Ptuj, petek, 13. oktobra 2006 letnik LIX • št. 79 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V ) Kolesarstvo • Molk uprave postavlja vprašanja -^Jo'posamezđhi Stran 23 LnerijSki'OPfiOS^^fUSaBskih kandidatov in naklonjeňost^O^pOliJÍčníKstrank. ' Rezultate odgovorov na nekatera VprajaSjajaposSmejne, izbrane obliSe objavljamo ' na str'ani Jože Smigoc Foto: Martin Ozmec Priloga Pred kurilno sezono Po naših občinah Po naših občinah Po mestni občini Haloze • Dela pri Sl. Bistrica • Gledališče • vodovodu tečejo po Župani opozarjajo Denar ministrstva planu na počasnost za kulturo vprašljiv? Stran 19,20,21,22 Stran 6 Stran 6 Stran 36 IzobraŽevanje ^G^êïïS^ MJ^M© KURILNO OUE /080 www.ziher.com eSQcp ZlHER. podjetle za prevozništvo. Imovino In storitve d.o.o. Miklavž • Podaj mi roko in se nasmej Stran 35 cD ce an •x ^ DdlDCnD naprej Naročnik: Volilni štab LDS 9770040197060 Prejeli smo • Odločili bodo volivci V Ormožu znamo ločevati zrnje od plev Pod tem naslovom se je ormoški župan Vili Trofenik najbrž še zadnjič, pred bližnjimi lokalnimi volitvami, lotil diskreditacije mene, kot županskega kandidata in sicer na način, ki pomeni izredno nizek nivo politične kulture. Kot že večkrat do sedaj, je v ospredje svojega pisanja postavil mojo ženo, čeprav sem ga celo javno preko časopisa pred časom prosil, da vendar naj pusti mojo družino pri miru, če že mene ne more. Da bi bil nivo njegovega pisanja čim nižji, je vede ali nevede šel celo tako daleč, da je mojo družino poimenoval z besedo dinastija. Ob tem izboru besed sem bil tako presenečen, da sem pogledal v Slovar slovenskega knjižnega jezika, ali ima beseda dinastija še kak drug pomen kot vladarska rodbina na prestolu, saj ne sam, ne kak drug član moje družine ne zaseda nobenega prestola. V omenjenem slovarju lahko najdemo še besedno zvezo dinastija igralcev, toda tudi to ne more opisati naše družine, saj se ne ukvarjamo z igralstvom, pa tudi dinastija na področju političnega delovanja ne moremo biti, saj se s politiko ukvarjam sam. Torej gre v tem primeru zgolj za nizkotno norčevanje iz moje družine in žal kaže na nizek kulturni nivo župana Vilija Trofenika, za katerega pa je postal tak način komuniciranja nekaj povsem običajnega. Čeprav sem že javno zapisal, da z njim ne mislim več polemizirati na tako nizkem ni- (7) Jože Glazer voju, me je z blatenjem moje družine prisilil odgovoriti mu na njemu lasten način, saj očitno drugačnega načina dialoga ne more ali noče razumeti. Naša družina naj bi torej po njegovem ekspertnem mnenju, g. Vili Trofenik je namreč zadnje čase ekspert za prav vse, od gradbeništva pa do rodoslovja, bila v Ormožu vladarska hiša. Če izhajam iz tega dejstva, lahko napišem, da je naša družina očitno vladarska hiša od leta 1990, ko sem v politiki opravljal naslednje naloge. En mandat sem bil predsednik Občinskega sveta, on pa v tem času župan. Dobri dve leti sem bil predsednik Krajevnega sveta Ormož in takrat so se zgradili zadnji kilometri asfaltnih cest. Moja žena pa je bila v obdobju 1990 do 1994 članica Izvršnega sveta občine Ormož, in to na njegovo povabilo. Seveda je kmalu ugotovila, da g. Vili sprejema samo tiste, ki mu kimajo, kar pa ni želela in zato prišla v nemilost, ki se očitno kaže še danes po 12 letih. Naša družina za razliko od Trofenikove nima trgovine v Ormožu, in to v najbolj elitni hiši, ki je bila nekoč last Občine Ormož. Naši otroci niso zaposleni v podjetju, ki izvaja dela za občino Ormož in tudi ne v kaki drugi z občino povezani dejavnosti. Najstarejša hčerka, iz, po Vilijevo, tako Uvodnik Cas rožic Ne, ni se pričela pomlad, da povsod naokoli sadijo rožice, predvolilni čas je. Saj ni prvi, ampak očitno še vedno nismo navajeni na to, da politiki v tem času le-porečijo in obljubljajo nebesa na Zemlji (ali pa vsaj pod Triglavom), saj jim nekateri celo verjamejo. No, res pa je, da seje med vsemi temi obljubami težko znajti. Komu verjeti: tistemu, ki je že vladal, ali onemu, ki bi to želel naslednja štiri leta? Tistemu, ki že ima izkušnje, ali onemu, ki vstopa v politiko čisto svež? Kandidatom, ki že imajo uhojeno pot, ali tistim, ki svojo pot šele začrtujejo? Vrabcu v roki ali golobu na strehi? Malce je vse skupaj podobno igram na srečo. Tudi tam niso vsi dobitniki glavne nagrade. Ampak konec koncev tudi tolažilne nagrade niso slabe. In več možnosti za dobitek imate, če kupite srečko, kot če je ne. Ankete kažejo (tudi za Štajerski tednik so jo pripravili v eni od raziskovalnih družb), da več kot tretjina volivcev še vedno ne ve, za koga naj se odloči. Jih bodo prepričali nasmejani obrazi ali poznavanje tega, kar so doslej že storili? Sicer pa so take ankete kot vsaka reklama dvorezen meč: nekateri se bodo zgrozili, ker vodi ta in ta kandidat ali stranka, in "zanalašč" volili konkurenta, druge bodo še prepričale, da so se odločili za pravega. Pa smo spet tam: vreči kovanec v zrak in videti, ali bo "pis" ali grb, cifra ali mož, ali se udeležiti vseh predstavitev strank in njihovih kandidatov ter izvedeti, kaj vse se bo v našem okolju izboljšalo, pri tem pa verjeti, da bo vse to res? Kakorkoli že bo - veliko sreče pri odločanju vam želim. Naj zmaga najboljši ali najboljša! Ali pa vsaj najprepričljivejši / najprepričljivejša. Mogoče pa je to tisti z najboljšim golažem? Najslajšo čokolado? Najbolj aromatičnim vinom? Pa čestitke tistim štirim županskim kandidatom v našem neposrednem okolju, ki so tako rekoč že izvoljeni, saj nimajo nobenega tekmeca! Jože Šmigoc imenovane dinastije, si služi kruh daleč od doma in je končala študij ekonomije v rednem roku. Najmlajša je gimnazijka. Žena bo delila usodo Tovarne sladkorja v Ormožu, če bo prišlo do zaprtja. Sam pa sem na začasnem delu v Ljubljani, kjer opravljam delo poslanca v Državnem zboru tako kot tudi g. Trofenik. Kar se pa tiče g. Šandorja, je nenavadno, a resnično, da v Ormožu ne moreš izstopiti iz občinske volilne komisije, če župan odloči drugače. Župan sicer pravi, da je tako odločil Občinski svet, a dejstvo je, da tam sedijo njegovi, kot je večkrat zapisal svetnik Luci, kimavci. Pa kako tudi naj ne bi kimali, ko pa so nekateri ves čas delali posle za Občino Ormož, med drugim tudi gradili pošte po več kot 1900 evrov za m2. To je na primer dvakrat več, kot je cena gradnje stanovanja v Ormožu. Kar se pa tiče obnove Ke-renčičevega trga, je treba jav- nosti povedati, da nihče od Ormožanov ni bil seznanjen z načrtovano ureditvijo trga in da je nedopustno, da župan na svojo roko, takoj po smrti mestnega arhitekta g. Moško-na, spreminja njegove zamisli. Kot Ormožan, pa čeprav priseljen, sem zelo prizadet, da je požagal breze in odstranil klopi, na katerih so posedali naši Ormožani. Klopi bo seveda lahko namestil nazaj, sence dreves pa marsikdo ne bo več dočakal. Za nameček pa je tre- ba povedati, da vse to dela na kredit, in to ob dejstvu, da so naše ceste po vaseh katastrofalne. To je tudi razlog, da je občina Ormož razpadla. In za konec. Kakor koli si je že s pomočjo OS postavil občinsko volilno komisijo z g. Luskovičem na čelu, je dejstvo, da se z volitvami njegova doba lahko tudi konča. O tem, kaj so pleve in kaj zrnje, bodo tokrat odločili volivci in ne več Vili s svojo koalicijo. Alojz Sok Sedem (ne)pomembnih dni Med slavo in ljubeznijo 'V Te dni je najboljša smučarka na svetu, Janica Kostel i ć, sporočila, da se za eno leto umika iz smučarskih aren in tako pretrgala nekajmesečna neprijetna ugibanja v zvezi z njeno športno kariero. Štiriindvajsetlet-na vrhunska hrvaška smučarka se je odločila za (začasno?) slovo od smučarskih tekmovanj zaradi bolečin, ki jo spremljajo že nekaj časa, pa tudi zato, ker si želi običajno življenje ^ Janica Kostelić, ki je na videz meteorsko hitrostjo zablestela na smučarskem nebu, se je do svojih presenetljivih rezultatov in sanjskih uspehov prebila z izjemno vztrajnim in težkim delom,s številnimi odrekanji in drugačnimi žrtvami, med katere sodijo tudi (pre) številne poškodbe in zdravstvene težave, hude telesne bolečine in težke operacije. Tako kot je Ko-stelićeva nesporna rekorderka in zmagovalka z največ smučarskih tekem v vseh alpskih disciplinah, tako je nesporno tudi prva med tistimi, ki jih pesti največ zdravstvenih težav. Ko je imela petnajst let, je nastopila dvaindvajsetkrat in dvaindvajsetkrat zmagala. Potem je nizala zmage iz leta v leto. Janica Kostelić je najbolj uspešna smučarka vseh olimpijskih iger v zgodovini, petkratna svetovna prvakinja in trikratna zmagovalka svetovnega pokala. Na lanskih olimpijskih igrah je osvojila olimpijske medalje v slalomu, kombinaciji, veleslalomu, supervelesla-lomu in smuku. Mnogi (ne samo na Hrvaškem) se zdaj ukvarjajo predvsem z vprašanjem, ali bo Janicino slovo, od smučarskih terenov, res samo začasno. Največ je tistih, ki si preprosto ne znajo predstavljati svetovnega smučanja brez nje. Mnogi ne morejo verjeti, da se je Janica odločila za premor v času, ko je še vedno nepremagljiva in se ji za zmage še kar naprej ponuja na milijone evrov. Niso redki tudi poznavalci, ki pravijo, da je Kostelićeva vztrajala pri tekmovanjih tudi že ob hujših zdravstvenih težavah kot pa so njene sedanje. Ante Kostelić, oče in trener Janice Kostelić, kot trener obžaluje njeno odločitev, kot oče pa jo razume. Hrvaški predsednik Stipe Mesić upa, da bo Janica Kostelić še tek- movala in bo v ponos Hrvaški, po vsem svetu. Skupina Janičinih simpatizerjev je od hrvaškega Sabora kratko malo zahtevala, naj kot najvišje hrvaško zakonodajno telo »pritisne« nanjo, naj še tekmuje. Janica Kostelić pravi, da so možnosti, da bi se čez eno leto vrnila na smučarska tekmvoanja 50:50 _ Ante Kostelić je dejal, da je zanj najpomembneje, da je njegova hči srečna. Pravzaprav je največja senzacija najnovejše odločitve Janice Kostelić prav v tem, da ob njej ne kaže kakšne posebne žalosti in da govori o novem življenju. Kaj pomeni za Janico Kostelić običajno življenje in zakaj hrepeni po njem? Kostelićeva je že nekaj mesecev resno zaljubljena v Crik-venčana Borisa Ivančića. Iz Zagreba se je preselila v Reko in tam odprla svoj kozmetični salon. Zaživela je življenje (normalnega) zaljubljenega dekleta. Pravzaprav se Janica Kostelić šele zdaj kaže v vsej svoji veličini (in človeškosti). Še lani je ob vseh nepojmljivih zmagah (in vseh izjemnih moralnih in finančnih nagradah), ki ji jih zavida nešteto ljudi, tožila, da si želi, da bi ji kdo rekel, da je lepa, da bi jo objel, da bi bil ob njej Poznavalci pravijo, da je zdaj s svojim izbrancem tako rekoč iz ure v uro. Janica Kostelić dokazuje, da zna živeti in je popolna osebnost. Velik športnik je pravzaprav tisti, ki zna sebe umeščati v svet okoli sebe, ne da bi pozabil, da je slava veliko, toda ne vse. Janica Kostelić se je med tekmovalnim bliščem, ki se ji še vedno ponuja, odločila za običajno življenje, za ljubezen. Slovenski gimnastični velikan Mitja Pet-kovšek ob vrhunskih rezultatih, ki jih niza na bradlji, počasi (toda vztrajno) študira in opravlja zadnje izpite pred diplomo na ekonomiji, ker ve, da bo telovadbe, ki mu je »vse na svetu« nekega dne vendarle konec. Legendarni strelec Rajmond Debevec vztraja na strelskih tekmovanjih ne da bi se meril z drugimi, ampak predvsem s samim seboj. Slavni gimnastičar Aljaž Pegan mi je pred kratkim dejal, da je njegovo življenjsko vodilo, da je treba tudi v slabem vselej iskati kaj dobrega . Športniki, ki niso sposobni jasnega obračuna s samim seboj in jasnega zavedanja o dejanski ceni zmag in porazov, postanejo prej ko slej žrtev najrazličnejših stresov in razočaranj. Janica Kostelić se je odločila. Med smučanjem in fantom je izbrala fanta, ki ga ljubi. Čeprav je za mnoge ta odločitev sporna, prenagljena in nepotrebna, je Janica Kostelić ravno z njo pokazala, da je v življenju zmeraj nekaj, za kar se je preprosto treba znati opredeliti. Tudi tvegati. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Sp. Podravje • Predvolilno razpoloženje v občinah Ptuj, Ormož, Kidričevo, Videm in Gorišnica Mnogi volivci se še odločajo ... Do volitev je še dober teden in volilne kampanje tako županskih kandidatov kot svetnikov za občinske svete so na vrhuncu po vsej državi. Ker je v teh dneh povsod glavna tema pogovorov in ugibanj, pa tudi preračunavanj, prav razdelitev politične moči, smo se tudi pri Štajerskem tedniku odločili pobliže pogledati, kako ste do posameznih županskih ponudb razpoloženi volivci. Izbrali smo nekaj občin in z raziskavo preverili javnom-nenjski odnos do županskih kandidatov in naklonjenosti do političnih strank. Rezultate odgovorov na nekatera vprašanja za posamezne, izbrane občine objavljamo v nadaljevanju. Odločala bo kampanja Glavna značilnost županskih volitev v izbranih občinah je, da obstajajo občine z nespornimi županskimi favoriti in druge, v katerih je situacija bistveno manj jasna. Povsod pa se volivci šele odločajo o tem, kdo je vreden njihovega zaupanja. Volilne kampanje bodo torej odigrale zelo pomembno vlogo. Odločala bo spretnost, pripravljenost in prepričljivost, s katero bodo kandidati znali ponuditi ustrezne programe. Zelo pomembno bo torej, ali bodo kandidati svoje ponudbe predstavili na volivcem razumljiv in prepričljiv način, ali bodo znali tudi v volilnem 'finišu' prepričljivo nastopati in ali bodo znali izbrati ustrezne poti, da bodo njihovi programi prišli do volivcev. Časa pravzaprav zares ni več veliko. Kaj se bo dogajalo v volilnem telesu zadnji teden pred volitvami, pa bodo vedeli volivci sami. V celem tednu pred volitvami namreč ni mogoče več objavljati nobenih rezultatov javnomnenjskih raziskav, tudi če bodo te narejene. Njihov odnos do ponujenih programov županskih kandidatov ter svetnikov, strank, list in neodvisnih kandidatov se zapre v krog odnosov med kandidati in njihovimi volilnimi štabi ter volivci. Vse do dneva pred volitvami, ko nastopi še volilni molk, torej čas, v katerem volivci prej, preden se bodo na volilno nedeljo, torej 22. oktobra, odpravili na volišča in svojo odločitev in svojega favorita obkrožili na volilnih lističih, v miru in temeljito še enkrat premislijo, koga želijo imeti v prihodnjih štirih letih za župana in kakšen občinski svet bo krojil usodo njihove občine. Kasnejše tarnanje nad izbranimi zastopniki ljudstva ne bo imelo velikega učinka, sploh če boste ob izrečenem nezadovoljstvu priznali tudi, da pravice odločati o tem, kdo so izbrani zastopniki, sploh niste izkoristili. Izkoristite torej svojo priložnost in pojdite na volitve, popravnega izpita tukaj ni. Raziskava v petih občinah V uredništvu Štajerskega tednika smo izbrali pet občin, v katerih nas je posebej MO PTUJ 1 NAM LAHKO ZAUPATE, KOGA BOSTE VOLILI NA ŽUPANSKIH VOLITVAH? Delež v % med opredeljenimi anketiranci Delež med vsemi anketiranimi Dr. Štefan Čelan 63,4 31,3 Rajko Faft 1 11.1 1 5,1 Lojze Arko 9,5 4,7 Jože Glazer I 8.7 1 4,3 Peter Pribožič 4,1 2,0 Stojan Žižek I 1,6 0,8 Rafko Brglez 0,8 0,4 Ne bom se udeležil/-a volitev / 10,1 Ne vem še 1 / 32,6 Foto: Martin Ozmec zanimalo predvolilno razpoloženje. Raziskavo na območju MO Ptuj ter občin Kidričevo, Videm, Gorišnica in Ormož smo s pomočjo zunanje raziskovalne agencije Di@log co. opravili ob koncu minulega tedna in v prvi polovici tega tedna (med 7. in 10. oktobrom) na naključnem vzorcu 900 polnoletnih občanov v izbranih občinah. Anketiranje je potekalo po telefonu s standardiziranim vprašalnikom, opravljalo pa ga je deset za to posebej iz-učenih anketarjev. Relevantno ciljno populacijo so predstavljali polnoletni občani in občanke, naključnost izbora pa je bila povečana z dodatno zahtevo, da so v izbor zajeti članice in člani gospodinjstev, ki so zadnji praznovali rojstni dan. Skupaj je bilo poklicanih 5400 telefonskih številk, 1130 sogovornikov je sodelovanje odklonilo, 989 pa jih ni ustrezalo vzorčnim zahtevam. Ne želim povedati Rajko Brglez Stojan Žižek Peter Pribožič Jože Glazer Lojze Arko Rajko Fajt Dr. Štefan Čelan 20 40 Ne glede na čas, za katerega je značilno eno od najdaljših obdobij lepega vremena v tem jesenskem času, so se ljudje praviloma prijazno odzivali na prošnje izurjenih anketarjev, naj jim odgovorijo na kratek vprašalnik. V povprečju je že tri četrtine volivcev odločenih o tem, koga bodo volili na bližnjih županskih volitvah (ponekod je ta delež tudi več kot dvotretjinski) in to je delež volilnega telesa, ki je še dojemljiv za sporočila in aktivnosti volilnih kampanj posameznih županskih kandidatov. Anketiranje je namreč potekalo v času polnega razmaha volilnih kampanj za letošnje lokalne volitve, praktično v vseh okoljih, vendar pa še pred glavnino javnih soočenj, ki so tudi ena od pomembnih aktivnosti, na osnovi katerih se volivci odločajo o izboru nosilcev pomembnih javnih funkcij v njihovem okolju. Pa še to pojasnilo: grafikoni prikazujejo, kako bi izbrali župana tisti anketiranci, ki so se že odločili za posameznega županskega kandidata ali stranko, pri čemer moramo upoštevati, da več kot tretjina volivcev še ni odločena in se bodo njihovi glasovi seveda porazdelili med kandidati ali strankami. Ptujčani stavijo na sedanjega župana V mestni občini Ptuj med sedmimi županskimi kandidati močno vodi sedanji SNS Volil bom osebo Zeleni Slovenije DESUS SLS NSi SD SDS LDS 8,3 župan in kandidat za župana v novem mandatu dr. Štefan Čelan. Ostali županski kandidati očitno še niso pokazali vseh svojih programskih in osebnih adutov, s katerimi bi vplivali na volivce vsaj do te mere, da bi si eden od njih zagotovil še župansko tekmo za drugi krog. Zanimivo je tudi, kako so se anketirani volivci opredelili do posameznih političnih strank. Od tega je namreč v največji meri odvisna sestava bodočih občinskih svetov. Pri tem dajejo volivci na prvo mesto strankarsko pripadnost, medtem ko jim je pri odločanju za župana pomembnejši njegov program in druge osebnostne lastnosti kandidatov. Rezultati za ptujski mestni svet kažejo, da si volivci želijo svetnice in svetnike iz vrst LDS in SDS in da bo mestni svet v prihodnjem mandatu bolj levo obtežen. 10,8 ■ 1,6 ■ 2,4 ■ 2,4 ■ 3,2 H 4,8 ) 20 40 PTUJ KANDIDATE KATERE STRANKE BOSTE VOLILI ZA OBČINSKI SVET? Delež v % med opredeljenimi anketiranci Delež med vsemi anketiranimi LDS 36,3 17,7 SDS 32,3 1 15,7 1 SD 16,1 7,9 N.Si 4,8 2,4 SLS 3,2 1,6 DeSUS 1 2,4 1 1,2 1 Zeleni Slovenije 2,4 1,2 Voli^-a bom osebo | 1,6 0,8 SNS 0,8 0,4 Ne bom se udeležil/-a volitev / 6,3 Ne vem še / 38,6 Ne želim povedati 5,9 / / ORMOŽ NAM LAHKO ZAUPATE, KOGA BOSTE VOLILI NA ŽUPANSKIH VOLITVAH? KIDRIČEVO Delež v % med opredeljenimi anketiranci Delež med vsemi anketiranimi Vili Trofenik 47,8 22,0 Mag. Boštjan Štefančič 25,0 1 11,5 Alojz Sok 23,9 11,0 Gustek Janežič ml. 3,3 1 1,5 1 Ne bom se udeleži^-a volitev I / 1 8,5 Ne vem še / 35,0 Ne želim povedati / 1 10,5 Tudi ormoški župan ima prednost Kljub temu je predvolilna bitka v Ormožu bolj izenačena, saj ima trenutni župan Vili Trofenik dva močna zasledovalca. Volivci torej pričakujejo prepričljive argumente in prave predvolilne zaveze. Gustek Janežič ml. Alojz Sok Mag. Boštjan Štelančič Vili Trofenik 20 40 ORMOŽ KANDIDATE KATERE STRANKE BOSTE VOLILI ZA OBČINSKI SVET? Delež v % med opredeljenimi anketiranci Delež med vsemi anketiranimi SDS 27,3 10,5 1 LDS 1 19,5 7,5 N.Si 14,3 5,5 1 Volil/-a bom osebo I 9,1 3,5 SLS 7,8 3,0 SD 1 7,8 3,0 DeSUS 5,2 2,0 SMS 1 2,6 1,0 Nestrankarska enotna lista 2,6 1,0 AS 1 2,6 1,0 SNS 1,3 0,5 Ne bom se udeležil/-a volitev 12,0 1 Ne vem še 1 44,0 Ne želim povedati Bitka bo v Ormožu zanimiva tudi zato, ker se za mesto župana potegujeta kar dva dr-žavnozborska poslanca, Vili Trofenik in Alojz Sok. Če bo županske volitve dobil sedanji župan Vili Tro-fenik, bo hkrati dobil zelo barvit občinski svet, česar pa je pravzaprav že navajen, saj je bilo tako tudi v tem mandatu. Odločanje po strankarski opciji v Ormožu očitno tudi ni preveč priljubljeno, želja voliti svoje predstavnike brez njihove strankarske barve in podrejenosti je močna in izrazita. Na lokalni ravni si volivci pač želijo bolj neodvisnega in manj strankarsko določenega župana in tudi občinskega sveta. Bo v Kidričevem odločila ruleta? Izredna izenačenost treh županskih kandidatov kaže, da se volivci zares še ne mo- 5,5 SNS 11,3 AS Nestrankarska enotna lista SMS DESUS SD SLS Volil bom osebo NSi LDS SDS rejo odločiti. Ali so vsi enako prepričljivi ali pa vsi enako neprepričljivi, znajo kandidati in njihovi volilni štabi oceniti najbrž sami najbolje, dejstvo pa je, da se bodo morali do volitev še zelo potruditi. Tudi delež še neopredeljenih Darjan Lampič Gorazd Maloić Mag. Silvestra Klemenčič Slavko Feguš Anton Leskovar Jožef Murko Alo|z Šprah 20 40 KIDRIČEVO NAM LAHKO ZAUPATE, KOGA BOSTE VOLILI NA ŽUPANSKIH VOLITVAH? Delež v % med opredeljenimi anketiranci Delež med vsemi anketiranimi Alojz Šprah 25,4 9,9 1 Jožef Murko 1 25,4 9,9 Anton Leskovar 25,4 9,9 1 Slavko Feguš 1 8,5 3,3 Mag. Silvestra Klemenčič 6,8 2,6 1 Gorazd Maloić I 5,1 2,0 Darjan Lampič 3,4 1,3 Ne bom se udeležil/-a volitev / 7,3 Ne vem še 1 / 1 1 41,7 KANDIDATE KATERE STRANKE BOSTE VOLILI ZA OBČINSKI SVET? Delež v % med opredeljenimi anketiranci Delež med vsemi anketiranimi SDS 31,6 16,6 LDS 17,7 1 9,3 SLS 15,2 7,9 SD 8,9 4,6 N.Si 7,6 4,0 DeSUS 7,6 1 4,0 Zeleni Slovenije 5,6 2,6 SNS 3,8 1 2,0 SMS 1,3 0,7 Voli^-a bom osebo 1,3 0,7 Ne bom se udeleži^-a volitev I / 6,0 Ne vem še / 35,8 Ne želim povedati / 4,6 svetu in svojih predstavnikih v njem. Prednost dajejo svetnikom in svetnicam iz vrst SDS, glede na ostale rezultate pa omogočajo zelo zanimive koalicije. Ker pa vsi poudarjajo programe v dobro in korist celotne občine, bo bolj pomembna zagnanost in delavnost vseh. Državnozborski poslanski sedež ni dovolj za izvolitev za župana? Tako kaže rezultat v občini Videm pri Ptuju, kjer je poslanec Branko Marinič trdno VolM bom SMS SNS Zeleni Slovenije DESUS 131,6 20 40 Mag. Janez Mere Rane KIrbli Branko Marinič Riderik Bračič volivcev in tistih, ki nam niso želeli povedati, komu bodo dali prednost, je v Kidričevem zelo visok. Velja se torej potruditi. Zato pa so volivke in volivci Kidričevega bolj odločeni, ko razmišljajo o občinskem VIDEM NAM LAHKO ZAUPATE, KOGA BOSTE VOLILI NA ŽUPANSKIH VOLITVAH? Delež v % med opredeljenimi anketiranci Delež med vsemi anketiranimi Friderik Bračič 51,6 21,2 Branko Marinič 27,4 11,3 Franc Kirbiš 14,5 6,0 Mag. Janez Merc 6,5 2,6 Ne bom se udeležil/-a volitev 1 / 4,6 Ne vem še / 38,4 Ne želim povedati / 15,9 VIDEM KANDIDATE KATERE STRANKE BOSTE VOLILI ZA OBČINSKI SVET? Delež v % med opredeljenimi anketiranci Delež med vsemi anketiranimi SDS 24,2 10,6 DeSUS 24,2 10,6 SLS 19,7 8,6 LDS 1 10,6 4,6 N.Si 9,1 4,0 SMS 4,5 2,0 Zeleni Slovenije 3,0 1,3 SD 1,5 0,7 AS 1,5 0,7 Volil/-a bom osebo I 1,5 0,7 Ne bom se udeležil/-a volitev 1 / 6,0 Ne vem še / 36,4 Ne želim povedati | / 12,6 Ne želim povedati 11,9 na drugem mestu in bo v zadnjih dneh predvolilne kampanje najbrž težko ujel Friderika Bračiča, ki mu volivci in volivke namenjajo ugoden rezultat, mogoče celo zmago v prvem krogu. Visok delež tistih, ki svoje volilne preference ne želijo povedati, mora biti signal za vse akterje v občini, saj ga zagotovo pogojujejo razmere, ki niso najbolj zdrave. Izredna izenačenost strank, ki jo dodeljujejo volivci strankam, ki se potegujejo za sedeže v dvorani občinskega sve- Volil bom AS SD Zeleni Slovenije SMS NSi LDS SLS DESUS SDS ta, kaže na to, da bo potrebno veliko spretnosti pri vodenju prihodnjega sveta, da bo ta produktiven in se ne bo izgubljal v strankarskih bojih, ki občini ne koristijo najbolj. 20 40 Gorišnica stavi na preverjeno opcijo Tudi v Gorišnici se lahko zgodi, da bodo dobili župana že v prvem krogu. Sedanji žu- / GORISNICA NAM LAHKO ZAUPATE, KOGA BOSTE VOLILI NA ŽUPANSKIH VOLITVAH? Delež v % med opredeljenimi anketiranci Delež med vsemi anketiranimi Jožef Kokot 56,3 26,7 1 Janko Suman 1 1 28,2 1 13,3 1 Andrej Horvat 15,5 7,3 Ne bom se udeležil/-a volitev / 8,0 1 Ne vem še 1 / 28,0 Ne želim povedati pan je v preteklosti po mnenju volivk in volivcev delal tako dobro, da si zasluži še en mandat, v katerem se lahko še enkrat izkaže. Seveda pa je lahko takšna napoved tudi 16,7 Markovci • Kandidat N.Si za župana Franc Rožanc Ne obljublja nebes ... V sredo, 11. oktobra, so v potujočem volilnem avtobusu Nove Slovenije, ki se je ustavil v centru Markovcev, na javni novinarski konferenci predstavili kandidata te stranke za župana občine Markovci Franca Rožanca. Njegovo kandidaturo je v imenu stranke podprl tudi predsednik podmladka Nove Slovenije Robert Ilc. Andrej Horvat Janko Šuman Jožef Kbkot GORISNICA KANDIDATE KATERE STRANKE BOSTE VOLILI ZA OBČINSKI SVET? Delež v % med opredeljenimi anketiranci Delež med vsemi anketiranimi SDS 25,7 12,0 SLS 1 24,3 1 11,3 LDS 20,0 9,3 N.Si 1 18,6 8,7 SD 0,0 0,0 DeSUS 2,9 1 1,3 SNS 2,9 1,3 SMS 1 1,4 0,7 Volil/-a bom osebo 4,3 2,0 Ne bom se udeležil/-a volitev / 6,7 Ne vem še 1 / 32,7 Ne želim povedati nehvaležna, saj ne moremo vedeti, kaj se skriva v tistih skoraj 17 % volivk in volivcev, ki nikakor ne želijo povedati, komu so naklonjeni. Če so že opredeljeni, in predvidevamo seveda, da so, lahko temeljito zamajejo ali pa dokončno potrdijo trdno vodstvo župana Kokota. Da volivci in volivke vodijo obstoječo zmagovito opcijo, se nam še enkrat pokaže v primeru volitev v občinski svet Gorišnica, kjer je odloči- / Volil bom osebo SMS SNS DESUS SD NSI LDS SLS SDS 10,0 S' ■ 2 O 4,3 1,4 2,9 2,9 118,6 ■ 20 124,3 ■25,7 20 40 tev za SDS na prvem mestu. Vendar so tudi deleži ostalih strank precej izenačeni, kar kaže na to, da je volilna zmaga velikokrat odvisna od mnogih dejavnikov, nenazadnje tudi od vremena na dan volitev, kot se radi pošalijo mnogi poznavalci predvolilnega dogajanja. Kandidat občinskega odbora N.Si Markovci za župana Franc Rožanc, ki je letos dopolnil 48 let, živi z družino v Stojncih, sicer pa je zaposlen v Kmetijski zadrugi Ormož kot vodja komerciale. Je tudi predsednik nadzornega sveta družbe Jeruzalem Ormož ter član nadzornega sveta družbe Štajersko sadje in zelenjava. Kot je povedal, od ustanovitve aktivno spremlja delo občine Markovci, saj je bil v prvem štiriletnem obdobju član nadzornega sveta občine, zadnja štiri leta pa kot član sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V veselje mu je tudi delo na mali družinski kmetiji ter v haloškem vinogradu, rad tudi zapoje, bodisi v markovskem cerkvenem pevskem zboru ali med prijatelji. Poudaril je, da je kandidaturo za župana prevzel s polno odgovornostjo, saj ga pri tem podpirajo ljudje, ki jim zaupa in jih ceni. Ponosen je na svojo občino in na vse, kar je bilo narejeno, vendar je prepričan, da bi lahko bilo marsikaj postorjeno bolje in varčnejše. Prepričan je, da mora strategija za skladnejši razvoj občine dobiti nove poudarke in vsebine, zavest o varovanju narave in lepot občine pa mora postati del človeške zavesti in odgovornosti. Prepričan je tudi, da je sposoben prispevati več za uspešen gospodarski razvoj in višji življenjski stan- Ključna zahteva Zelenih Ptuja je, da se dopolni sprejeti Lokalni program varstva okolja za MO Ptuj in zagotovijo zakonsko določeni ukrepi. Prav tako vztrajajo pri ukrepih, da se prebivalcem Ptuja zagotovi neoporečna pitna voda, čist zrak, brez smradu in strupov, ter od- govorno ravnanje z odpadki. Na njihovo pobudo se bodo še letos pričele meritve zraka na najbolj obremenjenih lokacijah v mestu. Za Zelene Ptuja je pomembno vsako mnenje občana, vsem gospodinjstvom v MO Ptuj so poslali anketo, da bi ugotovili, kateri so najbolj Ze/e# Sio-ue^f^ pereči problemi v MO Ptuj in zbrali konkretne predloge za izboljšanje stanja. Najbolj so Ptujčani zadovoljni z mostom za pešce in pričetkom gradnje Puhovega mostu, najbolj pa jih motijo smrad, onesnažen zrak in onesnažena pitna voda, neurejenost mesta, vandalizem, Foto: M. Ozmec Franc Rožanc, kandidat N.Si za župana občine Markovci dard občanov v vseh vaseh občine Markovci. V svojem volilnem programu za župana daje bistveni poudarek ljudem, saj želi zagotoviti čim večji vpliv na urejanje življenjskih in drugih razmer. Če bo izvoljen za župana, naj bi se zavzemal za to, da bodo vaški odbori postali temeljne celice načrtovanega razvoja vasi in da postanejo trden člen v delitvi proračunskih sredstev. Njegova želja je, da bi mlade družine ostale v občini Markovci, zato je treba zagotoviti tudi komunalno urejene parcele za možnost gradnje individualnih hiš. Gospodarski razvoj predstavlja osnovni pogoj za večjo blagi- njo, zato je po njegovem mnenju nujno, da poslovno-obrt-na cona Novi jork zaživi le z dejavnostmi, ki ne bodo razvrednotile bivalnega prostora občanov. Zavzemal se bo tudi za nadaljevanje vseh začetih investicij v občini, sicer pa je prepričan, da je treba delati le tisto, kar je za ljudi dobro, ne le, kar jim je všeč, saj je le tako možno gospodarno ravnati s proračunskimi sredstvi. Prepričan je, da so zastavljeni cilji uresničljivi, kajti, kot je dejal, ne obljublja nebes, ampak prijazne razmere za bivanje. Franca Rožanca in njegov program za župana v celoti podpirajo člani občinskega odbora stranke N.Si ter kandidati N.Si za svet občine Mar-kovci iz posameznih volilnih enot: Zdenka Bezjak in Milan Vajda - Bukovci, Vlado Kelenc v skupni volilni enoti Bukovci - Stojnci, Slavko Rožmarin in Franc Rožanc - Stojnci, Zvonko Črešnik - Borovci in Strelci, Stanislav Toplak - Prvenci in Sobetinci, Janez Lipo-nik- Markovci, Peter Vesenjak - Nova vas, Karolina Pičerko -Zabovci ter Dragica Meznarič kot kandidatka v volilni enoti preostankov vasi Markovci, Nova vas in Zabovci. -OM Ptuj • Zeleni Ptuja predstavili kandidate za svetnike Za dopolnitev programa varstva okolja V gostilni Ribič na Ptuju so Zeleni Ptuja na novinarski konferenci 9. oktobra predstavili svoje kandidate za mestni svet; podrobneje je svoj program predstavil tudi županski kandidat Rajko Brglez, dr. med. Ormož • AS s tremi listami Z novimi obrazi Na torkovi tiskovni konferenci je predsednik Aktivne Slovenije Janez Moravec predstavil glavne poudarke njihovega programa. pomanjkanje kolesarskih poti. V prvi volilni enoti za mestni svet kandidirajo: prof. Vlado Čuš, mag. Zdenka Bezjak, Andrej Cafuta, Aleksander Fenos, Pepelka Bezjak, Franc Jelen, Davorin Topolovec, Franc Kla-neček, Milan Krajnc - Pavlica in Danica Žižek; v drugi: Rajko Brglez, dr. med., Miha Primc, Albina Murko, dr. Ljubiša Jo-vanovič, dr. med., prof. Jakob Rajh, Maja Metličar, Marjan Ber, Ervin Vinko, Staša Krajnc, Aleš Huzjak in Stanislav Grič-nik; v tretji: prof. Viktorija Bezjak, Branko Vršič, Tomaž Šerbec, Maja Bombek, Borislav Ogrinc, Anton Tekmec, Srečko Voda, Jure Šegula in Suzana Šerbec; v četrti pa: Ervin Hoj-ker, Barbara Cenčič Krajnc, prof. Zlatko Jaušovec, Miran Tajhman in Dušan Korpar. MG (7) Jože Glazer Poleg vsega drugega se jim zdi še posebej pomembna pravična delitvena bilanca, umeščanje Ormoža v regijo in ustvarjanje novih, bolje plačanih delovnih mest. Podpredsednik AS Stanko Pod-gorelec vidi prihodnost v razvoju turizma, v ta namen pa bi bilo potrebno povezati vse subjekte, ki se v občini s tem ukvarjajo. Povečati bi bilo potrebno tudi skrb za zdravstvo, šolstvo in otroško varstvo, da bo dostopno vsem. AS gre na volitve s tremi listami na občinski ravni in s kandidati za svete krajevnih skupnosti v petih KS. Poudarili so, da z AS v ormoško politiko vstopajo novi obrazi, čeprav si iluzij glede volilnega rezultata ne delajo. Zavedajo se, da so mlada stranka, ki v Ormožu deluje šele dober mesec in ima 52 članov, so pa to gotovo pravi temelji in priprava za naslednje volitve. V AS želijo voditi politiko, ki bo sprejemljiva za večino. Lastnega županskega kandidata nimajo, zato nikomur ne dajejo prednost in prepuščajo izbiro posameznikom. vki Foto: Črtomir Goznik / Haloze • Vodovod v gradnji Dela tečejo po planu Kot smo že poročali, se je v začetku septembra začela izgradnja milijardo vrednega projekta vodovodne oskrbe zahodnih Haloz. Projekt financirajo v manjši meri tri vključene občine (Žetale, Majšperk in Videm), največ pa država, ki bo za izvedbo namenila skupno približno 700 milijonov tolarjev. ^brezžična povezavaVinternetom ^V www.felukabar.si Speljati vodovod po težko prehodnem in strmem haloškem hribovju ni ravno "mačji kašelj", tudi za domača izvajalska podjetja, ki teren poznajo. Slov. Bistrica • Minister Podobnik o Dravinji Zupani opozarjajo na počasnost Ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika je v predporočni dvorani slovenskobistriškega gradu pričakalo pet županov od skupaj osmih, ki sodelujejo v projektu Očistimo reko Dravinjo. Na predstavitvi pilotnega projekta so bili župan občine Zreče Jožef Košir, Rače - Fram Branko Ledinek, Videm Friderik Bračič, Majšperk dr. Darinka Fakin in Slovenska Bistrica Irena Majcen. Izgradnja je sicer razdeljena v dve fazi; prva naj bi se končala naslednjo jesen, druga faza pa najkasneje do leta 2009. Po razpisu za izvajalca del so bila izbrana tri podjetja (joint -venture): Nizke gradnje Ptuj, Vodnogospodarsko podjetje Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj, ki mu bo zaupana tudi naloga upravljanja dograjenega omrežja. Suha in lepa jesen izvajalcem očitno »gre na roke«, saj dela že dober mesec tečejo s polno paro. Teren nikakor ni lahek, saj je vodovodne cevi potrebno speljati po strmem hribovju in grapah, kjer večinoma še ni asfaltiranih cest, priključke pa je potrebno pripraviti oz. pripeljati do razpršenih hišk in dvorišč med gozdovi in vinogradi. Skupno bo v vseh treh občinah z dokončanjem gotovo doslej največjega projekta za Haloze možnost za priključitev na javni vodovod dobilo kar okrog 1500 ljudi oz. preko 440 gospodinjstev ter približno 280 vikendašev. V Žetalah so predvidena za priključitev 103 gospodinjstva, v Vidmu 152, v Majšper-ku pa 186 gospodinjstev. V občini Žetale se v okviru omenjenega projekta vodovod gradi v naseljih Kočice, Nadole in deloma v Žetalah, v Vidmu v naseljih Gradišče, Skorišnjak, Trdobojci in Mala ter Velika Varnica, v Majšper-ku pa v Zgornji in Spodnji Sveči, Grdini, Kupčinjem Vrhu, Koritnem in Stoper- cah. V prvi fazi, ki se izvaja zdaj, bo v Žetalah položeno okrog 14 kilometrov vodovodnih cevi, s čimer bodo v celoti že rešili problem vodovodne oskrbe tamkajšnjih prebivalcev. V Vidmu prva faza zajema okrog 9,5 kilometra cevovoda v Skorišnjaku in Trdobojcih ter izgradnjo pre-črpalnice v Malem Okiču, vodovodne priključke pa bo v tej fazi dobilo 45 gospodinjstev, medtem ko bodo v Majšperku začeli rekonstrukcijo primarnega cevovoda Breg-Spodnja Sveča in rekonstrukcijo vodohrama ter prečrpalnice na Ptujski Gori oz. v Spodnji Sveči. Kako tečejo dela, smo si prejšnji teden ogledali tudi sami, na terenu, v naselju Sko-rišnjak v občini Videm. In ker z vremenom, kot že rečeno, ni bilo težav, je bilo videti že lep kos položenih vodov, vnaprej nameščene črne cevi, ki so napovedovale nove metre težko pričakovanega vodovoda, pa so dokazovale, da se gradnja ne ustavlja. Morda, za kar vsekakor držimo pesti, pa bodo pri dejanski izgradnji vodovoda, katere začetek je bilo treba čakati kar predolgo, izvajalci uspeli uloviti postavljene roke dokončanja javnega vodovodnega omrežja. Vsekakor bomo njihovo delo v prihodnje še spremljali. SM Najprej je županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen ministra seznanila s posledicami letošnje toče, ki je že drugo leto zapored naredila največ škode ravno v zadnjih dneh meseca junija, takrat, ko še ministrstvo za kmetijstvo ni podpisalo pogodbe o obrambi pred točo z Letalskim centrom Maribor. Izrazila je upanje, pri tem so jo podprli tudi ostali župani, da bodo prihodnje leto težave obrambe pred točo rešili prej. V nadaljevanju je dr. Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor iz Celja predstavila projekt Očistimo reko Dravinjo, ki je skupen projekt občin Majšperk, Oplotnica, Rače - Fram, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vitanje, Videm in Zreče, in v uvodu povedala, da bodo k sodelovanju povabili še občine Kidričevo, Podlehnik, Žetale in Hoče -Slivnica, ki tudi odvajajo svoje odpadne vode v Dravinjo. Ko se bosta z novim letom osamosvojili občini Poljčane in Makole, se bosta projektu (7) Jože Glazer pridružili tudi ti dve občini. Dr. Cvetka Ribarič Lasnik je povedala: »Celovito urejanje porečja reke Dravinje v letih 2005 do 2013 lahko razdelimo na tri področja. Prvi del je celovito odvajanje in čiščenje odpadne vode ter oskrba s pitno vodo na porečju Dravinje za vseh osem občin. Za ta del projekta je dokumentacija v zaključni fazi in bo predstavljena občinam konec oktobra 2006. S tem delom projekta bodo občine kandidirale tudi za evropska sredstva iz kohezij-skih skladov. Celotna realizacija investicije je planirana za naslednje desetletno obdobje. Po oceni strokovnjakov bo najzahtevnejši drugi del, to je celovito urejanje povodja Dravinje, saj je velik del območja vključen v Naturo 2000, kar zahteva posebno obravnavo. Za ta del projekta se pričakujeta denar in izvedba v celoti od države ter Evropske unije. Tretji del projekta je celovito urejanje odpadkov. Tega dela se bodo morale lotiti občine same.« Povedala je še, da bodo edino merilno mesto na reki Dravinji, ki je v Vidmu pri Ptuju, dopolnili še s petimi za ustrezno izvajanje monitoringa. Zgledujejo se po projektu reke Liebling iz Avstrije. Terminske plane in ostala dela so predstavile sodelavke Ministrstva za okolje in prostor. Župani vseh petih občin so bili zaskrbljeni nad prepočasnim izvajanjem projekta in so prepričani, da bi morali Dravinji nameniti večjo pozornost. V kratkem bodo na vrsti tudi programi za reki Savinjo in Ljubljanico, kar lahko pomeni, da bodo Dravinjo postavili v ozadje teh projektov, je izrazila bojazen mag. Marjeta Colnarič, sodelavka Ministrstva za okolje in prostor. Projekt Očistimo reko Dra-vinjo je na državnem nivoju visoko rangiran, na celem porečju bo zgrajenih dvajset čistilnih naprav, investicije bodo izpeljale občine same. Samo za urejanje odpadnih voda je predvidenih 180 milijonov evrov, pomembno bo tudi to, kako hitro se bodo župani uskladili. Sedaj je mesto predsedovanja programskega sveta od zreškega župana Jožefa Koširja prevzela županja občine Slovenska Bistrica Irena Majcen, predsednica strokovnega sveta pa je Danica Leskovar - Sagadin. Predvideno je, da bi projekt pričeli septembra 2007. Nataša Pogorevc Ptuj • Po Jesenskem živ žavu Zahvala organizatorjev Člani Društva prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti Ptuj se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so pomagali uresničiti 12. Jesenski živ žav. V čudovitem jesenskem popoldnevu se je več kot 300 otrok in staršev ustvarjalno družilo z animatorji v delavnicah in spremljalo bogat odrski program. Rdeča nit prireditve je bilo potovanje skozi čas s časovnim strojem, ki je obiskovalce popeljal od železne dobe do antike, srednjega veka, renesanse, baroka do novega veka in sodobnosti. S pomočjo vseh, ki so pri- spevali bodisi materialna sredstva bodisi svoje storitve, svoj čas, znanje ali talent, smo ustvarili pisan mozaik zanimivega in zabavnega dogajanja za množico otrok in staršev ob zaključku letošnjega tedna otroka. Zahvaljujemo se Mestni občini Ptuj, ki je prispeva večino sredstev za izvedbo prireditve, in Pokrajinskemu muzeju Ptuj, ki je omogočil izvedbo projekta na gradu Foto: arhiv CID ter ustvarjalno sodeloval pri izvedbi programa. Svoja sredstva so prispevali tudi sponzorji: Nova Ljubljanska banka, podružnica Ptuj, Nova Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj, Abeceda revizija, Iris Zrilič, dr. med., Agro center Krajnc, notarja Marija Škovrlj in Andrej Šoemen, Aljoša Toš, dr. med., Kager hiša, Dušan Rems, dr. med., Elektrotehnika Milošič, Ford Hvalec, Milan Lukman, dr. med., Restavracija Gastro, Bar Gabrovec, Kava bar Orfej in Žično pletarstvo Rogina. Medijski sponzor prireditve je Radio-Tednik Ptuj. Kot donatorji so prireditvi z materialom in storitvami pomagali: s.kolibri, Komunala Ptuj, Čisto mesto Ptuj, Franc Mlakar, Valkarton Logatec, Zveza kulturnih društev Ptuj, Svila Maribor in Društvo likovnih pedagogov Ptuj. Organizatorji prireditve se za sodelovanje v svojem imenu ter v imenu otrok in staršev vsem iskreno zahvaljujemo! Foto: SM Središče ob Dravi • Okrogla miza z dvema ministroma Denar bo, če bodo le projekti V torek zvečer so v središki Sokolani gostili kar dva ministra - dr. Lovra Šturma, ministra za pravosodje, in dr. Jureta Zupana, ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pridružil se jima je tudi predsednik odbora za kmetijstvo pri državnem zboru in podpredsednik N.Si Alojz Sok. Srečanje je organizirala OO N.Si Središče ob Dravi, vodil ga je njen predsednik Teodor Zorko. Dvorana je bila kar zadovoljivo polna, zanimivo pa je, da so se srečanja z ministroma udeležili predstavniki različnih političnih opcij iz Središča. Alojz Sok je za začetek opozoril na potrebo po obnovi središke šolske zgradbe, zato bodo svetniki N.Si občine Središče predlagali obnovo središke šole v občinski proračun nove občine za leto 2008, saj menda obnova te šole ni bila nikoli uvrščena v proračun občine Ormož. Dr. Zupan je Središčane pozval, naj pripravijo čim boljše projekte, če želijo izkoristiti prednosti regionalnih skladov. Za severovzhodno Slovenijo bo namenjenih kar 350 milijonov evrov, zraven kvalitetne priprave bo seveda denar razdeljen tudi po principu »kdo prvi pride, prvi melje«, zato se splača podvizati s pripravo programov. Upoštevani bodo le projekti, ki bodo pripeljani že do faze gradbenega dovoljenja. Minister vidi priložnost za manjše sredine v visokošolskih inovativnih središčih, obrtniških conah, tehnoloških centrih. Ponujajo se tudi zanimive možnosti za izgradnjo širokopasovnega interneta na območjih, ki niso komercialno Dr. Lovro Sturm, minister za pravosodje, in dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, sta v torek zvečer gostovala v središki Sokolani. (7) Jože Glazer zanimiva. Dr. Lovro Šturm je povedal, da zakonodaja in vlada še nikoli nista bili tako naklonjeni razvoju lokalne samouprave kot danes. Zato so se povečala sredstva za financiranje občin in pripravlja se še regionalizacija. Zbrani niso mogli mimo usode TSO. Med obiskovalci je bil tudi direktor Jurij Dogša, ki je povedal, da se bo v Evropi zaprlo 80 tovarn, proizvodnja sladkorja se bo zmanjšala za šest milijonov ton. Še enkrat je potrdil, da je ormoška tovarna v evropskem vrhu po tehnični opremljenosti, je pa trikrat manjša od povprečja v EU. Po težavah, ko so v minulih letih morali iskati peso celo na Madžarskem in v Avstriji, ne more lastnikom nihče zagotoviti, da bodo kmetje, v slabših plačilnih pogojih, ki se obetajo, zasejali dovolj velike količine sladkorne pese. Bodočnost vidi v bioetanolu, ki bi ga pridobiva- li iz pšenice in koruze, vendar se je zataknilo pri pogovorih s Petrolom. Ta namreč ne kaže interesa za nakup bioetanola v Ormožu, čeprav obstaja zakonska obveza, da država primeša gorivom 2 % biogoriv. V Petro-lu razmišljajo, da bodo biogo-rivo raje kupovali v Braziliji ali kje drugje, kjer bo ceneje. Jurij Dogša je bil mnenja, da bi država v tem primeru morala ščititi državni interes. vki Cirkulane • Za župana tudi Branko IMaJhen Najprej človek, šele potem župan Med šestimi županskimi kandidati v novi občini Cirkulane je tudi sedanji svetnik Branko Majhen, ki je svojo kandidaturo kot neodvisni kandidat uradno objavil tik pred zadnjim uradnim rokom oddaje. »Prepričan sem, da občina potrebuje neodvisnega župana, ki bo sposoben dobrega vodenja na osnovi povezovanja različnih, tudi političnih interesov,« je med drugim poudaril na nedavni javni predstavitvi svojega predvolilnega programa. Kot je sicer povedal, nekih revolucionarnih novosti v občini, kjer živi, ne more obljubljati; kaj vse je treba prioritetno postoriti, pa je že jasno: »Ni mi vseeno, kaj se bo dogajalo z novo občino in našimi občani. Kot župan v tako majhni občini po prebivalstvu, a s tako velikimi potrebami in željami, pa mora biti župan najprej človek za vse in šele potem župan. Tukaj tudi vidim svojo prednost pred protikandidati, kajti ljudje, ki so me predlagali in prepričali v kandidaturo, vedo, da sem sposoben združiti interese in želje občinske uprave, političnih strank, vaških odborov, društev in vseh zainteresiranih posameznikov. Zaradi vsega tega tudi moj program ne Branko Majhen je neodvisni županski kandidat nove občine Cir-kulane. more biti bistveno različen od drugih, kajti prioritete so jasne in znane, ne bom pa navajal projektov, za katere vsi v sebi vemo, da so nerealni in v prvem mandatu glede na naš proračun neizvedljivi!« Branko Majhen je tako v svoj program vnesel nadaljevanje asfaltiranja cestnih odsekov po vsem območju občine, saj, kot je poudaril, je potrebno zagotoviti enakomeren razvoj vse občine oz. vseh 13 vaških skupnosti: »Vsak občan, ne glede na to, na katerem hribu živi, ima pravico do asfalta, do kabelske televizije in tudi do obcestne razsvetljave na nepreglednih ovinkih, prav tako pa tudi do rednega in pravočasnega pluženja cestišča pozimi ter avtobusnega prevoza za šoloobvezne otroke. Kar pa se tiče del, ki jih je potrebno začeti takoj oz. najprej, pravim, da je nujno nadaljevati začeto naložbo v vrtec. Center Cirkulan potrebuje pločnik, vsaj od športnega stadiona mimo šole in zdravstvenega doma do križišča za Medribnik. S pločnikom se mora rešiti tudi problem meteorne in površinske vode na cesti. Za nadaljnjo modernizacijo naših cest moramo pridobiti državna in evropska sredstva, v tem okvirju se je treba še čimprej pogoditi za ureditev MMP Meje. Nadaljevati bo potrebno izgradnjo kanalizacijskega omrežja, dokončati izgradnjo športnega stadiona, kar pomeni ureditev atletske steze in slačilnic s tribunami. V dolgoročni plan pa bo treba uvrstiti posodobitev učilnic v šoli ter nakup učil za kvaliteten pouk, v tej smeri pa bo treba začeti razmišljati še o šolski telovadnici, ki bo povezana s šolo.« Branko Majhen v svojem programu navaja še podporo delu številnih društev, med nujnimi nalogami pa je poudaril še pripravo prostorskega plana občine z umestitvijo obrtne in stanovanjskih con ter turističnih centrov, po njegovem mnenju pa bo več vzpodbude treba dati kmetijstvu in vinogradništvu. SM Od tod in tam Ptuj • Program in kandidatna lista SMS Foto: Dženana Bećirović Stranka mladih Slovenije je v torek, 10. oktobra, ob 13. uri v Mestnem kinu Ptuj predstavila program in kandidatno listo za volitve v Mestni svet MO Ptuj. Kot je povedal predsednik mestnega odbora SMS Ptuj Robert Križanič, bo delovanje stranke tudi v prihodnje usmerjeno k doseganju čim boljših pogojev za življenje mladih. Največji projekt, na katerem bo SMS delala, je ustanovitev mladinskega centra, ki bo namenjen vsem vrstam ustvarjalnosti in inovativnosti mladih. V ta namen je že zagotovljen projekt in viri sredstev, odkupila in preuredila se bo celotna stavba Mestnega kina, pri tem pa bo filmska dejavnost tekla nemoteno. Kot je še poudaril Križanič, bodo v SMS delali tudi na tem, da bodo izboljšali pogoje za mlade družine. O svoji viziji je govorila tudi Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj in kandidatka na listi SMS: »SMS je začela z zelo smelo akcijo, da bi razbremenila mlade družine, zato mislim, da bomo skupaj v mestnem svetu lahko kaj postorili.« Poleg nje so na listi še Mojca Nahberger, Damijan Šneberger, Robert Križanič in Dejan Klasinc. Sicer pa SMS na županskih volitvah podpira dr. Štefana Čelana. Dženana Bećirović Ptuj • N.Si z županskim in svetniškimi kandidati Foto: Črtomir Goznik Na Mestnem trgu na Ptuju se je 11. oktobra ustavil avtobus Nove Slovenije. Na novinarski konferenci so se ob tej priložnosti predstavili kandidat Nove Slovenije za župana MO Ptuj Peter Pribožič in nosilci liste kandidatov za mestni svet v štirih volilnih enotah. Peter Pribožič kandidaturo za župana MO Ptuj, sprejema kot izziv za bolj gospodarno in pregledno vodenje občine. Zavzema se za hitrejši razvoj v sožitju generacij, "ker smo tu doma". V programu daje poseben poudarek komunalno urejeni občini, enakomerno po vseh četrtih z dolgoročno prostorsko strategijo. Rešitev prometnega kaosa Ptuja pa vidi v urejenih vpadnicah v mesto in izgradnji obvoznice Ptuja. V prvi volilni enoti je nosilec liste Janez Rožmarin, v drugi Peter Pribožič, v tretji Cvetka Pintar, v četrti Emil Toma-šič. MG Žetale • Odprli nov cestni odsek V okviru 7. praznika občine Žetale so minuli konec tedna odprli nov asfaltni odsek ceste Žetale-Bede-nik-Kapela. Za kulturni utrinek ob slovesnem prerezu vrvice je poskrbel mlad harmonikar, zbrane pa je nagovoril tudi župan občine Žetale Anton Butolen. Gradnja novega odseka asfaltne ceste v dolžini 600 metrov je stala 14 milijonov, od tega so dobra dva milijona zbrali krajani. MZ Foto: MZ Foto: SM Gorišnica • S predstavitve županskega kandidata » Prva je družina! « Kandidaturo za župana Gorišnice je sicer že pred meseci napovedal Janko Šuman, uradna predstavitev njegovega in skupnega programa svetnikov stranke N.Si je bila v novi kulturni dvorani izvedena ta teden. »Naša prva naloga je gradnja novega vrtca, sicer pa s svojim skupnim delom želimo ustvariti ustrezne pogoje za nastanek novih družin. To konkretno pomeni, da se bomo zavzeli za gradnjo stanovanj ter zagotovili nakup komunalno opremljenih zemljišč, prav tako predlagamo, da naša občina nagradi rojstvo vsakega novega občana z denarno pomočjo. Občina bo letno razpisala nekaj štipendij za najbolj nadarjene dijake in študente. V našem programu je še izgradnja doma ostarelih, organizirali bomo tudi celovito oskrbo starejših občanov,« je bilo slišati na predstavitvi programa, ki ga s podporo svetnikov namerava izvesti županski kandidat Janko Šuman. V svojem programu je dal poseben poudarek tudi kmetijstvu v občini, ki naj bi se ob izdatni podpori evropskih in državnih, pa tudi občinskih sredstev razvijalo na osnovi posebnega občinskega razvojnega programa. »Z različnimi programi bomo spodbujali širitev in ustanavljanje novih podjetij, s čimer želimo doseči, da bo stopnja nezaposlenosti v naši občini na najnižji ravni v naši regiji. Glede zaposlovanja mladih bomo podjetja finančno spodbujali k štipendiranju in s tem h kasnejši zaposlitvi, Županski kandidat OO N.Si Gorišnica Janko Šuman sicer pa se bomo aktivno zavzeli za gradnjo sodobne obrtne cone ob hitri cesti!« V programu N.Si je tudi nadaljevanje modernizacije cestne infrastrukture, posodobitev vodovodnega omrežja in sistema čistilnih naprav, pripravili bodo tudi celotni prostorsko ureditveni plan za občino: »Spodbujali bomo različne projekte za učinkovito izrabo obnovljivih virov energije, se zavzeli za večja pooblastila vaških odborov in skupaj s Pošto Slovenije poskrbeli za izgradnjo nove, sodobne pošte.« Precej ciljev nameravajo v OO N.Si doseči tudi na področju turizma, kjer imajo v načrtu izgradnjo tradicionalne vasi s celovito ponudbo ter izgradnjo vinske kleti in rekonstrukcijo kulturnih objektov, pa tudi podpo- Javnosti so se predstavili vsi kandidati za svetnike v občini Gorišnica z liste OO N.Si. ro ustanavljanju turističnih kmetij. Za mlade bodo uredili prostore za druženje in različne dejavnosti, nameravajo jim prepustiti vodenje inter-netne strani, veliko posluha bodo namenili tudi potrebam ostalih društev. Zavzeli se bodo tudi za to, da se seje občinskega sveta snemajo in direktno prenašajo preko domače kabelske TV. Na uradni predstavitvi v povsem polni kulturni dvorani so se prisotnim, zraven županskega kandidata Janka Šumana, predstavili tudi vsi kandidati za svetnike z občinske liste N.Si. Kandidirali bodo: Tanja Mihalinec, Aleksander Cvitanič, Jože Belšak, Danijel Vrbančič, San-di Obran, Dragica Vidovič, Mladen Martiškovič, Zoran Vesenjak, Robert Zamuda in Franc Ivanuš. SM WWlA/.Sd-ptUj.SÍ Zavrč • Ivan Kopša, skupni kandidat za župana SDS in N.Si Za razvito, komunalno urejeno in dostopno občino Skupnega kandiata občinskih odborov strank SDS in N.Si, za župana občine Zavrč Ivana Kopša in njegov predvolilni program so predstavili javnosti v soboto, 7. oktobra, na tiskovni konferenci v strankinih prostorih v okviru završke grajščine. Kandidat za župana Ivan Kopša je v predstavitvi svojega program med drugim dejal, da se bo v primeru, če bo izvoljen za župana, zavzemal za aktivno reševanje demografske politike na državni ravni. Za pridobivanje finančnih sredstev za razvoj, tako iz državnih virov kot od Evropske skupnosti, pa tudi za pogostejše prijave na razpise in pravočasno pripravo dokumentacije, pri čemer gre spet za razbremenitev občanov pri izgradnji infrastrukture, saj v mnogih občinah občanom ni treba dajati za sofinanciranje javnih poti po 1500 evrov. Zavzemal se bo tudi za privabljanje investitorjev v občino Zavrč ter s tem za odpiranje novih delovnih mest, predvsem za mlade, da bi tako raje ostajali v tem kraju. Zavzemal se bo tudi za ustanovitev vaških od- borov ter obvezno sodelovanje predsednikov vaških odborih, z odborom za gospodarstvo v občini, predvsem zaradi skladnejšega razvoja vseh vasi na območju občine. Prepričan je, da je potrebno občinam zagotoviti več pristojnosti pri odločanju o socialnih zadevah, zavzemal se bo tudi za organiziranje javnih del, predvsem pri urejanju okolja. Pri svojem delu bo dajal velik poudarek ekologiji in urejenosti vasi, oziroma vseh krajev v občini Zavrč. Zato bo skrbel za redno vzdrževanje ter takojšnjo odpravo napak in vseh pomanjkljivosti na infrastrukturnih objektih. Zavzemal naj bi se tudi za vzpodbujanje aktivnosti za dobrobit vseh občanov oziroma za financiranje vseh društev in organizacij, ki s svojim delom pripomorejo k razvoju kraja, za vzpodbujanje in raz- Sladka tržnica Brez sladkih besed vas odločno vabimo na urice skupnega sladkanja na Novem trgu na Ptuju v petek, 20. oktobra, od 10. ure naprej. Vabljeni vsi, ki boste dobrote le poizkušali, za tistega in tisto, ki bosta prispevala najboljšo doma pripravljeno slaščico, pa imamo pripravljeno 7 kilogramsko presenečenje! Več informacij na 771 73 61 ndloCnD naprej vso podporo pa naj bi dajal tudi tistim, ki se zavzemajo za izgradnjo oskrbnega centra s prehrambenimi artikli ter gradbeno-tehničnim materialom v občinskem središču, preselitev pošte v večje in svetlejše prostore. Zavzemal se bo za več komunikacije z občani, boljšo obveščanje na relaciji občinski svet-občani, ne glede na pripadnost politični stranki, ter za več družabnega življenja, predvsem Foto: M. Ozmec Ivan Kopša, kandidat strank SDS in N.Si za župana občine Zavrč voj podjetništva, vinogradništva, sadjarstva in turizma, predvsem novih turističnih kmetij. Organiziral naj bi društvo, ki bi skrbelo za promocijo in plasiranje pridelkov, Foto: M. Ozmec Javnosti so se predstavili tudi kandidati strank SDS in N.Si za svet občine Zavrč. kulturnih in drugih javnih prireditev. Vse to je na kratko zajel v svoj volilni slogan, ki je: Za razvito, čisto, komunalno urejeno ter tudi v zimskem pasu dostopno občino Zavrč. Na tiskovni konferenci so predstavili tudi liste kandidatov obeh strank, ki podpirata kandidaturo Ivana Kopše za župana občine Zavrč, za svet občine Zavrč. Kandidati občinskega odbora stranke SDS za svet občine Zavrč so: Ivan Kopša, Boris Borak, Lilijana Hronek, Stanislav Ivančič, Roman Pohorec, Damjana Arnejčič in Dušan Rojko. Kandidati občinskega odbora stranke Nova Slovenija za občinski svet so: Franc Težak, Anica Vesenjak, David Kokot, Branko Skok, Marija Jakob, Peter Kovačič in Franc Po-horec. OM mag. Janez Mere »Zaupanje sposobnim se vedno obnshfe« PREDSATAVITEV ŽUPANSKEGA KANDIDATA OBČINE VIDEM 13.10. ob 19. uri v dvorani Soviče.Dravci, Vareja 14.10. ob 19. uri v dvorani Občine Videm 15.10. ob 11.urivgasilsl(erndomu Leskovec 16.10. ob 18. uri v domu Icrajanov Pobrežje 17.10. ob 19. uri v l(ulturnem domu Sela 18.10. ob 19. uri v dvorani Dolena 19.10. ob 19. uri v gasilsliem domu Tržeč 20.10. ob 19. uri v domu krajanov Lancova vas Na pridstavitvE m vablieni vii, Id jih zanima program kandidata in stranin. »Bodočnost zaupajle sposobnim - vaš kandidat za župana Občine Videm« št: 2 M^JamzMEHC Foto: SM Foto: SM petek • 13. oktobra 2006 Tednikov pogovor ŠtajmkiTEBWK 9 Ptuj • Pogovor z Borutom Pahorjem, predsednikom Socialnih demokratov Slovenije Z evrom Slovenija vstopa v Evropo prve hitrosti Slovenija je letošnjo politično jesen začela zelo burno, tudi zaradi bližajočih se lokalnih volitev. Nekaj tega dogajanja smo skušali »ujeti« tudi v pogovoru s predsednikom Socialnih demokratov Slovenije, Borutom Pahorjem. St. tednik: Kako SD vidi trenutne razmere v Sloveniji? Zadnja dogajanja, predvsem v vrhu države nam ne morejo biti v ponos? Tako bi se lahko obnašali otroci v vrtcu, ne pa državniki. Kako pa na vse to gledajo iz Bruslja, kjer nas imajo zagotovo na očeh? B. Pahor: »Za ugled države nam ne more biti vseeno. Če se slišijo napovedi o ustavni obtožbi zoper predsednika države in potem zoper predsednika vlade, se zagotovo porajajo vprašanja, kaj se dogaja. To je škoda in brez potrebe, ker sicer Slovenija uživa ugled uspešne in urejene države z velikimi možnostmi.« St. tednik: Kakšna bo prihodnost Slovenije? Delavci imajo vse manj zaupanja, njihove razmere se slabšajo iz dneva v dan, na udaru so malica in dodatki za delo, medtem ko se plače ministrov, državnih uradnikov večajo. S svojim programom ste usmerjeni v človeka. Kaj mu lahko poveste? B. Pahor: »Resnici na ljubo je potrebno reci, da je sedanja oblast zmanjšala place visokih državnih predstavnikov. To pozdravljam. Bolj od stvarnega prihranka v proracunu je to pomembno na simbolni ravni. Politika lahko pridobi zaupanje za reforme le, ce bo v njih videla vecino sprememb na bolje, ne na slabše. Če bo videla v njih upanje, ne strah. V tržnem gospodarstvu so socialne razlike neizbežne. Bistveno pa je, da so rezultat znanja in dela. V nasprotnem primeru ljudje zgubijo zaupanja v osnovno pravicnost družbe.« Jože Glazer SD in volitve »Ce hočemo priti v vrh sveta po razvitosti, si zagotoviti eno kvaliteto življenja, moramo znati najti poti za to, da bomo sodelovali med seboj tudi tisti, ki mislimo različno. Tak stil, tak profil političnega obnašanja vpeljuje v slovensko politiko naša stranka. Na teh volitvah gre za vprašanje, ali nam bodo ljudje za ti dve leti pomembnih sprememb v naši stranki dali spodbudo, da nadaljuje po tej poti ali ne. Ce bomo dobili podporo, lahko vsi skupaj z optimizmom gledamo v prihodnost, v 21. stoletje«, je ob obisku karavane SD na Ptuju prejšnji petek še posebej poudaril Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov Slovenije. St. tednik: Kaj lahko pokrajine, za katere se zdi, da bodo prej politična odločitev kot potreba, prinesejo v razvoj Slovenije? Ali je število pokrajin v resnici tako usodno odvisno za razvoj nekega območja, kot si to predstavljajo lokalni veljaki? B. Pahor: »To, kar bom sedaj rekel, je moje zelo osebno mnenje. V Sloveniji se je tako rekoc že oblikovalo soglasje za ustanovitev štirinajstih pokrajin. Potem ko smo zelo razdrobili Slovenijo z obcinami, jo bomo sedaj pretirano razdrobili še s pokrajinami. Upoštevati moramo evropsko regionalno stvarnost. Velikost, kadrovska in kapitalska sposobnost naših pokrajin, se bojim, ne bo kon-kurencna s sosednjimi, recimo s Furlanijo-Julijsko krajino v Italiji ali Koroško v Avstriji.« St. tednik: V obdobju nove finančne perspektive nas v Bruslju »čaka« pet milijard in pol evrov našega denarja. Kako ga bomo uspeli po-črpati glede na to, da tudi naša birokracija pogosto nagaja pripravljavcem projektov? So tudi primeri, ko so bili slovenski podjetniki uspešni na razpisih v tujini, zatem pa jim je že dodeljena sredstva samovoljno »zmanjšala« domača birokracija z »izmišljenimi« direktivami. Med oškodovanci so tudi ptujski podjetniki. B. Pahor: »Mislim, da caka vlado in parlament resna razprava o razlogih, zakaj Slovenija kljub naporom obeh vlad ni najbolj uspešna pri crpanju evropskih sredstev. Mislim, da ne gre za vprašanje politicne volje. Problem je v preveliki birokratski zapletenosti in premajhni usposobljenosti vodilnih uradnikov za pripravo Borut Pahor, predsednik SD: »Mislim, da vlado in parlament čaka zelo resna razprava o tem, dveh vlad ni uspešna pri črpanju evropskih sredstev.« Foto: Črtomir Goznik zakaj Slovenija kljub naporom projektov. Če bomo hoteli uspešneje crpati evropski denar, bosta morala vlada in parlament nekatere stvari temeljito spremeniti.« St. tednik: Veliko se v zadnjem času govori o javno-zasebnem partnerstvu. Kako ga vidite v SD? B. Pahor: »O tem govori vsa Evropa. In moderni svet. Jaz se pridružujem tistim, ki to partnerstvo vidijo kot priložnost za izboljšanje kakovosti uslug državljanov. Za socialne demokrate je bistveno, da zlasti znanje in zdravje ostaneta enako dostopna in enako kvalitetna za vse, ne glede na socialne in druge razlike med ljudmi.« Foto: Črtomir Goznil< »V Sloveniji se je takorekoč že oblikovalo soglasje o oblikovanju 14 pokrajin.« St. tednik: Ste zadovoljni s pripravami Slovenije za predsednikovanje v EU? B. Pahor: »To premalo poznam, da bi lahko dal neko verodostojno oceno. Zaupam vladi, da dela po svojih najboljših moceh, saj ve, kako neznansko velika odgovornost jo caka cez dobro leto. Slovenija si z dobrim predsedovanjem lahko mocno utrdi svoj prestiž v mednarodni skupnosti, z neljubimi spodrsljaji pa pusti grenak priokus. Opozicija bo morala v casu predsedovanja deloma opustiti ostro tekmovanje z vlado in ji pravzaprav na ta nacin pomagati, da se osredotoci na to izjemno nalogo.« St. tednik: Sistem javnega zdravstva se podira, sedanja oblast išče »rešitev« v koncesijah, zdravstveni domovi, ki nam jih kot primer dobre prakse priznavajo tudi v tujini, naj bi razpadli tako ali drugače. Ustanovljeno je gibanje za ohranitev javnega zdravstva. Za kakšen koncept javnega zdravstva se zavzemate v SD? B. Pahor: »Socialni demokrati verjamemo v sistem javnega zdravstva. To ne pomeni, da se vnaprej odrekamo koncesijam kot možnosti zasebno-javnega odnosa v zdravstvu. Mora pa biti to pregledno in urejeno tako, da ne bo šlo na škodo slabšega znanja in zdravja manj premožnih ljudi.« St. tednik: Evro je iz dneva v dan vse bliže. Kaj nam bo ali ne bo prinesel? B. Pahor: »V strateškem smislu pomeni vstop Slovenije v obmocje evra vstop Slovenije v Evropo prve hitrosti. To je nenadomestljivega pomena, ce O kadrovski politiki vladajoče koalicije Na tiskovni konferenci, 10. oktobra, sta Borut Pahor in Miran Potrč govorila o nekaterih perečih političnih vprašanjih. Predsednik SD se je dotaknil enega bistvenih strateških vprašanj za prihodnost Slovenije, kadrovske politike vladajoče koalicije. Z Janezom Janšo je odprl demokratično polemiko o njegovi izjavi, da ima Slovenija dve gospodarsko-politični eliti. Tako prepričanje se zdi Pahorju zgrešeno in pogubno, saj po vsakokratni zamenjavi oblasti odpira pot za široke kadrovske menjave v političnem in gospodarskem vrhu. Slovenija ima omejene kadrovske kapacitete, poudarja Pahor. Ce hočemo med najbolj razvite države sveta, moramo najboljšim med nami omogočiti, da pridejo na vrh ne glede na politično razmišljanje. Pričakuje odziv predsednika vlade Janeza Janše, premislek o stališču o dveh elitah, ki vodi v zgrešeno kadrovsko politiko in pretirane menjave ljudi, ki so sposobni in uspešni, a niso politično lojalni trenutni oblasti. Borut Pahor je tudi poudaril, da glede tega vprašanja ne išče polemike in prepira, temveč želi o tej temi odpreti razmislek, saj gre za enega ključnih strateških vprašanj za prihodnji razvoj Slovenije. Na polčasu mandata vladeJaneza Janše, koje čas za oceno prehojene poti, lahko kot največji uspeh koalicije izpostavimo izpolnitev zahtevnih konvergentnih kriterijev za vstop v evro območje, kar ni bilo lahka naloga, toda za največji poraz ji lahko štejemo ravno to pogubno razmišljanje, da jim je politična lojalnost ljudi pomembnejša od njihovih sposobnosti. Pri tem je Pahor tudi izpostavil, da tudi prejšnja vlada ni znala na glavne in najbolj odgovorne položaje poklicati vseh najsposobnejših ljudi, temveč je podlegla logiki »pomembno je, daje naš in ne njihov«, je na tiskovni konferenci povedal predsednik SD Borut Pahor. hocemo, da Slovenijo v naslednjih 15 letih pospešeno pripeljemo v krog najbolj razvitih držav. Si pa ne delam iluzij, da vstop v evro marsikdo ne bo izkoristil za zaokroževanje cen navzgor. Tega potrošniki ne bomo veseli, imelo pa bo tudi inflacijski ucinek.« St. tednik: S kakšnimi pričakovanji gre SD na letošnje lokalne volitve? Kakšne rezultate pričakujete na Ptuju? B. Pahor: »Pričakujemo soliden rezultat, tako na državni ravni kot na Ptuju. To pomeni, da upamo na izboljšavo števila zastopanih svetnic in svetnikov v obcinskih svetih, tudi na Ptuju. Imamo kandidata za župana, Jožeta Glazerja, ki je borec in profil cloveka, preko katerega lahko socialni demokrati pokažemo naše videnje politika in cloveka, ki lahko namesto konfliktov in raznih podtikanj na lokalni ravni pokaže ravno nasprotno, torej povezovanje in željo po razvoju.« Ptuj • Obiskali smo novega direktorja ptujske bolnišnice Roberta Čeha, dr. med., spec. Zdravnik in politik - oba delata za ljudi V začetku avgusta letos je vodenje ptujske bolnišnice prevzel Robert Čeh, dr. med., spec., dosedanji predstojnik radiološkega oddelka ptujske bolnišnice, potem ko se je po 24 letih vodenja te ptujske zdravstvene ustanove upokojil Lojze Arko. 44-letni Robert Čeh je Ptujčan, poročen, oče 11-letne hčerke, žena je odvetnica. Medicinsko fakulteto je končal v Ljubljani, specializacijo v Kliničnem centru. Rad ima tenis, včasih je treniral rokomet, pred desetimi leti je zašel v politiko, vodi MO SLS na Ptuju, od leta 2002 je državni svetnik, eden od ustanoviteljev Lions kluba Ptuj. Dom si je ustvaril na Bregu, s stalnim pogledom na ptujsko veduto, kot sam pravi, mu je na Ptuju lepo. V rosnih mladostnih letih je sanjal, da bo astronavt, kot marsikateri mladostnik. To je bilo približno tako, kot da bi si danes želel iti na Luno, nedosegljivo, ker ni točne poti. V srednji šoli je že bil bliže medicini, v tem času je obiskoval tudi srednjo glasbeno šolo v Mariboru, ki jo je končal v treh letih. V času sprejemnih izpitov se mu je v glavi motala še arhitektura, pa tudi klavir je bil zelo blizu, kot rezerva. Medicina pa ga je naravnost vlekla, zanjo pravi, da je najboljši posel na svetu. Opredelitev za radiologijo pa je še posebna zgodba. Ko je začel stažirati, se edino ni videl v kirurgiji. Brado nosi, odkar je prišel iz vojske, maska ga je zelo motila, četudi je verjetno samo delo kirurga prav tako zanimivo kot vsa druga dela v medicini. Prišla je ponudba za radiologijo, neznank je bilo veliko, o njej na fakulteti niso veliko govorili. Zbral je nekaj informacij, odločil se je po pogovoru z Markom Demšarjem, dr. med., spec., ki je nekoč delal v ptujski bolnišnici. »To je križanka, celo življenje rešuješ križanke,« je dejal. No, to pa je zanimivo, si je dejal in se odločil. Danes ugotavlja, da se je kar prav odločil, kar zadeva specializacijo. Za kratek čas je bil med specializacijo tudi v Londonu pri prof. Adamu, iz in-vazivne radiologije, ki bila na predavanjih v tistih časih še deseto čudo, kot specializant v Ljubljani pa jo je že izvajal, manjšal tumorje v jetrih, podaljševal ljudem življenje. Ko je prišel v ptujsko bolnišnico, se je srečal z maso dela, ki ga je bilo potrebno opraviti, kjer pa za določene »nišne« stvari več ni bilo prostora. Danes imajo tudi v ptujski bolnišnici nekaj zaposlenih, ki se ukvarjajo z znanstvenim delom in si vzamejo tudi čas za takšne stvari. V desetih letih je uspel pregledati veliko pacientov, na oddelku, katerega predstojnik je bil, je bil edini radiolog, na podobno (7) Jože Glazer velikih oddelkih dela tudi po pet radiologov. Medicina ni matematika, inženirstvo III Čeprav bi lahko, imel je kar nekaj ponudb, se ni odločil za delo v drugi bolnišnici oziroma tujini. Priznava, da si tudi zaradi standarda, ki ga ima, ne more predstavljati, da bi sedaj šel delat v Švico, na primer, in začel praktično na novo. Slovenski zdravniki danes več ne zaslužijo tako slabo kot nekoč, čeprav bi osnovne plače lahko bile višje; gibljejo se med 1000 do 1500 evrov. Višajo jih dežurstva, nadure, pripravljenost, dodatno delo, honorarji, ker je zdravnikov premalo. Priznava pa, da so dovolj dobre za spodobno življenje. Hiter si lahko, ko imaš za seboj nekaj tisoč preiskav, ne pa po petdesetih, je vedno odgovarjal tistim, ki so mu včasih »očitali« veliko število preiskav, vedno se mu zdelo, da je škoda večja, če človeka pustiš čakati na preiskavo dve leti, kot pa da ga »hitro« pregledaš, ko je to nujno. »Če si pripravljen pacienta poslušati, se z njim nekaj malega pogovoriti, še znaš ciljno vprašati, je sama preiskava lahko zelo ciljna, dopolnitev tistega, kar si že zaznal iz pogovora. V tem primeru pot do diagnoze ni dolga. V medicini, pavšalno rečeno, pri 90 odstotkov ljudi zadeve ugotoviš zelo hitro. Pri desetih odstotkih pa gre vse bolj počasi, pri določenem odstotku pa nikoli ne prideš zadevi do dna, ker so stvari veliko bolj zapletene. Medicina ni matematika, ni inže-nirstvo, je en skupek, človek, kemija, biologija, elektrika ... , vse se tu dogaja. To razstaviti, sestaviti, razumeti, ni tako enostavno.« Nova pozicija ne pomeni tudi slovesa od medicine. Ministrstvo mu je dovolilo, da še dela v ambulanti, oddela presežke dela, tu pa so tudi še pacienti, ki želijo, da jih še naprej pregleduje, ne za to, pravi, ker bi morda bil boljši od drugega, ampak enostavno zato, ker so nanj navajeni, ker se tudi lažje pogovorijo z njim. Pokriva pa še tudi pripravljenost. Še vedno pa bo hodil tudi na dodatna izpopolnjevanja, saj želi ohraniti rutino, pa tudi za bolnišnico bo to dobro. Honorarnega dela v drugih bolnišnicah pa več ne opravlja. Kaj ga je pripeljalo k temu, da se je odločil sprejeti novi izziv v svoji karieri? Za odgovor se ni pripravljal z nobenim piarovcem ali psihologom, da bi vedel, kaj mora povedati. Odkrito pa pove, Foto: Črtomir Goznik »Ptujska bolnišnica je solidna zdravstvena ustanova. Želim pa narediti še več za njeno razpoznavnost. Med drugim želimo čim prej začeti novo dejavnost, ortopedijo.« da se v tej vlogi dobro počuti, dela bistveno več (o tem priča tudi osem kilogramov manj, ki jih je izgubil v dveh mesecih direktorovanja, op. pisca), ni se odločil za nobeno dieto, enostavno mu zmanjkuje časa za prehranjevanje. Nekaj malega ga zaposluje tudi politika. Samo delo je zelo zanimivo, sploh če ga hočeš delati, odgovarja, sploh pa, če si odpiraš nove projekte, postaja še bolj zanimivo. Ptujska bolnišnica funkcionira solidno, morda bomo še nekaj stvari spremenili. Stavi na pozitivno energijo vseh zaposlenih Prišlo je do določenih zamenjav, ki so bile želene, s pozitivno energijo se da veliko narediti, njemu osebno ta pozitivna energija pomeni izredno veliko. »Želim si, da bi jo imeli vsi zaposleni ali vsaj večina in bi jo bili zmožni prenesti tudi na paciente.« Zelo ga prizadene vsako negativno pisanje o ptujski bolnišnici, sploh pa v elektronskih medijih, prav rad bi spoznal vse te ljudi, ki jim uspe spisati vse te neumnosti, če so bili sploh kdaj pri nas ali pa gre zgolj za »pobiranje« govoric, takšnih ali drugačnih. Bolni ljudje reagirajo drugače kot zdravi, marsikdo je nezadovoljen tudi z odlično uslugo že samo zato, ker ga boli. Vizija, ki si jo je zastavil ob prevzemu vodenja ptujske bolnišnice, je v tem trenutku zelo široka ali pa tudi ozka. Zelo bi bil srečen, če bi bolnišnica ostala takšna, kot je danes, z vsemi oddelki in posteljami, da bi se našli in izboljšali določeni postopki, ki ljudem lahko prinesejo več, ki tudi prinesejo večjo razpoznavnost. V zdravstvu se dogaja marsikaj, proračun bolnišnice je takšen, kot je bil pred devetimi leti, ko je tudi vodil svet zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Kljub temu smo delno rasli, pipica, za katero so nekateri mislili, da bo kot vreča brez dna, se vedno bolj privija, izgubi se približuje tudi ptujska bolnišnica, ki je bila vsa leta samostojnosti brez izgube, razen v letu 2003. Ne glede na vse ostaja bolnik na prvem mestu, vsak mora dobiti tisto, kar potrebuje, v dogovorjenih merilih in okvirih. Postavil si je široko vizijo. Že prvi teden direktorovanja je potrkal na vrata državnega sekretarja v ministrstvu za zdravje, s katerim se dobro poznata že iz študentskih vrst, ker sta skupaj študirala. Predstavil mu je nekaj projektov, ki jih je kar podprl. Zdaj, ko poskuša projekte spraviti v življenje, pa je ovir nič koliko. Stvari niso tako preproste, vedno je problem denar. Na prvo mesto postavlja izgradnjo novih operacijskih dvoran, kar sicer ni čisto njegova ideja, vleče se že nekaj časa, bo pa težko uresničljiva, ker je povezana z velikimi sredstvi, ki pa jih trenutno v bolnišnici nimajo. Vendar se ni ustrašil, išče neke poti, lizing, javno-zasebno partnerstvo, ali pa bo kljub temu denar dala država, to v tem trenutku še ne ve. Ravno zato, ker je v politiki, upa, da bo na nek način uspel, čeprav je tudi pri tem realen, tudi v politiki so lahko nekatere zadeve zelo iluzorne, na koncu se moraš znajti sam. Ortopedija - nova razvojna priložnost za ptujsko bolnišnico Podporo ministrstva ima glede uvedbe nove dejavnosti na Ptuju - ortopedije, pot pa ne bo kratka. Ko je pod lupo vzel vse, kar bo potrebno storiti, od spremembe statuta naprej, se bo kar vleklo, čas bo neusmiljeno tekel, to je dejstvo. Dejavnost bi lahko začeli že jutri, za kader ni problem, če ne bi bilo toliko administrativnih zadev, ki jih je potrebno predhodno rešiti. Gre za program, ki ga želimo razvijati v ptujski bolnišnici, poudarja Robert Čeh, predvsem v smeri endoprotetike (umetnih kolkov). Ptujski bolnišnici bi v nekaj letih prinesel polovico sedanjega proračuna. Za realizacijo tega programa potrebujejo novo zgradbo, ki so jo že umestili v prostor, pokazalo se je, da gre za projekt enega, morda pa tudi dveh mandatov. Nekateri drugi projekti, za katere se prav tako zavzema, v tem trenutku še niso tako dorečeni kot ortopedija. Rad bi, da bi na Ptuju v okviru ptujske bolnišnice našel zaposlitev za srednji medicinski in drugi kader, ki mu vsak dan trka na vrata in išče zaposlitev. Gre za negovalni kader, ki ga v tem trenutku ptujska bolnišnica ne more zaposliti. »Ne bi bili radi negovalna bolnišnica, veseli pa bi bili, če bi lahko v okviru javno-zasebnega oziroma javno-javnega partnerstva na tem 'našem' zemljišču, ki je sicer državno, 'polastiti' pa se ga hoče MO Ptuj, zgradili objekt za vse tiste bolnike, ki potrebujejo nego po končanem zdravljenju v bolnišnici in se pripravljajo na sprejem v dom upokojencev. V pogovoru s strokovnim direktorjem mariborske bolnišnice pa sem prišel na idejo o izgradnji neke vrste centra za vse bolnike, ki so v komi. V mariborski bolnišnici jih je trenutno 42 ali 43. To bil center, v okviru katerega bi si šla naproti socialna in zdravstvena komponenta. Zemljišča ob bolnišnici so v prostorskih dokumentih namenjena za bolnišnico dejavnost, v tej smeri jih je potrebno tudi uporabiti. Če bomo te projekte uspeli izpeljati, prepričan sem, da se bomo v okviru bolnišnice potrudili v največji možni meri, bomo lahko našim ljudem zagotovili 200 in več novih kvalitetnih delovnih mest, če ne celo več.« Politika je njegov hobi zadnjih deset let, zdravstvo bo vedno ostalo prva ljubezen, kot profesionalca se v politiki ne vidi niti približno, tudi za ptujsko županstvo se ne bo nikoli potegoval. »Toliko neumnosti, kot jih slišiš v politiki, če si ji malo bliže, v medicini nikoli ne slišiš, niti si ne moreš dovoliti, da bi bile.« V šali pa je ob neki priložnosti dejal, da pa bi bil rad minister za zdravje, vsaj pol leta, da bi naredil vse tisto, kar bi bilo potrebno za zdravstvo narediti. V obeh primerih, ko gre za politiko in zdravstvo, je tako, da skušaš na nek način pomagati ljudem. Čeprav so ljudje, ki so v začetku prihajali v svetniško pisarno, ki jo uporablja v prostorih Mestne hiše na Ptuju, prišli v glavnem z asfalta, je kljub vsemu poskušal njihove probleme reševati po najboljših močeh. Ljudem pomagati, da rešijo svoje probleme, to je tisto, kar dela človeka zadovoljnega. Ker ni profesionalni politik, s temi novicami ne hodi v medije, zadovoljen je že s tem, da se je nek problem rešil v zadovoljstvo človeka. Z zdajšnjo sestavo državnega sveta se v popolnosti ne strinja, vidi pa pomen delovanja svetov na ravni pokrajin, ko bodo organizirane. Stoodstotno pa stoji za pokrajino Spodnje Podravje. Majda Goznik Gorišnica • Soočenje županskih kandidatov Ostro, a še »v rokavicah « V nedeljo zvečer je bila nova gorišniška kulturna dvorana po dolgem času spet zelo polna - razlog za to pa je bilo javno soočenje županskih kandidatov v občini, ki ga je pripravil tamkajšnji Klub študentov. Idejo mladih vsekakor velja pozdraviti in ne bi bilo slabo, če bi takšno soočenje v živo organizirali še po drugih občinah, kjer se za funkcijo prvega občinskega moža poteguje več kandidatov. Tudi sama zasnova soočenja je bila dobra, saj so trije možje - Janko Šuman (N.Si), Jožef Kokot (SDS + SLS) in Andrej Horvat (LDS) najprej odgovarjali na vprašanja voditelja, ki so bila za vse enaka, nato so imeli kandidati možnost medsebojnega navzkrižnega postavljanja vprašanj in repli-ciranja, na koncu pa so sledila še vprašanja iz publike, ki jih ni bilo malo. Začelo se je klasično, s splošno predstavitvijo programa razvoja občine, kot si ga je zamislil vsak kandidat zase, nato pa so izprašani morali odgovoriti, kje vidijo razvojne možnosti občine. Po besedah trenutno aktualnega župana Kokota je poglavitna razvojna opcija industrijska cona, ki prinaša delovna mesta in s tem naseljevanje mladih družin v občini, s čimer je potem povezana izgradnja stanovanjskih con. Deloma pa bi lahko na blagostanje občine vplival tudi razvoj drobnega turizma in specializiranega kmetijstva. Andrej Horvat pa je bil mnenja, da razvojni potencial občine v največji meri leži v številnih društvih, ki jim je treba dati več poudarka in možnosti za uresničevanje svojih dejavnosti, zlasti športa in kulture s folkloro ter ohranjanje starih običajev, kar bi lahko dobič-kanosno povezali s turizmom in stavbno dediščino občine, sicer pa je kot razvojno priložnost Horvat omenil še izgradnjo nove hitre ceste, ki bo nudila odlične možnosti za nove industrijske cone. Janko Šuman pa je prav izgradnjo hitre ceste ob kanalu Drave označil kot največjo razvojno možnost občine, na drugo mesto pa postavil kmetijstvo s še vedno »nedelujočim« namakalnim sistemom ter turizem. Ob tem je pošteno okrcal še sedanjo, že urejeno in odprto obrtno cono, ki bi po njegovem mnenju že morala biti razprodana, a, kot je dejal, naj bi domači obrtniki raje kupovali parcele v obrtnih conah drugih občin ter se ob tem vprašal, kaj neki je vzrok za to. Privatna občina?! Naslednje vprašanje je prišlo najbolj prav obema »novima« kandidatoma, ki se prvič potegujeta za mesto župana, saj se je nanašalo na največ- Gorišniški županski kandidati (od leve) Janko Šuman, Jožef Kokot in Andrej Horvat so odgovarjali na splošna vprašanja, potem pa so se malo »obdelali« še med seboj ^ je slabosti občine in kako jih odpraviti. Prvi je lahko »streljal« Andrej Horvat: »Izrazito je vidno postavljanje privatnega interesa pred javnim. To dokazuje že dejstvo, da smo zadnje leto, ko smo svetniki začeli postavljati bolj neprijetna vprašanja, imeli le tri seje, prej pa vsaj osem letno! Težave so se začele, odkar se je prodajala parcela za policijsko postajo. Kolikor je znano, se je ta parcela prodala ministrstvu za trikrat višjo ceno, kot je bila kupljena, ve pa se, da je posel sklenil župan. To je le en primer, sicer pa je bilo v občini kar nekaj naložb sklenjenih mimo občinskega sveta!« Jože Kokot pa je kot bistveno slabost občine označil absolutno preveč društev (teh je zgolj v Gorišnici - brez Cir-kulan - še vedno kar 34!), ki ne poslujejo po črki zakona: »Treba bo urediti vse pravilnike v zvezi s poslovanjem in dodeljevanjem denarja. To je zahteva državne zakonodaje, ki jo moramo upoštevati! Premalo je bilo doslej tudi narejenega za mlade družine, da bi jih obdržali v občini. Kar se tiče sej občinskega sveta, pa lahko povem, da smo se držali zakona, ki zahteva vsaj štiri seje v letu in ena letos gotovo še bo. V zvezi z zemljiščem za policijsko postajo pa sami veste, da se je občinski svet ogradil od te zadeve in da občina pri tem nima ničesar!« Janko Šuman pa je najprej povedal, da občina absolutno premalo služi občanom, kar po njegovih besedah dokazuje že dejstvo, da se otroci v vrtcu stiskajo na manjši kvadraturi kot »občinarji« v novi občinski stavbi: »Poleg tega je vodenje občine preveč centralizirano, svetniki ogromno zadev sploh ne vedo, z marsičem niso seznanjeni, obdravske vasi so zapostavljene, sploh ni znano, kje se porablja denar od kanalščine in nasploh menim, da je naša občina privatna občina!« Replike govorcem še niso bile dovoljene, pač pa so morali najprej odgovoriti na še eno vprašanje, in sicer, kaj lahko mladi pričakujejo v naslednjem mandatu. Kokot je bil kratek in jasen: »Nova delovna mesta, stanovanja in možnost individualnih gradenj, pa tudi bolj zdrav način življenja!« Horvat jim bo, kot je dejal, poskušal največ dati s svojim vzgledom: »Pomembno je izobraževanje in stimuliranje le-tega ter dobro obvladovanje tujih jezikov!« Janko Šuman pa je obljubil vzpostavitev programov, ki bodo vključevali mlade in bodo financirani: »Tako si bodo mladi lahko doma zaslužili nekaj denarja, tudi preko raznih prireditev, predvsem pa jih je treba vključiti v občinske medije, tako v kabelsko TV kot v časopis!« Kdo in kako je zaslužil ^ Potem je sledil tisti bolj zanimiv del soočenja, kjer so si kandidati lahko medsebojno zastavili vprašanja. Prvi je bil na vrsti Janko Šuman, ki je od Kokota zahteval odgovor, kaj namerava občina s svojo stavbo, v kateri je trenutno še policija, od Horvata pa pojasnilo, kako si konkretno zamišlja razvoj turizma. Odgovor Jožefa Kokota je bil, da bo o namembnosti izpraznjene stavbe odločal novi občinski svet, da pa občina že ima nekaj pripravljenih variant. Šuman z odgovorom ni bil zadovoljen, saj bi po njegovih besedah že morali biti dodelani projekti o bodoči izrabi sporne stavbice v centru občine, sicer bo spet preteklo preveč časa do realizacije, Kokot pa mu je vrnil milo za drago, češ da o tem ne more odločati sam, saj bi potem spet bilo rečeno, da je občina privatna stvar _ Horvat pa je v zvezi s konkretnimi koraki za razvoj turizma povedal, da bi najprej ponudbo Do-minkove domačije obogatil s kulinariko in pijačo, čimprej pa bi poskušal tudi uresničiti projekt zamušanske kleti. Jožefa Kokota pa je zanimalo, kako si Janko Šuman sploh zamišlja vodenje občine, glede na to, da ni bil niti občinski svetnik. Tokrat je bil v odgovoru boljši Šuman: »Kolikor mi je znano, posebne šole za župane še ni, prepričan pa sem, da če znaš z ljudmi in še imaš ob sebi strokovnjake, to ne more biti težava. Občino bi sicer vodil kot neprofesi-onalec, razen če bi zahtevali od mene profesionalno delo. (7) Jože Glazer V tem ne vidim problema!« Od Andreja Horvata pa je Kokot zahteval odgovor, kako si predstavlja uspešno voditi občino, predvsem v smislu pridobivanja državnega in evropskega denarja, kjer so bili doslej zelo uspešni, glede na to, da prihaja iz opozicijske stranke. Horvatov odgovor je izzvenel nekoliko naivno, če že ne romantično, saj je dejal, da je prepričan, da v ministrstvih vendarle delajo pošteno in da vse občine, ne glede na strankarsko pripadnost župana, obravnavajo enako. Potem je Kokota še dodatno zanimalo, kako si Horvat zamišlja vodenje občine, predvsem v kontekstu nujnih pogostih obiskov služb v Ljubljani, če je redno zaposlen, na kar je slednji odgovoril, da v tem ne vidi težave, saj je tudi službeno velikokrat v glavnem mestu in bi pač združeval obe nalogi. Zadnji je bil nato na vrsti Andrej Horvat, ki je Šumanu zastavil vprašanje, kaj naj bi se zgodilo s praznim zadružnim domom, vprašani pa je odgovoril, da je potrebno pripraviti študijo, ki bo pokazala, ali se lahko dom obnovi in morda tudi nadgradi, v njem bi ostala kulturna dvorana, uredili pa bi še poslovne in stanovanjske prostore. Kokotu pa je Horvat zastavil bolj »hudobno« vprašanje, ki očitno razburja človeške duše v Gorišnici že kar nekaj časa: »Koliko pa ste, gospod župan, zaslužili pri prodaji parcele za policijsko postajo?!« Jožef Kokot: »To je moja zasebna lastnina, to ni stvar občine! Jaz vas prav niče ne sprašujem po vaših dohodkih, ali ne?! In, poleg tega, kot sem že dejal, je občinski svet sprejel sklep, da naj se občina z ureditvijo in odprodajo tega zemljišča ne ukvarja!« In ker so bile že možne replike, je Horvat to priložnost izkoristil, da je zbrani publiki pojasnil, zakaj je prišlo do takšne odločitve sveta: »Najprej so bile v igri tri parcele, dve privatni in ena občinska. Potem se je ugotovilo, da naj bi bila občinska s 34 ari velikosti (!) menda premajhna, ena od privatnih parcel pa s 16 do 18 evri cene po kvadratu predraga in tako je ostalo le županovo zemljišče. Slednje je bilo potem, ko smo svetniki sprejeli sklep, da naj se posli sklepajo med zasebnikom in ministrstvom mimo občine, kljub zgolj 24 arom dovolj veliko za postajo, po informacijah pa prodano za trikratnik cene že omenjene druge privatne parcele! Temu, vidite, se reče trgovanje s pomembnimi informacijami in tudi zloraba nas, svetnikov, da smo sprejeli takšen sklep!« Kokot na to ni imel več replike, pač pa je povedal le še, da obdravske vasi niso bile zapostavljene, da bodo dobile ceste in razsvetljavo takoj po ureditvi kanalizacije, dodal pa je še, da občina ne more graditi turističnih objektov, pač pa lahko le pripravi dokumentacijo, in da tudi ne more funkcionirati kot socialna ustanova ter deliti sredstev vsepoprek mimo zakonov. Šuman pa se je obregnil še ob dejstvo, da je župan premalo in prepozno informiral tako svetnike kot občane o prihajajočih in pričakovanih posegih v okolje, za katere je vedel: »Gre za daljnovod, ki seka naše obdravske vasi, pa je bilo o tem vse tiho, dokler ni bila zadeva že praktično postavljena, in šele ko se je zbrala civilna iniciativa, se je »zmigala« tudi občina!« Na koncu razgibanega soočenja, ki je občasno doseglo kar visoke temperature, kandidati pa so si z odgovori tu in tam prislužili gromek aplavz (treba je povedati, da so bili ploskanja deležni kar nekako v enaki meri), so bili na vrsti še prisotni občani. Kaj bistveno novega, neznanega ali že neodgovorjenega med vprašanji ni bilo slišati. Bitka za gorišniškega župana pa se nadaljuje _ Foto: SM Ptuj • Ob svetovnem dnevu učiteljev Priznanja pedagoškim delavcem V četrtek, 5. oktobra, je bila v kulturni dvorani Gimnazije svečanost ob svetovnem dnevu učiteljev, ki so jo že peto leto organizirali Društvo ravnateljev ptujskega področja in občinska odbora Sindikata vzgoje in izobraževanja ter Zveze svo- Slavnostna govornica je bila dekanka Pedagoške fakultete v Ljubljani dr. Cveta Razdevšek Pučko, zbrane pa je pozdravil tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Šestintridesetim strokovnim delavcem vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol in glasbene šole ptujskega področja so podelili priznanja in plakete dr. Franja Žgeča za prispevek h kvalitetnemu delu v vzgoji in izobraževanju, k razvoju pedagoške teorije in prakse ter povezovanju z ožjim in širšim okoljem. Priznanja so podeljevali predsednica Občinskega odbora SVIZ Danica Zelenik in predsednica Društva ravnateljev ptujskega področja Sonja Purgaj ter dr. Cveta Raz-devšek Pučko. V kulturnem delu sta nastopala ženski pevski zbor Vrtca Ptuj - zboro-vodkinja Jerneja Bombek in Policijski simfonijski orkester - dirigent Miro Saje. Plakete dr. Franja Žgeča so prijeli: Daniela Petrovič, Vrtec Ptuj, Ivanka Gorše, OŠ Kidričevo, Marija Pernek, OŠ Majšperk, Zofija Lešnik, (7) Jože Glazer OŠ Destrnik - Trnovska vas, Marjan Rus, Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj in Marta Vindiš, OŠ dr. Ljudevita Pivka. Priznanja dr. Franja Žgeča so prijeli: Ksenija Zorec, Martina Ziebenraich, Vera Sagadin in Sonja Žižek, Vrtec Ptuj; Majda Žunko, Vrtec Kidričevo; Ivanka Srpčič, OŠ Kidričevo; Marjana Pernat, OŠ Žetale; Olga Kostanjevec, OŠ Juršinci; Darja Petek, Helena Šegula in Biserka Selak, OŠ Videm; Irena Golob in Bojan Krivec, OŠ Mladika; Jelka Trafela, OŠ Maj-šperk; Majda Švagan in Karmen Pulko, OŠ Ljudski vrt; Silva Hajšek, OŠ Hajdina; Angela Rampre in Silva Ducman, OŠ Dornava; Dragica Pešakovič, OŠ Destrnik - Trnovska vas; Foto: Rado Langerholc Terezija Štumberger in Diana Bohak Sabath, OŠ Cirkulane - Zavrč; Metka Kodrič, OŠ Cirkovce; Marija Bezjak, OŠ Markovci; Lea Florjančič in Simona Kornik, OŠ Breg; Lidija Ježovnik, Glasbena šola Ptuj; Jelka Kokol Plošinjak, Vesna Zmazek in Brigita Vertič Ku-mer, Gimnazija Ptuj. S. P. Ptuj • Predstavitev brošure Kam v prostem času V Centru interesnih dejavnosti na Ptuju so v četrtek, 5. oktobra, ob 12. uri predstavili brošuro Kam v prostem času, namenjeno mladim med 13. in 19. letom, ki obiskujejo osnovne in srednje šole. Gre za pomemben del uresničevanja akcijskega načrta na področju preprečevanja zasvojenosti v MO Ptuj. Brošuro so pripravili Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj, Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center za socialno delo Ptuj in Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj. Kot je na predstavitvi brošure povedala Nevenka Gerl, predsednica LAS Ptuj in strokovna sodelavka v CID, je brošura Kam v prostem času prvi tovrstni podvig na Ptuju. »Ne gre le za informiranje mladih, ampak tudi za poskus njihovega motiviranja in aktiviranja. Najpomembnejše v tem trenutku je, da bo brošura všeč tistim, ki jim je namenjena. Če jim ne bo všeč, ne bo dosegla svojih ciljev,« je poudarila Gerlova. Ti pa so: omogočiti mladim med 13. in 19. letom sistematičen pregled nad obstoječimi programi na področju prostega časa v MO Ptuj, spodbuditi več mladih h kreativnemu in aktivnemu preživljanju prostega časa, ponuditi mladim koristne informacije o virih pomoči v lokalni skupnosti in seznaniti mlade z mladinskimi organizacijami, ki delujejo v MO Ptuj. Kot so še poudarili na predstavitvi, brošura sama po sebi ne bo spremenila vedenja mladih, ampak je del sistematičnega uresničevanja preventivnih programov na Ptuju, ki imajo svoje temelje v pomembnih dokumenti na področju problematike drog v slovenskem in evropskem prostoru. Brošura je tipičen preventivni projekt, ki povezuje številne organizacije v lokalnem oko- lju, večino sredstev za njen izid pa je prispevala MO^ Ptuj. Tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan se je udeležil predstavitve. »Informacija je najbolj iskana surovina, če želiš kaj narediti, zato je tudi zmeraj dobrodošla. Posebej pomembno je, da mladim, ki imajo precej prostega časa, ponudimo informacije o tem, kako ga lahko kakovostno preživijo. Moj nasvet je, da brošuro objavijo tudi na spletu, saj je zelo zanimiva,« je povedal Čelan. Da bi brošura Kam v prostem času dosegla mlade na čim boljši način, jo bodo prostovoljci v oktobru razdelili med mlade v osnovnih in srednjih šolah, hkrati pa bodo organizirali tudi 10-minutne predstavitve po razredih. Natisnjena je v 3500 izvodih, nekaj jih bodo dobile tudi šolske knjižnice, svetovalni delavci in zainteresirana javnost. Dženana Bećirović Tednikova knjigarnica Vse najboljše in še mnogo zgodb si želimo! Na današnji dan, 13. oktobra, pred sedemdesetimi leti je bila rojena avstrijska pisateljica Christine Nostlinger, ki jo mladi bralci ljubijo po vsem svetu, enako jo cenijo kritiki in žirije literarnih nagrad. Nos-tlingerjeva je dobitnica najvišjih priznanj za otroško in mladinsko literaturo, Andersenove nagrade in spominske nagrade Astrid Lind-gren. Nostlingerjeva je prevajana v šestnajst jezikov, leta 1984pa je izšel njen prvi prevod v Sloveniji: Fant za zamenjavo (Ilustracije Christine Nostlinger ml., prevod Mira Miladino-vič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. Sinji galeb; 153.), kije v zbirki Domen iste založbe izšel še leta 1995. Od takrat so tri imenitne zgodbe Nostlingerjeve z ilustracijami Jutte Bauer izšle v zbirki Pisanice Mladinske knjige: Požvižgamo se na kumaričnega kralja (Prevod Meta Ornik, 1994), Pes gre v širni svet (Prevod Tanja Viher, 1995), TV Karel (Prevod Tina Makhota, 1996). Mohorjeva založba iz Celovca je leta 1998 v prevodu Lučke Jenčič izdala eno prvih zgodb s tematiko otroške debelosti Debela Nela in zavaljeniJani, to je, po navedbi založnika, zgodnejše delo Nostlingerjeve, ki ga je avtorica na novo predelala. Med svetovno najbolj priljubljene literarne junake, ki jih je ustvarila Christine Nostlinger, sodita Franc in Mini, ki sta nosilca dveh knjižnih serij za mlajše bralno občinstvo. Prve zgodbe o Francu (tak je tudi knjižni naslov, prevaja Lučka Jenčič, ilustrira Erhart Dietl) je v slovenskem prevodu izdala Mohorjeva družba iz Celovca v zbirki Vi-gred, doslej je izšlo devetnajst zgodb s Francem, sponati-si vred: televizijske, bolezenske, počitniške, čvekaške, nogometne in nove nogometne, ljubezenske, pasje, šolske in nove šolske, božične, zgodbe s konji, z dedkom, dojenčkove zgodbe ... Vse od prve do zadnje odlikuje globoko razumevanje otroške duše, spoštovanje družinskih tradicij, smisel za človeške napake in socialna občutljivost, razumevanje ranljivosti otrok in posebnosti družinskih razmerij in odnosov, kritičnost do sveta odraslih, šolskih sistemov in avtoritete odraslih. Predvsem je avtorica briljantna upovedovalka, ki s humorjem in izbranimi dialogi pritegne bralce vseh starosti. Kot je zapisal eden izmed kritikov, je s tistim bralcem, ki ne vzljubi Franca, zagotovo nekaj hudo narobe. Avtorica predstavi Franca na začetku vsake knjige, toda vsakič drugače bralec izve podrobnosti o njegovi družini. Vsekakor je Franc zaradi svojih svetlih kodrov in modrih oči, drobne postave, bolj podoben punčki (v eni izmed prigod se zato ostriže na balin, da bi bil bolj fantovski). V bloku je njegova soseda prijateljica istih let, Gabi, sta tudi sošolca, a ne hodita v isti razred. Gabina mama skrbi za Franca, ko njegove mame ni doma. In kadar sta z Gabi sprta, je to težko. Franc se včasih, ko mu je težko in ne najde razumevanja v družini, zateče k babici v dom za ostarele. Franc ima pogosto težave s starejšim bratom Jožefom, pa tudi v razredu ga izsiljujejo... Junakinji druge imenitne serije zgodb Christine Nos-tlinger je ime Mini (ilustracije Christine Nostlinger ml.), kakor vsi kličejo Hermino Žep, ki je stara sedem let in ima dve leti starejšega brata Marka. Mini je po svoje nasprotna literarna junakinja Francu, saj je za svoja leta izredno visoka in suha. Pet naslovov z Mini (... mora na smučanje,... razreši kriminalni primer,... gre v šolo,... in muca Maca,... sreča Božička) je prevedla Milena Žnider-šič za založbo Slovenska knjiga. Novo zgodbo Mini ni strahopetka je v prevodu Danice Štumerger Novosel pred kratkim izdala Družba Piano. Zgodbe s Francem in Mini so namenjene mlajšim bralcem in njim odlično opremljene. Hkrati so hvalevreden vzgojni pripomoček za otroke in odrasle. Z veliko humorja in srčne kulture. Pred kratkim je pri Mohorjevi družbi iz Celovca izšel odličen najstniški roman Tako in tako in sploh (prevedla Ana Grmek), kjer Christine Nostlinger izrisuje trpko zgodbo o očetovi ljubici in ločitvi. Nostlingerjeva prefi-njeno, s humorjem, začinjeno pripoveduje, kako iz ene družine nastanejo tri. Prijetno branje želim. Liljana Klemenčič Ptuj • Manager klub Ptuj z Lojzetom Arkom O ključnih razvojnih projektih skupaj s strokovnim svetom Lojze Arko, neodvisni kandidat za župana MO Ptuj, kandidira s podporo SLS, se je kot peti županski kandidat srečal s člani Manager kluba Ptuj. V svojem programu postavlja Ptuj na prvo mesto. 35 let si je z delom v zdravstvu prizadeval za izboljšanje ravni kvalitete življenja, z dostopnostjo, odprtostjo in modrostjo pa želi vnesti novo kakovost v ptujsko županova-nje. Ker je prepričan, da to zmore, se je tudi odločil za kandidaturo. Na volitve gre brez zamerljivosti, volivke in volivci so tisti, ki bodo odločili in ki tudi vedno prav odločijo. Plačilo za vrtce ni pravilno porazdeljeno, to želi spremeniti, je dodatno obrazložil točko volilnega programa, v kateri se zavzema za znižanje prispevka staršev za plačilo vrtcev. Poskrbeti je potrebno tudi za infrastrukturo, 33 let se ni zgradil noben novi vrtec, temeljni kamen za novi vrtec, ki ga bo plačevalo več generacij, je bil položen 22. septembra. Ocenjuje, da je zadolženost občine velika, tu si bo potrebno čim prej naliti čistega vina. Število prebivalcev MO Ptuj naj bi se povečalo s tem, da se bodo zgradila cenejša stanovanja in pridobile nove zazidalne površine, to je tudi ena izmed možni poti, da bomo na Ptuju zadržali mlade strokovnjake. Prizadeval si bo tudi za brezplačni internet za vse prebivalce MO Ptuj, za izgradnjo medgeneracijskega družabnega centra, kjer bi se Foto: Črtomir Goznik Manager klub Ptuj je v tem tednu gostil že petega županskega kandidata, v torek, 17. oktobra, se bodo srečali tudi z Rajkom Brglezom, ki je kandidat Zelenih Ptuja na letošnjih lokalnih volitvah. srečevali mladi in starejši. Že skoraj deset let se govori o izgradnji varovanih stanovanj, pa mesto še nima nobenega. Z mestnim budžetom, debelim pet milijard tolarjev, se ne da veliko narediti. Nujno bo iskati javno-zasebno partnerstvo na številnih področjih. Ptuj se mora bolj odpreti ljudem, ki želijo v tem mestu investirati. Na področju razvoja turizma je potrebno izkoristiti naravne danosti in kulturno dediščino. To sta dve stvari, s katerima se lahko pohvalijo le redki. V turizem je potrebno vplesti več me-nedžmenta, ustvariti bi bilo potrebno enotno turistično razpoznavno območje, ponudbo ptujskega jezera bi kazalo bolje izkoristiti, mi-noritski samostan bi lahko postal utrdba za promocijo Ptuja. Dokler Ptuj ne dobi prave večnamenske dvorane, bi bilo potrebno pokriti dvorišče minoritskega samostana, ki je izjemen prireditveni SDS Branko J^rinič - Danes, za jutri. Za občino Videm. www.sds.si Slovenska demokratska stranka Predstavitev županskega kandidata občine Videm 01.10.2006 - TRŽEČ gasilski dom ob 14.30 01.10.2006 - DOLENA dvorano ob 17.30 08.10.2006 - LANGOVA VAS-dvorana ob 14.30 08.10.2006 - SELA v dvorani ob 17.30 14.10.2006 - VIDEM občinska mala dvorana ob IS.uri 15.10.2005 - LESKOVEC pred cerkvijo ob 11 .uri 15.10.2006 - SOVIČE dvorana ob 14.30 19.10.2006 - POBREŽJE vaška dvorana ob 19.uri Županski kandidat Vas bo obiskal s slovitim vlakcem. Za vse občane bo odprta knjiga predlogov, na podlagi katere se oblikuje program, prostor, bolj bi v prireditvene namene morali izkoristiti tudi dominikanski samostan, ima fantastično dvorano, ki pa je zatrpana z izkopaninami, te tudi niso dovolj predstavljene. Na Ptuju bi lahko z arheološkim bogastvom, ki ga imamo, uredili muzej svetovnih razsežnosti, idealen prostor je Panorama, kamor sodi tudi ureditev botaničnega parka. Že sedaj bi se moralo mesto pripraviti na prihod Megalaxie, mega zabaviščnega centra v Hajdini, ki naj bi se začel izgrajevati spomladi leta 2007. V mestnem jedru bi morali urediti številne manjše zasebne hotela. Na severni strani gradu naj bi se zgradil logistični turistični center, s katerega bi tudi vodilo dvigalo na grad. Za številne starejše turiste in invalide so muzejske zbirke ptujskega gradu nedosegljive. Športni objekti bi se morali zgraditi na desni strani Drave, kamor sodi tudi večnamenska dvorana. V procesu nadaljnje obdelave odpadkov se mu zdi ključna termična obdelava odpadkov. Podpira večjo povezavo med tremi institucijami, ki se na Ptuju ukvarjajo z višje- in visokošolskim izobraževanjem, prav tako podpira ustanovitev regijske štipendijske sheme. Ptuj potrebuje tudi novo tržnico in fontane, prav tako mestni promet. Bolj kot bo mesto živo, manj bo tudi vandalizma. V pokrajini Spodnje Podravje vidi Lojze Arko tudi Ormož in Ljutomer. Pri ključnih projektih za dobro vseh Ptujčanov se bo odločal skupaj s podjetniki, gospodarstvom in drugimi strokovnjaki, ki jih bo povabil kot sodelavce v strokovni svet. MG Svet je majhen Moč papeževe besede Poslušanje lokalnega radia je zagotovo vedno zelo zanimivo in poučno. Pred dobrim tednom sem sledil programu Radia Ptuj, ki je zbiral mnenja poslušalcev v zvezi s papeževimi izjavami. Ker je bilo največ komentarjev v zvezi s križarskimi vojnami in napakami Cerkve, sem čutil potrebo poglobljene analize. Dolgo bivanje v Rimu mi je omogočilo med drugim dobro poznavanje diplomacije ter zgodovino svetega sedeža in lahko trdim, da ima vsaka papeževa beseda posebno specifično težo, ki je - preden spregovorjena - večkrat zelo dobro pretehtana. Zadnji absolutistični princ, ki neposredno »vlada« poldrugi milijardi vernikov sveta, se zaveda moči besed. Cerkev, tako kot vsi ostali mednarodni subjekti, ima svoj poseben državni interes, vendar od takrat, ko se je papež moral odpovedati vojaškemu in političnemu prikazovanja moči, mu preostane le eno orožje: besede. Prepričan sem, da si je malo kateri analitik oziroma novinar po papeževem govoru na Regensburški univerzi vzel nekaj minut, da bi si resnično prebral nauk. Benedikt XVI. je z lectio magistralis najvišje akademske kvalitete želel poslati v svet jasno sporočilo: čas je, da si pogledamo v oči, da si jasno povemo, kakšno je stanje, in da spoznamo, da potrebujemo nov, enoten nastop proti težavam medverskih nesporazumov. Drugače, pod pritiskom fanatizma in nasilja, ki se vsak dan stopnjujeta, smo usojeni porazu. Ker je večina zahodnega sveta prestrašena oziroma kulturno nepripravljena za soočenje z resnico ter braniti filozofske dosežke Zahodnega sveta, se je papež čutil dolžan razložiti javnosti, da je nastopil čas za aktivno razmišljanje in ravnanje. Naslednik svetega Petra, ki je ob lanskem božiču izdal okrožnico »Deus caritas est« (Bog je Ljubezen), je dopolnil svoj teološki nauk. VRegensburgu, na univerzi, ki ga je videla v preteklosti kot predavatelja, je papež poudaril, da vera ne izključuje razuma, tako da Bog ne sme biti interpretiran le čustveno in kot nedosegljiv pojem, kot se je do danes nekako presenetljivo lahko sklepalo iz okrožnice. Na začetku je bil Logos. S temi besedami je Janez spremenil začetek Knjige o genezi - začetek Svetega Pisma - ter začel uvod v svoj Evangelij. Logos pomeni beseda ali razum. Kot izvor grškega sveta je krščanska vera filozofija, način življenja, ki zahteva korenito poznavanje helenistič-ne kulture. Teološko to pomeni, da če ima človek razum in če je res, da je podoba Boga ter da nam je Bog podaril razum, potem je logično pričakovati in sklepati, da se življenjske resnice in temelji lahko raziskujejo z razumom. Bog je razum. Da sežemo do resnice, da razumemo svet, potrebujemo razum. Vera in najvišja stopnja človeškega razuma sta neločljivi. Papež je poslal sporočilo na dva različna naslova: nam in muslimanskemu svetu. Ni res, da papež ni želel povedati, kar je povedal. Papež je želel zbuditi svet. Se je počutil dolžan povedati resnico, ravnati z višjo stopnjo razuma? Povedal je, da je prišel čas za resničnejšo razpravo in da je minil čas za slepo ignoranco ter da ploden dialog lahko poteka le v prisotnosti razuma. Nestrpnost in nevednost pripeljeta do nesporazumov, nesporazum pa do uničujočega konflikta. Potrebujemo dialog. Za verske skrajneže, za fanatizem, za neploden samomorilni džihad ne sme biti prostora na tem svetu. Intelektualna poštenost papeža je popolna. In zato se je svetu moral opravičiti? Mi bi morali razumeti užaljenost določenih zelo vernih palestinskih muslimanov, ki so odgovorili na neznosno namigovanje papeža, ki trdi, da včasih obstaja nekakšna povezava med islamom in nasiljem, z izjavo, da se morajo takoj zažgati krščanske cerkve? Tiste manipulirane mase, ki so pa sprožile svetovni val protestov ter uporabile takšen nivo »logosa«, da so takoj ubili redovnico v Mogadišu, zažgali nekaj cerkev in izgnali nekaj tisoč kristjanov iz muslimanske umme, so točno cilj papeževega govora, skupaj z našim naivnim obnašanjem in slepljenjem resnice. Res, naši evropski predniki, predstavniki krščanske vere, so naredili velike napake v preteklosti. Od pokola v Jeruzalemu do pregnanstva v Galilejo, vendar smo napredovali. Cerkev pa je s časom vedno priznala svoje napake in se opravičila. Seje muslimanski svet kdaj opravičil za pokole, na primer na Balkanu? Kaj so delale muslimanske armade v Poitiersu leta 732? So se leta 1683 slučajno turistično napotile do Dunaja? Papež ne prenese več dvojnega standarda. Rekel je bobu bob. Mi smo naše zgodovinske napake vedno priznali in se opravičili za grehe, celo tako, da živimo pod pritiskom »slabe vesti«. Muslimanski razdrobljen svet se nikoli ni opravičil. Hamas še vedno versko čisti Palestino, menihi trapisti so bili ubiti v Alžiriji, frančiškani v Turčiji, krščanski duhovniki obglavljeni v Iranu ter tri indonezijske mladenke z mečem razkosane le zato, ker verjamejo v Sveto Trojico. Od nas Benedikt XVI. kot državnik in kot duhovni voditelj zahteva to, kar bi morali zahtevati sami od sebe, verniki ali ne: da pokažemo pogum, da začnemo razmišljati z večjim razumom ter da pokažemo skrajnežem neumnost njihovega ravnanja. Dr. Laris Gaiser Ormož • Predstavili kandidata za župana SLS SLS Ormož predstavila županskega kandidata Slovenska ljudska stranka, občinski odbor Ormož, je v petek, 6. oktobra, v stari restavraciji Hotela Ormož organizirala novinarsko konferenco, na kateri se je predstavil njihov kandidat za župana Gustek Janežič. Foto: Dženana Bećirović Kandidat SLS za župana občine Ormož Gustek Janežič in predsednik OO SLS Ormož Miroslav Hanželič Predsednik OO SLS Ormož Miroslav Hanželič, se je na tiskovni konferenci tudi opravičil vsem volivcem, da je stranka SLS dvakrat doslej podprla sedanjega župana Vi-lija Trofenika, ki jim je kasneje po besedah Hanželiča obrnil hrbet. »Osem let smo bili zava-jani, zato smo zavrnili, da spet podpremo Trofenika na županskih volitvah,« je še dodal Han-želič. Hkrati je tudi povedal, da Ormož v primerjavi z drugimi občinami stagnira in da so se ravno zato v stranki SLS odločili, da ponudijo lastnega kandidata, ki kandidira pod geslom Izobrazba, mladost, prihodnost. »Naša želja je, da v občini Ormož pride do sprememb, zato imamo kandidate v vseh treh volilnih enotah in okrog 40 kandidatov za krajevne skupnosti,« je še dodal predsednik OO SLS Ormož. Tudi županski kandidat SLS Gustek Janežič je poudaril, da bo v primeru, da bo izvoljen, delal na tem, da v Ormožu pride do sprememb. »Stanje v občini Ormož ni dobro. Celotni občini je treba nameniti enako pozornost, da krajani krajevnih skupnosti ne bodo videli rešitve v umiku,« je povedal Janežič. Program županskega kandidata SLS tako kot tudi občinskega odbora SLS temelji na demokratičnih in krščanskih vrednotah Slovenske ljudske strank ter vodilu, da odgovorni v konkretnih primerih delajo v dobro vseh občanov in občine. Usmerjanje znanja in izkušenj v občini v pridobivanju evropskih in državnih sredstev za razvoj, subvencioniranje obresti kreditom za podjetništvo, kmetijstvo in razvoj podeželja, dograditev in razširitev namakalnih sistemov v kmetijstvu, podpora mladim in nadaljnja izgradnja infrastrukture na podeželju so le nekatere izmed stvari, za katere se bo Janežič v primeru, da bo izvoljen za župana, zavzemal. Dženana Bećirović Hajdina, Ptuj • Kandidati za mestni in občinski svet As prvič na volitvah Aktivna Slovenija je na tiskovni konferenci 9. oktobra, ki je bila v prostorih gostilne Pri Tonetu na Ptuju, predstavila svoje kandidate za mestni svet MO Ptuj in občinski svet Hajdina. V prvi volilni enoti za mestni svet kandidirajo: Mitja Petek, Aljoša Cujnik, Sonja Vule-tič - Cujnik, Natalija Sbull in Jernej Šoštar; v drugi: Marija Murko in Matjaž Vuletič; v četrti pa Aleš Voda. V občini Hajdina ima Aktivna Slovenija kandidatko za občinski svet le v prvi volilni enoti, kjer kandidira Anja Šuler. Tiskovne konference se je udeležil tudi kandidat za župana občine Hajdina, ki je skupni kandidat sedmih strank za župana na letošnjih lokalnih volitvah, med njimi tudi Aktivne Slovenije, mag. Stanko Glažar. AS gre letos prvič na lokalne volitve. Na tiskovni konferenci so kandidati za mestni svet iz prve volilne enote izpostavili problematiko infrastrukture v MČ Breg, razen bencinske črpalke v zadnjem času ni bilo v tej ptujski mestni četrti, ki je infrastrukturno podhranjena, nič narejenega. V zvezi s tem bodo ptujskemu župani napisali odprto pismo, v katerem bodo zahtevali sklic zbora občanov. Zavzemajo se za ureditev mladinskega centra in športno-re-kreacijskega centra na desni strani struge reke Drave, izgradnjo ptujske obvoznice in zahodnega mostu. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je od njih že prejel odprto pismo, v katerem ga vprašujejo, kaj se dogaja pri gradnji Puhovega mostu, v teh dneh pričakujejo njegov pisni odgovor. Zahtevajo uradne informacije, da se »prekine farsa, ki se dogaja na Ptuju«. MG Foto: Črtomir Goznik Jir CS Nova Slovenija Mm m ^mm Kríéam^ltuiiskastranlia www.alojz-sok.si občina Ormož — ker smo tu domu Od tod in tam Hajdina • LDS za enakopravni razvoj vseh vasi Foto: Miran Podhostnik V hotelu Roskar v Hajdosah so se konec septembra predstavili kandidati LDS Hajdina za volitve v občinski svet Hajdina. Strategijo stranke v predvolilnem obdobju, ki predvsem temelji na enakopravnem razvoju vseh vasi, je predstavil predsednik OO LDS Hajdina Slavko Burjan. Liberalni demokrati v ospredje postavljajo podjetniško in gospodarsko pobudo, zavzemajo se za večji razvoj kmetijstva, varovanje naravnega okolja in kar največje vključevanje občine v konkretne razvojne projekte, podprte s sredstvi države in evropskih razvojnih skladov. V prvi volilni enoti na listi LDS za občinski svet Hajdina kandidirajo: Janko Merc, Daniel Pavlica, Silva Vogrinec, Dejan Šlamberger, Vladimir Šamprl in Janko Kelc; v drugi: Slavko Burj'an,Jožica Lešnik, Franc Mertelj, Miran Cvilak, Marija Kolarič, Anica Drevenšek, Alojz Bedrač in Marjan Zupanič. MG Hajdina • Danes, za jutri, za občino Hajdina Foto: M. Podhostnik Občinski odbor SDS Hajdina je kandidate za občinski svet in župana občine Hajdina predstavil 2. oktobra v gostilni Olga. Na letošnje volitve so se dobro pripravili, imajo kvalitetno svetniško listo, na kateri so tudi kandidati, ki niso člani stranke. Zavzemajo se za dobro vseh prebivalcev občine Hajdina. Skupaj z drugimi strankami so se dogovorili, da je mag. Stanko Glažar njihov skupni kandidat za župana občine Hajdina. V zvezi s tem so sprejeli tudi posebno izjavo. V prvi volilni enoti za občinski svet na listi SDS kandidirajo: Štefan Kirbiš, Franc Krajnc, Irena Cestnik, dr. Marjan Leber, Jani Lajh in Dragica Po-lajžer, v drugi: mag. Stanko Glažar, Ivan Vegelj, Zdenka Štrafela, Branko Kokol, Emil Štager, Klavdija Beber, Damjan Vogrinc in Janez Žumer. MG Hajdina • Novo vodstvo socialnih demokratov Vodenje OO SD Hajdina je pred kratkim prevzel Uroš Gojkovič (na fotografiji), dolgoletni predsednik Dragi Stojadinovič pa je postal podpredsednik OO SD Hajdina. V svojem programu se zavzemajo za višjo kakovost življenja vseh občanov lokalne skupnosti. Kot je za Štajerski tednik povedal novi predsednik, se Socialni demokrati v občini Hajdina še posebej zavzemajo za dejavno preživljanje prostega časa mladih v skupnih prostorih, ki naj bi jih uredili v novem Poslovno-stanovanjskem centru Hajdina ali na kateri drugi primerni lokaciji, za prostovoljno organiziranje in delovanje mladinskih interesnih združenj, v kateri mladi ne bodo le izvajalci, ampak jih bodo tudi aktivno sooblikovali, za reševanje problemov mladih brezposelnih in večjo moč odločanja krajevnih skupnosti ter višjo stopnjo sodelovanja ljudi pri odločanju v le-teh. Njihov kandidat za župana na letošnjih lokalnih volitvah je mag. Stanko Glažar. Foto: Arhiv Videm • Podpisane pogodbe Videm • Za otroke in starše Za montažni vrtec, društva in lekarno Ustvarjalni in __________________________________________________________________________________ _____ ________mM M ■ V^ ■ Začetek oktobra je v videmski občini izzvenel nadvse delovno, malodane vročično. Pa ne le zaradi predvolilnega dogajanja in množičnih trgatev, kar je bilo značilno za vse občine na našem območju, ampak predvsem zaradi urejanja še zadnjih formalnosti pred volitvami. Tako je sedanji videmski župan Friderik Bračič podpisal več pogodb in pismo o nameri; najprej z direktorico JZ Ptujske lekarne Darjo Potočnik Benčič za odprtje podružnične lekarne v Vidmu. Ta naj bi se, po uradnem podpisu, odprla že v začetku naslednjega leta v prostorih sedanjega zdravstvenega doma. Naslednjo pogodbo je župan podpisal s predsednikom domačega kulturnega društva Franceta Prešerna Jožetom Šmigocem, pogodba pa se nanaša na uporabo prostorov za društvo, prav tako v kletnih prostorih zdravstvenega doma, ki so jih sicer že slavnostno odprli pred slabim mesecem. »Razdeljeni« pa sta bili tudi dve domačiji v občinski lasti; t. i. Djočanovo kmetijo je s podpisom pogodbe tudi uradno prevzelo v upravljanje Etnografsko društvo Tržec, ki ga je zastopal predsednik Ivan Božičko, Po-slančecevo kmetijo v Vareji pa sta v upravljanje in uporabo dobili društvi AS in Kurenti Demoni. Pogodbo je podpisal predsednik društva Kurentov Demonov Janko Bedrač. Vrtec pod streho v petih mesecih Gotovo najpomembnejše dejanje pa je bil podpis pogodbe za izgradnjo montažnega vrtca v Vidmu. Kot se spodobi, sta podpisala oba glavna moža; župan in direktor izbranega izvajalca, podjetja Marles hiše, d. o. o., iz Maribora, Slavko Cimerman. Hkrati je bila podpisana tudi pogodba o najemu stavbne pravice za parcelo, na kateri se bo vrtec gradil. Po besedah Cimermana bodo vrtec (na ključ) začeli postavljati takoj po pripravi temeljne plošče, dela pa bodo trajala pet mesecev, ne glede na vreme. Tako naj bi bil (teoretično) vrtec že postavljen aprila, najkasneje pa maja naslednje leto, nikakor pa naj ne bi bilo več dvoma, da bodo videmski otroci lahko našli varstvo v domačem vrtcu z začetkom naslednjega šolskega leta. »Vrednost same stavbe je ocenjena na 141 milijonov tolarjev po naši ponudbi, ki smo jo posredovali občini v skladu z javnim razpisom za izvajalca del. Kvadratura, skupaj z zunanjimi igralnimi površinami, znaša 730 kvadratnih metrov, sicer pa bo 575 kvadratnih metrov pokritih prostorov. Dodeljena stavbna pravica pa v tem kontekstu pomeni, da bo izgradnjo vrtca financiralo podjetje Marles, občina pa bo lastnica zemljišča in (7) Jože Glazer razgibani živ žav Tako so se »po gasilsko« pred naš fotoaparat postavili vsi podpisniki pogodb: župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, Darja Potočnik Benčič (jz Lekarne Ptuj), Jože Šmigoc (KD Franceta Prešerna), Bojan Merc (ŠD AS), Janko Bedrač (Kurenti Demoni), Ivan Božičko ( ED Tržec), Slavko Cimerman (Maries hiše, d. o. o.) in Diana Lešnik Košar (Marles - gradnje). Društvo prijateljev mladine Videm je ob koncu tedna otroka pripravilo že tradicionalno jesensko druženje, ki pa je letos kljub lepemu vremenu in prijaznemu povabilu organizatorjev pritegnilo bolj malo otrok in staršev. Tisti pa, ki so bili na jesenskem živ žavu na videmskem športnem igrišču, so zagotovo uživali in povrhu še pridno ustvarjali. Poleg delavnic, ki so bile po pričakovanju jesensko obarvane in prav vsakemu radovednežu ponudile veliko različnih možnosti ustvarjanja, so vi-demski prostovoljci na velikem nogometnem igrišču poskrbeli še za družabno-športne igre, v šaljivi nogometni tekmi so se pomerile mame in očetje otrok in zmagali so očetje, malo presenečenje druženja pa so bile sladke palačinke. Posebej sta jih na živ žavu pekla dedek Mirko in babica Marija in bile so odlične, otroci pa so se z veseljem sladkali z njimi. Tudi v delavnici so se nekateri otroci ob pomoči mamic in očkov zelo potrudili in naredili nekaj krasnih izdelkov, ki pa so jih ob koncu odnesli domov za spomin. Sicer pa tole jesensko druženje v organizaciji DPM Videm ni bilo zadnje letos, kajti napovedujejo že bogat decembrski program in veliko presenečenj za najmlajše. TM najemnica stavbe naslednjih 15 let. Sicer ima možnost vrte-ško stavbo odkupiti tudi prej, vsekakor pa po 15 letih, torej po preteku veljavnosti stavbne pravice občina brez vsakršnega plačila postane tudi lastnica vrtca. Do morebitnega odkupa oz. do izteka 15 let pa bo občina plačevala najemnino, ki bo vsak mesec znašala 1,4 milijona tolarjev,« je na naše vprašanje še pojasnil Slavko Cimerman. SM Foto: Manja Vinko Otroci so ob pomoči staršev izdelovali prav posebne risbice in obeske iz najrazličnejših semen. Odslej v Cheersu tudi kebabi Po petih letih uspešnega poslovanja in nenehnega uvajanja novosti je lastnik bara Cheers na Ptuj Danijel Leber obiskovalce presenetil {e z eno noviteto. Ob peti obletnici obstoja lokala je svojo dejavnost raz{iril; odslej ponujajo ob svoji dosedanji raznovrstni ponudbi tudi goveje, pi{~an~je in vegetarijanske ke-babe. Ob tej priložnosti so v lokalu minulo nedeljo pripravili pravo pojedino za vse obiskovalce. Brezplačno so razdelili kar 25 kilogramov oziroma 160 porcij slastnih kebabov in pravo torto velikanko, ki je bila narejena posebej za to priložnost. V lokalu imajo rezerviran jedilni prostor, kjer lahko obiskovalci svojo hrano v miru pojedo. Zraven kebabov po novem ponujajo tudi hot-doge, vso hrano pa pripravljajo svežo. Med tednom bo hrana na voljo od 9. do 22. ure, med vikendi pa celo do 4. ure zjutraj. Tako kot doslej bo tudi v prihodnje v baru Cheers poskrbljeno za sladokusce, ki lahko izbirajo med 10 vrstami sadnih in čokoladnih slaščic. Za majhne sladke užitke svojih strank pa so poskrbeli tudi s posebnimi ponudbami menijev ob jutranjih ka-vicah. Za zelo nizko ceno lahko spijete odlično Cremcaffe kavo, obenem pa pojeste slasten sveže pripravljen rogljiček, ki vam ga po želji tudi segrejejo. In če vas ponudba lokala doslej še ni prepričala, vas bodo gotovo palačinke velikanke, ki jih bodo v Cheersu začeli pripravljati čez nekaj dni. Vso izbrano ponudbo še zaenkrat lahko pojeste na urejenem letnem vrtu lokala, kjer si ob jutrih za malico privoščite različne vrste kebabov ali hot-dogov. Ob razno- vrstni ponudbi hrane, ki jo ponujajo, pa ne smemo pozabiti niti velikega izbora brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Posebnost lokala je tudi enkraten sladoled, ki ga zaradi velikega povpraševanja pripravljajo dnevno svežega. In če želite igrati igrice na računalniku ali prebrati svojo elektronsko pošto, lahko to enostavno naredite med tem, ko uživate v odlični po- nudbi lokala. Lokal namreč premore tudi cyber internet caffe, ki ima tri računalnike z dostopom do interneta. Ob vsem naštetem se Cheers lahko pohvali tudi s tem, da je eden najbolj obiskanih lokalov na Ptuju. Dogajanje ni pestro samo podnevi, poskrbljeno je namreč tudi za tiste, ki si ob vikendih radi privoščijo malo zabave. Zaradi vzornosti lo- Prvi dan so brezplačno razdelili 160 porcij kebabov. Ob 5. obletnici so v Cheersu pripravili tudi zelo izvirno torto. kala jim je uspelo podaljšati tudi delovni čas, od poletja naprej je Cheers odprt do 4. ure zjutraj. »Najpomembnejše je, da je v lokalu red, da se gostje lahko zabavajo in se obenem počutijo varno. To je osnova, da lahko lokal obstaja,« dodaja lastnik Cheersa Danijel Leber. O tem, kakšno je večerno življenje v Cheersu ob vikendih, pravi: »V naš lokal zahajajo različni gostje, tudi starejši. Ob vikendih pa se tu zbira večinoma mladina. Kar se mi zdi zelo pomembno, je to, da v našem lokalu po polnoči ni mlajših od 16 let. Dogajanje pa je vsekakor pestro in zabavno.« Zelo pomembna prednost lokala je tudi kakovostna glasba, za katero v Cheersu skrbijo obiskovalci sami. Odlična lokacija, prijazna strežba, dobra glasba in raznovrstna ponudba bara Cheers bo nedvomno zadovoljila še tako zahtevnega gosta. Pr ~lanek Markovci • Poletna šola v naravi Mi gremo pa na morje ^ V poletno zaspanem Simonovem zalivu smo v začetku septembra preživeli šest nepozabnih dni. Zapomnili si jih bomo predvsem po prekrasnem vremenu, po spoznavanju primorske pokrajine in nepozabnem druženju. Od 9. do 14. septembra smo veliko plavali, se škropili v vodi, potapljali in včasih tudi drug drugega jezili. Izurili smo se predvsem v prsnem plavanju in čim hitrejši vožnji po toboganu. Z vlakcem smo si ogledali Izolo in s turistično ladjo Morje smo odpluli v Piran. Sprehajali smo se po Tartinijevem trgu in po Sečovelj- skih solinah in občudovali ribe v Akvariju. Zdaj vemo celo to, da je morski zajec podoben velikemu polžu brez hišice, da morska pomaranča sploh ni užitna in da ima morska lisica dolg rep, ni pa zavit, rjav in kosmat kot pri gozdni lisici. Saj je vendar sorodnica morskega psa! Ste vedeli, da rakovica hodi le levo in desno? Foto: Arhiv šole V večernem mraku smo obiskali marino, se ukvarjali s športom ali smo na sprehodu uživali ob valovanju morja in lizanju sladoleda. Na plaži smo si naredili spominke, ki nas bodo še dolgo spominjali na Simonov zaliv in druženje s sošolci. Nekateri so se prvič peljali z ladjo, drugi so bili prvič od doma ^ Po šestih dneh in razburljivi, predvsem pa pesmi polni vožnji smo v Markovcih med petjem prikorakali iz avtobusa in presrečni in bogatejši še za eno izkušnjo na poti odraščanja objeli svoje najdražje. Bili smo pridni in smo se veliko naučili. Svoja dnevna doživetja smo vsak večer zaupali svojemu Morskemu dnevniku, da se bomo lahko tudi v mrzlih zimskih dneh v mislih vrnili na morje, kjer je voda slana, sonce prijetno toplo, misli pa so sproščene in daleč, daleč od šole. Bilo nas je 39, 35 učencev in učitelji Drago Prislan, Milan Ga-brovec, Maja Dobljekar in Nataša Lačen. Nataša Lačen Od tod in tam Kajžar • Zlatoporočenca Štrucl Foto: družinski arhiv Nedavno sta po 50 letih zakonskega stanu svojo poroko pozlatila Janez in Ljudmila Štrucl iz Kajžarja 65. Janez Struct in Ljudmila, rojena Šnajder, sta se prvičporočila 28. septembra 1956. Po poroki sta si uredila nov dom na Kaj-žarju 65, kjer živita še danes. Janez je bil vse do upokojitve zaposlen na kombinatu kot traktorist. Ljudmila pa je prav tako nekaj let sezonsko delala v vinogradih, kasneje pa je imela veliko dela tudi na manjši kmetiji in z otroci. Rodili so se jima kar štirje sinovi -Janez, Slavko, Vili in Tonček, danes pa ju razveseljuje 10 vnukinj in vnukov. Zlatoporočenca živita sama, v lastnem gospodinjstvu, in še vedno obdelujeta manjšo kmetijo, sploh gorice so jima veselje. Sicer sta pa bila vse življenje tudi aktivna v kraju in družabna. Janez ima več kot 50-letni staž pri domačih gasilcih, ki so jima ob njunem zlatem jubileju pripravili posebno svečano presenečenje - vodni most. Stalni spremljevalci družine Štrucl so tudi glasba, gledališče in skrb za ohranjanje Civilni del poroke je opravil župan Vili Trofenik, v miklav-ževski cerkvi pa ju je ponovno poročil Alojz Trunk. vki Vareja • Obnova Poslančeceve domačije Na varejskem pobočju, ki ga od nedavnega krasi nova asfaltna prevleka, so najbolj zagnani člani dveh tamkajšnjih društev (Športnega društva As in društva Kurenti Demoni) že pred časom začeli obnavljati hudo dotrajano Poslančece-vo hišo. Stavbico ima v lasti videmska Občina, s podpisom pogodbe v začetku oktobra pa jo je uradno predala v upravljanje obema omenjenima društvoma. »Kar nekaj dela je že narejenega; izravnali smo teren, kjer bomo zdaj uredili asfaltirano igrišče, počistili in deloma sanirali pa smo tudi že del domačije. Več doslej niti nismo mogli, saj je bilo treba urediti dokumente oz. uradno pridobiti nepremičnino v upravljanje, kar se je zgodilo pred nekaj dnevi. V hiši nameravamo urediti stalno razstavo etnografskih mask ter prostore za obe društvi. Nekaj sredstev, gre za pol milijona tolarjev, smo doslej že uspeli pridobiti iz naslova Interreg, seveda pa bomo kandidirali tudi na ostalih razpisih,« je povedal Janko Bedrač, predsednik društva Kurenti Demoni. SM Ptuj, Zavrč • Iz dekanijske Karitas Septembra smo se predstavniki sodelavcev župnijskih karitas ptujske in završke dekanije srečali na Polenšaku pri župnijski karitas sv. Marija. Župnijska karitas sv. Marija je bila ustanovljena v začetku leta 2004. Šteje deset članic, iz vsake vasi v župniji po eno. Voditeljica je ga. Dragica Petek, kije tudi zapisničarka dekanijske karitas Ptuj in Zavrč. Duhovni voditelj je g. Slavko Štefko. Župnijska karitas sv. Marija nima svojih prostorov, srečanja potekajo v prostorih župnišča, enkrat mesečno oziroma po potrebi. Sodelavke župnijske karitas so v župniji zelo dejavne in delovne. Srečanje je vodil p. Milan Kvas. Po uvodnem pozdravu in pesmi je sledila duhovna misel, ki jo je pripravil domači duhovnik g. Slavko Štefko. Po branju zapisnika s preteklega srečanja so sledila poročila posameznih župnijskih karitas. Župnijska karitas sv. Barbara v Cirkulanah pomaga družini Križanec - Feifer pri gradnji hiše, zaradi česar prosijo za pomoč. Župnijska karitas sv. Marjeta v Gorišnici potrebuje črno-bel televizor. V župnijski karitas sv. Jurij imajo na razpolago francosko posteljo, župnijska karitas sv. Urban pa ima na voljo dvosed in fotelja. Za tradicionalni dobrodelni koncert, ki ga v novembru prireja dekanijska Karitas Ptuj in Zavrč, smo ustanovili odbor za pripravo koncerta. Ob koncu srečanja se je dekan in naddekan g. Marijan Fesel zahvalil sodelavcem karitas za pomoč in delo ter zaključil z besedami: »Če smo mi Božja ljubezen, naj se ta ljubezen odraža na nas.« Naslednje srečanje sodelavcev bo na Ptuju pri župnijski karitas sv. Petra in Pavla. A. T. Foto: SM Nogomet Bojan Špehonja namesto Edina Osmanoviča Stran 18 Rokomet Ptujčanke želijo na Ciper z zmago Stran 18 Kolesarstvo Molk uprave KK PP postavlja vprašanja Stran 23 Tenis Blaž Rola v finalu mastersa U-16 Stran 23 KK KS Haloze Začetki so vedno najtežji Stran 25 33. berlinski maraton V Berlinu tudi pet članov TK Maraton Ptuj Stran 26 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu! RADIOPTUJ tut ú^tíeiu www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Piše: Tadej Podvršek Dovolj imamo! Ko je Slovenija v soboto zvečer v Celju minimalno premagala Luksemburg, so vsi naši reprezentanti v en glas poudarjali, da je bila to prelomna zmaga, da je led prebit, da bo odslej le še boljše Najbolj optimistični so nas celo prepričevali, da bo v sredo padla Belorusija in da bomo nato ponovno najmanj enakopravni v borbi za sam vrh naše kvalifikacijske skupine. V prvem polčasu tekme v Minsku so na začetku domačini silovito pritisnili proti našim vratom, toda na našo srečo ta pritisk želenih sadov ni obrodil. Ko smo imeli čedalje več žog v svoji posesti, so domačini povedli. Na srečo so naši izenačili že v naslednjem napadu. Kljub jalovi terenski premoči gostiteljev se Slovenci niso dali in proti koncu prvega dela je Lavrič celo zadel za vodstvo. Igra je bila slaba, toda vsaj borbenosti fantom tokrat ne moremo očitati. Dobro so izkoriščali predvsem t. i. skok igro, kar je glede na nizko domačo postavo tudi razumljivo. Slabše je bilo pri pokrivanju prvega zvezdnika vzhodnjakov Hleba (spomnimo se samo, kako ga je pred časom onemogočil Cipot), zaustavljanju žoge (spet Lavrič), potrebno je izpostaviti tudi brezglavo nabijanje žoge (Ilič), ko zato ni bilo nobene potrebe. Zasluženo ali ne smo prvi polčas dobili. In nato drugi del igre . Popoln mrk. Blamaža, ki bi jo vsi najraje pozabili. To, kar so naši pokazali v tem delu igre, ni bilo ničemur podobno. Predstava, če jo lahko sploh tako imenujemo, brez borbe, brez prave volje in odnosa, ki jo je s tradicionalno slabo izbiro igralnih mest določenim igralcem in (ne)menjavami dodatno začinil še Branko Oblak, je pokazala, da trenutno nimamo reprezentance, ki bi se lahko kosala z ekipami, ki so vsaj na papirju daleč za nami. Če bomo v takem slogu še nadaljevali, se bomo kmalu sami znašli v rangu ekip Azerbajd-žana, Luksemburga, Andore in podobnih. Kdo nam jamči, da bi v tem trenutku premagali recimo Liechetnstein? Upam si celo trditi, da trenutno kar nekaj prvoligašev v naši Telekom ligi igra na višjem nivoju kot naša nogometna reprezentanca. Po drugi strani je reprezentanca odraz dela v klubih in tako se samo po sebi postavlja vprašanje, kaj spremeniti oz. storiti, da bi naš nogomet stopil iz začaranega kroga. Potrebno se je sprijazniti, da so za nas te kvalifikacije izgubljene in da bi preostale tekme veljalo izkoristiti za formiranje nove, pomlajene reprezentance. Kandidatov je dovolj, saj je v preteklih letih reprezentanca U-21 pokazala, da imamo dober podmladek. Toda kaj, ko Oblak veliko teh fantov v našo najboljšo selekcijo sploh ne kliče, kljub temu da je obljubil popolno pomladitev, ki pa se ni nikoli zgodi- Črtomir Goznik Brane Oblak, (še vedno) selektor slovenske nogometne reprezentance la. Zdaj raje igrajo samooklicani zvezdniki, ki slovitih ligah, kot je liga Savdske Arabije, sedijo na klopi evropskih nižjeligaških kubov ali sploh nimajo kluba. Narobe svet. Toda pravijo, da riba smrdi pri glavi in že vrabci na veji čivkajo, da je carski rez najprej potreben na vrhu naše krovne nogometne organizacije. Toda kaj, ko še tista peščica nogometnih fanatikov, ki kupijo bizarno drago karto, da lahko gredo gledat to žalost, železnega Rudija ne gane. S svojo marioneto, Oblakom, sta tako trdno zasidrana na svojih stolčkih, da jima nič ne pride do živega: ne podpisovanje raznih peticij, v nebo vpijoči žvižgi, ki kar sami kličejo po odstopu, sestajanje t. i. nogometne opozicije in še kaj drugega. Čas neusmiljeno teče in naša reprezentanca vztrajno zapravlja velik ugled, ki si ga je pridobila s časom. Pred nekaj leti so vsi vedeli za Slovenijo preko Zahoviča, Mila-niča, Čeha in ostalih. Ob sedanjem trendu padanja ugleda našega nogometa bodo tujci kmalu spet Novakoviča, Lavriča in druščino označevali za Slovake. Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije Bo Drava prekinila serijo Nafte? Premor zaradi dveh reprezentančnih tekem slovenske nogometne reprezentance (kvalifikacije za nastop na EP 2008) so nogometaši slovenskih prvoligašev izkoristili po svoje. Nekaterim je odmor koristil za dvig forme, tistim, ki so bili v pravem naletu, pa ne. Verjetno so med prvimi tudi nogometaši ptujske Drave, ki so ta premor izkoristili za dvig forme in še za piljenje raznih podrobnosti v igri. Marljivo so vadili in ob tem odigrali prijateljsko nogometno srečanje z avstrijskim drugoligašem DSV Leoben, kjer so igrali neodločeno, strelec zadetka pa je bil Sead Zilič. V soboto Ptujčani gostujejo pri tretjeuvrščeni lendavski Nafti, ki jih je preporodil ravno bivši trener Drave Milko Đurovski; Dravo je zapustil tik pred pričetkom prvenstva, ravno ob nepravem času in ravno v ne najbolj blesteči pripravljenosti. Prišli so novi ljudje, ki so uvedli nove metode, edine, ki v nogometni Evropi kaj veljajo, to pa je trdo delo. Kljub nekoliko slabši seriji nabiranja točk Drave nogometaši iz najstarejšega mesta ne bodo sami. Lendava ni tako daleč, ljudje pa čutijo, da bi Drava ravno v tem mestecu lahko prekinila svojo črno serijo. Za Nafto ne bosta smela, zaradi kazni rumenih kartonov, nastopiti Bogdano-vič in Čeh, ki je ravno od Drave odšel k Nafti, in sta sedaj pomembna člena igre naftašev. Đurovski ima še nekaj kvalitetnih adutov, ki bi lahko gostom zagrenil lepo, popoldne, ob tem pa verjetno pozna Ptujča-ne do potankosti. Drava v Lendavo ne odhaja z belo zastavo. Po vsej verjetnosti bo trener Dražen Besek dal Foto: Črtomir Goznik Bo Sead Zilič (Drava, modri dres) v soboto proti Nafti prekinil strelski post? priložnost ekipi, ki je minuli petek nastopila v Leobnu, ob tem še poskušal presenetiti domačega stratega. Razen Andreja Prejaca, ki bo počival zaradi kazni, bodo vsi drugi na razpolago trenerju. »V Lendavo gremo v goste k dobremu nasprotniku, ki je svoje pokazal s serijo zmag, vendar menim, da smo mi boljša ekipa in ravno zaradi tega pričakujem ugoden izid. V tem odmoru smo dobro delali in zadnji čas je, da prekinemo našo črno serijo kakor tudi Naftino serijo zmag. Pred tem srečanjem sem velik optimist,« je dejal prvi ptujski strelec Sead Zilič. DRAVA: Dabanovič, Šterbal, Emeršič, Zečevič, Gorinšek, Trenevski, Tisnikar, Horvat, Bošnjak, Zilič, Drevenšek. Trener: Dražen Besek. Danilo Klajnšek 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 1. DOMŽALE 12 8 4 0 18:7 28 2. PRIMORJE 12 7 3 2 22:13 24 3. NAFTA 12 6 2 4 18:14 20 4. MARIBOR 12 5 3 4 19:15 18 5. HIT GORICA 12 4 5 3 18:14 17 6. KOPER 12 2 9 1 16:14 15 7. DRAVA 12 4 3 5 17:16 15 8. BELA KRAJINA 12 2 4 6 16:21 10 9. CMC PUBLIKUM 12 1 5 6 12:21 8 10. FACTOR 12 1 2 9 10:31 5 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 9 zadetkov: Goran Arnaut (Pri morje); 6 zadetkov: Saša Ranič (HIT Gorica); 5 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Amir Agič (Bela krajina), Ermin Rakovič (Domžale), Dario Zahora, Oskar Drobne (oba Koper), Zoran Pavlovič (Nafta); 4 zadetki: Senad Tiganj (Drava), Mladen Kovačevič, Nikola Nikezič (oba HIT Gorica), Sebastjan Cimerotič (Domžale). Nogomet • Slovenija U-19 Slovenci neuspešni Foto: Črtomir Goznik Reprezentanca Slovenije je v sredo končala z nastopi v kvalifikacijah za EP. Za napredovanje bi morali v Kidričevem premagati Izraelce, vendar so gostje zmagali z rezultatom 3:0. Na sliki sta Etien Velikonja (Slovenija, HIT Gorica, zeleni dres) in Gil Kain. Nogomet • NK Aluminij Bo Bojan Spehonja uspešnejši od Edina Osmanoviča? Prva tretjina tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi je zaključena. Samo pet osvojenih točk v devetih krogih, od tega ena zmaga in dva neodločena izida, je vsekakor manj, kot so v Kidričevem pričakovali pred pričetkom prvenstva. Vse skupaj je bilo precej optimistično nastavljeno, vendar se je na koncu izkazalo kot neuspešno. Aluminij ni igral dobro, tudi taktične rešitve so se izkazale za slabe. Nekateri nogometni strokovnjaki so govorili o na oko lepi igri Kidričanov, izrekali pohvale, vendar so temu sledili porazi iz tedna v teden. V Kidričevem so se zaradi tega odločili za zamenjavo trenerja Edina Osmanoviča, ki ga je zamenjal dosedanji trener mladinske ekipe Bojan Špe-honja. Sporočilo za javnost V sporočilu za javnost so iz NK Aluminij zapisali sledeče: »Športno javnost obveščamo, da je NK Aluminij sporazumno prekinil sodelovanje z dosedanjim trenerjem članskega moštva Edinom Osmanovičem. Le-ta je že pred časom sprejel nase odgovornost in UO NK Aluminij ustno ponudil odstop, vzrok so bili seveda slabi rezultati moštva in kot posledica zadnje mesto na prvenstveni lestvici 2. SNL. Vodstvo kluba je s končno odločitvijo odlašalo, ker pa je moštvo tudi na zadnji tekmi na domačem igrišču doživelo poraz, druge rešitve ni bilo. Trenerju Edinu Osmanoviču se tudi preko medijev zahvaljujemo za sodelova- Foto: Črtomir Goznik Edin Osmanovič, bivši trener Aluminija nje in mu pri njegovi nadaljnji trenerski karieri želimo veliko sreče in uspehov. Vodstvo kluba je sprejelo tudi odločitev, da do zaključka jesenskega dela prvenstva vodenje članskega moštva prevzame Bojan Špehonja, dosedanji uspešni trener mladinske ekipe, le-to bo do nadaljnjega vodil Simon Vidovič.« V nedeljo prihaja v goste Rudar V nedeljo je na sporedu že 10. krog, v goste Aluminiju prihaja lanskoletni prvoligaš Rudar iz Velenja, ki prav tako ni na tistih mestih, ki so jih pred sezono pričakovali, trenutno je sedmi. Tudi Velenjčani so med tednom zamenjali trenerja, zato sta ekipi v zelo podobnem položaju. Slabe igre so odnesle trenerje, saj se vseh igralcev ne da zamenjati - to je staro no- Foto: Danilo Klajnšek Bojan Spehonja, novi trener Aluminija gometno pravilo. Vsega pa le niso krivi nogometaši, kot bi se to rado prikazalo, odgovornost za slabe rezultate mora sprejeti tudi stroka. Pred Kidričani je sedaj zadnjih pet težkih jesenskih krogov, kjer se od trenerja Bojana Špehonje pričakujejo boljši rezultati. Torkovo pripravljalno srečanje še ni pokazalo veliko novega, kar bi bilo tudi iluzorno pričakovati. V ekipo se bo vrnil Sebastijan Golob, ne bo pa smel nastopiti mladi Rok Marinič zaradi izključitve proti Triglavu. Sledile bodo tudi kakšne korekcije v samem moštvu. Glavna tema je trenutno, kako premagati velenjski Rudar. Z borbeno in motivirano igro bi lahko prišli do uspeha, saj se mora agonija nehati. Že sam pogled z zadnjega mesta navzgor pa praktično pove čisto vse. Danilo Klajnšek Nogomet • Prijateljska tekma Priprave za Ukrajino Aluminij - Repre-zentaca MNZ Celje / MNZ Ptuj 0:0 ALUMINIJ: M. Rozman, Krajcer, Mlinarič, Golob, Vren-ko, Dugolin, Dončec, Đakovič, Veselič, Firer in Čeh. Igrali so še: Sagadin, T. Rozman, Toplak, Gajšek, Tišma, Fruk, Breg, Kokot. Trener: Bojan Špehonja. REPREZENTANCA MNZ CELJE / PTUJ: Pepelnak, Gai- ser, Mauher, Meznarič, Gabro-vec, Rožman, Čater, Žnidarič, Tirovič, Perper. Igrali so še: Pavlovič, Golob, Rižnar, Fijavž, Dolinar in Osojnik. Trener: Bojan Žurej. Nogometaši domačega dru-goligaša Aluminija so v prijateljskem srečanju gostili reprezentanco MNZ Celje/MNZ Ptuj. Ta preizkušnja je obojim prišla še kako prav, saj so domačinini opravili zamenjavo na trenerski klopi, reprezentanca pa se pripravlja na nastop na kvalifikacijah za EP amaterskih reprezentanc. V dinamični in dokaj kakovostni tekmi sta se nasprotnika razšla z neodločenim izidom, kar ustreza dogodkom na igrišču. Reprezentanca MNZ Celje (Ptuj se trenutno nahaja na pripravah v ptujskih Termah, v sredo pa že odpotuje v Ukrajino, kjer bodo potekale kvalifikacije od 23. do 27. oktobra. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznil< Reprezentanca MNZ Celje/MNZ Ptuj, ki se bo v sredo podala na pot v Ukrajino Rokomet • 1. A SRL - ženske, moški Ptujčanke želijo na Ciper z zmago, v Ormožu Gorenje Zmaga pred skokom v Evropo Po štirih odigranih krogih v 1. A slovenski ženski rokometni ligi je praktično vse tako, kot se je pred pričetkom prvenstva tudi pričakovalo. Krim je dosegel štiri zmage in ima stoodstotni učinek, Mercator Tenzor Ptuj in Celjske mesnine so s tremi zmagami nekoliko za njimi. Majhno presenečenje je drugo mesto Kočevja (7 točk) in peto mesto ekipe iz Brežic (6 točk). Če se osredotočimo na ptujske rokometašice, potem lahko mirno zapišemo, da jim je doslej uspelo uresničiti načrte. Tekma z Ljubljančankami, ki so jo izgubile, je pokazala, da se je razlika med ekipama močno zmanjšala. Ptujčanke so fizično odlično pripravljene, velik korak so naredile tudi v tehnič-no-taktičnem smislu. To so prinesle tudi kvalitetne okrepitve, kar vratarka Miša Marinček, zunanja igralka Kristina Mihič in krožna napadalka Danijela Volarevič vsekakor so. V soboto bo športna dvorana Center ponovno rokometno oživela, saj na Ptuj prihaja ljubljanska Olimpija. Ljubljančankam v letošnjem prvenstvu ne gre po pričakovanjih, vendar je Olimpija še vedno neugodni tekmec. Ta tekma je tudi generalka Ptujčank pred prvim mednarodnim nastopom v 2. krogu pokala EHF. Obe tekmi bodo Ptujčanke odigrale na Cipru. Zmaga bi bila odlična popotnica. Verjamemo, da bo strateg Mercatorja Tenzorja Ptuj Mišo Toplak dobro pripravil ekipo za sobotno tekmo z Olimpijo PLK, ki bo prišla na Ptuj, da bi popravila kakšen dosedanji spodrsljaj. Dovolj razlogov, da ljubitelji rokometa na Ptuju in okolici pridejo na tribune ptujske športne dvorane in z vzpodbujanjem pomagajo dekletom do četrte zmage v prvenstvu. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Velikonedeljčani v soboto gostujejo v Stični pri ekipi Sviša, ki v dosedanjih štirih tekmah še ni osvojila točke; na sliki je Matej Bračič (Velika Nedelja, zeleni dres) med tekmo s Trimom. Velika Nedelja pri Svišu Nedeljčani so že pozabili na poraz proti Cimosu, ki je še enkrat dokazal, da Koprčani letos upravičeno ciljajo na sam slovenski vrh. Pred četo trenerja Ivana Hrupiča je pomembno gostovanje pri Svišu, ki je kandidat za izpad v 1. B-ligo: »Na Sviš se pripravljamo kot na vsako tekmo. Gremo na zmago, saj smo s Svišem vsaj enakovredna ekipa. Na zadnji tekmi proti Cimosu smo imeli problem z realizacijo iz čistih priložnosti. Če to spremenimo v pozi-tivo, lahko v Ivančni Gorici računamo na točke. Zagotovo ne bo lahko,« je pred gostovanjem v Ivančni Gorici razmišljal trener Ivan Hrupič. Pri Veliki Nedelji ni težav s poškodbami in vsi fantje bodo na-red za pomembno tekmo: »Na takšnih tekmah točke štejejo dvojno in potrudili se bomo, da v Veliko Nedeljo prinesemo maksimalen izkupiček,« je zaključil Hrupič. Sviš je premagljiva ekipa, ki proti Veliki Nedelji računa na prve točke. Zanimiv dvoboj. UK Strelske novičke 13. Ržkov memorial Pretekli konec tedna je SD Gorenja vas organiziralo dvoje tekmovanj, in sicer 13. Ržkov memorial, na katerem so se strelci pomerili z zračno pištolo, in 3. pokal občine Gorenja vas - Poljane, kjer so strelci tekmovali v disciplinah serijska in standardna zračna puška. Na obeh tekmovanjih so nastopali tudi strelci iz Spodnjega Po- dravja, in to še kako uspešno. Na 13. Ržkovem memorialu so slavili Ptujčani v sestavi Robert Šimenko, Majda Raušl in Matija Potočnik, ki so s 1681 krogi dosegli prvo zmago že v samem začetku nove strelske sezone. Drugi so bili strelci iz Brežic treti strelci iz Kidričevega s 1671 krogi in četrti strelci iz Juršincev s 1654 krogi. Med posamezniki je v izjemno močni in mednarodno obarva- Foto: Simeon Gone Zmagovita ekipa Ptujčanov v sestavi Robert Šimenko, Majda Ra-ušl in Matija Potočnik s trenerjem Zlatkom Kostanjevcem Boj ranjenih levov Rokometaši Jeruzalema so razočarali v Slovenj Gradcu in doživeli visok poraz (21:37). Zdaj navijači Jeruzalema čakajo na skalp Gorenja, ki je glavni kandidat za drugo mesto. Forma Vinarjev ni obetajoča, ampak Jeruzalem pričakuje padec velenjskih os na Hardeku: »Po tekmi s Preventom je razočaranje veliko. Fantje smo imeli sestanek, kjer smo se dogovorili, kako naprej. Proti Gorenju bomo pustili srce na igrišču. Tudi če izgubimo, moramo pokazati pravi odnos do svojega kluba. Nismo pozabili igrati rokometa, kar bomo dokazali v soboto. Borba in srce je naš glavni adut. Gorenje je odlična ekipa, toda če smo mi pravi, bi se lahko veselili novih točk,« nam je preko telefona dejal steber ormoške obrambe Gregor Grizolt. Gorenje je izpadlo iz Evrope, iz pokala pokalnih zmagovalcev, kar je majhno presenečenje. Po remiju v Kopru pa Velenjčani v Ormož prihajajo po zmago. Na Hardeku nas čaka vroč dvoboj ranjenih levov. Uroš Krstič ni konkurenci zmagal Boštjan Simonič, SD Kidričevo, pred Simonom Simoničem, SD Juršinci. V finale sta se prebila tudi Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal, ki je na koncu zasedel 4. mesto, in Robert Šimenko, SK Ptuj, ki je zasedel 8. mesto. 3. pokal občine Gorenja vas - Poljane 3. pokal občine Gorenje vas - Poljane Na 3. pokalu občine Gorenja vas - Poljane je med pionirji s serijsko zračno puško slavila ekipa iz Ormoža, ki je v postavi Jan Šumak, Grega Polajnko in Melanie Hab-janič dosegla 530 krogov in premagal ekipo SD Leskovec s 526 krogi na 2. mestu. Med posamezniki je odlično 2. mesto zasedel Jan Šumak s 179 krogi, Grega in Melanie pa sta s 176 in 175 krogi osvojila 6. in 7. mesto. Kot posameznik je streljal še četrti ormoški strelec Denis Žuran, ki je s 153 krogi zasedel 15. mesto. Simeon Gonc Ogrevajmo se najceneje in z učinkovitim ogrevalnim sistemom Kaj je trenutno najcenejše? Kakšen sistem ogrevanja izbrati, da se bomo ogrevali čim ceneje in da se bo naložba v ogrevalni sistem vrnila v čim krajšem času? Energent d.o.o. Trgovina in storitve d.o.o., Tovarnišlo 51, Ruše Vam ponuja po najnižjih i(oni(urenčniii cenali vse vrste trdiii i(uriv: lesni briketi - visoicoloilorični buicova drva - po vaši želji nažagani premog (£eSid - Icoelce, lignit - icosi) Narofiite po telefonu, i Informacije OS 66 86 703, gam 041 13 KOKOTsP plin - ogrevanje ■ vodovod ■ prezračevanje ■ klima Kokot Boštjan s.p., Moškanjsi 45a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 02 26, Faks: 02 743 02 27, Gsm: 041 676 822, e-mail: kokotbsp@siol.n6t PONUDBA SVETOVANJ, STORITEV, SERVISIRANJA IN MOŽNOSTI UGODNEGA KREDITIRANJA: VODOVODNIH IN PLINSKIH INSTALACIJ, CENTRALNEGA OGREVANJA, INSTALACIJ KLIMA NAPRAV IN PREZRAČEVANJA DIMNIKARSTVO Jože Klobasa s.p. Mariborska 10, 2230 Lenart v Slov. Goricah Tel: 02/ 729-25-03 TeL&Fax: 02/ 729-25-04 GSM: 041/ 667-306, 041/ 541-832 email: dimnUcar-joze.klobasa@siol.net JÍL HIŠNI SERVIS STINNG Tomaž Šerbec s.p., Brstje 5b, Ptuj. Telefon: 02 777 24 20, gsm: 031 621 594, e-mail: tomaz.serbec@siol.net TESNJENJE OKEN IN VRAT S SILIKONSKIM in Q-lon TESNILI: do 25% prihranka denarja pri kurjavi, večletna garancija na tesnila. SENČILA: plise senčila, žaluzije, lamelne zavese. MONTAŽA ZAŠČITNIH PROFILOV NA VRATIH: za zaščito otroSkih prstkov. Sebastien Majhen s.p.. Zgornja Hajdina 12b, Hajdina Telefon: 781 54 41, fax: 781 54 41 Gsm: 041 620 205 e-mail: sebastien.majhen@volja.net MONTAŽA, SERVIS TOPLOTNE TEHNIKE Gorilniki, oljni, instaliranje KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ d.0.0. Hardek21c, 2270 Ormož Tel.: 02 741 0640, www.kp-ormoz.si "T DIMNIKARSTVO NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ Komunalno podjetje Ormož d.o.o. opravlja obvezno d^avno gospodarsko javno službo s področja dimnikarstva. Letni ot>seg storitev dimnikarske službe na kurilnih napravah je odvisen od vrste goriva. Za male kurilne naprave na trdna goriva, kot so razni gospodinjski itedllniki, centralne kurilne naprave In podobno, se morajo čistiti štirikrat v kurilni sezoni s presledki najmanj dveh mesecev. Za male kurilne naprave na tekoča goriva se mora redno čiščenje opraviti enkrat na kurilno sezono. Istočasno se Izvedejo tudi meritve dimnih emisij v zrak Na mallti kurilni napravi v gospodinjstvih na plinasta goriva pa se enkrat letno opravi strokovni piegled ter meriWe dimnih emisij v zrak. Glede vrednotenja dimnikarskih storitev pa so na dan 10.6.2006 v Sloveniji začele veljati enotne cene dimnikarskih storitev. Želimo si, da bi DIMNIKARJI ŠE NAPREJ PRINAŠALI SREČO. Glede na trenutne cene energentov za ogrevanje je najcenejše ogrevanje z biomaso in toplotnimi črpalkami, najdražje pa je ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom. Končna in koristna energija Energija v prvotni obliki goriva (kurilno olje, plin, biomasa) na "pragu" pred kotlom je končna energija. Cen končne energije preračunane na enoto kWh še ne moremo primerjati med seboj. Primerjava je možna šele, ko upoštevamo, kolika je koristna energija, ki je odvisna od izkoristka ogrevalne naprave in tudi ogrevalnega sistema. Letni povprečni izkoristek ogrevalne naprave lahko v znatni meri vpliva na ceno in strošek porabljene energije, kar je tudi razvidno iz tabele, kjer so podane cene koristne energije. Pri toplotni črpalki je učinkovitost izražena z letnim grelnim številom. Če želimo narediti primerjavo cen različnih ener- gentov, moramo te zaradi različnih agregatnih stanj (trdno, tekoče, plinasto) in zaradi različnih merskih enot (liter, kg, m3), spraviti na isto osnovo oziroma energijsko enoto. Pomembno je, da upoštevamo različno kurilno vrednost energentov. Tako iz enega litra ekstra lahkega kurilnega olja dobimo približno 10 kWh energije, iz enega m3 zemeljskega plina približno 9,5 kWh energije in iz enega litra utekočinjenega plina približno 6,95 kWh toplotne energije. Pomembna je cena energenta in učinkovitost obratovanja ogrevalne naprave Če pogledamo v tabeli na posamezne energente in razmerja med njimi, ugotovimo, da z visoko ceno najbolj izstopa utekočinjen naftni plin. Trenutno se je najceneje ogrevati z biomaso in toplotno črpalko, sledita zemeljski plin in kurilno olje. V primeru, ko ceno ogrevanja vrednotimo zgolj kot strošek za porabljeno gorivo, lahko iz tabel razberemo, da znaša za kurilno olje s ceno 147,2 tolarja za liter pri 85-odstotnem letnem izkoristku sodobnega NT (nizkotempe-raturnega kotla) cena pridobljene toplote na izhodu iz kotla 17,31 tolarja na kilovat-no uro. Cena kosovnega lesa je odvisna od ponudbe lokalnih dobaviteljev. Če les uporabimo v sobnem kotlu na biomaso in z dobrim letnim izkoristkom, znaša cena pridobljene toplote pri uporabi sekancev približno 5 tolarjev in pri peletetih približno 11 tolarjev. Kombinirani starejši in tehnološko zastareli kotli na drva in kurilno olje obratujejo z letnimi ogrevalnimi izkoristki med 50 in 60 odstotkov. Vidik ekonomičnosti Če pogledamo z vidika ekonomičnosti, se lahko s sodobnimi kotli na lesno bio- maso primerjajo le toplotne črpalke. Kakšna pa je primerjava med cenami ogrevalnih naprav? Za sodobni kotel na biomaso boste odšteli znatno več kot za sistem ogrevanja na olje ali plin (približno dvakrat več). Sistem s kotlom na polena in hranilnikom toplote stane približno 2 milijona tolarjev, na pelete in sekance pa še znatno več. Tudi toplotna črpalka s hranilnikom toplote ter zemeljskim kolek-torjem stane približno 2 milijona tolarjev. Pri izbiri ogrevalnega sistema moramo torej upoštevati več dejavnikov, ne le letnih stroškov za gorivo in vrednost investicije. Potrebno je oceniti tudi strošek servisiranja, letno porabo elektrike za delovanje sistema, amortizacijo sistema in še druge vidike. Čeprav so učinkoviti sistemi z vidika investicije dražji od manj učinkovitih, se vložek v sodoben sistem ogrevanja povrne v nekaj letih. Uporaba kombiniranih kotlov (les + kurilno olje) je predvsem vezana na primestna področja, kjer kurijo lastna drva, lesne in celo druge odpadke. Poraba kurilnega olja je običajno vezana le na del kurilne sezone, zato neke ekonomske primerjave z drugimi sistemi ogrevanja niso smiselne. Starejše vrste kombiniranih kotlov so sporne tudi zaradi prekomernega onesnaževanja okolja. Bojan Grobovšek Energent Prodajna cena SIT/enota Kurilna vrednost kWh/enota Končna energija SIT/kWh Letni izkor. v % Koristna energija SIT/kWh Kurilno olje - NT kotel 147,2 SIT/l 10 kWh/l 14,72 0,85 17,31 Zemeljski plin - NT kotel 126,59 SIT/m3 9,5 kWh/m3 13,32 0,90 14,80 Utek. naftni plin 141 SIT/l 6,95 kWh/l 20,28 0,85 23,85 Zemeljski plin - kondenzacijski kotel 126,59 SIT/m3 9,5kWh/m3 13,32 0,98 13,59 Biomasa - peleti 45 SIT/kg 5 kWh/kg 9 0,85 10,85 Biomasa - polena 12.500 SIT/pm3 1724 kWh/pm3 7,25 0,80 9,06 Biomasa - sekanci 2.900 SIT/nm3 651 kWh/nm3 4,45 0,85 5,23 Toplotna črpalka 100 % -monov. obrat. pri DT 18,75* SIT/kWh letno grelno število 3,5 7,2** Električne lokalne peči pri DT 18,75* SIT/kWh 19** Op.: Cene energije, stanje 26. 9. 2006, upoštevan 20 % DDV, * nabavna cena brez fiksnega dela, ** cena 1 KWh s fiksnim delom, DT - povprečna računska tedenska dvotarifna cena Otročje lahko Uporaba rezervoarja za plin, najbolj preprosta energija! izberite izredno ugoden energetski paket oskrbe s plinom. Preverite in spoznajte, daje živeti s plinom otročje lahko. ©0222843(35U12U66) www.plinarna-maribor.si Ukrepi za zmanjšanje stroskov ogrevanja Eden od pogojev za prijetno bivanje v naših domovih je brezhibno obratovanje kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v zimskem času. Če bivamo v svojih hišah in imamo instalirane individualne ogrevalne sisteme, moramo za njih skrbeti sami. Za stanovanja, kjer je ogrevanje urejeno daljinsko ali iz skupne kotlovnice, opravila na teh sistemih opravljajo vzdrževalci primarnega sistema. Za sekundarni del ogrevalnega sistema, ki je nameščen v stanovanjih, pa morajo lastniki ali uporabniki poskrbeti sami. Velika poraba goriva je lahko posledica pomanjkljive toplotne zaščite hiše ali neprimernih bivalnih navad. Vzrok za povečano porabo goriva je lahko tudi zastarel ogrevalni sistem, brez primerne regulacije ogrevanja. Porabo energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode lahko ob upoštevanju nekaterih napotkov bistveno zmanjšamo. Pravila so sledeča: 1. Če ogrevalni sistem dopušča, je zamenjava starega kotla z novim NT (nizkotem-peraturnim) ali kondenzacij-skim kotlom najučinkovitejša rešitev za zmanjšanje stroškov. Porabo energije lahko na ta način zmanjšamo za 30 do 40 % glede na stari kotel. Stari kotel bi morali zamenjati z novim vsaj po 15 letih uporabe, saj se finančni vložek, zaradi manjše porabe goriva, povrne v kratkem času. 2. Zmanjšanje temperature v prostoru za vsako 1 °C pomeni zmanjšanje stroškov za ogrevanje za 6 %. Temperatura v prostoru naj ne bi bila višja od 20 °C oziroma maksimalno 22 °C. Ponoči je smiselno znižati temperaturo za 5 °C. 3. Pri novejših ogrevalni sistemih je možna regulacija v odvisnosti od stanja v prostoru (na primer dnevni sobi, spalnici), v katerem se nahaja ustrezen regulacijski modul. V primeru, da imamo na zunanjem zidu ali v prostoru vgrajena temperaturna tipala, lahko z avtomatsko regulacijo natančno uravnavamo želeno temperaturo v prostoru. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi pravilni nastavitvi ventilov, da zagotovimo ustrezen pretok ogrevnega medija (hidravlično uravnovešenje pretoka ogrevne vode). 4. Ogrevala morajo toploto v prostor oddajati neovirano, zato okoli ogreval ne sme biti ovir, ki preprečujejo kroženje zraka. 5. Rolete in zavese morajo biti v nočnem času spuščene. 6. V prostorih, ki jih ne ogrevamo, morajo biti cevi centralnega ogrevanja izolirane. 7. Temperatura sanitarne vode naj ne bo višja od 60 °C. 8. V ogrevalnem sistemu -instalacijah za ogrevanje - ne sme biti zraka, ki poslabša oddajanje toplote. 9. Bistveno zmanjšanje porabe energije lahko dosežemo s pravilnim prezračevanjem. Kratkotrajno intenzivno prezračevanje pomeni bistveno manj izgub kot delno odprta okna. Pri prezračevanju se prostor ne sme preveč ohla- diti, da ne bi prišlo do nevarnosti nastanka plesni. 10. Uporaba električnih grelnikov (zračnih »kalori-ferjev«) predstavlja dodatno veliko porabo energije. Potrebna vzdrževalna dela na ogrevalnem sistemu Ogrevalni sistem je sestavljen iz več naprav, ki jih je potrebno redno vzdrževati. V primeru, da imamo vgrajen lokalni ogrevalni sistem na trdno gorivo, je vzdrževanje enostavnejše kot v primeru, če imamo vgrajene zahtevne ogrevalne naprave na olje ali plin. Pred začetkom kurilne sezone je potrebno pregledati in po potrebi servisirati sledeče naprave v primarnemu in sekundarnemu ogrevalnemu sistemu: Pregled in servisiranje primernega ogrevalnega sistema - deponijo za trdno gorivo, rezervoar za kurilno olje, rezervoar za tekoči naftni plin, - kurilne naprave (peči, kotle) skupaj z dimovodnimi napravami (dimovod, dimnik) in ostalo opremo (regulatorji temperature, varnostne naprave, črpalke, ekspanzijsko posodo), - atmosferski gorilnik za plin z regulacijskim sistemom za dovod plina, - ventilatorski gorilnik na olje ali plin z dovodom goriva, - naprave za prezračevanje kotlovnice. Pregled in servisiranje sekundarnega ogrevalnega sistema - ogrevala (radiatorji, kon-vektorji, talno ogrevanje), - cevni sistem z armaturami (ventili pred ogrevali, zaporni elementi, dušilni ventili), - lokalne regulacijske naprave (regulatorje s temperaturnimi senzorji, motorne pogone). Dela, ki jih lahko opravimo sami Enostavna opravila, ki jih lahko opravimo na ogrevalnem sistemu sami, so sledeča: - zabeležimo količino goriva pred začetkom kurjenja, - pospravimo ves gorljiv material in ostalo navlako, ki smo jo v letnem času »začasno« deponirali v kurilnici ter uredimo varen dostop do vseh naprav ogrevalnega sistema (predvsem kurilnih in dimovodnih), - preverimo, če ob prezračevalnih napravah ni razne navlake, ki bi ovirala dovod in odvod zraka v prostor s kurilno napravo, - preverimo zalogo goriva in jo po potrebi dokupimo, - preverimo morebitno ne-tesnost rezervoarja za kurilno olje in dovodnih cevi do gorilnika, - preverimo zamašenost filtra za olje pred gorilnikom, - preverimo tlak vode v kotlu in jo po potrebi dodamo, - preverimo obratovanje obtočne črpalke in če ne dela, ročno z izvijačem zavrtimo rotor motorja, - preverimo stanje vseh zapornih armatur kurilne naprave, - odzračimo ogrevalni sistem, če smo morali sistem z vodo dopolniti (odzrače-vanje je potrebno ponoviti, ko vodo segrejemo na 80 do 85 °C, da iz nje odstranimo kisik), - če imamo kurilno napravo na trdno gorivo, preverimo regulator vleka, preverimo tesnost kurilne naprave in po potrebi zamenjamo tesnila na zapiralnih elementih ali tesnilni kit na drugih delih peči (kaminov, lončenih peči), zamenjamo dotrajane dele kurilne naprave (rešetka, vratca, dimniški priključek, rešetke prezračevalnih naprav), - pripravimo posode za pepel in saje, če imamo kurilne naprave na trdno gorivo, - če je potrebno, antikoro-zijsko zaščitimo vse površine ogrevalnega sistema, ki so podvržene koroziji, - toplotno izoliramo neizo-lirane cevi, - pred kurilno sezono pregledamo tesnost kurilne naprave, dimnika in sekundarnega ogrevalnega sistema (stanje dimovodnih naprav glede na nove predpise enkrat letno preverja pooblaščena dimnikarska organizacija). Dela, ki jih mora opraviti strokovnjak Zahtevnejša dela na kurilnih napravah prepustimo pooblaščenemu strokovnjaku, ki ima ustrezno znanje, opremo ter uporablja originalne rezervne dele. To je predvsem potrebno zaradi morebitnih posledic ter s tem povezane odgovornosti v primeru nestrokovno opravljenega dela. Kotli na trdna goriva Pri kotlih na trdno gorivo je potrebno preveriti količino vode v sistemu, varnostno-re-gulacijske naprave (regulator vleka, ekspanzijsko posodo, merilnik tlaka in temperature). Zamenjavo armatur, regulacijske in varnostne opreme, loput, tesnila kotla naj pregleda strokovnjak in po potrebi zamenja. Kotli na tekoča goriva Dela naj opravi strokovnjak, ki je usposobljen za posamezni tip oziroma kurilno napravo. Preveriti je potrebno delovanje kotla, gorilnika, rezervoarja za gorivo, regulatorja dovoda goriva, regulatorja temperature, kurišče, odvod dimnih plinov iz peči, varnostne naprave ter po potrebi napraviti servis (glede na izmerjene emisije dimnih plinov, saj, izkoristka zgorevanja, ki jih mora enkrat letno opraviti pooblaščena dimnikarska organizacija). Na gorilniku je priporočljivo vsako kurilno sezono zamenjati šobo, posebej če smo večji porabniki kurilnega olja. Očistiti je potrebno gorilnik, ventilator gorilnika, vse filtre na dovodu olja (pred gorilnikom, črpalko in šobo), plamensko cev, fotoce-lico ter servisirati črpalko za gorivo. Preveriti je potrebno kotlovsko regulacijo gorilnika in pravilno nastaviti parametre zgorevanja. Izmeriti je potrebno emisije dimnih plinov (O2, CO, CO2, NOx), saj, toplotne izgube z dimnimi plini, izkoristek zgorevanja, temperaturo dimnih plinov, tlačne razmere na dimniškem priključku ter morebitno izhajanje dimnih plinov v prostor s kurilno napravo. Kurilne naprave na plinasto gorivo Na lokalnih napravah na plinasto gorivo - plinskih pečeh - je potrebno preveriti tesnost dovoda plina do gorilnika, zraka za zgorevanje, nastavitve na plinski postaji (filter, regulator tlaka, varovalo tlaka, elektromagnetna ventila, zaporne armature). Gorilnik in peč morata delovati brezhibno. Izmeriti je potrebno emisijo dimnih plinov in toplotne izgube. Na plinskih grelnikih in kotlih z atmosferskim gorilnikom na plin, za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, je potrebno prav tako opraviti vsa dela kot na plinskih pečeh. Posebej je potrebno preveriti dovod zraka, to je prezračevanje prostorov s plinskimi grelniki, kakovost zgorevanja in odvod dimnih plinov. To je pomembno zato, da preprečimo možnost zastrupitve s škodljivimi snovmi v dimnih plinih (predvsem CO, NOx). Naprave so glede konstrukcije in regulacijsko-varnost-nih naprav zahtevne, zato jih mora servisirati usposobljen pooblaščeni strokovnjak z ustrezno merilno opremo in ustreznim znanjem. Rezervni deli morajo biti originalni. Po opravljenem pregledu in servisu mora serviser izdati potrdilo o stanju naprav in njihovi primernosti za obratovanje. Po izvedbi teh del moramo še pravilno nastaviti parametre zgorevanja, kot je že navedeno pri plinskih grelnikih oziroma lokalnih napravah za tekoče gorivo. Dimnik Morebitno sanacijo obstoječega dimnika prepustimo usposobljeni organizaciji. Dimnikarske storitve na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah (čiščenje, letni strokovni pregled, pregled za izdajo soglasja, kontrolne letne meritve emisij dimnih plinov in toplotnih izgub z dimnimi plini) lahko izvaja le pooblaščena dimnikarska organizacija. Bojan Grobovšek OMV futurPlus - okolju prijaznejše kurilno olje s številnimi prednostmi za kupca K zmanjševanju emisij lahko prispevamo tudi z našo osveščenostjo ob izboru kakovostnega kurilnega olja. V mestih in ostalih gosto naseljenih krajih nas obvestila o ekoloških alarmih zaradi prevelike vsebnosti škodljivih snovi v zraku vedno znova vra~ajo v kruto vsakdanjost. Priznati si moramo, da je veliko odvisno tudi od našega znanja in osveš~e-nosti. Prav z uporabo kakovostnega kurilnega olja lahko vsak posameznik pripomore k zmanjševanju onesnaževanja okolja, saj so njegove lastnosti tiste, ki vplivajo na obseg emisij. Družba OMV Slovenija, ki ob izvajanju svoje dejavnosti vsakokrat pripisuje odgovornemu odnosu do naravnega okolja velik pomen, je 18. septembra predstavila novost - izboljšano kurilno olje OMV futurPlus, ki pod geslom »Ve~ toplote za enako ceno« prinaša številne prednosti tako za uporabnika kot naravno okolje. V zadnjih dvajsetih letih je v Sloveniji opaziti precejšnje zmanjšanje onesnaženosti zraka, kar je predvsem posledica uporabe goriv z zmanjšano vsebnostjo žvepla, deloma pa gre to pripisati tudi uvajanju ~istil-nih naprav. Prehod z okolju neprijaznih goriv, kot sta na primer premog in mazut, na okolju prijaznejša goriva je ob~utno zmanjšal emisije žve-plovega dioksida in trdnih delcev kot glavnih virov onesnaževanja zraka. Družba OMV Slovenija, ki je na podro~ju pogonskih goriv že postre-c? gla s številnimi inovativnimi in eko- loško usmerjenimi rešitvami, je z 18. septembrom presenetila z novostjo tudi na podro~ju kurilnega olja. OMV futurPlus je izboljšano ekstra lahko kurilno olje, ki zaradi izboljšanih lastnosti v primerjavi z obi~ajnim kurilnim oljem zagotavlja konstantno visoko kakovost med ~asom skladi-š~enja v rezervoarju, znižuje stroške obratovanja in pove~uje zanesljivost delovanja kurilnih naprav. Izboljšane lastnosti kurilnega olja OMV futur-Plus omogo~ajo optimalno zaš~ito pred nastajanjem usedlin in korozije, s ~imer se mo~no zmanjšuje možnost za zamašitev filtrov ogrevalne naprave, kar posledi~no prispeva k optimalnemu izgorevanju kurilnega olja. »OMV futurPlus vsebuje poseben aditiv, ki je plod dolgoletnega raziskovalnega dela strokovnjakov v laboratorijih Skupine OMV. Z njim se oskrbujemo iz lastne rafinerije v Schwechatu. Kar odlikuje kurilno olje OMV futurPlus, je zlasti izboljšana oksidacijska stabilnost, kar zagotavlja konstantno kakovost produkta med ~asom skladiš~enja v rezervoarju,« je povedala Ankica Budan, vodja kontrole kakovosti goriv in maziv v družbi OMV Slovenija. Zaradi vplivov svetlobe, kisika, termi~nega pritiska in neustreznih materialov skladiš~nih rezervoarjev prihaja pri obi~ajnem kurilnem olju do nastanka usedlin. Slednje zaradi razlike med nastavitvijo razmerja zraka in goriva na gorilcu ter dejanskim razmerjem zraka in goriva pov-zro~a nastanek saj. Rešitev je ekstra lahko kurilno olje OMV futurPlus, saj zagotavlja optimalno zaš~ito pred nastankom usedlin in posledi~no saj, s ~imer se prepre~ijo nepotrebne emisije in okolje se ohrani bolj ~isto. Pomembna dodatna prednost je tudi manjša poraba, saj OMV futur-Plus zaradi optimalne zaš~ite pred nastankom usedlin prepre~uje zamašitev filtrov in zagotavlja optimalen izkoristek energije. Optimalna zaš~ita pred korozijo in nastankom usedlin poleg tega zagotavljata ve-~jo zanesljivost delovanja kurilnih naprav, daljšo življenjsko dobo sistemov in manjšo potrebo po vzdrževanju. Zaradi vsega naštetega OMV futurPlus omogo~a znižanje operativnih stroškov do 5 % ter kupcu omogo~a, da za enako vsoto, ki jo je doslej odštel za obi~ajno kurilno olje, prejme neprimerno ve~. V družbi OMV Slovenija je tako od 18. septembra dalje na voljo iz-klju~no kurilno olje OMV futurPlus. Preko pooblaš~enih prodajalcev, dosegljivih s klicem na brezpla~no telefonsko številko 080 2332, namenite najbolje sebi, vašemu kurilnemu sistemu in nenazadnje naravnemu okolju, ki vam bo za to neizmerno hvaležno. Z majhnimi stroški do velikih prihrankov energije Tesnjenje oken in vrat V določenih primerih se iz različnih vzrokov ne odločimo za zamenjavo zasteklitve ali oken. Pri stroških ogrevanja kljub temu lahko prihranimo tudi do 20 % toplotne energije, če obstoječa starejša okna in vrata primerno zatesnimo. Toplotne izgube zunanjih oken in vrat nastanejo zaradi prehoda toplote skozi okno (transmisijske izgube) in zaradi nenadzorovanega pretoka zraka skozi pripi-re (konvekcijske izgube). V nasprotju s transmisijski-mi izgubami, ki jih z izbiro ustreznega materiala lahko kar najbolj omejimo, lahko konvekcijske izgube zaradi zdravstvenih in gradbeno-fi-zikalnih razlogov zmanjšamo le do neke meje: 0,5- do 0,8-kratna izmenjava zraka je namreč potrebna zaradi dovoda zraka in odvoda vlage, vonjav in plinov (ogljikovega dioksida, radona in drugih škodljivih plinov, ki se sproščajo iz gradbenega materiala in opreme, aparatov, čistil itn.). Optimalno izmenjavo zraka v prostoru, ki zagotavlja ustrezne bivalne razmere in hkrati ni energetsko potratna, lahko dosežemo z nadzorovanim prezračevanjem. Prezračevanje z okni pa ni takšno in zato tudi ne najbolj ugodno. Optimalnega pretoka zraka ne moremo zagotoviti z izmenjavo zraka skozi pripire, ker njihove tesnosti na moremo uravnati, in z občasnim odpiranjem oken. Boljše je prezračevanje s posebnimi napravami, ki omogočajo, da se z okolico izmenja le nujno potrebna količina zraka. Tesnjenje oken ni pomembno samo zaradi varčevanja z energijo, ampak tudi zaradi zaščite pred vročino, vlago, hrupom in prašnimi delci ter nenazadnje pred prepihom. Pri oknih so najbolj kritični stiki med okenskim krilom in okvirjem pripire, prav tako pa so pomembni stiki med okvirom in zidom ter med krilom in zasteklitvijo. Sodobna okna imajo tovarniško vdelano eno ali več tesnil, od katerih zunanje preprečuje vdor vode, medtem ko srednje ali notranje zagotavlja zrakotesnost. Za trajno tesnost so pomembni predvsem naslednji elementi: kakovost tesnila, oblika pripire, kakovost okvira, krila in okovja. Starejša okna praviloma nimajo tovarniško vgrajenih tesnil, zato je njihova tesnost nezadostna. Srečamo lahko enojna, veza- na in škatlasta okna, ki so od omenjenih najboljša, ker se v prostoru med zasteklitvijo hitrost zraka zmanjša, s tem pa se zmanjša tudi izmenjava zraka. Izboljšanje tesnosti je še posebej pomembno takrat, kadar je površina oken v primerjavi z volumnom prostora velika. Tesnost oken lahko preprosto preizkusimo tako, da med krilo in okenski ( Mubelj ^ V ZK^ TEHNIČNA J ^ RGOVINA y SERVIS GOSTINSKE, GOSPODINJSKE IN PLINSKE TEHNIKE PRODAJA TEHNIČNIH PLINOV, PLINSKE TEHNIKE IN REZERVNIH DELOV SERVIS - TRGOVINA AUBEU, Edmond Aubelj s.p. Cesta v Njiverce 35, KIDRIČEVO Tel: (02) 796-1741, GSM: (041) 637-002 pooblaščen servis: Wilms, Corona, Iskra, Končar, Braun, LIV TRGOVINA, MONTAŽA •vodovod • centralna kurjava • plinske instalacije • kopalniška oprema • keramične ploščice prodaja ogrevalnih naprav (ogrevalni kotli in gorilniki) vzdrževanje in popravilo ogrevalnih kotlov in gorilnikov d.o.o. U OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90, ORMOŽ, Ptujska cesta 17, tel.: 741 72 70 Pokličite na telefon 02 754 00 90, z veseljem Vam bomo pomagali in svetovali! TRGOVINA ^ INŽENIRING, STORITVE Ptuj, Ormošica cesta 14, telefon: 02/778-10-11, fal ZA MONTAŽO PVC OKEN IN VRAT > ZA PROIZVODNJO Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami: okna vrata garažna vrata industrijska vrata F senčila H'' zimski vrtovi r izolacijske steklene fasade KAKOVOST JE PRVA DANA BESEDA OBVEZUJE Avtohiša Hvaleč, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, Te!.: 02/796 33 33 yvww.avtohisa-hvaiec.si Opd. Nove id^e, boljši avtomobili. Samo v oktobru vas vAvtohiši Hvaleč Kidričevo čakajo zanimivi prihranki in presenetijiva ponudba - AKCIJA 3X3! 3 sreda zapovrs^o vas presenečamo s 3 urami posebnih ponudb- 11., 18. in 25. oktobra medIS.OOin IS.OOuro. Obnova gledališča že nekaj časa poteka, kljub govoricam, da se nič ne dogaja. DO 900.000.00 Srr prihranka 50% POPUSTA PRI OSNOVNEM ZAVAROVANJU ZA PRVO LETU 50% POPUSTA PRIKASKO 50%POPUSTA PRI STROŠKIH ODOBRITVE LEASINGA Verjamemo v naše avtomobilel Za podrobnejše informacije nas obiščite v salonu Opel na Lovrenški cesti 3 v Kidričevem. Mali oglasi STORITVE f ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dor-nava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Sket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006. TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro po~utje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si. 34 LET SOBOSLIKARSTVA -PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si. GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuš~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Leš-nica 52, Ormož, GSM 041 250 933. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. POPRAVILO TV-, video- radioapa-ratov, servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. KMETIJSTVO NUDIM popolno oskrbo konjev, možnost jahanja-vadbe. Kmetija Križaj, Mestni Vrh, Tel. 041 882 875 ali 779 85 21._ PRODAM 14 odojkov, težke do 25 kg. Tel. 02 758 19 71. ali 040 908 056. PRODAM pujske, Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, tel. 766 37 61._ PRODAM 200-kg svinjo doma~e reje za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 755 88 21. JABOLKA ZA OZIMNICO sorte jonagold, zlati delišes, idared, prodajamo. Sadjarstvo Ber, Ko~ice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava. TROSILEC hlevskega gnoja Krpan 30, kravo, pašno, brejo, dobro molznico, prodam. Tel. 041 654 047. V NAJEM oddamo gospodarsko poslopje s travnikom, najemnika za 5 let in še v letu 2006 ~aka lepo prese-ne~enje, možnost pomo~i ali ob~a-sne preno~itve. Tel. 031 424 952. KUPIM traktorje IMT, Ursos, Zetor, pluge IMT, trosilce gnoja, cisterne za gnojevko, kiper prikolice in obiralec koruze. Tel. 041 679 937. PRODAM brejo telico. Marija Kuhari~, Senešci 37, tel. 719 80 69. PRODAM suha bukova drva, kalana, in plemenske teli~ke. Tel. 769 10 41._ PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 544 270._ PRODAM hrastov sod, 420 litrov, cena po dogovoru. Tel. 041 923 769. PRODAM 1,5 ha koruze na njivi v Jurovcih. Tel. 031 524 969, zjutraj ob 7. uri. PRODAM odojke. Tel. 041 368 437. PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 740 80 18. V HLAPONCIH PRODAM parcelo in njivo. Kli~ite zve~er na telefon 782 88 81._ ZA dobro najemnino vzamem v najem njive. Tel. 041 561 893._ SILOS kombajn, enoredni, dobro ohranjen za 90.000,00 SIT prodam. Tel. 80 36 714._ PRODAM odojke in svinje za zakol. Stojnci. Tel. 766 90 01 ali 031 416 934. KUPIM bu~nice. Tel. 041 730 866. NEPREMIČNINE mnmtimmmsm ■MMB—MMMMM^I^^ H-llll Samoslojna hiia, Ptuj - Viiava, 1.1983, obnova 1995 staža 138 m2 |PtU), klet 50 ir2. zonljiie 514 ni2, urejeni vii piikljuiki, CK - olje ali lalno gretMl, tlakovano dvoriSie, œna: 45 nie SIT(187.781,67 EUR) Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77 luna-mb.si sirius-nep.si PTUJ, center, uli~ni lokal, primeren za trgovsko ali gostinsko dejavnost, dam v najem. Tel. 051 336 307. STANOVANJSKO HIŠO ali vikend v Gradiš~u 20 b, zemljiš~a 1700 m2, cena 16 milijonov, prodam. Slike na www.fewo-slo.de. Tel. 041 390 136. PTUJ, industrijska cona, prodamo svetlo in vzdrževano gradbeno parcelo v izmeri 2.049 m2 za 36,826.677 SIT oz. 153.675 EUR (75 EUR/m2). Tel. 041 900 301. RAZNO INSA^ E nepiemicnine nfo: EUROPARK Maribor ČASOPISNA HIŠA Delo vabi k sodelovanju zastopnike naro~ni-škega oddelka na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pogoji: smisel za delo z ljudmi, komunikativnost. Pisne prijave v 8 dneh na Delo, d. d., Naro~nina, Strossmayerjeva 26, Maribor. KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10. PRODAM skoraj nova enokrilna kovinska garažna vrata, širine 3 m, v rjavi barvi, za 75.000 SIT Tel. 751 20 20, zve~er. UGODNO prodam francosko posteljo, odli~no ohranjeno, ter novo puh odejo. Tel. 746 65 41 ali 031 334 366. PRODAM vibracijsko mizo za izdelavo betonskih izdelkov, skobelnik-poravnalko ter avto AX. Tel. 041 549 526. UGODNO prodam 3000-l cisterno za kurilno olje. Tel. 041 378 303, Tone. Prireditvenih vabimo @radio-tednik.si Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLEIE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OORAIE vei vrst Ivan Arnuš s.p. Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tei.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576 euronautic Organiziramo te~aj in izpit za voditelja ~olna, na Ptuju 20. in 21. oktobra. Prijave: Navtika ~arter d.o.o., 780 11 50 in 041 359 505, info@euronautic.cc KREDITI! Do 7 iet na osebni dohodiœ ali poicojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter ieasingi za voziia stara do 10 iet. iViožnost odpiačiia na položnice, pridemo tudi na dom! NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., IVIlInska ul. 22, IVIarlbor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750 560, 041 331 991. SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA dr. denl. med. Zvonko Notesberg Traianovo 1, Plu{ |ob Mariborski cnti|, tel.: 02 780 67 10 ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH _možnoit obročnega odpiačiia_ ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup garaže, vsi priključki, CK, takoj vseljivol CENA:od 18 mio SIT (2-sob. stan. 51.3m2) tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s El . s i INSAd.o.o.. Mariborska cesta 40. ŠentlU v SI. Goricah DOM-STANOVANJE NAJAMEM garsonjero ali enoso-bno stanovanje v Ptuju. Tel. 772 86 81, zve~er. DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem. Kli~ite zve~er na telefon 782 88 81._ V NAJEM oddamo garsonjero v vrstni hiši v Volkmerjevi ulici. Telefon 041 764 395. KUPIM novejše 1,5- do 2-sobno stanovanje na Ptuju. Resne ponudbe na tel. 051 818 949._ PRODAM obnovljeno dvosobno stanovanje na Ptuju z opremljeno kuhinjo, v izmeri 63 m2. NA PTUJU damo v najem opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadst., mese~na najemnina znaša 47.928 SIT oz. 200 EUR plus stroški. Vse informacije dobite na naslovu Rimele Pavel, s. p., VIKEND, Trste-njakova 5, 02 748 10 13, 041 955 402. DELO PIZZOPEKA zaposlimo, lahko z delovnimi izkušnjami ali brez, ga pri-u~imo. Silvo Kokol, s. p., Janežovci 12 b, tel. 041 331 976._ ZDENKO GASENBURGER, s. p., Slovenja vas 62, Ptuj, iš~e monterje strojnih instalacij - vodovodnih in ogrevalnih. Za vse informacije pokli-~ite na gsm 041 676 341._ ZAPOSLIMO ve~je število varilcev-klju~avni~arjev, lahko so tudi za~etniki, na širšem obmo~ju Ptuja; nudimo tudi priu~itev. Gimas, d. o. o., Kraigherjeva ul. 19 a, Lenart. Telefon 729 12 11. IGD HOLERMUOS, d. o. o. Investicijsko gradbena družba Opekarniška cesta 2, 2270 ORMOŽ Smo hitro rasto~e podjetje, ki se ukvarja z gradbeništvom, investicijami ter naložbami v nove dejavnosti. Če ste pripravljeni sprejeti izziv v dinami~nem delovnem okolju Vas vabimo, da se nam pridružite. VODJA GRADBIŠČA (m/ž) Delovno razmerje bomo sklenili za nedolo~en ~as, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pogoji: ■ najmanj VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri, ■ strokovni izpit iz gradbene stroke, ■ najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podro~ju gradbeništva, ■ obvladanje dela z ra~unalnikom v okolju Word in Excel, ■ sposobnost za delo v timu, organizatorske in vodstvene sposobnosti, ■ B-kategorija vozniškega izpita, ■ pogajalske, organizacijske in komunikacijske sposobnosti. GRADBENI DELOVODJA Delovno razmerje bomo sklenili za nedolo~en ~as, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pogoji: ■ najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri, ■ najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podro~ju gradbeništva, ■ sposobnost vodenja delovnih skupin, ■ sposobnost za delo v timu, ■ obvladovanje vodenja gradbiš~ne dokumentacije, ■ komunikativnost pri delu s strankami in sodelavci, ■ B-kategorija vozniškega izpita. KOMERCIALA IN PRIPRAVA DELA (m/ž) Delovno razmerje bomo sklenili za nedolo~en ~as, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pogoji: ■ najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri, ■ najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podro~ju gradbeništva, priprave dela ali kalkulacij, komerciale in priprave ponudb, ■ obvladanje dela z ra~unalnikom v okolju Word in Excel, AutoCad, ■ sposobnost za delo v timu, organizatorske in vodstvene sposobnosti, ■ B-kategorija vozniškega izpita, ■ pogajalske, organizacijske in komunikacijske sposobnosti. KV DELAVEC (ZIDAR, TESAR, ŽELEZOKRIVEC, PRIUČEN zidar) Delovno razmerje bomo sklenili za dolo~en ~as dve leti s poskusno dobo 3 mesece, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pogoji: ■ najmanj III. stopnja izobrazbe (zidar, tesar, železokrivec, priu~en zidar), ■ najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podro~ju gradbeništva, ■ zdravstvena sposobnost za gradbena dela in delo na višini, ■ sposobnost za delo v timu oziroma skupini, ■ B-kategorija vozniškega izpita. ZIDAR - IZDELOVALEC STROJNIH OMETOV Delovno razmerje bomo sklenili za dolo~en ~as dve leti s poskusno dobo 3 mesece, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pogoji: ■ najmanj III. stopnja izobrazbe (zidar, priu~en zidar), ■ najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podro~ju gradbeništva in strojnih ometov, ■ zdravstvena sposobnost za gradbena dela in delo na višini, ■ sposobnost za delo v timu oziroma skupini, ■ B-kategorija vozniškega izpita. Pisne prijave z življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in spiskom preteklih zaposlitev ter dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke in kandidati pošljejo v 8 dneh od objave oziroma najkasneje do vklju~no 23. 10. 2006 na zgornji naslov. Pridržujemo si pravico, da ne izberemo nobenega od prijavljenih kandidatov. Petek, 13. oktober 9.30 11.00 15.00 18.00 19.00 19.30 20.00 Ptuj, Stara steklarska, Kokolorek, za šole in izven Ptuj, Stara steklarska, Kokolorek, za šole in izven Mala vas, otvoritev društvenih prostorov s kulturnim programom Tržec, kmetija Djocan, prikaz lickanja koruze Cirkovce, v večnamenski dvorani, predstava Na stand up Comedy B&B show Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, z vami bo p. dr. Vladimir Kos, misijonar na Japonskem, od Japonske do Slovenije, glasbeni utrinki s Hano Feguš, violina, Lidijo Žgeč, klavir in GŠ Karola Pahorja Ptuj Ptuj, CID, Otrok Rock'n'rolla, samostojni koncert mladega ptujskega glasbenika Sama Kodela Ptuj, CID, razstava fotografij Andreja Lamuta Sobota, 14. oktober 10.00 Draženci, pri ribniku, 1. ribiško tekmovanje, ob 8. prazniku občine Hajdina 16.00 Žetale, igrišče OŠ, osrednja prireditev ob 7. občinskem prazniku občine Žetale 17.00 Maribor, SNG, Hiša, bralna uprizoritev, KomOd 20.00 Maribor, SNG, Severni sij, StaDvo 22.00 Maribor, SNG, Večer šansonov, nastopata Vita Mavrič (vokal) in Jaka Pucihar (klavir), MalOd Nedelja, 15. oktober 11.00 Maribor, SNG, Črni mož, predstava za otroke, KomOd 20.00 Maribor, SNG, Ep o Gilgamešu, tribuna na VelOd 22.00 Maribor, SNG, Moj Kras, StaDvo Ponedeljek, 16. oktober 12.00 Maribor, SNG, Mlado zelenje, predstava za otroke, KomOd 19.00 Maribor, SNG, Nočni azil - Shajališče sanj, StaDvo 22.00 Maribor, SNG, Prešern kabaret, VelDvo TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Predstavitev kandidatov za župana mestne občine Ptuj na lokalnih volitvah 2006: Lojze Arko - SLS, Rajko Brglez - Zeleni, dr. Štefan Čelan - LDS, Rajko Fajt - SDS, Jože Glazer - SD, Peter Pribožič - Nova Slovenija, Stojan Žižek - SSN. Predstavitev novih prostorov Šolskega centra Ptuj. Državno preverjanje ekip Prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. Predstavitev knjige Kompleksni sistemi 1 dr. Adolfa Žižka. Razstava slik Andreja Božiča v razstavišču Graslov stolp v Slovenski Bistrici. Trgatev v mestnem vinogradu. KINO Ptuj 13., 14. in 15. oktober, ob 18.00 Koliko me ljubiš? Ob 20.00 Klik - za popolno življenje. TGV GROZD, d. o. o. Turizem, gostinstvo in vinarstvo Vrazova ulica 5, 2270 ORMOŽ objavlja naslednja prosta delovna mesta v novi kavarni, v centru Spar v Ormožu, Hotelu Ormož, Svetinjski kleti, in sicer: VODJA GOSTINSTVA Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pogoji: ■ najmanj V. stopnja izobrazbe, ■ najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju gostinstva in turizma, ■ obvladanje dela z računalnikom v okolju Word in Excel, ■ sposobnost za delo v timu, ■ organizatorske in vodstvene sposobnosti, ■ komunikativnost pri delu s strankami in zaposlenimi, ■ B-kategorija vozniškega izpita, ■ aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika, pasivno znanje drugega svetovnega jezika, ■ dodatna znanja (food and beverage manager, sommelier, ostalo NATAKAR-ICA Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas dve leti s poskusno dobo 2 meseca, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pogoji: ■ najmanj IV. stopnja izobrazbe, ■ najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju gostinstva in turizma, ■ obvladanje dela z računalnikom, ■ sposobnost za delo v timu, ■ komunikativnost pri delu s strankami in sodelavci, ■ B-kategorija vozniškega izpita, ■ aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika, pasivno znanje drugega svetovnega jezika, ■ dodatna znanja (sommelier, ostalo KUHAR/-ICA Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas dve leti s poskusno dobo 2 meseca, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pogoji: ■ najmanj IV. stopnja izobrazbe, ■ najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju gostinstva, ■ zdravstvena sposobnost za delo v kuhinji in poznavanje osnov HCCP-sistema, ■ sposobnost za delo v timu, ■ komunikativnost pri delu s strankami, ■ B-kategorija vozniškega izpita, ■ dodatna znanja (sommelier, ostalo ČISTILKA - SOBARICA Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas dve leti s poskusno dobo 2 meseca, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru. Pogoji: ■ najmanj II. stopnja izobrazbe, ■ najmanj 1 leto delovnih izkušenj, ■ sposobnost za delo v timu, ■ komunikativnost pri delu s strankami in sodelavci, ■ B-kategorija vozniškega izpita. Pisne prijave z življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in spiskom preteklih zaposlitev ter dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke in kandidati pošljejo v 8 dneh od objave oziroma najkasneje do vključno 23. 10. 2006 na zgornji naslov. Pridržujemo si pravico, da ne izberemo nobenega od prijavljenih kandidatov. Šenpetrska 11.Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net GOTOVINSKI ODKUP VOZILI KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI! Ponudba rabljenih vozil t ■g. i I s i i I I ZNAIVIKA LETNIK SIT CENA EUR BARVA AUDI A-31.9 TDM30 2003 3.190.000 13.311.03 KOV. T. SIVA CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD 2003 3.490.000 14.503,51 KOV.SRERRNA FORD GA1AXY 1,9 TDM15 2002 3.040.000 12.885.70 ČRNA IANDR0VERFREELANDER1.8I 1999 1.880.000 7.845.10 SRERRNA NISSAN ALMERA 1.4 1990 490.000 2.044.73 KOV. RDEČA OPEL ASTRA KARAVAN 2.0 DTI 2001 1.740.000 7.280.00 KOV.SRERRNA RENAULT lAGUNAGRANOTOUR 2.2 OCI 2004 2.790.000 11.042.46 KOV. ČRNA VWG0LJ=IV1.9T0I 1998 1.390.000 5.000,37 KOV.SRERRNA VW PASSAT 1.9 TD1130 KM UMUZINA 2001 2.790.000 11.642.4S MODRA VWSHARAN1.9T0I115KM 2003 3.490.000 14.503,51 KOV.SRERRNA VWPASSATVARIANT1,gTOI 2004 3.490.000 14.503,51 ČRNA VWG0LJ=V1.9TĐI105KM 2004 3.190.000 13.311.63 T MODRA FIAT UN01.0 IE 1990 140.000 504,21 KOV. SIVA DMW SERIJA 3:318 D 2004 3.888.000 15.022.53 ČRNA ALJ=ARGME01561.9JT0 1999 1.420.000 5.925.58 KOV.SRERRNA Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640 ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avtD.nilklavz@emall.sl www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA SIT € BARVA AUDI A31,9 TDI 2004 4.230000 17.651,47 KOV. SIVA CITROEN XSARA 1,61 UIVlUZINA 2000 1.170000 4.682,32 KOV. MODRA CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI 2001 1.798.000 7.502,92 KOV. MODRA FIAT PUIÏT01,2 2002 1.130000 4.715,40 BELA hUKUMONDEO 2,0 TDD! KARAVAN 2001 1.790000 7.469,53 SREBRNA HYUNDAI ACCEIVT 1,3 2001 765.000 3.275,74 KOV. ZLATA HYUNDAI ELMTRA 1,6 2001 1.095.000 4.569,35 SREBRNA KIARI01,3 2002 1.190000 4.965,78 SREBRNA OPEL OMEGA 2,0 1999 820000 3.421,79 BELA RENAULT IVIEGANE SCENIC 1,6 1997 1.040000 4.339,84 BELA VW POL01,4 2001 1.300000 5.424,60 KOV. SIVA VWG0LFIV1,9SDI 2001 1.920000 8.012,01 KOV. ČRNA VWPASSAT1,9 TO! LIMUZINA 2002 2.865.000 12.038,69 SREBRNA VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN 2003 2.790000 11.642,46 ČRNA VWSHARAN1,9TDI 2001 2.970000 12.393,59 KOV.MODROZEL. Na zalogi preko 40 vozil. Cena V EUR je obračunana po tiksnem tečaju 239,640 Total razpro Metalka Trgovin ■yOo/o ^ -kuhinjske nape -keramične ploščice -nakupovalni voziček -lestev gospodinjska, zložljiva 2 stopnici -PVC pladnji, posode -lesena korita za rože, mreža lesena v okvirju Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00 It POGODBA sestava pogodb in pravno svetovanje Cvetkov trg 1 (Zlata črta pri kinu), Ptuj tel. 041 604 536, Miran Knehtl, s. p. Na enem mestu ponujamo: svetovanje, pridobitev dokumentacije in vseh uporabnih dovoljenj ter sestavo pogodb in listin. Vse to po enotni in vnaprej dogovorjeni ceni! • Informacije za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij! • Hitrejša in cenejša ustanovitev podjetij • Poenostavitev postopkov po elektronskih poteh za potencialne in obstoječe podjetnike! • Bi radi registrirali podjetje ali pričeli z obrtno dejavnostjo? Vstopna toča VEM - Vse na Enem Mestu ZRS Bistra Ptuj, v okviru l POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let ) ( tudi za OD nižji od 100.000 SIT) > STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI SVETOVANJE na : 051 804 324 www.tednik.s Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, popoldan Sobota, od 8. do 12. ure Velimir Trifunac, dr. dent. med. v Maj{perku V življenju boriti si se znal, tudi težki bolezni in trpljenju se dolgo nisi vdal, utrujen in izmučen za vedno si zaspal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata in svaka Stanislava Krafnca IZ CANKARJEVE UL. 11, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno in ustno izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga z dobro mislijo pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala B. Kostanjevcu, dr. med., SB Ptuj, govornici za lepe besede slovesa, g. duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in kvartetu Trobi za odigrane melodije. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sinova Stane in Miran z družinama Mama; ni te več ne pragu, ni te več v hiši. Skromno in pošteno si živela, v življenju skrb in delo si imela. Skozi vse življenje boriti si se znala, a v sončnem oktobru utrujena si zaspala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice, tašče, tete in prababice Ivane Roškar IZ MALE VASI 18, GORIŠNICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so našo mater pospremili na poti v večni mir. Hvala za cvetje, sveče, za sv. maše in dar cerkvi sv. Marjete. Hvala g. duhovniku, pevcem in govornikoma. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči vsi njeni Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Terezije Korošak IZ SP. VELOVLEKA 18 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje. Žalujoči: mož Drago ter hčerki z družinami I llHilillMjiMi^llliP C 02/2280110 S0llSd.0.a i^aziagova 24, Maribor Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela ... Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili... A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče Elizabete Cvetko, rojene Čeh z GRAJENŠČAKA 22 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrečena sožalja in kakršnokoli pomoč v času njene bolezni ter ob najtežjih trenutkih. Hvala farnemu g. župniku in patroma iz cerkve sv. Petra in Pavla iz Ptuja za spoštljivo voden cerkveni obred in pevskemu zboru za odpete poslovilne pesmi ter cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala pogrebnemu podjetju Maher za organizacijo pogreba, g. Zvonku za molitev ter za besede slovesa, godbeniku za ganljivo odigrano poslednjo melodijo ter predsedniku Društva upokojencev Grajena za poslovilne besede. Zahvaljujejo se celotnemu zdravstvenemu osebju ptujske in mariborske bolnišnice. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Ti nisi odšla, le daleč, daleč si ... Tam daleč nas čakaj in tam bomo enkrat spet skupaj ... Žalujoči: mož Slavko, sin Miran z ženo Danico in vnuki Mateja, Andrej, Silvo in Nataša Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih nekoč ljubila. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre, botre in prijateljice Alojzije Gajser se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ji kdaj kakorkoli pomagali, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata, svaka in strica Franca Letonja IZ PODGORCEV se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev. Zahvala tudi g. župniku Jožetu Šipošu in patru Lojzku Klemenčiču za darovano sv. mašo in opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, govorniku g. Francu Herguli, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju Aura. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Zdaj v grobu mirno spiš, bolečin več ne trpiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, tašče, babice in prababice Neže Bezjak IZ PRVENCEV 7/A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma za poslovilne besede in sodelavcem Perutnine, DE Predelava. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni najdražji Nikoli več se ne bomo veselili skupaj in si skupaj zapeli, tolažbe in spodbude tvoje več ne bo. Ker je čas, ki vzame, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči zgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice Angele Kolaric IZ DRAGOVICA 46 PRI JURŠINCIH se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Zvonku za ganljive besede ob odprtem grobu ter molitve, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njeni Ptuj • 10 let preventivnega projekta Skupaj = varno Atraktivna predstavitev policije Ob 10-letnici preventivnega projekta Skupaj je varno, ki so ga v sodelovanju s Policijsko postajo Ptuj pripravili in nadgradili na Osnovni šoli Ljudski vrt, so v petek, 6. oktobra, na Mestnem stadionu v Ptuju pripravili predstavitev dela policije in njihove opreme, kar je pritegnilo pozornost okoli 1500 učencev in učiteljev. Foto: M. Ozmec Do zob opremljeni in posebej usposobljeni pripadniki posebne policijske enote iz PP Ptuj Foto: M. Ozmec Pogovore z vrhunskimi športniki-policisti, Rokom Kolanderjem, Matejem Prelogom, Robertom Kranjcem in Tomasom Globočni-kom, so pripravile članice šolskega novinarskega krožka. Kot je povedala ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vau-potič, so projekt Skupaj = varno zasnovali leta 1997 kot sodelovanje med Osnovno šolo Ljudski vrt s podružnico Grajena in Policijsko postajo Ptuj, predvsem z namenom, da bi izboljšali preventivno delovanje med mladimi. Projekt je kmalu zaživel na podlagi načrta skupnih aktivnosti, ki zajema preprečevanje kaznivih dejanj, urejanje cestnega prometa, preprečevanje kršitev in vzdrževanje javnega reda ter predstavitev dela policije s ciljem spreminjanja odnosa med učenci in policijo. V okviru tega projekta so uvedli več oblik sodelovanja policistov; na razrednih urah, roditeljskih sestankih ter pri pripravi in izvedbi kolesarskega izpita. Projekt so sproti nadgrajevali tako, da policisti sodelujejo tudi na šolskih govorilnih urah, na raznih šolskih prireditvah, poleg tega pa pripravljajo oglede policijske postaje v Ptuju ter predstavitve dela policije in njihove opreme. Prvo tovrstno predstavitev so po temeljitih pripravah uspešno izvedli na ptujskem stadionu leta 2001 v okviru šolskega naravoslovnega dne, letos, ob 10-letnici projekta, pa enkratno naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo IPredn@st več :H:e:d:g:e: Va lût h i 2006 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I ^^ 'JĚ srečno Intbogato::novo leto ZU 1 b Glavnico m ze Idols^zè^h I ' ■ ' ' ' ' ' : donos: : 080'19-2a w|ww;ŽMpr|iziVi^.si| Napoved vremena za Slovenijo če je vlažen in mrzel Luka (18.)> snegprikuka. Foto: M. Ozmec Prava paša za oči je bila predstavitev gorske in letalske enote policije s helikopterjem slovenske policije. Foto: M. Ozmec Za mlade radovedneže je bilo posebej zanimivo tudi na stojnicah s policijsko opremo in imitacijo mamil. Danes bo bo na Primorskem povečini jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo, v notranjosti Slovenije popoldne občasno pretežno oblačno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 8, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 15 do 19, na Primorskem okoli 23 stopinj C. V soboto bo na Primorskem povečini sončno, drugod zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho. V nedeljo bo precej jasno, po nižinah bo zjutraj in del dopoldneva megla ali nizka oblačnost. Nekoliko hladneje bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja. so v petek, 6. oktobra, na Mestnem stadionu v Ptuju uspešno pripravili že drugo, prav tako zelo dobro obiskano predstavitev policijskega dela in opreme. Okoli 1500 mladim, med katerimi je bilo največ učencev OŠ Ljudski vrt, sodelovali pa so tudi malčki iz Vrtca Ptuj ter učenci iz drugih ptujskih osnovnih šol, so zaželeli dobrodošlico in prijetno počutje komandir policijske postaje Ptuj Darko Najvirt, podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin, direktor policijske uprave Maribor mag Jurij Ferme ter ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič. V predstavitvi policijskega dela in opreme so sodelovali pripadniki posebne policijske enote Policijske postaje iz Ptuja, policisti-kolesarji, postaja prometne policije iz Maribora, policijska postaja vodnikov službenih psov in konjenikov iz Maribora, specialna enota policije. Prava paša za oči pa je bila atraktivna predstavitev dela policistov gorske policijske enote ob pomoči pripadnikov letalske enote, oziroma policijskega helikopterja, ki je ob koncu pristal sredi igrišča, tako da so si ga lahko vsi ogledali tudi od blizu. Veliko zanimanja in aplavza so poželi tudi vrhunskih športniki, Rok Kolander, Matej Prelog, Robert Kranjec in Tomas Globočnik, ki so zaposleni v slovenski policiji, predstavitev in pogovore z njimi pa so pripravile članice novinarskega krožka na OŠ Ljudski vrt. Za mlade radovedne oči, ušesa in roke pa je bila posebna poslastica tudi ogled stojnic, na katerih so policisti predstavili svoje delo in specialno opremo, se z njimi tudi pogovarjali in jim pokazali imitacijo mamil v raznih oblikah, predvsem z namenom, da bi mlade opozorili pred opojno nevarnostjo. M. Ozmec ^^mžantof Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141 - garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela - manjSa gradbena dela Crna kronika Vlomi V času med 2. in 3. oktobrom je neznani storilec v Raičevi ulici na Ptuju vlomil v gostinski lokal, od koder je odtujil cigarete in žgane pijače ter s tem lastnika oškodoval za okoli 100.000 tolarjev. V času med 30. septembrom in 3. oktobrom je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v kraju Breg, od koder je odtujil varilni aparat, motorno žago in traktorske vitle ter s tem lastnico oškodoval za okoli 450.000 tolarjev. 4. oktobra ob 1.59 je neznani storilec vlomil v trgovino v kraju Goričak. S tem dejanjem je nastala materialna škoda v višini 500. V času od 29. 9. do 2. 10. je neznani storilec vlomil v delovna stroja na delovišču v Zgornji Pol-skavi in ukradel okrog 200 litrov nafte. Nastala je materialna škoda v višini 50.000 SIT. Delovni nesreči 29. septembra ob 8.49 je prišlo do delovne nesreče v podjetju v Voličini. Med prevozom pločevine na viličarju je le-ta padla in poškodovala delavko v bližini. Delavka je dobila lahko telesno poškodbo. 29. septembra ob 5.45 je prišlo do delovne nesreče v podjetju na Ptuju. Voznik viličarja je pri vzvratni vožnji trčil v pešca, ki je dobil lažje telesne poškodbe. Ilegalni prehodi državne meje V naselju Mihovci pri Veliki Nedelji so 6. oktobra ob 4. uri ormoški policisti po obvestilu domačinov prijeli skupino petih državljanov Srbije, ki so pred tem ilegalno prestopili državno mejo. Tujci so bili po končanem postopku vrnjeni hrvaškim varnostnim organom. Policisti iz Gorišnice so 7. oktobra nekaj minut po 11. uri na Ptuju ustavili dva osebna avtomobila, ki sta jih vozila slovenska državljana, stara 21 in 25 let, oba doma iz okolice Ptuja. Pri kontroli so policisti ugotovili, da je vsak izmed njiju v svojem vozilu prevažal še po štiri državljane Albanije, ki so pred tem ilegalno prestopili državno mejo. Tujci bodo po končanem postopku vrnjeni hrvaškim varnostnim organom, slovenska državljana pa bodo policisti ovadili pristojnemu državnemu tožilstvu. STE BILI POŠKODOVANI p^raVnaW v prometni ^ ! NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? 080 13 14 PE PTUJ, Vodnikova 2 ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA SiU B•^>^fallllis.p. štulu 26a I SmerGralena^ 1U.: 02 787-86-70, 041 716-251 TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.0.0. 2250 PTUJ, Volkmerjeva cesta 32 a Trgovina:+386 (0)2 78 79 630 Centrala:+386(0)2 7879610 Faks:+ 386 (0)2 78 79 615 PE PROIZVODNJA Mlinska 14a Tel.:+ 386 (0)2 78 89 210 tehcertter@teiicertter.si spletna stran: www.tehcenter.si PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME • Jeklene konstrukcije In industrijske armature • Oprema, sistemi In deli za avtomobilsko Industrijo • Oprema, sistemi In deli za aluminijsko industrijo • Oprema in deli za železarne • Izdelava orodij in priprav • Izdelava zobnikov In reduktorjev • Izdelava valjev in gredi • Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod • Storitve struženja, rezkanja in brušenja Izdelkov TRGOVINA • Črna in barvna metalurgija • Varilni material in varilna tehnika • Električno orodje • Pnevmatsko orodje • Ročno orodje • Rezilno orodje • Merilno orodje • Stroji in naprave • Vijačni material In okovje • Ležaji • Verige in bremenske vnň