„Prelepa Je trnovska Sara..," Ko doseže sonce najvišjo točko na nebu, praznuje trnovska farà god svojega cer- kvenega patrona sv. Janeza Krstnika, v nedeljo nato prožčenje, ali »žegnanje«. V prejšnjih časih so postavili zlasti tr- novski fantje visoke mlaje ki jih,okrasili od tal do vrha z zelenimi kitami, ki so jih vezala in vanje vpletala živobojne papirnate rože prezala, rdečelična trnovska dekleta. V predvečerje so pokali možnarji, razlegala se je vesela pesem, proti nebu so dvigale rakete, cerkev je bila razsvetljena, harmo- nikarji so vlekli mehove, da je hilo že ob sobotnem delopustu vse praznično razgi- bano. Rano v nedeljsko jutro se je oglasil veliki zvon in zvabil svoje manjše brate v godovno zvonenje. Kmalu po polnoči so se zbrali zvonarji v stolpu in čakali trenutka, b« je udaril težki bat ob rob zvona za za- četek ubranega pritrkavanja. Furmanom je zaigralo srce, saj so neločljivi od svoje lepe fare in od svojih glasnikov — zvonov. Zato ni čudno, da oboje opevajo • svoji pesmi, ki je zanesla njihov sloves, po raz- nih pevskih zlorih čez meje, v širni svet K veliki maši so se pomikale Trnovčanke in akovčanke v svilenih oblekah, oblože- ne z zlatnino, s pečo na glavi, zavezano • petelina, moški svet pa je stopal samooeu vestno, kakor so to znali le trnovski žup- ljani, čolnarji, ribiči, lovci, opekarji, pečar- ji, mali in veliki posestniki, vse do «tare patricijske hiše Razorčeve-Trtnfkove. Tr- novčani so menda vzeli ponos v zakup zato, ker je mestna občina ljubljanska patronat njihove župnije. Pred cerkvijo je bila dolga vrsta stojnic s pisanim lectom, kjer so kupovali odpust- ke in se med seboj obdarovali. Kuharice so se sukale okrog ognjišč tn štedilnikov, pripravljale za svečano kosalo in cvrle ob- rajtane trnovske bobe. Ob drugih prilikah so se radi postavili s svojim podkovanim karpom, ld je izreden primerek v ribjem kraljestvu. Kaj so proti njemu vsi dinozavri, pterozavri, rihhoce- fali? Podkovani karp odtehta vse predpo- topne in popotopne pošasti. Ta zamudnik iz pradavnine se je ohranil v Trnovem in najbrže bd. ga prištevali riboslovci k ribam pljučaricam z razširjenim vziušnim me- hurjem, o katerih je pisal pokojni Pavle Grošelj v »Proteusu«, k ribam torej, ki tvorijo razvojno pot od rib k dvoživkam. Le tak primerek ribe izredno čudaške zu- nanjosti, kakršen je podkovani karp, je mogoče razkazovati v čast in slavo svojega okraja in upajmo, da ga bodo vrli Trnov- čani še vozili po Ljubljani. Lahko so Trnovčani res bahavi na svojo prelepo faro, na svoj zvon in na župnišče, saj so tod župnikovali in kaplanovali go- spodje, ki so z zlatimi črkami zapisani v povestnice trnovske fare. Pesnik Anton Medved je bil tam za ka- plana. Kdo ve, koliko pesmi je zasnoval in napisal v tamošnjem župnišču! In ko je odšel, se je še vedno rad vračal čez Gra- daščico, — »če za dolgo ne, za časek vsaj«. Nekoč je pozabil v prijateljski hiši del to- bačnega pribora. Iz župnišča je poslal cer- kvenika ponj z vrsticami: »Oprosti, dragi, mojo prošnjo, pozabil sem tobačno mošnjo, poželel sem te hipe kaditi iz svoje pipe, pozdrave in poklone pošilja Ti Medvedov Tone.« To je bil pravi kaplan za trnovsko ob- čestvo, ker je iz mehurja tlačil tobak v pipo prav tako, kakor čolnarji in ribiči. Nepozabni trnovski župnik Ivan Vrhov- nik, cerkveni, lokalni in literarni zgodovi- nar, je župnikoval tu od 1891 do 1918, ko je po polnih službenih letih prostovoljno stopil v pokoj in ostal v župniji tudi potem v svoji hišici vse do smrti, dne 8. marca 1935. V trnovski župnij je živel skoraj 44 let. Mnogo je delal, mnogo je pisal o tej fari in je praznoval v trnovski cerkvi svojo zlato mašo dne 27. julija 1927. Rojen je bil v šenpetrski fari na god svojega patrona Janeza Krstnika. 1854. Prav ta dan je bla- goslovil temeljni kamen za novo trnovsko cerkev škof Anton Alojzij Wolf. In v tej cerkvi in v tej župniji je Ivan Vrhovnik ne- pozabno opravljal svoje duhovno in narod- no poslanstvo. Minuli kresni dan je pre- teklo od njegovega rojstva« 88 let. Ob njegovi zlati maši se je postavila vsa obširna trnovska župnija ko malokdaj. Tr- novski župljani s pokojno gospo Tenentovo na čelu so mu poklonili šopek zlatega klas- ja in bogato pozlačen križ. Zlato žitno klasje v znak, da se je od nove do zlate maše petdesetkrat zibal žitni klas, kakor je omenjeno v lepi pesmi »Zlatomašniku Ivanu Vrhovniku«, ki jo je priobčilo za to slovesnost »Jutro« izpod peresa pesnice Mare Lamutove. Tudi ob njegovi 701etnici je priobčilo »Jutro« prigodno pesem iste avtorice, ki je bila stalna sotrudnica kole- darja, katerega je urejeval. Med drugim pravi; Plameneli so kresovi, švigale so v noč kresnice in tedaj so rojenice v zibel malo dete dale tajno šepeta je vmes: »Kresna noč Te je rodila s čarom svojim obdarila« — Cvele so šentjanževke plameneli so kresovi rože v noč so govorile: »Življenje Tvoje bodfi posvečeno vsikdar drugim, nikdar sebi c živel je po tem geslu do zadnjega diha. Za časa župnikovanja Ivana Vrhovnika je prihajalo v župnišče mnogo kulturnih delavec in delavk. Zahajal je k njemu pes- nik Anton Aškerc, ko je bdi mestni arhivar, zahajala sta oba župana Hribar in Tavčar, ki sta se tudi vsako leto na Telovo v spremstvu občinskih svetovalcev udeležila procesije. Ivan Cankar se je oglašal pri župniku Vrhovniku in pozneje tudi pri nje- govemu nasledniku Fr. S. Finžgarju, ki je prijatelja Cankarja tudi pripravil za pot v večnost 1918. Ko je bil Ivan Vrhovnik, dotedanji ka- plan v št. Gotardu pri Trojanah, 1891 in- staliran za trnovskega župnika, mu je du- hovni sobrat in zvesti prijatelj Simon Gre- gorčič posvetil pesem, v kateri povdarja, kako je umel svoj poklic in stan združiti z ljubeznijo do naroda. »Duhovnik Vrl in narodnjak Oboje TI lepo si združil Begu si, dómu zvesto služil. Takó naj služi njima vsak!« Ko se je 1906 poslavljal Simon Gregorčič od svojih prijateljev na Kranjskem, je bil gost v trnovskem župnišču. In nekega dne Spominski plaketi Ivana Šubica In Ivana Hribarja v palači TSS Ljubljana, 27. junija Z odlokom ministra za javna dela od 19. junija 1917 sta se na Državni obrtni šoli v Ljubljani ustanovila višja oddelka Stav- bna strokovna šola in Višja obrtna šola mehansko-tehniške smeri. Prva letnika obeh višjih oddelkov sta bila otvorjena s šolskim letom 1917-18. Z ustanovitvijo viš- jih oddelkov se je zavod po tedanjem in še današnjem ustroju obrtnega šolstva raz- širil v najvišje obrtno učilišče. Ze z dru- gim semestrom leta 1920-21 se je uvelja- vila izprememba imena v Tehniško sred- njo šolo in sta navedena višja oddelka da- našnji arhitektonsko-gradbeni odsek in strojni odsek tehniške srednje šole. Leta 1925. je tehniška srednja šola dobila še elektrotehniški odsek in leta 1929. še geo- metrski odsek, ki pa je bil po dveh letih ukinjen. Leta 1921. so zapustili zavod prvi absol- venti — diplomirani tehniki in je novi stan postopoma uspešno izpolnil vrzel med go- spodarsko močnimi inženjerskimi vrstami in vrstami številnih absolentov delovod- skih šol. Danes pozna že vsak naše nove pionirje na tehniškem pol.iu, ki se uveljav- ljajo kot graditelji oziroma kot stavbeniki, tehniški uradniki v državnih, samouprav- nih ali privatnih usfanovah ter kot samo- stojni podjetniki. Z letošniimi absolventi je do danes dovršilo Tehniško srednjo šo- lo v Ljubljani vsega 1119 diplomiranih tehnikov, in sicer 354 gradbenih tehnikov, 468 strojnih tehnikov, 227 elektrotehnikov ter 70 geometrov. Za ustanovitev tehniške srednje šole v Ljubljani sta najbolj zaslužna tedanji ljub- ljanski župan Ivan Hribar in prvi direktor ljubljanskih obrtnih šol Ivan Subic. Ivan Hribar je s svojo vztrajnostjo in odločnost- jo dosegel potrditev širokega stavbnega programa in načrta v letu 1911 dograjene ponosne stavbe tedanje Državne obrtne šo- le na Mirju, ki jo je zgradila mestna ob- čina na lastne stroške in v kateri je nova višja šola takoj dobila svoje potrebne — že pripravliene — prostore. Ivan Subic pa je kot direktor obrtnih šol neumorno de- loval na sodobnem reformiranju obrtnega šolstva in končno dosegel, da se je šola razširila v najvišji tip obrtnega učilišča. Na stroške trgovske in obrtne zbornice ljubljanske, ki je od vsega početka vse- stransko pospeševala razvoj obrtnega šol- stva, sta oba zaslužna moža dobila spo- minski plaketi v šolski avli. O težkočah in narodnostr.o-polit?čr^h ovirah za ustanovi- tev najvišiesa učHišča v Ljubljani nam obširneie pripoveduje spominska knjiga, ki jo je Tehniška srednja šola izdala leta 1938. ob 50Ietnici prve državne obrtne šole v Ljubljani. Ob 253e+nici počastimo zaslužne naše može. pozdravljamo tako važen šolski za- vod za napredek naše tehnike in gospo- darstva in izrpž.^mo priznanje našim di- plomiranim tehnikom! janje icosu Ljubljana. 27. junija V zvezi z notico v nedeljskem »Jutru« smo prejeli od g. inž. Zaplotnika naslednji prispevek: Krompirjevo cvetje za pridelek krompir- ja ni posebnega pomena. Saj poznamo krompirjeve sorte, ki le redko ali sploh ne cvetijo, poznamo pa tudi sorte, ki redno prav obilno cvetijo. Pri teh bujno cvetočih sortah je obilno cvetje gotovo znak zdrav- ja in življenjske sposobnosti, nasprotno pa malo cvetja pri taki sorti pomeni, da se- me ni bilo za sadnjo sposobno. Ce pa ima- mo opravka z raznimi sortami, pa iz cve- tenja ali neevetenja ne moremo delat: kdr> ve kakšnih sklepov na pridelek. Saj krom- pirjev pridelek, to so gomolji, ki so rastni vegetativni organi, nima nobene direktne zveze z razplodnimi organi, s cvetjem. Za- to za večji ali manjši pridelek ni odlo- čilno, ali pustimo krompir mirno cveteti, ali pa v celoti ali samo deloma obtrgava- mo krompirjevo cvetje. Vsekakor s hojo po nasadih tlačimo zem- ljo. S tem pospešujemo izhlapevanje vla- ge in povečavamo nevarnost suše. Suša je krompirju gotovo bolj nevarna, kakor pa lastno cvetje. Razen tega krompirju bolj prija rahla kakor pa zbita zemlia. Kdor ima dovolj časa, ki bi ga rad žrtvoval svo- jemu krompirju, naj namesto da obtrgava krompirjevo cvetie. če ie potrebno, vzame v roko ob primernem času motiko. ki mu bo boli gotovo pomagala do boljšega pri- delka, kakor pa trganje cvetja Po vsakem močnem nalivu nai krompir plitvo okop- Ije, tudi še zdaj ko je osut, in naj raz- bije skorjo, ki se dela na površini zemlje Istočasno Ishko popravi grebene in iih ne- koliko prisuje. Ne sme pa tega delati, do- kler je zemlja mokra. Počakati je treba, da se površina toliko osuši da se pri hoji ne vdiramo v zemljo in da za seboj sko- raj ne puščamo sledi. Še v enem primeru je koristno hoditi po cvetočem krompirju- če smo pri okopavanju in osipanju prezrli kak močno rastoči plevel, ali če se je tak plevel noisvil nnmeje. je nrav. da ga izru- smo Vrhovnika in Gregorčiča srečavali po ljubljanskih ulicah. Pesnik Gregorčič se je odpeljal v Ribnico k svojemu prijatelju notarju Ignaciju Gruntarju in od tarn SKOZ? Ljubljano na svoj dom, Ivan Vrhovnik je bil idealno požrtvova- len, vesten in marljiv, plemenit, brezpri- merno skromen in ponižen, vse življenje pa delaven od rane zore v trdo noč. Kri- stalno čist značaj ga je tesno ve^al s častit- ljivim knjigoljubom msgr. Tomom Zupa- nom. Svojega odličnega župnika se trnov- ski župljani vedno hvaležno spominjajo. Po- kojnemu župniku Ivanu Vrhcvniku je sle- dil g. Fr. S. Finžgar. Tudi ta duhovni pastir Trnovčanov je po vstopu v pokoj ostal med njimi in sveže dela dalje. Lahko so Trnovčani penosni na svoje župnike, pa tudi na druge odlične osebno- sti, ki živijo in delajo pod trnovskim zvo- nom, saj je mnogo ljubljanske učenosti v župniji in ta učenost slovi preko meja. Tu- di mojster Jože Plečnik ima svoj dom v soseščini trnovske cerkve, brata Kralja tam ustvarjata in tam je živel skladatelj Emil Adamič. Trnovska farà in trnovski zvon sta že davno privabila marsikoga v svojo bližino. Francè Prešeren omenja v svojem sonetu Trnovo kot kraj nesrečnega imena, ker je prvič srečal Julijo Primčevo na pragu tr- novske cerkve. V trnovski okraj je Preše- ren sploh mnogo zahajal. Trnovska cerkev je videla že mnogo le- pih nevest in svečanih porok. V prejšnjih časih so napravili fantje »šrango«. Zvezali so svilene rute, ali speli zlate verižice čez oesto in ženin se je moral olkupiti, da so pustili okrašena^ vozila naprej. Fantje so bili oblečeni v domačo nošo, da sta se še bolj odražala njihova stasitost in mladeni- škd ponos. , Leta 1893. je razviio delavsko pevsko j društvo »Slavec« svoj prapor, ki ga je bla- ! goslcvil župnik Vrhovnik na okrašenem j prostoru v bližini cerkve, približno tam. j kjer stoji danes kiosk. Kumovala je novi zastavi županja MiLca Hribarjeva, geslo pa ji je napisal Anton Aškerc, ki je takrat kapianoval v Šmarju pri Jelšah. Po blago- slovitvi' je zadonela mogočna pesem o za- grljajo in brodu in s tem je dosegla sve- čanost svoj višek in pomen. Mnogo lepih, pa tudi mnogo težkih časov je šlo skosi zgodovino trnovske župnije. Trnovčani pa so vedno ohranili svoj na- ravni poredni, s prikrito ironijo odeti hu- mor' vse v današnje dni. Zanimiva je nji- hova sklanjatev = navm, navš, nav, nav- no, navte, navjo, kar se sklada z drugim besednim zakladom naših vrlih Trnovča- nov, ki dajo govorici patino minule dobe. Tudi najstarejšo ljubljansko kapelico imajo trnovski farani z lesenim kipom Ma- tere božje. O tem kipu pravijo, da vsako leto nekoliko zraste in ko bo dorasel do stropa, bo sodni dan. Sosedni vrt in hiša te kapelice sta v posesti Jakopičeve rodbine, iz katere je izšel mojster Rihard. Tam na stari Matevžetovi domačiji ustvarja še da- nes v svoji prezanimivi delavnici. Ne samo s paleto, tud; s peresom nam je Rihard Ja- kopič že hudo lepo predstavil Krakovo in Trnovo. V rodove nazaj sega pridnost.in podjet- nost trnovskih in krakovskih vrtnarjev. Njihovo zeljarstvo je našlo pot daleč v svet in ta čebelska marljivost teče iz roda v rod. Preteklost podaja roko sedanjosti in sedanjost bodočnosti, mnogo se spremeni v teku in teku časa, vedno enak pa je bil iij bo ponos vrlih Trnovčanov na prelepo faro, ki naj bo ol vseh Ljubljančanov ob žegnanski nedelji pozdravljena! Mara J. Tavčarjeva jetna Vselej pa m^tr"™ paziti, da ne po- škodujemo krompirjevih rastlin. Ce je zemlja dovolj rahla in če nasad nI zapleveljen, bomo krompir pustili pri mi- ni, naj cvete po svoje. Kajti ml «mo ža letošnji pridelek že doprinesli svoje, zdaj pustimo Se krompirju, da bo delal svoje. Saj napak in pomanjkljivosti na letošnjem pridelku ne moremo več dosti popraviti. Skušnje pa bomo pač uporabili za prihod- nje leta S čisto strokovnega stališča pa je opra- vičen, da hodi po cvetočem krompirju sa- mo oni, ki ga prideluje za seme On od- stranjuje rastline, ki so bolehne in ki ne ustrezajo sorti, ki jo on goji. Pri tem po- slu mu je cvet dobrodošel pripomoček, da lažje razloči tuje sorte. JAMA MADELEINE diplomirana terapeutinja sa govorilne, glasovne ta dihalne motnje, deluje na Šolski polikliniki, doma: Aibe- tova 4: torek, četrtek, sobota od 10. do Iß. Krompir za LjnMfaao Mestni preskrbovalni urad vabi vse tr- govce na feofaoo, ki pri nJem dobivajo ma- ščobe, naj se zaradi nakazila krompirja Zglaae v torek 30. t. m. v sobi 9t 8, IL nad- stropje Mestnega doma. Trgovtd Skupne nabavne ta prodajalne zadruge ln Gcepo- danke zadruge dobe nakazila ln krompir pri teh zadrugah. Trgovci naj po krompir gredo tmfl že v torek SO. t. m. tJa, kjer Jfan bo iHüourai, a konsumectl ga bodo lahko dofcfli Se v sredo, dne 1. julija po «a» kilo- gram na osebo za odregek H julijske živil- ske nakaznice pri tistih trgovcih, kjer jemljejo Nago na karte. Seveda velja ta količina samo za črko H ta samo za prvo pošiljko krompirja. Kantata „Oljki" V nedeljo, dne 28. junija. Ob 14.15 bo od- dajal EI AR Radio Ljubljana izvedbo zad- njega dela Gregorčič - Sattnerjeve kantete »Oljki«. Njena prva. dva dela smo slišali letošnjo cvetno neddjo (»Glej. prišla otljčna je nedèlja«), jutri pa bosta radijski orkester in komorni zbor, ki ju vodi dirigent Drago Mario Šijanec. s sodelovanjem basista To- neta Petrov čiča izvedla še poslednji del kan- tete p. Hugolina Sattner ja. Koncert se prič- ne s pozdravnim zborom »Oj drago oljkovo drevo, pozdravljam te srčno!« Sledila bo goreča želja, ki jo naš veliiki pes- nik Simon Gregorčič takole oblikuje: »O. da bi ti mladika mila nevihto tudi tolažila, Da v meni vsaj bi jo vmirilaf Srce mi pravi, da jo boš. če prej ne. ko me boš kropila.« Nato skladatelj s pretresljivo žailno korač- nico slika privid svoje smrti. Bas-solo poje: »Pred duhom vidim niizko sobo a v sobi bledo sveč svetlobo, med svečami pa spava mož on trdno spi, nevzdramno spi. O j bratje, ko se to zgodita bo, tedaj končana pot bo moja. in konec bo težav in boja.« Tukaj se solistu priključi zbor in zapoje ob sivečanih akordih orkestra: »Tedaj potihne za vsekdar srca mi in sveta vihar.« Oba, pesnik :n skladatelj, tega trenutka ne slikata pesimistično, nego jasno, mogoč- no, osvetljeno z zarjo večnosti. S koncertom bo gotovo zelo ustreženo ljubiteljem .Gregorčičeve poezije in pleme- nite Sattnerjeve lire. Ali gobe res potujejo? O tem je bila v »Jutru« 25. t. m. povzeta beležka po nemških dnevnikih, ki so obja- vili, da so nemški znanstveniki zadnje ča- se razglabljali vprašanje, zakaj je zadn'a leta (od 1938 dalje) razmeroma malo gob. Sodijo, da je to v zvezi z močno vlago tal, zato se skušajo gobe rešiti na bolj vzvi- šene prostore. V «mšnih letih, je bilo zapi- sano, se vračajo gobe s prisojnih mest v vlažnejše kraje. Povprašali smo o tej zadevi našega izku- šenega gobarja g. Ante Bega st., ki nam je k temu izjavil: .Vse skupaj je kričeča be- dastoča. Gcba je rastlina kakor drevo. Ali drevesa potujejo? Resnica je le, da gobje seme (tros) vzkali samo na pripravnih tleh, da razvije podgobje (micelij), pajčevini podobno nitkasto mrežo Ker imajo neka- tere gobe na milijarde semen (trosov), ki jih vsaka sapica raznaša na kilometrske razdalje, padajo torej povsod na zemljo, toda vzkali jih ie neznaten idstotek, ki pride v stik s pripravno zemljo, to se pra- vi tam. kjer gnijejo rastlinske ali organske snovi, kajti gobe so zajedalke (parasiti). Na vzkalitev trosov ln na razvoj podgobja pa vpliva poleg pripravnih tal tudi tem- peratura. Samo zato dobimo v sušnih letih več gob na sončnih ta vlažnih tleh, na- sprotno pa je v vlažnih ta hladnih Saših več gob na prisojnih bregovih.« Četrta produkcija Glasbene akademije Ljubljana, 27. junija Izbrane skladbe Novaka, Ladukina, Hän- dla, Beethovna, Wienlawskega, Szopskega In Delibesa so poživljale spored četrte sklepne produkcije naše Glasbene akademi- je ta Srednje glasbene šole. S smiselnim, solidnim izvajanjem so se odlikovali vsi nastopajoči, ki oblikujejo svoje znanje ta oplajalo svojo glasbeno nrav v izvrstni šoli doc. M. LipoVška, prof. J. šlalsa, ravnate- lja J. Betetta, prof. A. Ravnika ta prof. J. Ravnika. Vendar kaže vsakdo izmed gojencev svoje posebne vrline, ki jih pri izvajanju skladbe s pridom uveljavlja. Najmočnejši so bili na snočnl produkciji violinist Jurij Gregore, absolvent IV. let- nika GA, »opratnistka Nada Stritarjeva ta pianistka Ksenija Ogrinova. Grègorc se lahko ponaša z dovršenim tehničnim zna- njem ln poduhovljenim violihskim svira- njem, kar ga usposablja k dognanemu obli- kovanju tonov ter nedvomnemu bodočemu razmahu. Je pravi mojster strun z virtuoz- no spretno roko ta umetniško dušo. Stri- tarjeva je presenetila z zvonkostjo, nežno ubranostjo svojega soprana in s svojimi fco- loraturnimi preizkusi, ki nam odkrivajo od- lično solistko, ki se bo kot koloraturka lahko zelo Izpopolnila, če bo ostala zvesta tradicijam Betettove šole. Ta šola precej terja, pa mnogo, mnogo prinaša. Ksenija Juka je .Ljubljana, 27. junija Pozornost je zbudila nizki paJmi sllčna rastlina Yucca, ki se je te dni bohotno raz- cvetela na Ferantovt vrtnariji v Gregorči- čevi ulicL Ta rastlina raste samo v vročem pasu, pogostno jo srečamo tudi v Dalmaciji. Zato' je velika sreča za lastnika, da mu je letošnjo mrzlo zimo srečno prezimila. Pre- cej čudno je pa to, da bo po srečno preži- veti trdi zimi juka letošnje poletje najbrž predana poginu! Ta rastlina cvete v svojem življenju le enkrat, redkokdaj dvakrat ali celo večkrat. Ko ovenejo cvetovi, prične hi- rati tudi rastlina ter se končno osuši. Cvete pa le vsakih dvajset let. Tale je letos vzcvetela prvikrat po dvajsetih letih živ- ljenja. Pognala je nov vrh, na katerem je zdaj nad en meter visoko razcvetje, ki ga tvori veliko število zvonastih, belih cvetov. Ogrinova združuje ročno spretnost, tehnič- no izvežbanost, ki je potrebna pri obliko- vanju čistih, polnih klavirskih tonov, s čustvenim občutjem, ki pomaga poglabljati umetniški izraz glasbene reprodukcije. Z globoko doumljivo soigro na klavirju sta dopolnila izvajanja I. Gregorca m N. Stritarjeve oba spremljevalca prof. Ravnik ta Samo Hubad. Nastopila sta še Janez Komar, gojenec H. letnika SGš, in Jelka Suhadolnikova, gojenka HI. letnika SGŠ. Oba sta pokazala mnogo zdravega smisla za jasno, dobro kla- virsko Izvajanje, pa tudi nadarjenosti in prisrčne glasbene vneme. Tehnična osnova, ki na njej gradita, ju bo vodila k napredku ta zmerom lepšim uspehom, pa tudi ljube- zen do glasbe ter iskreno občutje. Občinstvo je tudi sinoči napolnilo veliko filharmonično dvorano. Dajalo je navdu- šenega priznanja mladim, nadarjenim go- jenkam in gojencem, od katerih so nekateri že na pragu mnogo obetajočega glasbenega delovanja. I V Tobruku so zavezniške čete zajele na čelu vse posadke 6 angleških generalov. Njihov vrhovni poveljnik se je pa seveda tačas mudil na drugem mestu, bogve kje v puščavi, kjer ima svoj tovorni avto jako dobro skrit in baie zelo spretno urejen za svoj glavni stan. O generalu Ritchieju nam pripoveduje berlinski tednik »Das Reich«: »Star je bil šele 44 let, ko so mu zaupali vojno srečo v Severni Afriki. Povzpel se je prav nenadno. Po prvi svetovni vojni je prišel kot podporočnik na francosko fron- to, nato v Mezopotamijo in je kot stotnik šele 1930 napredoval za majorja, ko je bil štabni častnik v vojnem ministrstvu in je sodeloval v vojni v Palestini. Nato je bil dodeljen severnemu poveljstvu v Indiji. Le- ta 1937. se je vrnil v Anglijo in odtlej je novi podpolkovnik Ritchie pričel svojo pre- senetljivo kariero, že 1939 je bil brigadni general, 1940 celo nadomestni šef gene- ralnega štaba pri angleškem vrhovnem po- veljniku na Bližnjem vzhodu. Zadnjega pol leta pa je tisti mož, o katerem je Anglija pričakovala, da bo »pometel nasprotnike iz Afrike«. »Ritchie je v ostalem skromen, Skot od glave do pete. Zavoljo sivih, redkih las je videti starejši kakor je v resnici. Kratka pipica ta pristriženi črni brki so sestavni del njegovega mirnega, energičnega obra- za. Visok Je 1.86 m, širokopleč in čvrst, na glasu kot izredno vzdržen pešec, vojakom pa v strah zaradi stroge discipline. Neki angleški poročevalec ne ve o njem poro- čati nič bolj značilnega kakor to, da je* docela normalen človek. Nikoli ga ni videti drugače kakor v ponošenl uniformi. Rad dobro in obilno jé ta pije whisky. Razgovo- riti se z njim je skoraj nemogoče. Samo takrat so njegovi stavki daljši od štirih besed, če slučajno vidi kakega šoferja, ld napačno ravna z motorjem tovornega avto- mobila. Kajti če je Ritchie sploh za kaj posebno vnet, tedaj je to njegova vnema za transporte. In je treba priznati, da taka vnema v puščavi ta napačna.« Pisec končuje: »Dobrih četnih oficirjev je na svetu dovolj. Pol leta je imel Ritchie časa, da bi spoznal svojo nalogo ta pripra- vil svoje odločitve. Kratki tedni bodo poka- zali, ali se kaj skriva za suho fasado pov- prečnega generala, preko katere se gene- ral Neil Methuen Ritchie doslej ni dvignil.« • * Strela zadela tri žanjice. Iz Pise po- ročajo, da je pri žetvi na posestvu taže- njerja Creme v Vechianu nevihta presene- tila večjo skupino žanjic. Nekatere izmed njih so se zatekle vedrit pod neko drevo. Ta neprevidnost je bila usodna za tri žanji- ce. Nenadoma je namreč udarila strela in električna struja je vrgla na tla tri ženske ter jim prizadela hude poškodbe. Ena izmed njih, 231etna Flora Tozzi, je tako hudo ožgana, da se boje za njeno življenje. Ostali dve 281etna Eliza Barsanti ta 25- letna Luigia Micheli sta zadobili hude ope- kltae.