SPOMNITE ’ U SL0VEN8KIB 'BEGUNCEV, S KAKIM BANOM! 'AMERICAN IN SPIRIT-FOREIGN IN LANGUAGE ONLY . DOMOVINA AMEWCAN HOME HHIH SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 63 CLEVELAND 8, 0., MONDAY MORNING, MARCH 31, 1347 DW*Nt 'H!LaovB,J! Premogaiji bodo žalovat on teden ne bo uspeh viden NARODNA SLEPARIJA. -Komunist je naroden, kadar mu to pride prav za njegovo agitacij«, drugače ne pozna nobene ljubezni do svojega naroda. Sedaj, ko je Trst zapravljen se bratijo slovenski komunisti Italijani in samo to študirajo, da bi obdržali v novi tržaški državici v svojih rokah oblast nad ljudstvom. Brigajo jih sedaj Slovenci in njih pravice!? Ljudstvo mora biti uporno — to je načelo komunistične propagande. Ko so po Trstu delili v februarju nove živilske izkaznice, je rdeči poglavar v Barkov-ijah izdal ukaz, naj jih ljudje ne sprejemajo, ker so samo italijansko tiskane, žene so šle mogočnika vprašat, ali naj ostanejo DIKTATURA STANE V JU-GOSLAVIJI PET LET. - Neki partizan-borec je imel predolg jezik. V razgovoru je neprevidno bleknil, da mu sedanje stanje v Jugoslaviji ni všeč, ker z da je samo diktatura. V priznanje za svojo odkritosrčnost je dobil pet let prisilnega dela za diktaturo. Tako tudi borcem partizanom prikrajšajo jezik, če ga stegnejo proti veličanstvu diktatorju. V ST. PETRU NA KRASU so v bivši Windischgraetzovi vili ustanovili “Tomšičev dom” za Skušal bo s silo privesti ŠPANSKA VLADA BO BAJE RAZGLA- MONARHIJO Madrid. — Iz uradnih virov Moskva, — Od 66 točk, ki jih |se zatrjuje, da bo vladni kabi- je treba rešiti, predno bo na- nef razglasil monarhijo. Isto- pravljena mirovna pogodba za časno bo vlada izjavila, da je 100 sirot, upravnega in strežnega osebja pa je 18. Na pet otrok torej eden. Ta regiment strežnikov pa še ne more opraviti vse-brez nakaznic in brez hrane. Mo- ga dela za teh sto otrok. Oni gočno jim je rekel, da je treba namreč spadajo k vladajočemu za narod trpeti. Ko pa je imelo ljudstvu in imajo vladne skrbi slovensko trgovsko društvo se- na glavi. Kaj napraviti, da bo s tanek, je zastopnik mednarod- ‘Tomšičev dom’ spravljen v red? nega komunizma veletržec Ru- Napovedali so "udarniško” delo pena zagovarjal zahtevo, naj se na nedeljo. Pa so poklicali na sprejemajo v novo organizacijo tlako Sentpeterčane in so morali tudi italijanski trgovci, češ, da kot navdušeni udarniki osnažiti danes ni treba več delati narod- dom, ki ga ne more 18 partizanih razlik. Ta dva zgleda sta nov, ki so prišli iz gozdov. Ta-jasen dokaz, da bijejo na narod- ko je z udarniškim delom pod ni boben samo, kadar je treba slavno titovsko vlado, ljudstvo razburjati, da se ohrani “NAJ SPOKA KUFER, kdor revolucijonarno razpoloženje. (Daije M j, Avstrijo, so jih ministri rešili samo 24. Glede pogodbe za Nemčijo ni pa še nobenega iz-gleda, če jo bodo sestavili. Glede Avstrije morajo mini-|nova]a g, obletnico zmage nad stri rešiti tri glavne točke: do- komunisti v civilni vojni. Ta sirote partizanov. V zavodu je ločiti nemško lastnino v AhH ' atriji, meje in pa vojno odškodnino. Kot se poroča, bo skušal tajnik Marshall s silo, ako ne bo šlo drugače, zvedeti za bazo, na kateri bi bila Rusija pri volji pristati. Ako tajnik Mar- u #A«ilar in TiImiI hsm shall s tem ne bo uspel, da to- j v SOjloSJU aUiUZi NulO" sedanja vlada generala Franca samo začasna vlada. Razglasitev bo najbrže prišla jutri, ko bo Španija praz- izjava vlade bo prvo uradno przinanje generala Franca, da je njegova vlada samo začasna. Zed. države delaj« le rej ministri ne bodo mogli priti do sporazuma glede mirovnih pogodb za Avstrijo in Nemčijo, bo odšel domov sredi aprila. Ce bo pa videl, da kaže količkaj uspeha, bo pripravljen še ostati v Moskvi. Ministri ■ Velike Četvorke so že tri tedne v Moskvi, pa so V dogovorih prav tam, kjer so bili prvi dan. , —-—o------ dovr je govorit delegat Ruski delegat Gromikov bo dal svoje mnenje glede tega v 10 dneh New York. — Pred koncilom Združenih narodov je govoril ameriški delegat Warren Austin, ki je izjavil, da pomoč Zed. držav Grčiji in Turčiji ni kako samovoljno delo Zed. dr- John L Lewis je ukazal, da premogarji prenehajo z delom za 6 dni, začenši 1. aprila v znak sožalja za premogarji, ki so izgubili življenje v eksploziji v tu,jeta v sred° zvei» * i«wem Centrali E zadnji teden ?L* nBl”, T“ LETO KLIK—VOL. KLIK Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice -~j i Dr. Kern odpotuje— Dr. in Mrs. F. J. Kern odpo. Washington. — John L. Lewis, predsednik premogarske unije, je ukazal prenehati z delom v premogovnikih za 6, dni, začenši jutri 1. aprila. Ta dan je lansko leto Lewis odločil Euclid Rifle klub— bosta ostala tri tedne pri sinu. Želimo jima prav veselo bivanje v lepi Kaliforniji. za stavko, toda je naj višja sodnija to preprečila. Istočasno je Lewis zahteval, da predsednik Truman odstrani iz urada notranjega tajnika K ruga, ker da ni skrbel za dovolj veliko varnost v premogovnikih. Senator Bali iz Minnesote je izjavil, da je to žalovanje vizpričo svetovnih razmer pač neprikladno in dokazuje, kakšno moč ime lahko ena sama oseba, ki ukaže 400,000 premo-garjem počivati en cel teden. Premogarji ne bodo delali od jutri pa do prihodnjega pondeljka. To bo prizadelo premogarsko industrijo za 10,-000,000 ton premoga. Premogarji v tem času ne bodo dobili nobene plače, ki bi sicer zaslužili *16,000,000. John Lewis je izjavil, da to ne bo v nasprotju z ukazom najvišje sodnije, da premogarji ne smejo na stavko 1. aprila V JULUU BO ŽE BOUSE, ZATRJUJE VREMENSKI URAD V petek večer in v soboto smo v Clevelandu zopet dobili nekaj palcev snega in vse, jetno „ nahajg Jutri zvečer ob 8 bo imel sejo Euclid Rifle klub v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani naj se gotovo udeležijo. Sorodnika išče— 1 Cigale Jakob, D. P. Centre 9, Senigallia (Ancona), Italy, išče sorodnika Janeza Jelovšeka, doma iz Zaplane pri Vrhniki. Ver- , , . » , , letno se nahaja v Waukeganu kar spada zraven: dež, polede-' ali y Chicagu. Naj iše na nico, brozgo, sapo in mraz. Čez nji naslov a)i na nafe urednj. dan je sililo skozi oblake son- stvo ce, ki je naglo topilo sneg. Zvečer je pa zopet pomrznilo. Nedeljo smo imeli pa dokaj lepo. Vladni vremenski urad se pa gviša, da bo lepše in gorkeje, če ne prej pa v juliju. I0VI GIDIOVI Louis Kuinik Po kratki in mučni bolezni je umrl v Glenville bolnišnici Louis Očeta išči Kužnik, st|r 62 let, stanujoč V štefsn Vrnitev iz Floride— Mr. in Mrs. Beros, lastnika Beros Studio, 6116 St. Clair Ave. sta se povrnila iz Floride in studio zdaj zopet obratuje kot poprej. Druga obletnica— V torek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Joe Ivančiča v spomin 2. obletnice njegove smrti. Tako je izjavil dr. Karl Gruber, avstrijski zunanji minister v Moskvi Moskva, — Dr. Karl Gruber, avstrijski zunanji minister, je imel 40 minut razgovora z sovjetskim ministrom Molotovom. Ko je prišel od avdijen-ce, je izjavil, da Avstrija ne bo nikoli podpisala mirovne pogodbe, če bi morala odstopiti Jugoslaviji južno Koroško, kakor jo zahteva Jugoslavija. Koncil ministrov je tudi odobril zahtevo tajnika Marshalla, da se ne dovoli Jugoslaviji udeležiti se razprave glede finančnega ipoločaja Trsta. Kar bodo ministri sklenili glede tržaške države, bodo sporočili Italiji in Jugoslaviji, ti dve pa potem lahko poročata svoje mnenje pismeno ministrom. To, da je Avstrija izjavila, da ne bo podpisala mirovne pogodbe, če bo morala odstopiti južno Koroško Jugoslaviji, je slično, kot sta izjavili Jugoslavija in Italija, ako ne dobita Trsta. Nista ga dobili, pa sta vseeno podpisali pogodbo. Tudi Avstrija jo bo, četudi bo morala dati Koroško. Kam bodo s koruzo, je skrb v Illinoisa Chicago. — Ako ne bodo kmalu dobili dovolj železniških voz, da bodo odpeljali vso ogromno zalogo koruze, se bo spridila, trdijo farmarji v državi Illinois. Koruza mora biti odpeljana, predno nastopi gorko vreme, ker drugače bo začela kliti. V postelji je kadila, pa se je opeUa Auburn, N. Y. — Mrs. Eliza-beth Tyre, stara 98 let, si je v postelji prižgala pipo, goreč pepel se je vsul na posteljo in jo zažgal, žensko so odpeljali hudimi opeklinami v bolnišnico. Washington— Nocoj o polnoči poteče vladna kontrola nad sladkorjem, ako kongres ne bo ukrenil ničesar v tem oziru. Toda poroča se, da bosta obe zbornici kongresa še danes podaljšali kontrolo sladkorja do 31. oktobra in da bo to predsednik Truman podpisal še pred polnočjo. Predlog'v kongresu je, da dobi kontrolo nad sladkorjem poljedelski tajnik in da bo mera sladkorja za vsako osebo do 60 funtov na leto, najmanj 3 funte na mesec na osebij o-------------------- Nemci v angleški coni zahtevajo več hrane Essen, Nemčija. — V Dortmundu in Duesseldorfu, v nemškem Porurju, ki je pod angleško okupacijo, so se vršile velike demonstracije, ko so ljudje zahtevali več hrane. V demonstracijah je bilo do 500,-000 oseb, trdijo poročila. V Dortmundu je odšlo na stavko več tisoč nemških pre-mogarjev, ki zahtevajo več hrane. Premogarji so izjavili, da bodo šli sicer danes nazaj na delo, toda ako ne bodo dobili boljšo in več hrane, bodo zopet pustili delo. Nemci se pritožujejo, da dobe komaj dve tretjini toliko hrane, kakor jim je potrebna za življenje. Angleške voja- ške oblasti pravijo, da so se vršile demonstracije mirno. --------------o------- pomoč in dobro besedo Naj bi ji dala živež in besedo pri UNRRA za žito 200,000 ton London. — Angleško zunanje ministrstvo je povedalo, da se je obrnila jugoslovanska vlada na Anglijo za izdatno pomoč. Anglija je dobila iz Belgrada dve prošnji. V prvi prosi Titova vlada Anglijo za živež in surovine v znesku $60,-800,000, v drugi pa prosi, naj bi Anglija dala dobro besedo za Jugoslavijo pri UNRRA, da bi dobila 200,000 ton žita. Angleška vlada bo obe prošnji zavrnila, kot se doznava. Odgovorila bo Jugoslaviji slično, kot je ameriška vlada. V prvi vrsti je smešno, da bi Jugoslavija vprašala Anglijo za pomoč v hrani, ko mora sama gledati, kako se bo preživela. Dalje pravi Anglija, da je Jugoslavija dala Romuniji 20,-000 ton žita, Albaniji .pa 10,-OflO ton. Nedavno je bilo rečeno v Moskvi, naj bi Jugoslavija zalagala Trst s hrano, torej mora že imeti hrano. Istočasno pa Jugoslavija izvaža prašiče, sirovo maslo in purane. Poleg tega misli Anglija, da vzdržuje Jugoslavija za mirne čase vse preveliko armado nad 400,000 mož, namesto da bi poslala te moške na polje, da bi dežela pridelala več žita, ako ga tako nujno potrebuje. Argentina je opustila pogodbo z Rusijo Buenos Aires. — Argentinska vlada naznanja, da je opustila načrte za trgovsko pogodbo z Sovjetsko Unijo. Kot vzrok navaja: nevarnoat razširjenja komunizma in pa nezmožnost RuBije, da bi poslala naročene stroje. o NAM JI TUKAJ DOBO. UTO B m vsam rapju groMNi- rodov. Rekel je, da bodo pod-vzele Zed. države ta korak le za toliko časa, ds bo organizacija združenih narodov možna tako delo sama vršiti. Zdaj pa tega ne more, ker nima ne armade ne orožja, da bi branila kateregakoli svojih članov. Ruski delegat Gromikov je skušal preprečiti govor ameriškega delegata, češ, da je to popolnoma nova zadeva, ki mora čakati, da pride na vrsto. Toda drugi član) koncila so bili za to, da Austin govori. Po govoru, ki so ga vsi odobravali, je izjavil Gromikov, da bo podal svoje mnenje o tem v teku 10 dni. -------o----- Iz raznih naselbin Waukegan, 111___John Bar- tel iz 226 N. Lewis St., je bil nekaj časa v skrbeh, ko so mu neznanci odpeljal truk izpred 1118 Sheridan Rd. North Chi-cago. Na truku je imel tri zaboje cigaret, stroj za cigarete in izdatno vsoto denarja. Toda 10 minut pozneje je policija našla truk pred 2126 Sheridan Rd. in nobene stvari na truku ni manjkalo. North Chicago, 111— Direktorji trgovske zbornice v No. Chicago so imenovali za tajnika trgovske zbornice Josipa Zorca. Galloway, W. Va. — Dne 18. febr. je v bolnišnici v Philippiju umrla Rose Ella Russ, hčerka is je rekel, da sme ukazati prenehati z delom za podobno žalovanje na podlagi pogodbe, ki jo je napravil leta 1941 s premogovnimi družbami, ki govori: “Premogarska unija sme določiti dobo žalovanja, če da za to potrebno obvestilo o pravem času.” Lewis je izjavil, ko je določil čas žalovanja: "Tekom žalnih dni gotovo ne bo nobenega premogarja ubilo; Vsaj za ta čas bodo varni.” Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vas voznik la-ije opazi. je sojroga poznanega selitvene-! čeriev. Ako kdo ve zanj, ali če ga podjetnika Antona Sedmaka,! sam «<*- nai P‘^e na naslov: sina Ralpha, 6 vnukov, enega' I°& Jenškovič, Dobravica 19, p. pravnuka, sestro Cecilijo omož. j Jernej, Dolenjsko, Jugosla-Gruber v Detroit, Mich. in veli- j v*ia- ko drugih sorodnikov. Soproga -----—°------- Frances mu je umrla pred 14 Zfid. dlYEVC bodo ItlOrda Rojen je bil v Novem mestu,! IlCkij krOIHpiTJE kjer zapušča brata Ignaca in več Jugoslaviji sorodnikov. Tukaj je bival 42' Washington. _ Državni od. let m je bil član dr Cleveland- de,ek naznanj da bodo po. f'Sovenc. št. 14 SDZ in št. 5 gkui#le Zed države izpoalova. SNPJ Pogreb bo v torek zju-> nekaj krom pirja za Jugogla. traj ob 8:45 iz želetovega po- da ., ^ “A« »• in v družinsko grobnico na Kalvarijo. Skoro po vsej Evropi se lahko posije zaboje CARE; le v Jugoslavijo ne V Ameriki je dobrodelna a-gencija, ki se imenuje “Co-operative for American Remittances to Europe" ali nakratko: CARE. Ta organizacija deluje brez vsakega dobička in je odobrena od ameriške vlade. Potom te organizacije lahko pošljemo svojcem ali komerkoli v Evropo paket živil ali blaga in to za samo $10. V paketu je nad 20 funtov samih najboljših živil, v paketu za blago pa je dovolj blaga za obleko ali suknjo za odraslo osebo, dve obleki za otroke in druga oblačila. Te pakete se lahko pošlje sedaj v sledeče dežele: Avstrijo, Belgijo, Češko, Finsko, Franci- Anthony J. Moskal V soboto zjutraj je umrl An- thony J. Moskal, rodom Poljak, . DlržaVB,i oddelek je P°vedal’ CA Ul Bil u loi'da Jugoslavija ne more pnča- poslanek Kosanovič je prosil ameriško vlado za 50,000 ton krompirja in 200,000 ton žita v prihodnjih štirih mesecih. oskrbnik ^zavetišča* sv.TžJlj kovati ni*žita iz Amerike pred majem ali junijem lij tudi tedaj le, če bo Jugoslavija za- prej na Woodland Ave. in 69. cesta, zdaj na Lake Shore Blvd. in 185. cesta. Zapušča ženo Katarino, hčer Regino 10 in sina Richard 9 let. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jeronima v torek zjutraj ob 9:30 in na Kalvarijo. Rudolph P. Otoničar Sinoči je umrl mlad rojak, Rudolph P. Otoničar, star šele' 35 let, stanujoč na 1110 E. 66.1 St. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, čas pogreba in druge podrobnosti bomo sporočili jutri. družine Tony Russ. Stara je bila' jo, Grško, Ogrsko, Italijo, Ni komaj 14 let in pohajala sred-1 zozemsko, Norveško, Poljsko in njo šolo v Philippiju in se pridno Nemčijo. Cena rabljenim avtom je zopet višja Detroit. — Cene rabljenim avtom so zdaj na pomlad zo-pe£ poskočile. Na primer Ford, sedan, modela 1941, se je prodajal v januarju po $760 do $800, zidaj je pa že $1,-000. Chevrolet iz leta 1941 se je prodajal v januarju po $850, zdaj je do $1,125. učila. Podlegla je pljučnici, za katero je bolehala 19 dni. Zapušča starše, brata in sestro. Chicago. — Dne 19. marca je v bolnišnici umrl Joseph Kovačič iz Westmonta, lil. Podlegel je opeklinam, ki jih je dobil zadnji pondeljek pri (lelu pri Sebastian Hat 4 Millinery Co. v Chicagu. Zapušča ženo. — SLO VINSKI IZGNANCI 10 d BULI U GOLO BVUI-NJI. POMAGAJMO JUSI Jugoslavija pa ne pusti teh zabojev v deželo. Menda se boji, da ne bi ljudje dobili kaj priboljška zastonj iz Amerike, do-čim bi se vlade ne prijelo nič. Na vsaki banki lahko dobite listino, ki jo je treba izpolniti ter jo odposlati s čekom ali denarno nakaznico v New York. Od tam nakažejo pakete na navedeni naslov. Paketi so pa že vsi v skladiščih po Evropi, torej jih ni treba šele tje pošiljati. gotovila, da bo žito razdeljeno med ljudi vestno in brez politike. Nekaj krompirja se bo pa prodalo ali naravnost Jugoslaviji ali pa UNRRA. Toda vprašanje jeiše, če bo na razpolago dovolj železniških voz za prevoz krompirja do ameriških pristanišč. Poljski minister je bil iz zasede ubit Varšava. — General Karl Swieczewski, pomožni vojni minister v poljski vladi, je bil zadnji četrtek napaden in ubit 50 milj od Krakova. Z njim zaeno so bili ubiti njegovi teles-Washington. — Arthur Bliss ni stražniki in več višjih čast-Lane, ki je bil poslanik na Polj-] nikov. Vlada trdi, da so izvr-skem in ki je v diplomatskih šili napad člani ukrajinske taj-službi že Sl let, je prosil drža-! ne organizacije. Ubiti general vni urad, da ga razreši službe, j se je udeležil kot mlad fant Zdaj namerava govoriti in piša- boljševiške revolucije v Rusiji, DIPLOMAT BO ZDAJ GOVORIL IN PISAL O DOŽIVLJAJIH ti o razmerah na Poljskem, kakor jih je sam videl Pravi, da so bile zadnje volitve na Poljskem navadna farsa in da komunistična poljska vlada namenoma prezira svoje mednarodne obligacije. kjer je napredoval v vojaški službi. Udeležil se je španske civilne vojne na strani komunistov. Ko je Sovjeti j a sestavila komunistično vlado na Poljskem, je poslala generala tje. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMB DEBEVEC, Editas) (111 St CUr At*. HEndenon MM Ctonbad 1, Ohio PnbUahod dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto 17.00; za Cleveland in Ka-naAn po pošti za eno leto 18.00. Za Ameriko nol leta (4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta 1450. Za Ameriko Celit leta MM: sa Cleveland ln Kanado po poiti Četrt leta ».75. Za Olveeland ln okolico po raznaialclh; celo leto »DO. pol leta ItOO. Četrt leta »M. Posamezna Itevllka stana 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United State* ».00 per year; Cleveland and Canada by mall (8.00 per year. U. S. »4.00 lor 6 months. Cleveland and Canada by mall M50 lor 6 months. U S. (150 lor 3 months Cleveland and Canada by mall 1176 lor 3 months. Cleveland and suburbs by Oarrier WHO per year. (4.00 lor 8 months, 050 lor 3 months. Single copies ( oente each. ____________ Entered a* second-class matter January 8th 1808, at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act o! March 3rd 1879. ___________________ »88 No. 63 Mon., March 31,1947 Gospodar zahteva zvestobo od svojih uslužbencev Že skrajni čas je bil, da se je vlada Zed. držav zbudila in je začela pospravljati po svoji hiši in jo devati v red. Predsednik Truman je namreč oni dan ukazal, da morajo vladne agencije odsloviti iz vladne službe vse take, ki niso zvesti državljani. Ukazal je, da se odslovi vse take, ki so člani totalitarnih, fašističnih, komunističnih ali drugih prekucuških organizacij, pa tudi vse take, ki bi morda samo simpatizirali ž njimi. Z drugimi besedami to pomeni, da bo vlada pometala iz ,služb vse komuniste in njih sopotnike. Njim je ta predsednikov ukaz namenjen v prvi vrsti. Najbrže je malo takih, ki bi imeli vladno službo, pa da so odprti komunisti. Je pa gotovo mnogo takih, ki so naklonjeni komunizmu, ki verno slede njegovim naukom, ki pripadajo k raznim “frontam,” ki so tako neznansko vroče za vse, kar se uči iz Moskve, iz Belgrada in sploh od tam izza "zastora.” Taki ljudje nimajo nobene pravice do vladnih služb. Pa ne samo do vladnih, ampak tudi ne do državnih, okrajnih ali mestnih, to je sploh do takih, katere mora vzdrževati davkoplačevalec s svojim denarjem. Upamo, da se bodo zbudile tudi naše posamezne države, dalje okraji in mestne administracije in bodo sledile odredbi predsednika Trumana ter počistile iz svojih uradov vse take parazite, ki pač radi otepljejo ameriški kruh, a njih lojalnost je pa kaki drugi državi, ki ni Amerika. Ako hočemo pomagati drugim deželam, da se bodo mogle upirati za-' Mirt,Manin UMlittrircii mnramn .gaiorgi gledati- ja DOžia ' mo tako nesnago na svojih lastnih tleh, v svojih lastnih mejah. Ni dovolj, če bi gledali na to, da se zavarujemo pred vdorom totalitarnih sil od zunaj, ampak moramo najprej gledati na to, da nas take sile ne zajamejo doma, o katerih vsak, ki hoče videti dobro ve, da so na delu in da vneto vrtajo v naš demokratični sistem od znotraj. Je vse prav, da smo “prijatelji Sovjetije" in njenih lutk, ampak spodobilo bi se, da bi bili vsaj nekolike naklonjeni tudi tej deželi, ki nam daje kruh in streho. Iz časov, ko so bila evropska mesta obdana še z močnim zidovjem, ki jih je branilo pred napadom sovražnika, beremo, kako je sovražnik vtihotapil v tako mesto svojega človeka, ki je potem v temni noči odprl mestna vrata svojim gospodarjem, ki so se vsuli v mesto, napadli nepripravljene meščane ter jih poklali, presno so se prav zavedli, kaj se godi okrog njih. Prav tako je s takimi v današnjih časih, ki v tej deželi navidezno mirno opravljajo svoje delo, naskrivaj pa rovarijo za svojega pravega gospodarja “od zunaj," da mu bo nekega dne igrača polastiti se te naše svobodne dežele. Kot vidimo, se je amertlka vlada končno zbudila in začela čistitLna svojih tleh. Prav je tako. Kar bi bilo priporočljivo bi bilo to, da ne samo, da se požene iz javnih služb vse take, ki služijo kot pejokolonci kaki tuji državi, ampak da se takim, če se jim dokaže krivda, vzame tudi državljanski papir ter se jih požene, odkoder so prišli. Med takimi paraziti ali klopi ni dosti tu rojenih ljudi. Večinoma so to taki, ki so prišli sem lačni in raztrgani, preganjan; in ponižani, pa ki so se tukaj preobjedli dobrega kruha in skušajo svojo hvaležnost do te dežele pokazati s tem, da imajo na jeziku slavospeve za vse, kar ni ameriškega, za vse, proti čemer je ameriška vlada. Taki ljudje so prisegli zvestobo Zed. državam, naši ustavi in vsemu, kar ta zapopada. Ako začno rovariti proti ameriškim institucijam, napravam in temu sistemu vlade, so s tem prelomili prisego in vlada je popolnoma upravičena, da jim vzame državljanstvo ter jih brez pardona pošlje tje, kjer je njih vzor, njih ideal, njih srce... Saj ni treba ameriški vladi nič drugega kot da se ravna kar po tem, kar delajo v tako zvanih “demokratičnih” deželah, kot sta Sovjetija in Jugoslavija. Ako nam tako pojo na ušesa o paradižu, ki ga imajo ljudje tam, gotovo ne bodo imeli nič proti temu, če delamo v Ameriki natančno tako kot delajo tam. To se pravi, da pošljemo kam “na varno” vsakega, ki ni zadovoljen z načinom naše vlade. V Sovjetski Uniji, pravijo, je danes do 20,000,000 oseb v koncentracijah po Sibiriji in drugod, ki niso lojalne režimu, ali ki so se kako nedolžno besedo povedali, da to ni vlada naroda, ampak totalitarizma. V Jugoslaviji in Bolgariji, v teh dveh majhnih deželicah, je danes do 630,000 političnih jetnikov po ječah in delavskih taboriščih na prisilnem delu in ki niso zakrivili drugega, kot da so rekli besedo ali dve čez režim. V mnogih slučajih pa niti zinili niso, ampak ker so se te osebe zdele režimu nezanesljive, je prišla ponje ponoči tajna vladna policija in izginile so, kamor že. Torej Če je v tistih deželah res vse tako nebeško lepo Nam se vse tako zdi, da bo tudi do tega še prišlo v Ameriki, pa še kmalu. Ako sa je tako zdravilo izkazalo za tako učinkovito v Rusiji, Jugoslaviji in v drugih komunističnih in fašističnih deželah, zakaj bi se pa tukaj ne, a? Naj ljubi Bog blagoslovi delo KLUBA STOTERIH v Clevelandu! Naj blagoslovi vsakega posameznega člana tega kluba, pa prav tako vsako posamezno članico! Naj Bog blagoslovi vse tiste dobre duše v Clevelandu in okolici, ki se trudijo za u-speh KLUBA STOTERIH in sami žrtvujejo za ta uspeh! Pa zakaj sem se danes tako “splašil,” da kar naenkrat kličem ves božji blagoslov na te ljudi? (Mtal sem te dni enkrat v DOMOVINI, kako ima ta klub na programu razne prireditve v teku prihodnjih tednov, pa sem si mislil: To je skoraj edina skupina naših ljudi, ki je OR-GANIZIRANNA za pomoč nesrečnim brezdomcem, pa tudi skoraj edina, ki je STALNO na delu in ne čaka samo na to, da odkod kaj pade samo od sebe v blagajno za brezdomce. To je eno. » * » Drugo je to, da sem prav tisti dan dobil v roke pismo nekega brezdomca, ki je bilo poslano na naslov Mrs. Mary Vogrič New Yorku. Objavljam ga na tem mestu v spodbudo KLUBA STOTERIH, pa tudi v spodbudo vsem, ki gredo temu klubu na roke. In — ako je mogoče — naj to pismo da nove pobude za podpiranje brezdomcev še drugim dobrim ljudem po drugih naselbinah, ki še niso zakrknili svojega srca... * * * Pismo je hodilo zelo dolgo, pisano in oddano je bilo še 14. oktobra 1946, dospelo je v New York šele prejšnji mesec. Pa ja. šele zdaj prav živo verjamem, da je Amerika res nekje na svetu.” • « * Od strani sem zvedel, da je Mrs. Vogrič poslala v stari kraj že blizu 40 paketov. Naj ne zameri, ko to izdajam. Pa se mi zdi na mestu, da bo bolj jasno, zakaj je prejela tu" objavljeno pismo, ki se glasi: • • • Predraga gospa dobrotnica! Lepo prosim, oprostite da Vam tudi jaz podpisani oče onega, ki ste mu Vi postala duhovna mati, da se Vam torej tem potom prav iskreno zahvalim v svojem imenu in v imenu moje družine. Velespoštovana gospa, Jie vem, ali mi je potrebno razkladati vse podrobnosti, zakaj smo bežali iz domovine v pregnanstvo in begunstvo. Sporočam Vam le, da sva tu midva z ženo in petimi otroci. Eden od teh je sirota našega ubitega sina, mati mu je 4 mesece po umoru moža umrla. Tako smo dobili tega v svojo skrbo in vzeli s seboj v begunstvo. Vedite, če bi ne bili bežali, bi bili vsi že davno pobiti, kakor so bili moj brat njegova žena in pet otrok. To pa samo zato, ker smo proti komunizmu in hočemo, da ostanemo verni katolčani in z nami vsa naša domovina. Do sto tisoč civilnih ljudi in to najboljših katoličanov je že pobitih, med temi je bilo zelo veliko grozovito mučenih. Naši sinovi so 4 ubiti. Eden že pred dvemi leti, paired smrtjo grozno mučen. Trije pa lan- kratko naj Vam povem, da smo mi in vsi tisoči za gotovo mislili, da se umikamo čez mejo domovine samo za kratko dobo. Niti misliti si nismo mogli, ko smo dobro poznali komuniste, da bi zapadni Zavezniki prepustili našo drago domovino vladi, ki nima prav nobenih korenin v narodu samem. .. Toda to se je zgodilo. Tu v tujini nas seveda vse po strani gleda in večina nas ne razume. Tirolci so sicer dobri in zelo verni, ne morejo nam pa kaj prida pomagati, ker še sami nimajo. O, ko bi imeli vsaj A-merikanci usmiljenje z nami in nam pomagali! Mnogi brezdomci so sicer že začeli dobivati iz Amerike pakete z živili in obleko. To so tisti, ki imajo tam sorodnike, ki jih razumejo in i-majo še vero v srcu. Toda mnogi ljudje nimajo tam pri vas svojih ljudi, pa je videti, da nihče nanje ne misli. O, kako je to hudo! Ravno danes je v sosednji baraki neka družina prejela paket. Kako žalostno so drugi o-troci gledali! Lačni so in kar naprej prosijo kruha, pa jim ga ne moremo dati. Ali pa obleke! Da, otroci, ti se nam smilijo. Oh kako veliko dobro delo bi naredili verni Slovenci v Ameriki, če bi tudi za take, ki so samim sebi prepuščeni, v večji meri zbirali hrano, obleko in denar za te siromake. Kako bi jih bil tudi ljubi Bog vesel! Saj je rekel Jezus; Kar boste tem malim dobrega storili, boste meni storili. Ko bi bilo kaj več takih dobrotnikov, kot ste Vi, gospa, bi nam jjs. bilo tako hudo. O, ko vsak kos še tako ponošene o-bleke tako prav pride! Ali pa tisti paketi s hrano, ki prihajajo po organizaciji CARE! O, kolika dobrota je to, samo če bi koga imeli, da bi tiste pakete za nas naročal! Za božjo voljo Vas prosim, gospa, če morete kaj vplivati na skupnost sloven-.......... Amerikancev, da T * ? 17 . ’ dvoma, da vsaka beseda v njem še danes drži. Na stotine pisem prihaja, pa čeprav so novejšega datuma, drugo za drugim streljeni. Za te zadnje tri niti ne vemo, kje so pokopani. Naša družina je štela do pred dobrim letom skoro tucat otrok. poroča, da so razmere med brez- - Tu smo zdaj že drogo leto. Nič domci še zmerom težke, zelo težke. . . Ravnotako težke So -razmere doma v Sloveniji. Res je, da gre veliko pomoči tja iz Amerike, toda zmerom še prosijo, prosijo. Neka mlada ženska v Ljubljani je dobila v februarju prvi paket iz Amerike. Ko ga je odnesla domov, je odpisala v Ameriko tako; “Ogromno paketov mora prihajati iz Amerike v naše kraje. Jaz sem hitela po paket na pošto na vse zgodaj zjutraj, celo uro preden so urad odprli, sem bila v dolgi vrsti, ki je že čakala. Tako sem zvedela, da je vsak dan. In to samo tu v Ljubljani. Pa je vseeno toliko revščine in se zdi, da nastaja še več- izgleda ni, da bi se mogli vrniti v domovino. Doma so nam komunisti vse izropali. Le kos zemlje in nekaj denarja bi baje še pripadlo nam. Je pa zelo negotovo, če se kdaj vrnemo. Dokler bo ta teroristični režim, se vsaj prostovoljno ne bomo vrnili. Morda nas oblasti kam preselijo in bomo dobili novo domovino. Tu nam vsega primanjkuje. Komaj životarimo. Manjka obleke in živeža. Zima se je približala. Bojimo se zime, ker nimamo drv. S seboj nismo mogli vzeti nič drugega, razen kar smo imeli na sebi. Drugi, ki so bežali, večinoma ravno tako. Pa boste morda rekli, zakaj nismo drugače ravnali. Na- kje še celo poslabšale. Zmerom upajo, da se bo kje odprla zanje nova domovina, pa se žarek za žarkom nade spet skrije za oblake. Menda ste čitali oni dan v A-meriški Domovini, oziroma v njeni prilogi Obzor (Milwaukee), kako počasi se naša Amerika pripravlja za sprejem večjega števila teh siromakov. Treba je na vse strani dregati, da se bo nekaj ukrenilo. DREGAJTE SVOJE SENATORJE IN KONGRESNIKE! Pišite jim, pritiskajte nanje, da bodo glasovali za sprejem. Med tem posnemajte clevelandski KLUB STOTERIH in razgibajte svojo naselbino, da bodo ljudje še in še velikodušno darovali za brezdomce. Res povsod se veliko Btori za siromake v starem kraju, paket za paketom roma tja čez morje, toda nikar naj ne misli vsak le na svojce, imejte veliko srce in darujte tudi za LIGO KAT. SLOVANSKIH AMERIKANCEV, ki misli zlasti na tiste in podpira zlšeti tiste, ki svojcev nimajo. Odpri srce, odpri roke! — Zaplot. DROBNE VESII IZ SLOVENIJE (Došie preko Trata) oudaUeraaJ« e L štreni) pravijo, da je obisk mitingov ne gre volit in naj gre odtod,” vedno slabejši. Ljudje so nasilj tako so agitirali za zadnje voli- že tako siti, da izgubljajo strah tve. ženska, ki je pobegnila iz pred komunističnim terorizmom, Titovega raja, pa je bila še pri Splošno se opaža, da tudi prej jesenskih volitvah v ljubljansko skupščino na svojem domu, pripoveduje : “Da so bile prve volitve velika svinjarija, vam je znano, da so pa bile volitve (če se to sme imenovati volitve) 27. oktobra še večja lumparija, si težko mislite. Volilni sestanki so bili same grožnje: “Kdor ne pojde volit, naj spoka svoj kufer in gre.” To so neprestano delavcem gonili. Drugim pa so pravili; “Kdor ne gre volit, ne dobi nobene nakaznice za živila.” Kljub vsemu temu ljudje po večini v našem kraju niso šli na volišče. V komisiji so bili sami partijci. Volilo ni niti 40% ljudi. Tako so v naši hiši partijci sami pravili. Oni pa so razglasili doma, da je volilo 85% vseh volilcev. Drugi dan pa smo brali v časopisih, da je volilo pri nas 99.5% volilcev. Ljudje so se norčevali, nekateri pa tudi jezili, ker jih je sram živeti med temi pokvarjenci in lažnivci. Po mojem mnenju ni volilo prostovoljno niti 10%. ME ENA O VOLITVAH. — V navdušeni partizani majejo z glavami, ne upajo pa ničesar reči. Tudi oni se boje svoje OZNA-e. Pomagali so postaviti strah, ki zdaj tudi nje straši. ZAMERIL SE JE. — “Sl. por.” ima 16. januarja poročilo, v katerem napada upravnika ljubljanske cestne železnice inž. ženko. Vselej, kadar izide tak napad, pride potem napadeni pred sodišče. Ta upravnik, da se je delal, kako drži s partizani, v resnici pa da je izrabljal mesto in ljudstvo. Nič mu torej ni pomagalo, da je v začetku držal s partizani. Prišel je vseeno na vrsto, ker je iz stare šole. Najbrž imajo že drugega, ki bi rad prevzel to mesto. Nekega dne bomo brali na koliko let prisilnega dela je obsojen bivši partizan in da mu je zaplenjeno vse premoženje. Tako gre eden za drugim ki je v svoji neumnosti stregel komunistom pod partizansko krinko. MOLČEČA ŽENA pakete, pa tudi slali. Mi seveda ne moremo drugega dati v povračilo ko hvaležno srce in vsak dan molitev pred Gospodom, da bogato povrne. Jaz trdno upam, da me ne boste zato obsodili, ko že v prvem pismu tako prosjačim. K temu me priganja sila mnogih, med katere pa spadam tudi jaz s svojo družino. Mori nas skrb za življenje, 'predvsem za življenje otrok. Končam s prav, prisrčnimi' pozdravi od nas vseh in iskreno zahvalo, da pomagate sinu, . . . Vam vedno hvaležni oče--------- • * e Tako to pismo. Kakor rečeno, pismo je staro, ker se je moralo Bog ve kje med potjo zamuditi. Toda nobenega dvoma ni, da se brezdomcem med tem razmere niso zboljšale. Marsi- žalosten slučaj. Na volišče jel pelandu, ki Jof(,................... prišel starejši inteligenten člo-, “Dolgo življenje” in zelo mr- vek. Pa je zadnji trenutek izgubil živce. Uprlo se mu je, da bi se ponižal za hlapca režimu in je zavpil na komisijo: “Milijoni morijo danes voliti proti svoji volji, tudi jaz bi moral, pa ne bom. Tu sem pa me ubijte, kot ste jih že toliko, volil pa ne bom.” Takoj so ga odpeljali in nihče ne ve, kaj se je potem z njim zgodilo. MITINGI VEDNO SLABEJŠI. — Ena izmed besed, ki se sedaj vedno sliši, je beseda miting. Včasih je bil shod ali sestanek, pod kijpunisti je miting. Na teh mitingih se dela propaganda za vse; tu poučujejo ljudstvo včasih naravnost, včasih po ovinkih o komunizmu. Kdor ne pride na miting je slabo zapisan, kadar dela OZNA karakteristiko. Kljub vsem pritiskom pa zil dolgo in nepotrebno govorjenje, je prišla na zdravljenje mlada žena. Preden je mogel zaposleni zdravnik vprašati, kaj jo boli, je odvezala roko, pokazala vneto mesto in dejala: “Opekla sem se.” Hupeiand je očistil rano in priporočU tople obkladke in bolečo roko obvezal. Drugi dan je žena zopet prišla in pokazala desnico in rekla: “Bolje.” Hupeiand je ravno tako kratko odgovoril: “De-vajte š« obkladke!” Cez nekaj dni se je ista žena zopet vrnila in dejala: “Zdaja je roka zopet zdrava. Koliko sem vam dolžna?" — “Nič!” se je smejal zdravnik “V‘ ste najpametnejša ženska, ki sem jo srečal v življenju, ker malo govorite.” AL PA NE veste, kako je v takih slučajih, ponositi, tako je'zakej. Je ru- če bi prišli, na primer, kam v vas in bi vas domači nadebudni sinček udaril s kladivom v šajb-co na kolenu, bi se morali tudi sila dopadljivo nasmehniti in ga lepo pobožati in nagraditi za tako pozornost vsaj z enim nikljem za crkrberk. Njegova mama bi bila vsa blažena in bi ga opravičevala: “Veste, tako se rad igra naš mali. In kako je ! brihten. Najbrže se je vrgel “Poslušajte torej priliko z naše slavne Memšije, ki govori o neprecenljivi iznajdbi lovskega psa, kakor o podobni še nisem svoj živ dan slišal," sem go voril spoštovanim poslušalcem v! po meni." Lahko si mislite, da prijazni Stautovi rezidenci v Milwaiukeeju. S takim pripovedovanjem sem jih toliko zmotil, da so za spoznanje pozabili na odhod. Meni se je pa pri Stautovih tako dopadlo, da bi bil lahko govoril dva dni in dve noči, to se pravi, če bi bila vzdržala Mr. Stautova zaloga v bi znal s kladivom tudi šipo pri oknu ubiti, samo če bi jo dosegel. Zato nisem hotel nič vprašati prijaznih Stautovih, če mislita, če bom ii dobil še svoj klobuk nazaj in če ga bom, ako bo še za o- na glavo, ali ga bom pa samo še mari, ki mora, saj veste, v takih lahko rabil za pečen krompir če okoliščinah sodelovati. Drugače! ga bomo pekli na Willardu. Vese človeku jezik prilepi na nebo, j del sem, da bo imel Jackie preda začne zijati kot kavka mese-j cej opravka, če bo hotel deti klo- jave barve^ki se meni zelo poda, ki sem bolj na prijazno stran udarjen. “Torej Kranjc France je bil v naši vasi za glavnega lovca. Pred njim je bil njegov oče, pred tem pa stari oče. Rod za rodom sami lovci, kakor se to spodobi za tako hišo, ki je trdna, kot je bila Kranjca. Franceta sem videl brez puške samo v nedeljo pri prvi maši. Drugače je imel pa menda puško pri sebi tudi, kadar je vozil gnoj. Ob delavnikih se je pečal z lovom samo mimogrede. To se pravi, če je šel v gozd po klade ali drva, je vzel za vsajc slučaj puško s seboj; če bi se mu spotoma kaj primerilo. Drugače pa samo ob nedeljah. Najprej k prvi maši, potem pa puš- ^ gluajlll ... m„ ko na rame, zažvižgal je psu in vračala proti domu, hajd v gmajno ali v gozd. Ko sem bil doma na počitnicah, je tudi mene vzel parkrat s seboj, tudi strasten lovec. Tisto puško sem samo dvakrat sprožil: enkrat po zajcu, da je hitreje bežal, drugič pa slučajno in brez vsake škode meni in drugim. Nasproti Kranjce hiše je bila Cencova gostilna, katere najstarejši sin Toni je študiral za inženirja. Kadar je bil doma, ni prijel za drugo kot za puško, da pogovarjala. Ampak, kadar sta imela puško čez rame, takrat pa kot bi odrezal, nobene nisi dobil iz njih. Ko je France mene prvič vzel v gmajno in me postavil na ča-kališče, kjer naj bi čakal na vi-sobi obisk kakega dougouhca, da bi ga sprejel v avdijenci, mi ni na dolgo in široko razkladal, ca julija. Nekoliko me je sicer buk narazen. Iz forme ga bo res in zgledno, zakaj bi se ta naša ameriška vlada ne ravnala poj skrbelo, kako se kaj razumeta v: nekoliko del, drugače si pa ne ne zato, da bi napravil kaj ško- zgledu onih dežel in se iznebila vsakega, ki godrnja čez to' spodnjih prostorih Stautov Ja-' bo dosti v stati ž njim, ker je si-; de v gmajni, ampak samo, da bi deželo. Potem b ti ljudje morda dobili nekoliko več spošto- ckie in moj klobuk, ki si ga je !a trdnega pokoljenja. Pri Be- mi napravil veselje. Puško so vanja do te dežele, kje,r jedo dober kruh, kjer lahko delajo '>** izposodil, vendar nisem ho- iajevera Francetu sem ga kupil mi posodili Vebrov stric iz Sel-j pestjaka. Bila sta oba vesele kar hočejo. te! naglas kazati strahu. Saj j pred leti in ga kar ne morem ščka, ki so bili v mladih letih narave in v družbi sta se oba ra- ko jo je mogel enkrat vzeti v ro- kako naj se obnašam, odkje naj pričakujem zver in kaj naj napravim, kadar se bova gledala iz oči v oči. Rekel je samo: “Tukajle čakaj!” Zato se je pa tudi potem zgodilo, da je velik zajec prevračal kozolce za mojim hrbtom in mi morda tudi, kaj se ve, kazal osle, dočim sem jaz sedel na kamnu in premišljal, kje bodo v soboto večer meli proso in pri kateri hiši bodo dali več rezolje in povavnce in na katerem podu se najboljše pleše, in — menda ja — če bo Kranjc France proti nebu in po prišla proso met ta in ta pa on- ke. Kranjc France in Cencov Toni sta bila največkrat skupaj na lovu. Kako ne, saj sta bila oba lovca, oba sta bila silno molčeča. Neke nedelje jo mahata iz vasi med zelniki proti gmajni. Pa se Toni ozre v nebo in pripomni: “Kaže, da bo nocoj še deževalo." Kranjc France ne reče ne tako, ne tako. Hodila sta ves dan po gmajni in ko sta se zvečer kratkem premisleku reče: “Iz-gleda da bo res.” To je bilo vse, kar sta spregovorila med seboj ves dan. Pa ne smete misliti, da sta bila pri vsem tem kakšna gava in ongava. France mi je potem, ko smo šli domov, vneto zatrjeval, da je z bližnje vzpetine videl zajca, ki je tekel tri korake od mene in da ne more zapopasti, kako bi iz mene kdaj ratal vsaj kakšen titular jager. 3VUENJEIREH KRANJSKIH BRATOV FRANCOSKIH VOJAKOV JANEZ CIGLER Sodnik pravi: “Precej bo,’’ in pokliče biriča ter mu ukaže Sta-nielava trdno ukleniti in zapreti v varno ječo. Stanislav se bra- vem, da je res, kar mi je povedal grof W.: "Kar se ne stori, se ne izve.” Sama grda nevoščljivost me je zmotila in zapeljala v to- A V vraruv jwv. kjuuuomv oc ---------- - ; ’ ni, joka, prosi, vpraša, zakaj ga liko pregreho; pač je zavist pe-zapirajo, toda vse nič ne poma-' klenska pregreha; prav mi je, da --------,:l, ..j.+,- bom jgdaj trpel kazen, katero sem pripravljal bliinjiku; drugemu sem kopal jamo, zdaj se sam zvrnem vanjo. Zaviden sem bil Jakobu P., da bi on dobil zalo nevesto Katinko, katero bi bil jaz rad imel, in ostudna zavist mi ni dala pokoja tako dolgo, da aem nedolžnega Jakoba spravil v nesrečo. Ker pa nisem mogel drugače doseči svojega namena, storil sem, kakor vam je znano; mislil sem, da bo vse to ostalo skrito, in ker je Jakob P. tujec, da se nihče ne bo poganjal zanj. Spoznam, da sem vreden velike kazni; rad jo bom pretrpel, naj bo kakršna hoče, le to vas prosim, dobri sodnik, pomagaj tč mi toliko, da me ne bodo dejali ob glavo. Dobro vem, da so v takih zadevah naše postave grozno ostre.” Sodnik pravi: “Ne boj se, Stanislav; ker priznaš svojo pregreho in se rad vdaš postavam, ne bo za-te obsodba tako huda, kakor če bi bil tajil. Vedeti pa moraš, da te jaz ne smem sodit1, ampak te moram poslati v Petrograd pred veliko sodišče; tam boš sojen in ti bo kazen odločena. Jaz pa bom že pisal velikemu sodišču in prosil, naj te sodijo po milosti. Pripravi se, jutri te odpeljejo v Petrograd, tam boš zaslišal svojo obsodbo.” Komaj je minil mesec, je že iztekla sodba nad Stanislavom. Obsojen je bil v smrt na vislicah. Ko Stanislav zasliši obsodbo na smrt, se prestraši tako, da omedli in se dalje časa ne zave. Ko se zave. tarna: ga; moral je iti v ječo in se dati ulfleniti. še tisti večer ukaže sodnik poloviti vse tri Stanislavove priče in jih zapreti vsakega v posebno ječo. Drugi dan precej pokliče na izpraševanje vse tri' priče, enega za drugim. Naj-prvi je bil na vrsti Juri Lesin-ski. Ta je govoril golo resnico; priznal in potrdil je z lastnim podpisom, da je krivo prisegel o Bazilijevem Jakobu. Potem je bil poklican Janez Vrbovški; ta je ravno tako potrdil in spoznal svojo krivico, rekoč: “Prav žal mi je, da sem prisegel in nedolžnega Jakoba v toliko nesrečo pripravil; naj me zadene še tolika kazen, rad jo prestanem, da mi ne bo treba trpeti na onem svetu.” Zdaj je bil poklican Jakob Gabrovski in izpraševan, zakaj je krivo prisegel. Ta je pa vse tajil in trdi, da je pravično prisegel, da je res Jakoba videl gorečo svečo vtikati v streho. Sodnika te besede tako razsrdijo, da reče: “Jakob Gabrovski, ti si’trdovraten hudobnež; tajiš, kar si gotovo storil, ker oba tvoja tovariša, Lesinski in Vrbovški, sta priznala svojo pregreho, tudi Stanislav priznava svojo krivico in se bo rad vdal vsaki kazni, samo ti si trdovraten, toda boš že čutil. Ali ne veš, da imam jaz pravico, imeti te zaprtega tako dolgo ,dokler ne govoriš resnice? Če boš tukaj zaprt deset let, se boš že naveličal tajiti.” Zadnji je bil poklican na izpraševanj e Stanislav. Sodnik ga vpraša: “Zakaj si vendar tako Titovim “udarnikom” v razmišljanje Pite Math Ttkavec IH. Euclid, O. — Malo na dolgo se je to razmišljevanje zavleklo. Pa se mi zdi, da bi ne bilo popolno, če se tretji odstavek prezre. Takole je v pismu, oziroma v “E”: Naš Tito je borec... Naš Tito je samo borec za pravice naroda, ni pa Bog in tudi noče biti. Vprašaš, zakaj je dala naša vlada zbiti dva ameriška avijona. Vprašal bi Te, kaj bi storili Ame-rikanci z našimi avijoni, bi dnevno preletavali mejo Zedinjenih drtžav in kljub raznim protestnim notam vršili te polete kar naprej? Jaz sem. prepričan, da bi Američani storili isto kot je storila naša vlada. Vsak brani svoje, tembolj pa moramo braniti svoje mi, ki smo si svo-b(j(o tako težko priborili. Pakete res odpirajo na po šti, da pregledajo vsebino, i to samo vpričo lastnika pa keta. In mislim, da je to u-pravičeno. Pomisli samo koliko sovražnikov imamo v i-nozemstvu, ki skušajo, da nam škodujejo na kakršen koli način, če bi ne pregledovali pakete na pošti, kaj vse bi lahko prišlo v našo državo kot bombe, dinamit itd. Ne, nočem jemati visoke vere v “borca.” Saj bi se dalo v soglasje spraviti, če bi nam dobrohotno povedali, kje se je boril, kje je bil v času, ko so Hitlerjeve druhali vdirale v Jugoslavijo — je li bil na Ruskem a-li v Jugoslaviji? Ker je bil “junak dneva,” ni čuda, da se imenuje država kar njegova last. Tako smo se naučili govoriti, čitati in slišati: Titova Jugoslavija! No, to pa že nekaj pomeni, če se je boril ... se je izplačalo, gotovi, rad bi pomagal, pa revček ne more, Maja se premetava do zore. Drugi večer vso družino skliče k bolnici, ves je vesel, ponosno žarita mu lici: “Dajmo ji k postelji Tita — sliko maršala, da jo bo čuval, pa, bo lahko zaspala!” Pripomnimo, da je ilustracijo izvršil V. Doriš, ki kaže Titovo podobo bolnici v barvnem tisku. Ko sem ravno pri “sliki Tita maršala,” se mi zdi, da so prehitro izginili njegovi liki iz salunov naših narodnih hramov. Kajti, če so že njegove slike “čudodelne,” bi se kaj dobro podal njegov “shrine” pri vsaki bari. In če izve, da ste ga odstavili celo “udarniki,” znate postati “izdajalci.” (Konec prihodnjič) HALI OGLASI Novi turned w premo*, olj«, gorko vodo ill nam Resetting US - OMonje IS nremenjemo etere na oUe Cheater Heating Co. UM Addison Bd. - *N 0*87 Govorimo slovensko Dvorana za bankete Se oddaja za ohceti in ples. K. P. Hall 1624 E. 66. St (*) Soba ge odda Udobna soba se odda Slovencu pri mirni družini v Col-linwoodu. Pokličite Liberty 4210. —(64) Pomagajte Ameriki, kupujte Vlctorg honde in znamke. Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA mil ST. CLAIR AVE. GL 4316 ...We Deliver Flowers Telegraphed! Albin, Andy and Fred Thomas Kupujte Victory bonde! ŠotIPPLED jrM’ CHILDREN BUY AND USE EASTER SEALS MALI OGLASI Sobo išče Samsko dekle bi rada dobila sobo s privilegijami do kuhinje; naj bi bila spodaj in v okolici cerkve sv. Vida. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče E XI 0898. (65) PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th nesr«d hHfttjeunn sam « aB,|zavj3ti ? _ Kako strašno in ža- svojo pristavo zažgati zato, da ^ smrt bom moral 3fori- si mogel obdolžiti Jakoba P. in nedolžnega spraviti v strašne muke. Koliko dobička imaš od tega? Posebna kazen te čaka zato.” Na te besede sodnikove se razjoka Stanislav in reče ves skesan: “Gospod sodnik, ničesar ne tajim; resnico govorim, ker AUGUST HOLLANDER v Slov, Narodnem Doma, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugo slavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljate* je jam čena; PRODAJA ZABOJE za po šiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Hollander ju boot* vr dnoj dobro postreženi* MAKS oheIm bay muMWABHuraS YOUR BUY WORD mrt dMdM *m m-NM. to*, mi Cwwolwl Mi* hwW. Mi 0«Ms *>M) lUUflk vsula CoDUjta wMlw He Ml __.M wV—aa* * M* Haa lam fcaaa a—MM. taka aaa ca*»]a nan «0«*» mi ym rxrtsss&s toy fa> aaly ana spb as* dW-IWlKONOMV. GUARANTEE, Vow I t1!" Presednik velikega sodišča, ki je Stanislavu oznanil smrtno obsodbo, pa mu reče: “Ne bodi tako obupen, odprta ti je pot do svetlega vladarja milosti; on, ki je posebno usmiljenega srca, ti morebiti prizanese in spremeni smrtno kazen v ječo. Ako misliš milosti prositi, povej zdaj, da naredimo pismeno prošnjo.” 'Stanislav prosi, naj se naredi prošnja do vladarja, da bi mu bila kazen pomanjšana, ker se je prenaglil v svoji pregrehi. Prošnja za Stanislava se je naredila in predložila vladarju. Car je Stanislava pomilostil in ga poslal v Sibirijo ,v hudo ječo, v ravno tisto jetnišnico, kjer je bil nedolžni Jakob. Z istim vozom, ki bo na njem pripeljan v Sibirijo Stanislav, odpeljal se bo oproščeni Jakob P. v Kovno v hišo Bazilijevo ali pa do avstrijske meje, če bo hotel iti v svojo domovino. Janez Vrbovški in Jakob Gabrovski sta bila obsojena na dve leti hude ječe zavoljo krive prisege. Janez Lesinski pa je bil oproščen na prošnjo grofa W. Pri pomiioščenjij Stanislava je car ukazal vse Stanislavovo premoženje izročiti Jakobu P., le sodni stroški se morajo plačat1 poprej. Ker je Jakob tnpel tolike težave črez eno leto, naj dobi za povračilo Stanislavovo premoženje. Pot v Sibirijo je grozno dolga, le po dolgem potovanju se do j de tja. Da bj med tem ne-dožni Jakob ne trpel jetniških težav, ukaže car pisati oskrbniku velike jetnišnice pismo ta ga podpiše s svojo roko. Pismo se je glasilo tako: “Moj oskrbnik jetnišnice! (Dalje prihodnjič) —Francis Scott Key, avtor ameriške himne “Star Spangled Banner” je bil rojen 9. avguste 1780. le bil v življenjski nevarnosti; kdo naj “slučaje” prešteje? Meni je ostal v spominu le tisti nesrečni sestanek s Churchillovim sinom, kraj je moral biti izredno zavarovan. Saj “borci” so se znali zavarovati, krvavijo, u-mirajo naj le mase, saj uboga raja so stopnice, po katerih se diktatorji dvigajo in vzpenjajo do oblasti. Nesreča ali slučaj je hotel, da so nacij sjie horte izvohale gnezdo, našle kraj po odhodu Churchillovega sina; potem ni^uda — kot so listi pisali — da je prišlo tisto presenečenje, da je “maršal” ušel brez hlač! Potem smo pa čitali, da jih je Churchillov sin Nemcem izdal? Koliko je resnice na tem, kdo ve? Čudna zavezništva! Morda bo zgodovina razvozljala kaj je bilo res na tistem begu? Listi so pisali — saj se spominjate — da je Hitler poslal uniformo s hlačami “maršala” v muzej. Zdaj jo je Tito gotovo dobil nazaj — in izbrisal za vse večne čase sled na tisti nesrečni beg. Tudi to se lahko veruje, kar je zapisano z veliko začetno črko: Bog, kar je v krščanskem pojmovanju absolutno neodvisno bitje, po katerem je vse nastalo — da isto Tito se ne smatra. Koliko se smatra in so se smatrali za “božanstva” že rimski imperatorji, jih posnemajo sodobni diktatorji, ki se smatrajo neodvisne, nikomur odgovorne. Mase so jih začele malikovati in jih smatrati za bogove. Into je pri Titu! Ce verjamete ali ne, da se v nekakih šolskih berilih, ki nosijo ime “Ciciban,” še naprej in naprej lajna: Tito, Tito, še in še Tito! V letniku I. št. 6 — 194546, stran 3, je pesnitev “Naš bosanček,” podpisan Pavel Karlin. V zad-^ njih dveh kiticah se ta pesnitev takole konča: Naša Maja sestrica, nova njegova, bolna leži že več dni. “Temperaturu ima!” Ferid u- TELEFONSKA STAVKA JE VAŠA ZADEVA Ker je to vaša zadeva telefonska družba misli, da ste upravičeni vedeti vsa fakta. Stavka bi ustavila potrebno postrežbo in bi ustvarila neprilike za tisoče ljudi, obenem bil paralizirala trgovino ter ogrožala življenje in lastnino. Družba se zaveda resnosti take stavke, zato je urgirala in uradno iwinmliln iitiiitwUfm Te zahteve bi morale biti arbitrirane v Ohio od Ohijčanov, ker Ohij-čani so prizadete stranke. Plače v Ohio so za ohijske razmere. Cene za.telefonsko postrežbo so napravljene po ohijskih zakonih in plačane od Ohijčanov. Plačilna pogodba družbe je z Ohio Federation of Telephone Workers, ki je avtonomna unija in ohijska korporacija. Družba se je vedno pogajala in poravnala nesporazume s to unijo. Telefonske plače so ugodne v primeri z drugimi deli, ki zahevajo »to izvežbanost v vsakem naselju. To mora biti smernica družbe z namenom, da privabi take ljudi, ki so potrebni, da izvršujejo hajboJjšo postrežbo po zmerni ceni Plače, ki so nad tem, bi bile nepoštene za odjemalce, ki plačajo ceno za postrežbo, ki preskrbi denar za plače. TELEFONSKI LJUDJE DELAJO DOBRO Morda poznate nekaj telefonskih ljudi. Mnogo jih je in 'fini ljudje so. Ako jih poznate, lahko sami presodite, kako obstoje. Vedeli boste, da imajo izvrstne delovne pogoje, stalno delo, lepe dohodke, do tre,h tednov počitnic s plačo, liberalno odškodnino za bolezen in preskrhljeho za pokojnino. Vedeli boste tudi, da so telefonski ljudje plačani v času, ko se uče dela in imajo priliko za napredovanje, kot nikjef drugod ... v kaki organizaciji, ki privede vse upravno osobje iz svojih vrst. Ta fakta so bila vedno dobro poznana v tem delokrogu. Na primer, kadar je operatorica v srednje velikem mestu z družbo samo 18 mesecev, vključno časa za treniranje, dobi povprečno na teden 137.00. Vrhmtega dobi še plačano za nadurno delo, ker plača je na podlagi 40 urnega tednika, in povrhu dobi za večerno delo in posebej za praznike in nedelje. Za osem let sužbe dobi regularno povišanje plače. Operatorica v velikem mestu dobi povprečno dva ali tri dolarje več, v malem mestu pa par dolarjev manj kot v srednje velikem mestu. KAJ UNIJA ZAHTEVA ‘ Unija zahteva $12 na teden poviška za vse in dodatno odstranitev vseh zvez telefonskih plač z razmerami v naselju in mnogo drugih sprememb. Ako bi se ugodilo vsem unijskim zahtevam, bi to zneslo $35,000,000 na leto. Ta povišek bi znesel povprečno več kot $2 na mesec za vsak telefon. Družba upa, da se vsa ta zahteva lahko poravna brez kakih nevšečnosti za publiko. UK OHIO Uti TELEPHONE COMPANY DELO DOBIJO VK POMOČNIC U CAFEIERUG SE SPREJME •rt Delo je v čisti, zdravi okolici — iOuiEJ Morajo razumeti in govoriti angleško ,, — ; iiii Samo snažne, čiste in lične mlade ženške od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo. , in U’. ' ii Dobra plači M u Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. HANDYMAN za stavbineko delo Plača od ure in nadurno delo. ATLAS CAR & MFG. CO. 1120 Ivanhoe Rd. Delo dobi Sprejme se mladeniča ali starejšo osebo, ki bi bil‘pri volji učiti se papirati sobe. Plača po dogovoru. Pokličite KE 2146, ali pa se osebno zglasite na 16603 Waterloo Rd. Mar. 26, 28, 31) 2790 Grand Ave. GA 6110 Delavci za livarno Crane men Acetylene cutters Annealer operators Chippers Stalno delo, plača od ure, overtime Treninga pri delu. Crucible Steel Casting Co. W. 84th & Almira Ave. (67) ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93 (4c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Col E. 9th & Broadway mm pl . J1 i p £s Imate zdravniške Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam. Mandli Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 1«. Ohio Uhanu odprta: Vsoh daa od »:M dopoldne do Ul iw«or. Zaprta ma dan oh sodah. m* LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO Človeška kultura je bila oku-jturo, za resnično bratimstvo. žena, sedanji vihar jo očiščuje. INismo ustvarjeni, da vlačimo Sicer ne izbira preveč, toda dru- verige, marveč da razpnemo gače ni mogoče. Njegov bes je razumljiv. Sicer pa, kaj mi mar viharja. Imam kompas, ki mi kaže pot v naj hujši vihri, svojo vest!” In tiho, kakor v naj slovesnejših trenukih je dostavil: “Je nekdo, ki se mu moramo brezpogojno pokoriti, naj dela, kar hoče.” Gauvain je pokazal s prstom navzgor. Cimourdainu, ki je prstu sledil, se je zdelo, da skolzi svod ječe vidi zvez-nato nebo. Zopet sta oba umolknila. “Po čemer hrepeniš, tega narava sama ne dopušča. Ponavljam, to so nemogoče nje.” “Ne sanje, nego končni cilj. j ga jo deske in tramovi. Vmes Če ta cilj ni dosegljiv, čemu po- so se razločili udarci kladev. krila! Ne plazimo se torej po tleh kot črvi. Hočem, da se buba razvije v metulja, hočem, da se zemeljski črv preobrazi v živo letečo cvetlico, hočem . . .” Gauvain je prestal. Njegovo oko je žarelo. Njegovi ustni sta se še g'bali, toda govoril ni več. Čez priprta vrata se je slišal šum iz zunanjega sveta. Najprej so se čuli zamolki glasovi trobent, najbrž budnica; potem so zabobneli udarci puškinih kopit: zunaj so izmenjavali straže. Naposled je nastal blizu stolpa, kolikor se je sa- j moglo to v ječi razločiti, šum, Ikakor da se prenašajo in odla- Lahko se trdi, da les in kamen, če jih človek obdela, prenehata biti les in kamen in privzameta nekaj od človeka. Zgradba se zdi utelešena dogma, mašina uresničena ideja. Tourgue-a je bila utelesitev usodne preteklosti, ki se v Parizu imenuje Bastilja, v Angliji Tower, v Avstriji Spielberg, v Španiji Eskurijal, v Mosvki Kremi, v Rimu Castell San Angelo. V Tourgue-i je bilo zogščenih petnajst sto let, ves fevdalni srednji vek, robstvo in tlaka — v giljotini je bilo vtelešeno eno samo leto; 1793,; toda teh dvanajst mesecev je držalo ravnotežje petnajst stoletjem. Tourgue-a, to je bila monarhija; giljotina, to pa je bila revolucija. Kakšno tragično nasprotje! Na eni strani krivda, na drugi maščevanje; tam komplicirani gotiški socialni redi .srednega veka, gospoda in tlačani pa meščanstvo; vse polno pravic, urbarjev in navad; nebroj privilegijev in izjem, cehov, bratovščin in. odndšajev podložnin štva, varstva, robotsva, fiskus, naglavni in solni davek pa mrtva roka; kraljevska milost in samovolja; neizrečne pred- tem sploh človeška družba? Zakaj potem nismo ostali pri naravi, v stanju prvobitne divjosti? Otahiti je paradiž, toda da paradiž, v katerem se nič ne misli. Inteligenten pekel je boljši od takega paradiža bebcev. Ne! postanimo človeška družba, ki bo zrastla preko mej narave. Ako naravnega stanja goče premagati, čemu smo potem stopili preko njega? Potem se zadovoljite s tlako, kakor jo opravlja mravlja, in z medom, ki ga izdeluje čebela. Ostanite sužnji žival namesto da hočete biti svobodni ljudje. Človeška družba je povzviše- "9 na narava. Nositi večna Bremena, to ni namen človeka. Ne! stran parije, suženjstvo in tlačanstvo! Človek je rojen za svobodo, za višjo kul- Cimorudain je prebledevši poslušal, Gauvain pa ni zaznaval ničesar. Bil se je popolnoma potopil v svoje sanje. Zdelo, se je, da niti ne diha več: tako zelo je bil zamaknjen v privide, ki so dvigali pred njegovim duhom pod visokim svodom njegovega čela. Semintja ga je pretresla bla-bi bilo mo-1žena zona in zarja v njegovih punčicah se je čedaljebolj raz-žarevala v svetlobo gorečega svetlega dneva. Prešlo je par minut. Ci-mourdain je vprašal: “Na kaj misliš?” “Na bodočnost,” je dejal Gauvain in se zopet zatopil v ".......................... ft. TEROM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St.. Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SL; vbod samo na E. 62 SL Urad It odprt od 9:30 zj. do 8. zv. Tel: EN 5013_______ kjer so ljutii trgali na kose; z vso svojo Strašno preteklostjo. Petnajst sto let je ta stolp v senci gozda užival mir in neomejeno vladal ter strahoval vso to neobjetno divjoto — zdaj naenkrat pa je videl pred seboj nekaj, kar j ebilo še strašnejše ln močnejše od njega — giljotino, Časih se zdi, da ima kamen sposobnost tajinstvenega gledanja, kakor da bi kip motril, stolp oprezoval, palača opazovala. Tako se je zdelo tudi zdaj, da Tourgue-a požira giljotino z očmi in se šama sprašuje, kakšna stvar je to. Ta stvar, se je zdelo, kakor da je zrastla iz zemlje in tako je bilo tudi v resnici. Iz te uso-donosne zemlje je 'bilo vzklilo drevo, iz katerega je bilo stesano to orodje smrti: iz zemlje, ki je bila napojena z bilijoni in trilijoni kapelj potu, krvi in solza; v kateri je bilo trohnelo toliko žrtev vsake vrste trinogov; v katero je bilo položenih toliko zločinov in semen — iz te globoko izorane zemlje se je bila naen-krat dvignila neznanka-mašče-valka, mečenoska, ki je vzletu tisoč sedemsto triindevetdese- neizprosno majesteto teh dveh stvarstva, in neizprosni vedri- bo blag in dober. Sredi vsega ni heba. Tak je zakon nara- tega soglasja in lepote pa se tramov iz železnim trikotom: strmoglavljena vsemogočnost fevdalstva se je zdrznila pred znamenjem nastopivše suvere-nitete ljudstva. Fevdalna jtl stica je zrla v moderno kazensko pravo. Stala sta si na-sproti včeraj in danes; stara krutost je spoznala nezipros-nost modernega veka. Fantom prošlosti je gledal v oči duhovni sedanjosti. Narava je neusmiljena. Ona nam ne izkalzuje milosti, da bi nam, ko vršimo svoja zlode-janja, prihranila pogled na svoje rože, na njih blagi vonj, na muziko ozračaja in svetlobo solčnih žarkov. Kakor na- ve, da se sredi večnega svita stvarstva mora razgaliti spaka človeških zakonov v vsej svoji nagoti. Človek ruši in u-bija, toda poletje ostane poletje, lilija ostane lilija, zvezda ostane zvezda. Nikoli ni bilo jutro tako sveže in prijazno ko danes. Lahen vetrič je majal bilke semintja, toplo so se vili kosmiči jutranje megle skozi vejevje in fougerski gozd, ves zavit v sape, k1 so jih Izdihavali studenci, je bil podoben velikemu blagovonjajočemu oltarju, iz katerega se dviga kadilo. Sinje nebo, beli oblački, lašč mu daje prav takrat pose- bistra, prozorna voda, zeleno bno čutiti nasprotje med svojo božanstveno prelestjo in njegovo moralno grdobo. Sredi umora, sredi maščevanja in barbarstva more prenašati pogled na svete stvari in ;se ne more odtegniti neskončni graji splošne milobe, ki govori iz vejevje, vsa harmonična barvna skala, počenši od akvama-rina do smaragda, bratovske skupine dreves, zelene proge trat, globoka dalja ravnine — vse je b*lo prežeto one čistosti, e katero narava od prvega dne stvarstva govori človeku, naj pravice na eni ‘n črna beda na tem zaklicala svetu: Tu sem! drugi strani — tu čisto eno- In s pravico je mogla zaklicati stavna stvar: sekira. trdnjav*: Tvoja hčerka sem. Tam vrzel, tu meč, da ga pre- Trdnjava pa je čutila—kaj-selta, ti te usodepolne stvari žive svo- Dolgo časa je Tourgue-a sa- je lastno skrivnostno življenje ma kraljevala v tem neizmer-1— trdnjava je čutila, da je ta nem gozdu. Stala je tu s svo- hčerka njena smrt. Kakor da. jimi napiušlči, izstopi in rilci v zidu, iz katerih je teklo na oblegovalce vroče olje, žareča smola *n raztopljeni svinec; s svojimi kletmi, polnimi mrtvaških kosti, s svojo mučilnico, bi bila zbegana, je zrla na grozečo prikazen in človek bi bil mislil, da se je boji. Neznanska granitna masa stolpa v svoji vel*čanstveni strahoti se je zdela kakor zničena pred -AND THE WORST IS YET TO COME ‘-innajhujše šele pride V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Rose Koščak ki so Se za vedno ločili od nas dne 29. marca 1939. Spomin na Vas, draga mati, s žalostjo obhajamo, predragi \kako smo vsi želeli, da bi se med nami ostali. Nat Vam večni Bog poplača, vsa Vaša dela in skrbi, katere ste za nas imeH, večni mir Vam podeli. Žalujoči: OTROCI. Cleveland, O. 31. marca 1947. mourdain se je dvignil s slam-njače, Gauvain tega ni niti opazil. Cimourdain se je počasi odstranil, 'z obličjem, obrnjenim k sanjajočemu mladeniču. Še en nežen pogled in potem so se zaprla za njim vrata. Dve pošastni prikazni Že se je svitalo. Obenem se je pojavilo nad fougerskim gozdom nekaj nevadnega, negibnega in čudnega, stvar, kakršne tiče neba še niso videle. Postavili so jo ponoči. Njene črte so se obrisovale na obzorju premo in trdo liki hebrejska črka ali hieroglif iz starega egiptovsekga alfabeta. Nepojmljiva prikazen je stala sredi žarkega resja in človek se je spraševal, čemu. Potem pa ga je spreletela zona, To je bil oder, počivajoč na štirih nizkih stebrih. Na koncu odra sta štrlela v zrak dva visoka štirioglata kola, na prečnem tramu pa, ki ju je vezal, je bil pravokoten trikot, ki se je v svetlomodrem jutranjem nebu zdel črn. Na drugem koncu so vodile na o-der stopnice. Pod trikotom je bila dila, ki je obstojala iz dveh premičnih polov*c, ki so tvorile, ako je zgornja počivala na spodnji, okroglo odprtino, odgovarjajočo obsegu človeškega vratu. Zgornja polovica se je na obeh krajih premikala v zarezah, ki sta bili vrezani v obeh štirioglatih kolih, tako da se je mogla potegnit* gori ali spuščati doli; zdaj je bila potegnjena gori. Za dilo na koncu odra je stala košara. Z izjemo železnega trikota je bila vsa naprava črno in rdeče prepleskana. Videlo se je, da je bila v naglici stesana od človeških rok; tako nerodna je bila in borna, obenem pa tako strašna, kakor da bi jo bili prinesli semkaj duhovi. Ta pošast je bila giljotina. Nasproti, na drugi strani pa se je dvigala druga pošast: Tourgue-a. Ena pošast iz lesa, druga iz kamna. je šopirilo nesramno zločinstvo človeka: trdnjava in giljotina, vojska in krvava sodba, ostanek krvoločne preteklosti in znamenje neusmiljenega začetka nove dobe, nočna sova srednjega veka in netopir somraka bodočnosti. Sija-joče nebo pa je spričo vsega cvetočega, vonjajočega in ljubečega stvarstva lilo svoje žaV-ke tudi na Tourgue-o in na giljotino, kakor da bi hotelo ljudem reči: Tu glejte, kaj delam jaz in kaj vi! Prizor je imel veliko gledav-cev. Štiri tisoč mož male eskpe-dic'jske armade je bilo razvrščenih na planoti v bojnem redu. Vojaki so obkrožali giljotino na treh straneh v obilki črke E; četrta stran, katero je tvorila črta globeli s Tourgue-o onstran, je bila prosta. V srednim se je dvigala rdeča mašina. Cim više se je dvigalo solnce, tem krajša je bila senca, ki jo je metala na travo giljotina. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENI} IN NIKDAR POZABLJENE Rose Jal Televizija v operacijski sobi. — V Jokn Hopkins bolnišnici v Baltimore je v sobi poleg operacijske sobe nad tri sto zdravnikov sledilo potom televizije operaciji, ki se ji istočasno vršilo, v sosednji operacijski dvorani. Naš dršavni tajnik George C. Marshall se je no. poti v Moskvo ustavil tudi v Parizu, kamor je dospel z letalom preko Atlantika. Slika nam ga predstavlja, ko ga je. ob prihodu pozdravil predsednik francoske republike Vincent Auriol, levi na sliki. ' \ UGODNA PRILIKA Ako vložite denar v naš zavod na hranilno vlogo od 1. do 10. aprila 1947, bo vloga don^ala obresti že od 1. aprila 1947 Vloge so zavarovane do $5,000 po FSLIC. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Sl. Clair Savings & Loan Co. 6235 ST. CLAIR AVE. A NEW WAY TO SAVE MONEY FROM FIRE- MURRAYVAUL1 BURY IT IN THE xj si patent Pending In your own basement wall, will give you over one cubic foot of FIREPROOF, VENTILATED, SAFETY. DEPOSIT SPACE for keeping your valuables Demonstration without obligation MURRAYVAULT I860 Nela Avenue Kast Cleveland 12, Ohio Phone GLenville 3625 ki je za vedno zatisnila svoje oii (dne 29. marca 1944. Žalujoči ostali: JOSEPH JAKLICH, soprog; FRANK in JOSEPH, sinova; ROSE LEVSTEK in ANNA ZUPANČIČ, hčeri. Cleveland, O. 31. marca 1947. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! MODERN MOTOR SERVICE UNO KIVELA, lastnik CONOCO OLJE IN GAZOLIN SALES SERVICE TEL. 44-W — GILBERT, MINN. M IIt /fk W lij VELIKONOČNE CVETLICE IN ŠOPKI CVETLICE ZA VSE PRILIKE BOOTH FLOWERS 751 E. 185. St. vogal Muskoka Ave. Odprto vsak dan in na velikonočno nedeljo Naroiila po telefonu: IV 6101 Glavna prodajalna: 10200 Carnegie Ane. Tel. RA 5854. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN LJUBLJENEGA OČETA John Petrovoč M Je ra Wtdno zatisnil noje blage oii 3L nuden 1946. Leto dni je že minilo, kar a ločil se od nas. ima zemlja te pokrila žalostno je to za nas. Spavaj v grobu dragi tt dokler angel te zbudi, takrat spet veselje bo. ker se skupaj snidemo. Žalujoči ostali: JOHANNA PETROVČIČ, soproga; JOHN In VICTOR sinova: JENNIE in ANTOINETTE, hčeri. Waukegan, UL 31. marca 1947.