SOCIOLOŠKE IMPLIKACIJE OB ODPIRANJU RUDNIKA URANA
ŽIROVSKI VRH
S pričetkom gradnje jedrske elektrarne
v Krškem, ki naj bi jo poganjal domači
uran iz Zirovskega vrha, se je začelo premikati
tudi dogajanje okoli samega rudnika
urana Zirovski vrh. Mimo strokovnjakov
in delavcev, ki so neposredno angažirani
pri usposabljanju rudnika za polno
cbratovanie, le-to naj bi se zgodilo
leta 1979. je nekakšen nemir zajel tudi
škofjeloško občino, najbolj seveda vodilne
družbeno-politične in gospodarske
strukture in prebivalce Poljanske doline
same.
Dejstvo, da rudnik leži daleč stran od
zmogljivejših komunikacij na eni strani,
po drugi strani pa sredi poseljene pokrajine
z Gorenjo vasjo kdt najbližjim večjim
krajem, seveda otežuje proces usposabljanja
rudnika oziroma vsega, kar k
temu sodi. Toliko bolj, če prištejemo še
pokrajinske kvalitete Poljanske doline in
dejstvo, da je dolina ozek koridor, v katerem
tudi takšna razširitev, kakršna je
v okolici Gorenje vasi, ne predstavlja
najbolj primernega okvira za posege v
pokrajino, posebno še, če gre za poae.^e
takšne narave, kakršen je rudnik urana.
Nekateri dejavniki, ki so že vplivali na
dosedanji potek dogodkov in bodo nedvomno
vplivali na njihov potek tudi v
prihodnje, so bili mimogrede že omenjeni,
vendar ne dovolj direktno. Kot rečeno,
smo imeli dcislej opravka z dvema
strankama, kar je, mimogrede povedano,
nekdo na seji družbenopolitičnega zbora
Skupščine občine Skofja Loka upravičeno
kritiziral. Na eni strani je bil invesiilor,
kot na kratko imenujemo Geološki zavod
Ljubljana, v okviru katereea še vedno
deluje TOZD rudnik urana Zirovski vrh.
Ob tem je treba povedati, da je bilo
medtem ustanovljeno posebno podjetje
v izgradnji, ki bo prevzelo odgovornost
za usposobitev rudnika urana, vendar bo
Geološki zavod še naprej opravljal raziskovalna
dela, brez katerih tudi v prihodnje
ne bo mogoče redno obratovanje rudnika.
Ob tem želimo povedati, da je investitor
očitno nekoliko preozko (lahko bi rekli
tehnokratsko) gledal na celotna investicijo.
Na srečo je na širše vidike polnega
obratovanja rudnika pravočasno začela
opozarjati Skupščina občine Skofja
Loka, ki se je pri tem rudniku polno angažirala,
in to najbrž povsem upravičeno.
Ce pogledamo, kaj vključuje ta širši,
lahko bi rekli kompleksnejši pristop, bomo
videli, da gre v glavnem za tri postavke,
katerih tehtnosti in upravičeno.^ti
ni mogoče zanikati.
1. Prav tako pomembno kot tehnološka
vprašanja ie tudi vprašanje delovne sile.
zato je občinska skupščina zahtevala od
investitorja, da izdela podroben plan potreb
po kadrih in predvidi dinamiko zaposlovanja
ter tudi natančno pove, od kod
bo potrebna delovna sila prišla in kje se
bo nastanila. Na vsak način se je želela
občinska skupščina izogniti sleherni
improvizaciji na tem področju, ki po navadi
pripelje do prevzemanja delovne sile
zaradi višjih osebnih dohodkov in do
naselij barakarskega tipa, ki niso samo
estetsko manjvredna, ampak so manjvredni
tudi tisti, ki v barakah živijo. Vrhu
tega je m- stanovanjske površine v
baraki komaj kaj cenejši, kot je m- v
bloku.
2. Nič manj upravičeno se občinska
skupščina ne zavzema za maksimalno zavarovanje
okolja. Brez zaščitnih ukrevjov
bi Poljanske dolino izpostavili nevarnosti
totalnega uničenja. Najbrž brez škodljivih
posledic tako ne bo šlo, kajti kar
preveč različnih nevarnosti grozi pri rodi
in ljudem. Za sedaj se je še težko odločiti,
kaj bolj ofroža vodo, zra'- in vegetacijo,
s tem pa direktno in indirektno tudi
ljudi:
— ali bo to odlagališče jalovine;
— ali transport nevarnih tovorov, kot
je žveplena kislina:
—• ali plin radon;
— ali sama predelava uranove rude, za
katero bodo potrebne velike količine žveplene
kisline in kurilnega olja, itd.
Vsaka od teh nevarnosti zase in vse
skupaj pa so seveda v konfliktu zlasti s
tistimi koncepcijami, ki so Poljansko dolino
videle kot področje, v katerem naj bi
poleg kmetijstva cvetel edinole še turizem
in rekreacija. Za večji razmah industrije
pa tako ni kdove kako ugodnih
pogojev.
3. Prav tako odločno ali še bolj se je
postavilo vprašanje ceste od Škofje Loke
do Gorenje vasi oziroma do Todraža. Resnično
si je nemogoče predstavljati težka
tovornjake na cesti, kakršna je sedanja,
pa čeprav bi se promet povečr^.: samo za
20 Vo v primerjavi s sedanjim. Važnejše
kot to je dejstvo, da bo pri tem šlo za
prevoz nevarnih tovorov, kar pomeni, da
samo ena prometna nesreča lahko uniči
Soro. Zato je logično, da skupščina obči-
23 Loški razgledi 353
ne glede tega ne misli delati nobenih
kompromisov.
Skupščina občine Skofja Loka opozarja
investitorja tudi na to, da ji ni vseeno,
ali bo rudnik obratoval rentabilno
ali nerentabilno, vendar naj bo lo omer.
jcno le mimogrede.
Zahteve občinske skupščine, da je treba
te širše vidike obravnavati kot sestavni
del investicije same, so že rodile določene
rezultate;
— tako je Republiška skupnost za ceste
(prej: Cestni sklad) že uvrstila v srednjeročni
načrt izgradnje cestnega omrežja
v Sloveniji za razdobje 1976-1980 tudi
cesto Skofja Loka-—Gorenja vas,
— študija o varstvu okolja je v teku,
— v izdelavi je tudi študija o socioloških
implikacijah odpiranja rudnika urana.
Študija o socioloških implikacijah naj
bi pomagala razrešiti problem lokacije
stanovanjskih objektov v Poljanski dolini
in Škof j i Loki in s tem tudi problem razporeditve
delavcev. Potemtakem je osredni
problem te študije vprašanje optimalne
lokacije stanovanjskih objektov.
Vendar je ob tem treba upoštevati, da
odgovor na to vprašanje nikakor ni
lahek. Razporeditev stanovanjskih objektov,
tipi zgradb, obseg in značaj
spremljajoče infrastrukture — vse je
preveč odvisno od odgovora na predhodno
vprašanje, namreč, kdo bo v rudniku
sploh zaposlen.
Od tega, kakšno bo pri okoli 600 zaposlenih
razmerje med domačini in prišleki,
je odvisno, koliko in kakšna stanovanja
bo sploh potrebno zgraditi, zediniti
pa se bo treba tudi glede tega. kt. i
je optimalna lokacija. Optimalna loka
cija namreč lahko pomeni mnogo zelo
različnih stvari:
— lahko pomeni čim bližje rudniku,
ker v tem primeru odpadejo dolge vožnje
na delo,
— lahko pomeni tam, kjer obstajajo
možnosti zaposlitve ženska delovne sile,
to je žena rudarjev,
— lahko pomeni tam, kjer že obstajajo
vsaj nekateri spremljajoči objekti, kot
so šole, vzgojno-varstvene ustanove,
zdravstveni dom, kulturne institucije,
športni objekti itd,
— lahko pomeni tudi čim dalj od večjih
koncentracij prebivalstva, sredi zelenja,
v miru,
— lahko pomeni tudi takšno razporeditev,
ki bo čimbolj pospeševala vzpostavitev
pristnih človeških kontaktov z domačini
in s tem čimprejšnjo integracijo
z njimi v posamezni lokalni skupnosti in
s Poljanci nasploh.
Šele potem, ko bo na splošnem nivoju
razčiščeno vprašanje optimalnosti, bo
mogoče predlagati konkretne rešitve, pri
čemer pa ne bo mogoče mimo nekaterih
dejstev, ki utegnejo odločilno vplivati na
razporeditev delavcev v prostoru:
— rudnik urana Zirovski vrh bo živel
le določeno dobo, potem pa bo zamrl
kot vsak drug rudnik,
— nahajališča urana niso omejena samo
na Zirovski vrh, ampak segajo tudi v
smeri proti Skofji Loki in Selški dolini,
— lokalni dejavniki (mišljena je predvsem
Gorenja vas) vidijo v rudniku priložnost,
ki je ne gre zamuditi, razlike se
pojavljajo med njimi samo v stopnji previdnosti.
Pri odgovoru na vprašanje, od kod bodo
delavci prišli, je mogoče misliti na naslednje
vire:
1. Z gotovostjo lahko računamo, da se
bo v rudniku zaposlilo določeno število
domačinov, čeprav so rezerve v Poljanski
dolini minimalne.
2. Nekaj upanja, vendar ne veliko, se
polaga na rudarje iz rudnikov, kot so
Idrija. Zagorje. Sencvo, ki zapirajo vrata.
,3. Nekaj upanja se polaga tudi na
zdomce, čeprav je negotovo, kolikor jih
utegne priti, kajti vse preveč je odvisno
od ekonomske situacije v svetu.
4. V nekaterih nerazvitih predelih Slovenije
so sicer določene rezerve, vendar
je vprašanje, če bo tako še leta 1979 (zlasti
še v situaciji, ko si vsi skupaj prizadevamo
pospešiti razvoj manj razvitih
regij).
5. Kadar ni šlo drugače, smo se doslej
v Sloveniji obrnili na druge republike in
najbrž tudi v tem primeru brez t.-ga ne
bo šlo, čeprav vemo. da bodo glede tega
nastopile določene težave.
Količinsko je težko natančneje ovrednotiti
posamezni vir delovne sile, pa
tudi ko bo to storjeno, še ne bomo
vedeli, koliko delavcev bo dejansko
prišlo. Upoštevati je namreč
treba, da gre tukaj za rudnik in da se
ljudje v situaciji, ko ni težko dobiti dela,
odločajo drugače, kot bi se sicer. Tukaj
imamo v mislih delo v jami, čeprav vemo,
da bo rudnik potreboval veliko ljudi,
ki ne bodo de In'.i v jami. Za delo v
jami pa tudi na delavce ;z drugih republik
danes ni mog<-če ver s takšno gotovostjo
računati kot pred leti, 5e manj pa
na domačine, kajti rudarjenje pri njih res
nima nobene tradicije. Ekonomsko bi rešili
vprašanje, če bi loško gospodarstvo
354
poiskalo nekakšne notranje rezerve, tako
da bi se sprostilo določeno število delavcev,
ki bi se potem zaposlili v rudniku
(seveda, če bi sami pristali na to). Odpiranje
novega delovnega mesta namre.*:
stane kar precej denarja (po nekaterih
ocenah okoli 60 starih milijonov).
Rudnik s predvidenim številom zaposlenih
delavcev bo skupaj z njihovuni
svojci vsekakor predstavljal dokaj oster
poseg v stabilno socialno okolje Poljanske
doline. Tudi največji kraji v njej so v
bistvu zelo zaprte lokalne skupnosti, ki
poznajo v glavnem le odliv in le zelo
skromen priliv. Glede priliva ljudi iz bolj
oddaljenih krajev in iz drugih republik
pa imajo sploh še zelo skromne izkušnje.
Prva generacija »uranarjev«, kot domačini
že od vsega začetka imenujejo delavce,
zaposlene v rudniku, je prišla sicer
iz drugih republik, predvsem iz Srbije,
kajti raziskovalna dela je tedaj opravljal
Zvezni zavod za nuklearne surovine, vendar
je bilo njihovo število dokaj skromno,
poleg tega pa so bili to v večini šolani
ljudje.
Zato bo treba pri podrobnem urbanističnem
planiranju upoštevati izkušnje
drugih krajev, ki so doživeli podobne
pretrese. Predvsem bo treba težiti za tem,
da se preseže nivo bivanja, ki je tako značilen
za rudarske kraje(služba-dom-gostilna).
po drugi strani pa z aktivnimi posegi
usmeriti razvoj odnosov v smeri razumevanja
in integracije, ne pa v smeri napetosti
in celo sovraštva. V ta namen bo
potrebno izdelati podroben program akcij
in jih seveda potem tudi izvesti.
Tomo Štefe
23« 355