mile domovine nabirati zgodovinoslovske čertice, da spravljamo na beli dan, kar je predolgo zanemarjeno bilo.           K. Zavčanin P),
*) Prijazna ponudba Vaša nabirati in razodevati mnogo enacih cer-tic, nam je jako draga; prosimo lepo,  da pošiljate večkrat kaj.
Vred.