% ir j a? ©»
AÑO XXXV (29) Štev. (No.) 35
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIREIS 2. septembra 1976
Ob Cankarjevem spomeniku v Ljubljani
OBSOJENI, USTRELJENI IN PO 28. LETIH OPROŠČENI
Pravzaprav: ne ob Cankarjevem spomeniku v Ljubljani, saj ga tam še nima, razen pred gostilno na Rožniku, kjer njegova glava na skromnem podstavku gleda naravnost stran od Ljubljane proti Vrhniki. Zato ne govorim ob njegovem spomeniku v Ljubljani, ampak o njegovem spomeniku v sredi-šču Slovenije. Ta mu letos — v Cankarjevem letu —, prireja sicer proslave, ni mu pa postavila spomenika, ki mu ga že toliko let obljublja, in ki naj bi bila krona njegovi stoletnici. Toliko je bilo že govorjenja o njem, toliko priprav že leta in leta, razpisov in natečajev in žirij — pa vse nič: Ljubljana mu ni postavila spomenika in gotovo je, da ga v tem jubilejnem letu tudi še ne bo.
Te mesece skrbno prebiram Cankarja iz knjige v knjigo in v 16. zvezku Zbranih spisov (Izza Cankarja) na str. 113 berem tudi Cankarjev stavek: ^Navsezadnje pa je vendarle škoda, da je pogorela naša hiša na Klancu (rojstna hiša) pri sv. Lenartu. Če bi bil jaz na primer imeniten človek, bi mi po smrti vzidali spominsko ploščo. Ko so jo oblikovali slavnemu kolofoktorju Stanku Vrazu, je stal, pred njo učenjak, razprostiral je roke in je vpil: Sta-a-nko! . . . Sta-a-nko! Kdo bo menil vpil: Ja-a-nez!... — škoda.“
In na drugem mestu: „Kipar je postavil kip na trg. Pride mimo človek in pride mimo žival; obadva izrazita svoje mnenje na svoj način...“ (istotam str. 46)
Vsega tega Ivan Cankar v Ljubljani ni doživel niti ob stoletnici ne od človeka, ne od živali, pač pa od govornikov, pa ne pred spomenikom. Socialistična zveza, ki jo vodijo zgolj funkcionar j i-komunisti, kot je ugotovil tržaški Zaliv, je vso Slovenijo zajela v mrežo najetih govorov, proslavljajočih Cankarjevo predhodništvo in patronan-co komunizmu, t. j. dialektičnemu materialističnemu ateističnemu Marx-En-gelsovemu leninizmu, čeprav je vsaj to, če nič drugega za „večnost pribito“, da je Ivan Cankar veroval v Boga in v neumrljivost duše po smrti, kajti „Luč je in Bog je ... in nebeška glorija!“ — To vero v transcendentalnost prezirajo, je ne omenjajo, kakor tudi ne njegovega odpora proti slednji diktaturi, duhovnemu in političnemu nasilju. Ko sem zopet bral njegove Hlapce, sem živo občutil, da niso namenjeni le političnemu klerikalizmu fin de siecla, ampak neskončno bolj današnjemu režimu v Sloveniji. Nihče ni napisal take obsodbe današnjega režima, kakor so prav ti prizori iz Hlapcev, hlapcev režimu. . . kot so danes kulturniki v domovini... in sploh vsi... In če citira kulturni delavec od tam danes tak Cankarjev citat, kot je bil svobodno tiskan pod klerikalnim režimom svojih , dni, je do-tični. citiran na policijo in mu, grozi sto nevšečnosti in šikan in prepoved še pisati o Cankarju. Tole je odiozno citirati današnje dni: „V stranki mora biti, v tolpi, potem se mu vse prizanese; če stopi korak po svoji prosti cesti, jei izgubljen.“ (DS 1920, 26 ZS III) In Cankar ni nikdar stopil v tolpo. Tolpa pa je danes nositeljica nasilja in glasilka sovraštva. Cankarjevo delo pa je bila „knjiga ljubezni“ (Bela kri-zantelpa, .ŽB i6, 149). Cankar sam je napisal: »Da sem živel v židovskih časih, bil bi učenec Kristusov“ (ZS 16, .261).
Zaradi vsega tega moremo dati prav tistim . — Katoliški glas, Gorica —, ki pišejo, da doma „ne morejo Cankarja“, in da mu zato niso v tem jubilejnem letu postavili spomenika.
Drži: Ljubljana, ta centrum slovenstva, to mesto, ki ga je Ivan Cankar opeval z najlepšimi in najnežnejšimi besedami, z najvišjo poezijo, še danes nima njegovega spomenika.
Toda ljudstvo snuje zopet in zopet načine, kako bi se vendarle v urbanističnih projektih postavil spomenik, vreden Cankarjeve umetnosti in pomembnosti.
Pod naslovom „Sporočilo javnosti“ je ljubljansko Delo 28. julija objavilo sporočilo, ki ga je poslalo v objavo Javno tožilstvo SR Slovenije na osnovi 8. člena zakona v javnem tožilcu.
Sporočilo se glasi:
„V aprilu in avgustu 1948. leta so bili obsojeni: Ing. Diehl Branko, roj. 27.
7.	1905 v Celju, ing. Oswald Stane, roj.
11.	8. 1907 v Ljubljani, ing. Barle Karel, roj1. 3. 5. 1910 v Šmartnem pri Slovenj gradcu, Puffier Janko, roj 8.
6.	1905 v Hrastniku, Presterl Martin, roj. 8. 3. 1916 v Gradcu, ing. Krajnc Boris, roj. 25. 12, 1913 v Kantridi pri Reki, ing. Stepišnik Milan, roj. 11. 11. 1910 v Ljubljani, Ličen Vladimir, roj. 19. 9. 1912 v Trstu, Gasser Pavel, roj.
26.	9. 1903 v Innsbrucku, Hahn Hildegarda, roj. 13. 2. 1923 na Dunaju, Košir Mirko, roj. 15. 3. 1905 v Ljubljani, Juranič Oskar, roj. 11. 10. 1909 na Reki, čoric Petar, roj. 26. 7. 1911 v Bjel-niku, Derviševič Rama, roj. 9. 5. 1923 v šabcu in Bengalija Jože, roj. 5. 8. 1921 v Zagorju ter Barle Rezika, roj.
8.	4. 1925 v Wohlfiirstu.
Bistvene obtožbe glede katerih so bili navedeni obsojeni so se nanašale na kazniva dejanja sodelovanja za časa sovražne okupacije z gestapom in izvrševanje vojnih zločinov v nemških koncentracijskih taborišč ter na povojno škodljivostjo v domovini.
Javni tožilec SRS je vložil pri Vrhovnem sodišču SRS predlog za obnovo kazenskega postopka v korist vseh zgoraj navedenih oseb in to glede vseh kaznivih dejanj, za katere so bili obsojeni — razen za Gasser Pavla za grdo ravnanje z duševnimi bolniki pod eno točko krivdoreka. Zbrana so bila namreč nova dejstva in novi dokazi, ki bi v smislu določila 4. tč. 1. odstavka 372. člena zakonika o kazenskem postopku
utegnili sami za sebe ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev navedenih oseb. — Vrhovno sodišče SRS je ocenilo predlog javnega tožilca SRS na obnovo za utemeljen in je obnovo dovolilo. V nadaljnjem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je javni tožilec SRS prvotne obtožbe umaknil in je sodišče zadevni kazenski postopek ustavilo ter obsodilno sodbo v predlaganem obsegu razveljavilo.“
Tako sporočilo javnega tožilca. Svobodna Slovenija je o tem takoimenova-nem dachauskem ali Diehlovem procesu poročala leta 1948. Že tedaj smo povedali, da so bili vsi obtoženci komunisti ali vsaj delavni funkcionarji OF. Po povratku iz Dachap-a so po končani vojni nekateri obtoženih imeli celo visoke funkcije v novem komunističnem režimu. Na enkrat pa so jih pozaprli in obtožili zato, da naj bi sodelovali z gestapom tedaj, ko so bili v koncentracijskem taboršiču Dachau. Večina je bila obsojena na smrt in so bili ustreljeni. Po 28 letih pa so razen enega vsi oproščeni. Sporočilo ne pove, da je bila večina obsojena smrt.
Za obnovo procesa se je najbolj zavzemal tedanji državni tožilec dr. V. Krivec. Med obnovitvenim postopkom se je izkazalo, da je bli dokazni material, na osnovi katerega so bili obsojeni, potvorjen. Med drugim je bilo ugotovljeno, da so bili dopisi, ki naj bi si jih obtoženci izmenjavali, tudi ponarejeni. Ugotovili so namreč v obnovitvenem procesu, da je bil papir dopisov, ki so služili v procesu kot dodatni material, izdelan po vojni, medtem, ko naj bi si obsojenci dopisovali med vojno.
Prepričali! smo;' da to spordčilo državnega tožilstva javnosti ni zadnje in da bo prišel čas, ko bb prišlo sporočilo javnosti, ki bo odkrilo še več podobnih in hujših primerov.
Reakcija, ilegala v državi, nacionalizmi, liberalizmi, anarholiberalizmi, duhovščina, špijonaža, emigracija, tuje agencije. . .
Na seji Zveznega zbora skupščine SFRJ je podal 20. julija zvezni sekretar za notranje zadeve Franjo Her-ljevič obširno poročilo. Ker mora kot šef vseh varnostnih organov v državi preganjati notranje in zunanje sovražnike, odnosno vse, ki se upirajo sedanjemu režimu, je največ časa porabil za obračunavanje z vsemi nasprotniki režima tako doma, kakor po vsem sve-t|u. V uvodu je podal poročilo o delu Zveznega sekretariata za notranje zadeve v letu 1975 in poudaril, „da se je občutno okrepila učinkovitost organov varnosti.“ Ti organi naj bi dosegli pomembne rezultate na vseh področjih
svojega delovanja. Pripomogli so tudi pri organiziranju družbe, da bi se postavila po robu poskusom sovražnika, ki hoče „spodkopati in zrušiti ustavno ureditev Jugoslavije.,“
Herljevič je dejal: „Posamezne reakcionarne sile iz tujine ter posamezniki in skupine v državi si prizadevajo, da bi vsaj vplivali na tokove notranjega razvoja, pa tudi na orientacijo naše države v mednarodnih odnosih. Te sile poleg tega skušajo y tem hipu popačiti podobo o stanju v. Jugoslaviji. Tako si izmišljajo in razširjajo trditve o širših represivnih ukrepih v naši državi, zatiranju demokracije,, svobode mišlje-
Tako je prof. Ivan Strmole predlagal v Delu takole _ počastitev Ljubljane Cankarju: „Ljubljanski okraj Rožna dolina ima celo vrsto ulic, označenih le z rimskimi številkami: te naj bi poimenovali po junakih njegovih literarnih del ali pa po imenih del samih. Tako bi nastala pod Rožnikom “Cankarjeva četrt”. Saj je prav ta del Ljubljane tesno povezan s Cankarjem; ki je v gostilni na Rožniku stanoval. Ta “spomenik” ne • bi stal veliko — le nove ulične tablice, pa bi pomenil veliko...“ Tako Delo. Avstralske Misli (april 1976) pa značilno komentirajo: „Ideja ni napačna; če jo bodo mestni očetje sprejeli, je pa drugo vprašanje. Če bi ideja prišla “od zgoraj” vprašanja sploh ne bi bilo. Tako pa bo — žal -— verjetno ostalo le pri ideji.“
O drugem takem načrtu govori tržaška Mladika (junija 1976). Pojavila se je v Ljubljani misel, naj bi se zgra-r dila v središču Ljubljane „mnogona-menska dvorana pod zemljo na Trgu Revolucije in pod novim Maximarketom (veleblagovnice!) ’ “Kulturni dom Ivana Cankarja”.“ — Tako bi Cankarja lepo spravili „pod zemljo“ s trgovsko
palačo kot „nagrobnim“ spomenikom!! Proti tej ideji se je ¿glasil znani Bojan Štih ki je protestiral, da bi se „moral zaradi našega spoštovanja do kapitala (!) in trgovanji''’umakniti Cankar pod zemljo! Ali se‘ne skriva v tem predlogu naša moralna ':n etična revščina in stiska,'ki nam predpisujeta skrit: ta “mnogonamenski, funkcionalni spomenik velikemu pisatelju, politiku in revolucionarnemu pisatelju v podzemski svet, ki sicer pripada mrtvim!In še to: „Zakaj bi se skrivali po modernih ■ tehnokratskih- katakjjmbah, mar nismo svobodno ljudstvo na svobodnih tleh in to pod svobodnim soncem?“
Tako sprašuje Štih. In mi mu pritr-dujemo: smo hlapci in tisti, ki govori to v obraz današnjepiu režimu, naj bo ob stoletnici pokopan v zemljo, v temo in umetno luč.
Toda mi vemo, da je telo in ime, položeno v prst, seme novih dni, in da so to naši mrtvi — Lari naših domačih ognjišč, dobri duhovi, ki varujejo duhovno rast našega naroda. In eden teh je tudi Ivan Cankar, četudi ga današnja Ljubljana — „ne mara.“
td
La imagen argentina
Con respecto a la falsa imagen, que el país tiene en el exterior debido a los hechos de violencia que esporádicamente se registran, el matutino “La Nación” de Buenos Aires, abordó el tema en una de sus últimas ediciones. Tras plantear las circunstancias, dice:
“Por lo pronto, es importante despejar dudas en cuanto a que el Gobierno trata con igual severidad al terrorismo filofascista y al terrorismo de la ultraiz-quierda, en tanto ambos asientan su juego en el crimen, el secuestro, la bomba y la extorsión. Luego de eso es necesario que la opinión pública mundial disponga de una documentación fehaciente de la magnitud del ataque a la República consumado por la subversión terrorista. Por último, es insoslayable que una parte no secundaria de la política exterior argentina constituya un factor concurrente con el esfuerzo que hace la Nación para batir al fascismo de la derecha y al fascismo de la izquierda. En efecto, el terrorismo e'xiste en nuestro país como existe en Irlanda del Norte, en el Medio Oriente, en Africa, en zonas de Asia y en formas aisladas existe- también en Europa. El terrorismo es, entonces, una materia exportable y ningún país está a cubierto del riesgo consiguiente. Pero si todo Estado tiene la obligación de reprimir el terrorismo, es imperioso lograr acuerdos internacionales para combatirlo. En rigor, todos los países que ahora están expuestos al contagio de esa lepra política debieran sentarse cuanto antes alrededor de una mesa de conferencias, fuera de las Naciones Unidas, claro está, porque este organismo ha quedado comprometido con el terrorismo mundial desde que acogió al jefe de la guerrilla árabe.
Frente a la vasta campaña dirigida a crear la confusión aquellas decisiones son susceptibles de valer como un punto de partida para una tarea sostenida e impostergable”.
o j a in tako dalje. Ravnanje posameznih tujih dejavnikov v zvezi z družbenopolitičnimi in drugimi ukrepi, u-vedenimi zoper posameznike v državi, v bistvu pomeni poskus pritiska in vmešavanja v naše notranje zadeve.“
Kako je v državi sami
Herljevič je nato obširno govoril o pojavih protiustavne in druge kriminalne dejavnosti znotraj Jugoslavije. Potožil je, da se mora družba soočati tudi s prizadevanji posameznikov in skupin, ki skušajo zavreti ali onemogočiti proces družbenega in revolucionarnega razvoja. Priznal je, da so se posamezne skupine zatekle k bolj skritim metodam in tudi k ilegalnemu organiziranju in delovanju. Dobesedno je nadaljeval: „Tako so posamezniki in skupine prišli v neposredni spor z ustavo in zakonom, kar je terjalo tudi energično akcijo organov varnosti. V zadnjih dveh letih smo odkrili 13 ilegalnih skupin, v katere je bilo vključenih skupaj 237 oseb. Proti tem osebam smo sprožili kazenski postopek in večina izmed njih je bila obsojena. Nekatere izmed teh skupin, v katerih je bilo 105 oseb, so delovale z birokratsko-dog-matskih stališč.
Njihov cilj je bil spodkopati in zrušiti naš socialistični samoupravni sistem in vzpostaviti birokratsko-etati-stični režim, na zunanji ravni pa — da bi nas usmerili vstran od neodvisne in samostojne politike.“
Herljevič je nato udarjal po nacionalizmu, ki še ni povsem izkoreninjen in je družbeno nevaren, ker so sovražr niki, ki v nacionalizmu vidijo uresničevanje vseh svojih ciljev, pripravljeni gotovo na vse. Nosilci nacionalistične delavnosti so najpogostejše povezani tudi z reakcionarnimi krogi v tujini, zlasti s fašistično emigracijo. Kot škodljiv pojav je omenil tudi anar-holiberalizem. Po njegovem mnenju naj bi se „nosilci teh teženj, zanikovaje revolucionarno vlogo delavskega razreda, vodilno vlogo ZK in perspektive samoupravljanja v'bistvu zavzemali za/ obnovo buržoazno-kapitalističnih odnosov v naši družbi.“
Duhovnikom je Herljevič posvetil posebno pažnjo s terni besedami:
„V nasprotju z velikansko večino duhovništva, ki se zavzema za dobre odnose med cerkvijo in državo, pa še najdejo v verskih skupnostih tudi posamezniki, ki versko dejavnost zlorabljajo v politične namene. Ta prizadevanja kakor tudi poskusi dela klera, da bi se v posameznih dejavnostih — zlasti socialnih, kulturnih in vzgojnih — vsilil kot partner samoupravnim organizacijam in skupnostim, naletavajo na čedalje bolj organiziran odpor naših delovnih ljudi in občanov. Posamezni predstavniki nekaterih verskih skupnosti izrabljajo za sovražno dejavnost proti naši državi tudi svojo navzočnost med našimi državljani, ki se začasno mudijo in delajo v tujini. Pri tem se povezujejo tudi s fašistično jugoslovan-
sko emigracijo in tujimi klerikalnimi krogi, posamezniki pa spodbujajo priprave fašistično-terorističnih skupin za akcije proti Jugoslaviji ali neposredno sodelujejo pri teh pripravah.“
Sovražniki v svetu
Nato je Herljevič pokazal na nevarnost politične emigracije in jo obdela-val z že starimi in izrabljenimi frazami. Ne da bi imenoval posamezne države, je bil mnenja, da emigracija dobiva podporo za svoje delo tudi v svetu. Takole je ugotovil:
„V nekaterih deželah, ki se nam sicer kažejo prijateljske, je deležna potuhe in podpore uradnih organov, političnih strank in drugih institucij, še zlasti pri razvijanju politično-propa-gandne dejavnosti s tiskanjem raznih listov in drugega gradiva s protijugoslovansko oziroma sovražno vsebino. Naši občani tega ne morejo razumeti.“
Herljevič je napadel tudi tuje obveščevalne službe. Ni mu prav, če iščejo resnico ali poročajo o resničnem stanju pod komunističnim režimom. Tako je poročal:
„V skladu s celotno našo politiko se branimo tudi pred napadi tujih obveščevalnih služb ter se bomo branili tudi v prihodnje. Nekatere med temi službami venomer in intenzivno raziskujejo in zbirajo podatke z vseh področij našega družbenega življenja. Pri tem si prizadevajo ustvariti svoja oporišča v posameznih krogih in snubijo posamezne naše občane. Obveščevalne službe posameznih držav sodelujejo tudi pri organiziranju in izvajanju pro-pagandno-psihološke dejavnosti in indoktrinacije nasproti našim občanom. Za vso to svojo delavnost zlorabljajo tudi razvite oblike mednarodnega sodelovanja naše države, nekatere znanstvene raziskave, bivanje naših državljanov v tujini, izmenjavo strokovnjakov in štipendistov ipd.
V prid še bolj vsestranskemu razvoju mednarodnega sodelovanja in odnosov, ki izvirajo iz narave in odprtosti naše družbe, menimo, da je treba tudi to subverzivno dejavnost odločno zatirati. Lani in letos je bilo zaradi špij o-naže obsojenih 19, v preiskavi pa je še 22 ljudi.“
Ubogi tovariš minister Herljevič! Ali bo kos vsem tem težavam?
CARTER IN TERORIZEM. Kandidat demokratske stranke Jimmy Carter je v Seattlu izjavil, da se bo v primeru izvolitve za predsednika ZDA, zavzemal z vso energijo za vzpostavitev krepkih mednarodnih sankcij „proti državam, ki podpirajo terorizem.“ No, dela mu torej ne bo manjkalo. Žal pa se bojimo, da bo ostalo le pri lepih in vzpodbudnih besedah. Pred nekaj desetletji' je neki kandidat, ki je bil potčm izvoljen za predsednika, dejal, da se 1)0 prizadeval za osvoboditev podjarmljenih narodov. Pa se je število podjarmljenih narodov od tedaj povečalo in ne zmanjšalo.
KOREJA PO POTI VIETNAMA
KDAJ PRIDE DO “ZEDINJENJA”
0 avgiišta je.na meji.jki loči sever-nvhh južno-Koreja, prišlo db incidenta, ki je postavil na kocko mir na tem de-b^A-zije. Na področju južne Koreje, a tik ob razmejitvenem pasu, sta dva ameriška časnika' ogledavala drevo, ki bi ga bilo treba podreti. Tedaj pridrvi tolpa severnih Korejcev, in ju z sekirami in koli zverinsko pobije.
Spopad med obema Kore jama vsled tega- dogodka je v nekem trenutku izglodal neizogiben. A končno je prevladala .pamet in, po nekaj tednih napetosti, se je sedaj položaj nekoliko umiril. A ostane nerešeno vprašanje, koliko časa bo mir. ohranjen med severom in jugom? Al: ne- bo Koreja šla po poti -.Vietnama;.'dri 'je-rpodiegeDkomunizmu po,:tervavi ■ vojni-? .iAli pov.poti Laosa, ki je po a zedinjenj u^b: nekrvavo padel v .komunistično- naročje;
Najprej so' odkrili enega (1§. novembra 1974), naslednjega leta pa še druga dva. So to tuneli, ki se začenjajo na področju severne Koreje in tečejo pod zemljo (v globini med 50 in 150 metrov), pod razmejitveno črto do južnega ozemlja. Dva metra širok in enako visok, tak tunel dovoli prehod džipov in tankov in računajo, da bi v eni sami uri lahko prešla iz severne na Južno Korejo cela divizija.
Ko je pred kratkim Yu Dung, visoki oficir sevemovietnamske vojske pobegnil na jug, je odkril, da je zgrajenih deset takih tunelov, pripravljenih za istočasen prehod desetih divizij s severa na jug. Nevarnost invazije torej ni le prazen strah, marveč konkretna nevarnost, ki jo Kini II Sung in njegovi nenehno večajo. 1	‘
Mednarodni teden
ZADOLŽENOST LATINSKE AMERIKE •— Po zadnjih podatkih 'se-j|'lani celotni zunanji dolg Latinske Amerike zvišal na 55.000 milijonhv dolarjev. Argentina, katere zunanji dolg je leta 1975 znašal 4393 milijone dolarjev, bo morala v prihodnjih petih letih odplačati 56.9 odstotkov dolga. Brazilski dolg je največji in znaša 12.704 milijone dolarjev; mehiški znaša 9.717 milijonov, čilski 4.461 milijone, urugvajski pa 606 milijonov dolarjev« Ta -država imela,■ precej problemov z odplačilom, ker zapade v bližnjih petih letih kar 70 odstotkov dolga.
BRAZILSKA ODPRAVA NA ANTARKTIKO. Letos ho Brazil poslal na Antarktiko svojo . prvo odpravo. Vlada je sporočila, da je vse to v skladu z Brazilom, ki je zaradi najdaljše obale v južnem Atlantiku močno zainteresiran na tem kontinentu.
J ‘ NEKOLIKO ZGODOVINE
• Zgodba- Koreje je zgodba tolikih drugih dežel, ki so bile razdeljene po drugi svetovni vojni. A je bila prva, kjer so> komunisti poizkusili izvesti nadvlado nad svobodnim južnim delom. Bilo je to 25 junija leta 1950, ko je osem severnokorejskih divizij, do zob oboroženih, navalilo proti jugu. Tadaj Združeni narodi še niso bili notranje minirani kot danes. Njih poseg in odločno stališče, ki so ga zavzele ZDA so preprečili polom. Po letih vojne, v kateri je našlo smrt tri milijone bojevnikov na obeh strane, je prišlo do premirja in komunistične čete so bile potisnjene nazaj nad vzporednik 38.
Od tedaj so bili nešteti dogodki, ko so severni Korejci kršili premirje. Naj-sibo ž bombardiranjem s topovi, najsi -bodo svoježasni vdori s severa proti jugu, popolnega miru ni bilo nikdar na 38 vzporedniku. Zadnji takih incidentov se je pripetil preteklega 18 avgusta.
Niso bili to slučajni izbruhi sovražnosti. Vsa ta kršenja premirja odgovarjajo splošnemu načrtu, ki ga ima .Severna Koreja. Ta načrt predvideva, prej ali slej, kemunizacijo Južne Koreje. Le poglejmo izjave, ki jih je podajal, in jih še vedno podaja severni diktator Kim II Sung. Ta je ob priliki padca Vietnama izjavil: „V primeru, da bi se na Jugu pričela ljudska revolucija, jo bomo pozitivno, podprli.“ Ob tem je ugotoviti, kako lahko je povzročiti „revolucijo“, in kaj vse lahko razume pod ozpako „pozitivno podprli“. In še je dodal: „če pride do vojne, tedaj bo izginila razmejitvena črta in bo prišlo do zedinjenja domovine.“ Tudi si lahko mislimo, kakšno bo to „zedinjenje.“
SEVER SE PRIPRAVLJA
Pa gornje tudi niso prazne besede. Kim II Sung ima vedno jasen namen invazije Severa proti Jugu. V ta namen je dal zgraditi posebne „tunele.“ Njih obstoj so kmalu zaznali na jugu.
Trenutno so sile obeh Korej precej izenačene. Vojaštvo je na obeh straneh enako; le da je sever bolje opremljen glede tankov in ladjevja. Na jugu pa se nahajajo precej močne edinice Združenih držav. V čemer pa sever prednjači, je v velikem številu gverilcev, ki jih trenirajo za slučaj vojne, ali bolje, za popespeštitev „ljudske revolucije“ na južni Koreji. Nov znak, kako radi bi potisnili Seul na pot Vietnama.
SVETOVNI POLOŽAJ
Politični svetovni opazovalci so, ob prej omenjen uboju ameriških oficirjev, znova podrobno pregledali položaj na Koreji. Tedaj so bili mnenja, da svetovni položaj ni ugoden hotenju Kirn II Sunga. Da ne Moskva niti Peking nista voljna zaplesti se v dolgotrajno vojno na korejskem polotoku. Vendar je težko ugotoviti, do katere mere je to res; in še, ali ni severnokorejski diktator zmožen sam, na svojo roko izvesti udara proti jugu? V takem primeru bi ga mednarodni komunizem, rad ali nerad, že zaradi prestiža, podprl. Ni verjetno, da bi se upali dopustiti propast po zmagovitih podvigih v Vietnamu in Kambodži, pa po afriški ofenzivi.
"Po drugi štranVpa' ima Kirn II Sung vso. podporo „neuvrščenih“. To je bilo razvidno na pred kratkim zaključeni vrhunski konferenci v Colombo. Tahi so med drugim sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo „imperialiste“, naj se umaknejo iz Južne Koreje in naj z nje umaknejo tudi vse svoje postojanke. O Severnem Vietnamu in o ruskem orožju, pa o vseh njenih pripravah in namenih invazije Juga seveda ni bilo v resoluciji niti besedice.
Tako je kaj lahko razvideti nevarnost, ki grozi Južni Koreji. Kdaj bo prišla na vrsto? Kdaj tudi njej udari ura „zedinjenja“? Ali pa se bo svobodni svet vendar enkrat zavedel te rakove bolezni nenehnega popuščanja in umikanja, in bo, kot pred četrt stoletja prav tatn, na Koreji, znal odgovoriti in prenesti težko ceno svobode .
POVRATEK IZ VESOLJA. ¡Sovjetska astronavta Boris Volinov ¡n Vitalij Žolobov sta se 24. avgusta vrnila na zemljo. Poročilo pravi, da sta „srečno dokončala vse predvidene eksperimente.“ Ob vzletu 7. julija so mnogi strokovnjaki predvidevali, da bosta astronavta v Saljutu-25 skušala postaviti nov rekord v bivanju v vesolju. Pa jima ni uspelo postaviti niti novega sovjetskega, ki znaša 62 dni; ameriški je 84 dni. Po vzletu Saljuta-25, so po navadi dobro informirani strokovnjaki izjavili, da ima Saljut-25 dva sistema za sklopitev in so računali, da se bo tema astronavtoma pridružil še nov par. Ker pa Sovjeti niso tako gostobesedni kot Amerikanci, ne bo svet nikdar zvedel, kaj je bilo narobe. Astronavta sta po sovjetskem sporočilu svojo nalogo opravila po predvidenem načrtu. . ., ki se ga Dač skrajša, če gre kaj narobe, ali pa podaljša, če gre dobro.
SPREMEMBA V FRANCIJI. Razdor med gaullisti in Giscardom d’Es-taingom je tlel že od njegove izvolitve za predsednika Francije. Na to mesto je bil izvoljen proti volji glavnih gau-llïstienih veljakov. Te dni je prišlo do formalnega preloma. Predsednik je sprejel ostavko premierja vlade Jacque-sa Chiraca in imenoval novega v osebi Jean-Pierra Barreja, ki je kot finančni strokovnjak prevzel tudi finančni resor. Med 18 ministri in 18 podtajniki 'te ' še devet gaullistov, med temi obrambni minister Yvon Bourges; prej jih je bilo trinajst, a vlada je štela 43 članov.
PAPEŽEVO OPOZORILO. Papež Pavel VI. je opozoril francoskega škofa Marcela Lefèbra, da se nahaja v položaju „nevzdržne nereguralnosti“ in ga pozval k vrnitvi v Cerkev, škof Le-fèbre ne priznava vatikanskega drugega koncila in njegovih sklepov, škof je suspendiran zaradi neposlušnosti —■ prepovedano mu je posvečevati duhovnike in maševati. Če bo vztrajal v neposlušnosti, mu grozi izobčenje. Opozorilo mu je pred tremi tedni — lastnoročno napisano — poslal papež Pavel VI.
Bodočnost je mladine
(OB ZBOROVSKEM FESTIVALU SDO IN SFZ)
Soboto 21. avgusta lahko kronist slovenskega življenja v Argentini zapiše z rdečim v svojem koledarju. Bil je praznik! Nov praznik naše pesmi, ki je vrela iz grl v tej deželi rojenih hčera in sinov slovenskih staršev. Dogodek, ki je vreden, da se ob njem posebej ustavimo in z upanja polnim veseljem izrazimo svoje, zadavoljstvo in „svoje priznanje.
Šest vokalnih skupin je'' pripravilo program večera, katerega misel je bila:
Slovenska pesem, naš zaklad, po širnem svetu nas združuje, pred narodi nas povzdiguje...
Ni to pesniško napisana fraza, je dejstvo, izpričana resnica, naša močna valuta v današnji krizi duhovnih vrednot. Po sobotnem festivalu smo resnično lahko veseli in polni upanja za našo slovensko bodočnost v tej deželi. Veseli, ponosni in hvaležni. Hvaležni vsem tistim 78 nastopajočim, pa posebej še tistim šestim, ki so nastopajoče pripravili za ta večer slovenske pesmi.
Štiri slovenske srenje so poslale na festival svoje pevske skupine: San Justo, San Martin, Carapachay in Slovenska vas. Upamo, da bi njih zgled za prihodnji festival navdušil in pri-
klical še mladino iz Slomškove srenje in s Slovenske pristave.
Mladinski pevski zbor San Justo, ki ga že nekaj let z vedno vidnejšim uspehom vodi Andrej Selan, je najmočnejša mladinska pevska skupina naše skupnosti. Vsak zborov nastop je v šte-vilčnetn in kakovostnem pogledu nov korak naprej. Več kot 40 deklet in fantov disciplinirano sledi svojemu vodji in z vsakim nastopom močneje izpričuje, kaj lahko dosežejo idealizem, vztrajnost, podreditev eni volji in pravo vrednotenje te vrste dela. -— Zbor je na festivalu izvajal Foersterjevo Planinsko,. K er h jakovo Je na Drave’ mehva (prijetno presenečenje solistke — al-tistke gdč. Kristine Jereb) ter indijansko Potosino soy.
Dekliški oktet iz San Martina, pod vodstvom gdč. Ane ¡Marije Klanjšček se je predstavil s Slomškovim Veselja dom, Kalanovim Narodnim motivom, Tomčevimi škrjančki in s čamernikovo Nocoj se mi je sanjalo. San Martin vztrajno vzdržuje naše pevske tradicije in je njegov dekliški oktet poleg veterana — mešanega zbora — močan pričevalec tega udejstvovanja. Veseli smo oktetovega prizadevanja in mu želimo dolgo vrsto let življenja in uspehov.
Gdč. Terezka Prijatelj je s pevskim zborom „Mladina“ iz Carapachaya spet pokazala, da ima v članicah in članih zborčka, ki ga vodi, skupino, ki ji petje pomeni odlično sredstvo za vzdrževanje in pospeševanje naše medsebojne povezanosti. Hribarjevi Mlatiči, Pirnatova priredba Na Gorenjskem je flet-no in Foersterjeva Lahko noč so bile lepo izvajane. Zbor. je spet potrdil, da tudi majhna skupina lahko mnogo doseže z vztrajnim delom in ljubeznijo do stvari, ki se ji posveča. Naj z enakim poletom nadaljuje svojo pot!
Isto bi veljalo tudi za Dekliški sek-stet iz ¡Slovenske vasi, ki ga „nevidno“ vodi Ivan Mele. Njegove interpretacije Aljaževe Ti veselo poj, Ditmanove Za skalnim bregom in Fabianijeve Kre-sovanke so dokaz resnega dela. Kot oktet iz San Martina je tudi sekstet Slovenske vasi naš znanec s prejšnjih festivalov. Upamo, da ga bomo imeli priliko še poslušati in ugotavljati njegovo rast in izpopolnjevanje. V težkih okoliščinah dela, vodja doprinaša velike žrtve, zato njegovo delo toliko bolj cenimo.
Na festivalu sta nastopila tudi zbor Slovenske mladenke in Buenosaireški slovenski oktet. Oba v našem vokalnem zborovskem udejstvovanju zavzemata zelo vidno mesto in smo o kvalitetah njunih izvajanj in umetniški stopnji njunih koncertov že mnogo slišali in bra-
li.	Z nastopom na festivalu sta obe
Dolgčas bi bil na svetu, ko bi bilo vse dokazano.
Ivan Cankar

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Zanimivo je večkrat opazovati v argentinski politiki, kakšen vpliv imajo nekaterice govorice na odvijanje dogodkov in kako je njih učinek mnogokrat prav nasproten kot je bilo pričakovati, ali šo pričakovali tisti, ki so govorice sprožili. Tudi posebna terminologija, ki jo uporabljajo politični opazovalci (večkrat omenjajo „industrijo“ govoric), ve povedati o veliki važnosti, ki se v prizadetih krogih polaga ha to posebno vrsto „javnega mnenja.“
Pretekli teden so se. skoraj vse govorice sukale v eni smeri: skušale so dokazati, da je položaj ekonomskega ministra nestalen. Da ima dr. Martinez de Hoz veliko problemov in zlasti, da se' krha njegovo razmerje do oboroženih sil. Ne smemo pozabiti, da je gospodarski minister, poleg vzgojnega e-dini civilist sedanje vojaške vlade, in da je v "tem svojstvu važno njegovo razmerje s predstavniki oboroženih sil. Vojaški ministri imajo zaslombo vsaj v svojem rodu vojaštva, civilist je v takem primeru odvisen le od uspešnosti svojega delovanja.
Če sodimo po tem, kakšen je dejanski položaj, moramo ugotoviti, da je dr. Martinez de Hoz še kar uspešen, kajti, po besedah nekega komentarista, tako trdno stoji na svojem položaju, kakor sam predsednik general Videla. Mimo teh primerjav lahko rečemo, da je ministrovo razmerje z generali, admirali in brigadirji popolnoma normalno. Še več, dosedanji uspehi stabilizacije in reaktivacije so le še utrdili njegov u-gled med člani oboroženih sil.
Vendar je treba ponoviti, kar smo na tem mestu že večkrat zapisali, da ministrov uspeh trenutno ostaja le v krogih višjih financ, nikakor pa še ni prešel na socialno polje. Cene, čeprav z mnogo počasnejšim korakom, še vedno rastejo. Tako je bilo pretekli teden napovedano zvišanje cen nafti in nje-nm derivatom. Seveda se je s tem po-
višal transport, tako osebni kot tovorni. Podražitve transporta pa so seveda avtomatično podražile cene določenih izdelkov, katerih * -dohod na trg zavisi od prevoza.
Vendar-, po napovedih gospodarskega ministrstva, to ne bo povzročilo novega'' inflacijskega skoka, kakor ga ne bi zvišanje plač, ki ga je vlada določila v višini 15 odstotkov od prvega septembra dalje. Ker kupna moč plač nenehno pada, ih tb bd zadnje povišice več kot 15%, zvišanje samo ne more povzročiti' inflacije. Po drugi strani 'pa vlada pripravlja vrsto ukrepov, ki naj bi preprečili nedovoljeno naraščanje cen. Organizirala se bo ta-koimenovana komisija za obrambo potrošnikov. Take komisije so bile V Argentini vedno v modi, pa nikoli učinkovite. Ponavadi so jih sestavljali predstavniki vladef gospodarstvenikov ' in sindikalistov. Sedaj pa jo bi vodil zastopnik gospodarskega ministrstva, u-deleženi pa bosta še dve privatni ustanovi za kontrolo kvalitete in uporabo 'prvin, pa Zveza mater in Zveza očetov, dvoje ustanov ki izražata strogo katoliško usmerjenost. Sestava, po svoje zanimiva, seveda ni sama po sebi garancija uspešnosti. Uspeh bomo videli, ko bo treba s pičlo povišico plač romati iz trgovine v trgovino, in iskati ugodnejše cene bistveno potrebnim stvarem.
Še beseda o gverili. Varnostni organi jo seveda še naprej vztrajno trebijo. Vendar sporadični izbruhi nasilja zelo škodijo ugledu Argentine v svetu zlasti v Evropi. Temu pa je bistveno krivo neodgovorno poročanje evropskih obveščevalnih sredstev, ki skoraj bolezensko iščejo v argentinskem življenju izključno negativne pojave. Tak je bil primer francoske televizije, ki je pred tednom predvajala program o Argentini, ki je vseboval le atentate in poboje, a nekatere stare več let. Komu to koristi ?
O Slovencih
Angleški dnevnik „Buenos Aires Herald“ je 26. junija objavil članek Reuterjevega dopisnika iz Celovca Weilan-da o Koroški. Dopisnik je navedel več netočnosti in je celo trdil, da je Koroška „zgodovinski center nemške kulture“, o čemer smo poročali v našem listu 12. avgusta na uvodnem mestu.
„Buenos Aires Herald“ je nato v številki z dne 17. avgusta objavil pod naslovom „O Slovencih“ popravek in pojasnilo Andreja Krečiča, ki se glasi:
Buenos Aires Herald je dne 26. julija objavil zanimiv članek, ki ga je napisal g. Sidney Weiland pod naslovom „Rasni izgredi vznemirjajo Avstrijo.“ Rad hi omenil nekatere točke, ki v bistvu spremenijo smisel omenjenega članka.
skupini svoj sloves samo znova potrdi-
li.	Kar pa moram posebej pohvaliti, je dejstvo, da so Mladenke in Oktet s svojim sodelovanjem festivalu dali pečat pomembnosti in važnosti. Za to svojo odločitev zaslužita še prav posebno priznanje. Škoda, da se ni pridružila še vokalna skupina Karantanija, da bi festival bil res glasnik in pričevalec celotne naše mladinske zborovske dejavnosti.
Slovenske hiladenke so pod vodstvom ge. Anke Gaser izvedle narodno Se davno mrači (solistka gdč. Snežna Batagelj), Gerbičevega Bučelarja, zahtevne Kolbičeve Godce in Adamičevo Zbadljivko. Naši oktetovci pa so navdušili, publiko s Kramolčevo lepo izvajano priredbo En mav čez izaro, Devovo Dober večer, ljubo dekle, Kramolčevo Mamica povejte mi in z venčkom koroških Mi smo mi (solistični vložki: Janez Zorec, Janez Mežnar in Janez Marinček).
Uvodoma je na zbrano poslušalstvo — pričakovali bi ga več! — naslovila pozdravne besede in podala nekaj tehtnih hlisli predsednica SDO gdč. Helena Loboda, Pavel Fajdiga ml. pa je s primernimi glosami napovedoval pripravljen spored.
Mladini k večeru čestitamo. Zasluži priznanje in pohvalo. Obenem pa prošnjo, naj ne samo vztraja pri tem delu, ampak naj ga še poglablja in množi pevske vrste in skupine. Plemenita je ta nologa in vredna žrtev.	jus
Gospod Weiland trdi, da je Koroška „zgodovinski center nemške kulture“, kjer so „neo-nacisti izkoristili tradicionalni strah pred slovenskim etničnim pritiskom.“ Člankar izgleda navidezno dobro informiran o vztrajnem nemškem nacionalističnem pritisku na Koroškem, vendar je njegova izjava o tem, kdo na koga pritiska, ravno nasprotna. Predvsem Koroška ni le zgodovinski center slovenske kulture, ampak je celo njena zibelka. Kar se pa etničnega pritiska tiče, so ga vedno izvajali Germani s severa proti jugu. Na Koroško so se Slovenci naselili že pred
8.	stoletjem.
Rad bi opozoril g. Weilanda na mali kraj, nedaleč od Celovca, Gospa Sveta. Blizu stare cerkve še danes lahko vidimo kamenit prestol, na katerem so že v devetem stoletju slovenski volivci •— vsi svobodni kmetje iz okolice — u-stoličevali svoje koroške vojvode, s svojevrstnim obredom. Pred nedavnim so razni zgodovinarji — med temi Crane Britten s harvaxdske univerze (The Catholic Historical Review, Nov. 1969) — neoporečno dokazali, da je imel ta demokratski način ustoličevanja koroških knezov pomemben vpliv na Thomas Jeffersonovo Deklaracijo neodvisnosti od 1. 1776.
Razni člani britanskega generalnega obveščevalnega štaba 6. div. Armije, 78 pešadijske divizije itd., ki so bili po drugi svetovni vojni v tej coni v okupacijski službi in tam raziskovali nacistično delovanje, lahko pričajo o dejanskem stanju na Koroškem. Žal so še danes pravice Slovencev na Koroškem prav tako zatirane, kot so bile pod nacistično oblastjo ali kot dolga stoletja nazaj v času avstroogrske monarhije. Vendar bi pošteno raziskovanje zgodovinskih dejstev brez dvoma gospodu Weilandu pomagalo izpopolniti njegovo poznanje te etično zatirane manjšine in bi mu dokazalo, da je marsikaj drugače, kakor na zunaj, prikazuje.
Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije!
Sag ^low^yiSj^
LJUBLJANA -— Znani ljubljanski nebotičnik je dobil nova dvigala. Gostje bodo v kavarno na vrhu prišli hitreje, ker „vozi“ novo dvigalo s hitrostjo 3 metre na sekundo.
LJUBLJANA— 01»sk kina v Sloveniji stalno pada. Leta 1973; je šel povprečno vs|k Slovenec, šestkrat letno v kino, lani pa, samo še petkrat. Zmanjšuje se tudi število filmskih predstav, leta 1973 jih je bilo 64,668, leta 1975 pa 62.447.	. ,	%	* i
,!	a,	.	*
PTUJ -e avgustu : in septembru imajo v Ptuju utfrsto raznih kulturnih prireditev. Kar dvajset likovnih, gledaliških, glasbenih' ,in f^ljiTprnih ' priredi-fev se bo zvrstilo v teh dneh.
LJUBLJANA j— Violončelist Ciril Škerjanec je 4. avgusta viTKriževniški cdrkvi priredil v okviru poletnih kut-tprnih prireditev koncert, na katerem je Izvajal prve tri (od šestih) Bachove. suite (G-dur, d-mol,t C-dur)S'K
JESENICE — Jeseniška železarna ni izpolnila predvidene produkcije za prvih šest mesecev. Vsega je v šestih mesecih naredila 828.435 ton, kar znaša 46 odstotkov letne produkcije.
LJUBLJANA — Mednarodna ko-
se je število prebivalcev v mestih zelo povečalo, ker je beg z dežele zelo visok. Najbolj se je dvignilo število v Velenju, za 70%, precej v Novi Gorici, Kopru in Novem mestu in sicer za 51, 46 in 33 odstotkov, najmanj pa v Trbovljah, le za 1%. Ljubljana ima sedaj 243.244 prebivalcev, pred desetimi leti 189.500. Maribor 126.131 (108.799, Celje 37.403	(32.808), Kranj 29.681
(25.098), Trbovlje 16.620 (16.453), Jesenice 17.541	(15.955), Koper 20.595
(14.061), Nova Gorica 16.455 (10.883),, Velenje 15.517	(9.110), ‘Novo mesto
14.211 (10.662),.
KOPER .— železniško gospodarstvo Ljubljana se Je dogovorilo s koprsko občino glede gradnje potniškega terminala in dograditev tovornega kolodvora
v Kopru. Zg. potniško postajo bodo po-treboVali''bkdli 150.000 kv. metrov površin. Z deli naj'M začeli še pred kon-
cem letošnjega j leta.
GORIČANE — V muzeju na gradu, 'ki je bil pred zasegom last ljubljanske nadškofije, je .bila 9. avgusta odprta razstava mehiških mask. Ta razstava je prepotovala že dobršen del Evrope, doma so jo predstavili kot eno prireditev iz cikla, ki se nanašajo na „neuvrščene države.“
misija za vina je prejela v oceno 1007 vzorcev vin, ki so jih poslali iz 23 držav petih kontinentov. Ocenjena vina bodo razstavili na drugi svetovni vinski razstavi v Ljubljani, ki bo od 31. avgusta do 5. septembra.
LJUBLJANA — Tudi v Ljubljani so se cene kruha dvignile. Nespremenjeni sta ostali le ceni navadnega črnega in navadnega belega. Podražilo pa se bo 78 pekovskih izdelkov od domačih kruhov pa do žemelj, rogljičev, makovk in prepečenca. Povišanje znaša do 35%, pri prepečencu pa celo 60%.
ŠTORE PRI CELJU — Ljubljanska „Agrotehnica“ in italijanski „Fiat“ gradita v tem kraju tovarno za traktorje. Dela so že zelo napredovala in računajo, da bo že prihodnjo pomlad prišel iz tovarne prvi traktor. V prvem letu imajo predvideno produkcijo traktorjev “402” in “404”, katerih naj bi skupno izdelali okoli 4000, kasneje pa se bo proizvodnja povečala na 10.000 traktorjev letno.
LJUBLJANA — Po slovenskem občinskem registru stalnega prebivalstva, je bilo junija letos v Sloveniji 1.819.197 prebivalcev, od tega v mestih 747.197, na deželi pa 1,072.000. Od leta 1966
MARIBOR — S podražitvijo kruha so se odločili, da bodo zgradili novo pekarno v Mariboru, ki bo na Teznem. Tam naj bi spekli do 20 ton kruha dnevno. Po obratovanju nove pekarne bodo ukinili tri druge. Računajo, da bo nova pekarna nared prihodnjo jesen.
Umrli so od 1. do 6. avgusta 1976:
LJUBLJANA: Franjo Gregori, up., 70; Emil Planinec, up. gradb. tehnik; Milan Artač, avtomehanik; Anton O-blak; Marjana Kumer r. Wohinz, prof. glasbe; Ivana Rozman r. Škraba, 82; Jože Kocjan, 82; Stanislav Grčman; Marija Grabnar, up.; Ivan Martinec, up.; Pavel Erklavec, kom. svetnik; Stane Kovačič, part. častnik; Matija Oven, ključavničar; Rudolf Petelinšek; Marija Pečan.
RAZNI KRAJI: Marija Rožman, Sora; Jože Capuder, Sp. Koseze; dr. Radovan Brenčič, predvojni intendant Narodnega gledališča v Mariboru, 86, Celje; Antonija Štefančič r. Pirnat, Štore; Alojzija Centa, Vrbarjeva mama, 76, Selo pri Robu; Jakob Herščak, žel. up., borec za sey. mejo, Dravograd; Marija Vodopivec r. čamloh, 90, Domžale; Ivan Vatovec, up., Novo Mesto; Albin Smolnikar, posestnik, 64, Gorjuša; Cirila Zupanec, up. učit., Ribnica; Drago Pezdirnik, strojevodja, Dovje; Justina Bric, Litija; Jože Kostevc, Piše-ce; Jože Levstik, štupnikov ata, 82, Zdenska vas.
Mladinski dan v Carapachay»
V nedeljo 15. avgusta se je v Ca-rapachayu vršil 11. mladinski dan. Ves Dom, tako dvorana, kot tudi zunanji prostor, je bil za to priliko praznično okrašen s slovenskimi in argentinskimi zastavami. Napis „Zdrav duh v zdra-vehm telesu“ nad novim tlakovanim i-griščem nam je dal vedeti, da se bodo tu pomerile v odbojki in košu mlade slovenske moči. Nekoliko vetroven a vendar lep, sončen dan — kar nam Bog carapachaycem skoro vedno nakloni — je tudi veliko pripomogel k izredno lepemu uspehu.
Že v zgodnjih dopoldanskih urah sta se pomerili v odbojki moštvi iz Ramos Mejía in San Justo z zmago prvih (12:15 — 15:3 — 15:2). Ko se je še odigravala prijateljska tekma med Moronom in Lanusoni, so pa že začeli prihajati naši rojaki iz vseh koncev velikega Buenos Airesa in v kratkem času napolnili Dom. Ob 11.30 so vsi prisotni z vsem spoštovanjem pozdravili slovensko in argentinsko zastavo, ki sta ju dvignila fant in dekle ob spremljavi slovenske in argentinske himne. Takoj zatem je stopil na novo igrišče g. Matija Borštnar, katerega sta spremljala ga. Majda Knap in Ciril Aleš( ki sta pri tej slovesnosti botrovala. Odmolil je molitve in blagoslovil igrišče, ki bo od sedaj naprej lahko služilo vsem meddomskim športnim prireditvam.
In že nas je zvonec povabil v dvorano k službi božji, ki jo je daroval g. Borštnar. Med pridigo nam je podal lepe misli k Marijinemu prazniku. Vso mašo je spremljalo ljudsko petje. Izredno pa sem bil presenečen, ko je k sv. obhajilu pristopilo tako izredno veliko število mladih slovenskih deklet in fantov, ki so z vso pobožnostjo prejemali kruh življenja. Pri tem sem nehote pomislil: če nas bodo takšni fantje in dekleta nadomestili v vodstvu naših Domov, potem se nam ni treba bati bodočnosti.
Večina vseh, ki so bili pri sv. maši, je nato ostala na kosilu, pripravljeno z vso skrbjo našega že skoraj stalnega kuhinjskega osebja, ki zasluži izredno pohvalo. Takoj po kosilu se je nadaljevalo tekmovanje deklet v košu po sledečem redu: Lanús — San Martin (30:2); Carapachay — Morón (49:2);
Carapachay —■ Lanús (53:28). V odbojki med fanti pa je bil rezultat sledeč: Lanús — Carapachay (15:8 —• 15: 12) in Ramos Mejía — Lanús (15:8 — 15:8 — 14:16 — 15:9). Zmagovalca na ta način na 11. mladinskem dnevu v Carapachayu sta bila v košu Carapachay in v odbojki Ramos Mejía.
Kulturni del, ki se je nekoliko zakasnil, je ob popolnoma polni dvorani otvoril Janez Žnidar, ki je tudi napovedoval in povezoval posamezne točke med seboj. Vse navzoče je najprej pozdravila gdč. Ani Klemen, kot predsednica SDO Carapachay z zahvalo vsem sodelujočim. Otroci slovenske šole, ki so tudi del mladine, so sodelovali s sledečimi točkami: deklamacije Spomin junakom, Naš jezik, Oba junaka — zborni deklamaciji, Orodje, Krokodil ter pevska točka skupine deklet, ki so zapele Ko ptičica, Roža na vrtu in Venček na glavi. V imenu zveznega odbora je podala nekaj misli in nasvetov za bodočnost vsej slovenski mladini predsednica SDO gdč. Helena Loboda. Sledila je dobro naštudirana in lepo podana rajalna vaja deklet. Takoj za tem so se poklonili spominu našega velikega pisatelja Ivana Cankarja ob stoletnici njegove. smrti s Tujo učenostjo. Zaključila pa je kulturni program pevska skupina Mladina, ki nam je zapela So teče se ženili, Detetu, Flosar-ska, Na Gorenjskem je fletno in ker je občinstvo vztrajalo s ploskanjem, so zapeli še V hribih se dela dan. Gdč: Te-rezika Prijateljeva, kot voditeljica zasluži vso pohvalo, ker nam uri ta mla-daslovenska grla, ki nas s svojo pesmijo vedno popeljejo v našo prelepo domovino.
Sledil je izključno zabavni del, pri katerem se je zadržalo ljudi, kot še nikoli. In, ko je nastopil Slovenski instrumentalni ansambel, se je vse mlado in staro, vse kar leze ino gre zavrtelo ob zvokih poskočnih melodij.
Slovenski carapachayski mladini vsa čast in čestitke. Vaš trud za narodno delo bo Bog bogato poplačal. Prepričan sem, da boste v skupnem in složnem delu z drugimi Domovi dosegli še velike uspehe v bodočnosti. Vsej slovenski mladini pa kličem: ostanite nam zvesti Slovenci in le še tako naprej!
A. Pirc
Pred razstavo Bare Remec
V soboto 4. septembra ob 20 bo v mali dvorani Slovenske hiše, Ramón L. Falcón 4158, odprta razstava risb in keramike akad. slikarke Bare Remec. Z vsako razstavo nas Bara Remec prestavi v nov svet, ki ga ne pričakujemo, pa je vendar le zvesto nadaljevanje prejšnjega. Včasih razstavlja olja, drugič grafične liste, zdaj pa nas bo postavile pred risbe, skice, bežne vtise, ki jih je zarisavala vselej, kadar je prišla v dotik s staro indijansko mitologijo in z ostanki njih najprimitivnej-ših likovnih ustvaritev, pa naj jih je videla v muzejih ali jih odkrila na ba-riloškem terenu staroindijanskih bivališč, kamor s tako zavzetostjo hodi leto , za- letom izkopavat spomine na to staro kulturo, ki ji je tako pri srcu. Razstavila bo čez sto, listov -teh skic, ki so deloma kopirane po izkopaninah v muzejih in predmetih, ki jih najde, ali pa so plod njene fantazije, vplivane že od primitivne mitologije. Predloge in lasti na ustvarjalnost se v teh skicah dopolnjujejo. Marsikatera teh skic je že zaris marsikatere njene poznejše večje tudi barvne podobe, kakor smo jih že videli na prejšnjih razstavah. To so njene peresne skice, ki jiih bo razstavljala sedaj.
Drugi del pa je njena keramika. Ne
samo, da se je duhovno približala indijanski umetnosti, tudi glino je vzela s prostora, ki je svoj čas nudila Indijancem gradivo za gnetenje majhnih fantastičnih oblik z motivi živalskega, cvetličnega in mitološkega sveta. Glina, s katero oblikuje svojo keramiko, izvira z indijanskega terena pod Cerro León v BariLočah. To majhno plastiko s figurativnimi motivi je nato žgal v peči Albin Skobec v Bariločah., na kaljo je rahlo patinirala, da je videti kakor plastificirana. To so majhni kipci s poezijo primitivne, toda ‘lirične in iskrene unjetnosti, ki jo umetnica dviga iz davite “preteklosti v.a hWv čas. Jé to narodopisna indijanska keramika, pa spet izvirna podoživitev, v enkratni plastiki (ne industrijski!).. Novdst.iin rtevo presenečenje za vse, ki zasledujejo Ba-. rino umetnost. .
Razstava bo “Odprta 4. sept. ob 20 z uvodnimi besedami vod jezikovnega odseka Slovenske Kulturne akcije, K jef prireja, arh. J. • Vo'iñBé*garja?f'Tá; da» bo odprta do, pozne nopi,„ (la jo bo moi goče ogledati tudi tistim, f ki fse „bo(Jp udeležili reprize Moliérovega Tartufi a v veliki dvorani. Naslednji dan v nedeljo 5. sept. bo odprta od 10 do 13. Nato prihodnjo soboto od 20 do 23 in v ne-, deljo od 10 do 13.
SLOVENCI PO SVETU
AVSTRALIJA
Slovenščina v srednjih šolah
Urednik avstralskih “Misli” p. Ba-zilij in p. Stanko sta v avgustovi številki^ “Misli” objavila melbournškim staršem sledeči poziv:
„Slomškova šola verskega središča v Kew, ki deluje že šestnajst let, in ostale šole naših društev so dobile svoje priznanje. EDUCATION DEPARTMENT za Viktorijo je odobril našo prošnjo in SLOVENSKI JEZIK je bil sprejet kot jezikovni predmet šolskega programa srednjih šol (High 'School). Pogoj je ta, da ima dovolj učencev, ki bi slovenski jezik izbrali za svoj srednješolski predmet' namesto kakega tujega jezika (francoščine, nemščine...). Pouk se b» pričel z novim šolskim letom (V februarju 1977) V okviru sobotnega pouka modemih jezikov (dve dopoldanski uri). Predviden je slovenski razred v treh' srednjih šolah: srednja šola melbournske'teniverke, Bci.v Hill in Mari byrnong. To ic naš,.prvi korak, k priznanju slovenskega jezika tudi za maturitetni predrpet. Če bo kaj priglašen, cev ■ izVen' nfest», ni izključen razvoj slovenske dopisne^ šole^
lUšpeh "je"’¿a' nas izredno velikega pomena, slovenski mladini pa najlepši dokaz, da je njen materin jezik s svojim literarnim bogastvom dragocena der diščina, ki jo je vredno ceniti. Zdaj bodo imeli ugodno priliko, da jezik, ki ga vsaj delno že poznajo in jim je poleg angleščine bliže kot vsak drugi, tudi med svojim rednim šolskim izobraževanjem zares spoznajo, obogatijo, vzljubijo in ohranijo.
Slovenska mladina, prijavi se čim-prej, da izpolnimo pogoje!“
Čestitamo in želimo poln Uspeh.
PO ŠPORTNEM SVETU
MIMA JAUŠOVEC IZ MARIBORA — EVROPSKA PRVAKINJA. V Pre-rovu na Češkoslovaškem se je 7. avgusta končalo damsko evropsko prvenstvo v tenisu z naj večjim uspehom sloi venskega tenisa. Mirna Jaušovec iz Maribora je v četrt finalu prvič odpravila nevarno nasprotnico Morozovo (SZ), v polfinalu Regino Marsikovo (ČSSR), v finalu pa up sovjetskega damskega tenisa Natalijo Čmirovo in osvojila s tem naslov evropske prvakinje med članicami.
Čez štirinajst dni je Jauševčeva nastopila na prvenstvu Kanade v Torontu in osvojila prvo mesto z zmago nad Avstralko Leslie Hunt. Med moškimi je zmagal Argentinec Guillermo Vilas, ki je v finalu premagal Poljaka Wojteka Fibasa.
KRANJČAN BORUT PETRIČ NABIRA MEDALJE. Mladi kranjski plavalec je na evropskem mladinskem prvenstvu v Oslu na . Norveškem postal evropski mladinski prvak na 1500 m. Dosegel je nov 'jugoslovanski (članski) rekord s 16:00,39. Samo za las je manjkalo, da bi uresničil svojo željo — preplavati. 1500 m pod šestnajstimi minutami. Poleg’ tega je osvojil še dve drugi mesti: z novim jugoslovanskim rekordom na 400m kravl s časom 4:04,02 in na 200 m delfin je osvojil srebrni medalji. Kot najuspešnejšemu tekmovalcu so mu za nameček dali še zlato medaljo v priznanje.
LJUBLJANSKA ALPINISTA GRA-DIŠAR IN HERZOG sta v triintridesetih urah preplezala težavno novo smer v Grandes Jorasses nad Chamo-nixom v Franciji. To novo smer v ledenih vesinah Pointe Helene sta preplezala v dnevih od 3. do 5. avgusta. Ni še dokončno ocenjeno, ali ta vzpon kaj pomeni v evropskem merilu.
Prispevajte v tiskovni sklad! * V
Razstava Bare Remec v Slovenski hiši od 20. do 22. ure.
NEDELJA, 12. septembra:
Razstava Bare Remec v Slovenski hiši od 10. do 13. ure.
V	Našem domu srebrni jubilej šole „Franceta Balantiča“ in mladinski dan. Ob 8 maša, ob 9.15 proslava.
SOBOTA, 18. septembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
bo imel ob 20 g. župnik Franc Bergant skioptično predavanje o starem Egiptu. Po predavanju domača večerja.
SOBOTA, 25. septembra:
V	Slovenski hiši proslava šolskih otrok na čast škofu ¡Slomšku. Ob 16 šolska maša, nato igra Mirka Kunčiča „Cmokec-Poskokec“ v izvedbi Slomškove šlole.
NEDELJA, 26. septembra:
V	Slomškovem domu velik Slovenski ljudski tabor v počastitev Ivana
..Cankarja, Simona Gregorčiča, Dragotina Ketteja, ¡Srečka Kosovela in vseh ustvarjalcev slovenske besede in pesmi. Istočasno praznovanje 15-letnice Slomškovega doma.
NEDELJA, 3. oktobra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
velika sanmartinska tombola.
'Slovenski Srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka sporoča, da je v soboto 4. septembra reden pouk. Po pouku izredna seja profesorskega zbora.
Pred 25-letnico šolskega tečaja Franceta Balantiča
v San Justo
Ta teden bo minulo petindvajset let, odkar deluje v San Justu Slovenski šolski tečaj Franceta Balantiča. Zato bo Naš dom v Si. Justo priredil dvodnevno proslavo tega velepomembnega dogodka za slovensko vzgojo mladine v San Justu. V soboto 11. septembra ob 20. uri bo v domu odrska predstava znane Jurčičeve povesti Domen, katere igravci bodo izključno samo absolventi tega Balantičevega slovenskega tečaja, s čemer se hoče posebno poudariti uspeh šole v odrskem obvladanju slovenščine. Režija je v rokah prizanega igravca in režiserja Frida Beznika. Scenerijo je napravil Tone Oblak. Pred igro bo govoril predsednik Našega doma Stane Mustar uvodne besede v proslavo. V nedeljo dopoldne ob 8 bo sv.- maša v stolnici, nakar bo akademija v Domu, kot še posebna proslava šolskega tečaja. Uvodno besedo bo povedal predsednik šolskega odbora P. Malovrh, dvorana bo okrašena s Snojevimi slikami naših letošnjih književnih jubilantov Cankarja, Gregorčiča, Ketteja, Kosovela..., na kar bo sledila za to prilož-
SLOVENCI V
Osebne novice
V ponedeljek ponoči, dne 23. avgusta, je po krajši, neozdravljivi bolezni, na svojem domu umrla umrla gospa Marija žitnik roj. Podržaj.
JANEZU JAKOŠU — v spomin!
V pomladi življenja je smrt vzela iz naše srede sovrstnika, prijatelja.
Kristus je rekel: „Odhajam, da vam prostor pripravim.“ Prepričani smo, da si ti našel pripravljen prostor in da ga boš pomagal pripravljati 7;a svoje starše, brate in prijatelje, saj si nosil v srcu ljubezen.
Človeški načrti in želje se ne strinjajo zmeraj z božjimi. Bog te je utrgal v_ najlepšem cvetu in te presadil v svoj božji vrt, kajti za kristjana ni smrti. Smrt mu pomeni samo odhod, ne pa konec.
Smrt je za človeka težak problem, pretežak za naš razum. Nemi in brez moči se sprašujemo: zakaj? V moči naše šibke vere pa poskušamo razumeti, da se življenje ne meri po dolgosti in da Gospodar življenja ni vezan na čas. Zato si zdaj pravzaprav začel šele živeti. Končal si skušnjo, vajo; začel pa si večno predstavo.
Ohranili te bomo v prijateljskem spominu.
SDO-SFZ — Ramos Mejia
Fantje so obiskali Mendozo
Člani odseka SFZ v San Martinu so obiskali Mendozo z namenom, da se spoznajo s člani odseka SFZ v Mendozi in se z njimi pomerijo v odbojki, in seveda tudi zato, da spoznajo nov del Argentine, ki leži pod visokimi Andi. Odpotovali so 13. avgusta z večernim vlakom in prispeli v Mendozo v soboto popoldne. Na postaji jih je pričakal in pozdravil predsednik odseka SlFZ v Mendozi Peter Hirschegger ter jih s tovornjakom odpeljal v mendoški Slovenski dom na malico. V Domu je petnajstčlansko četo sanmartinskih fantov pozdravil mendoški slovenski dušni pastir g. Jože Horn ter jim zaželel prijetno bivanje v Mendozi. V Domu je bilo sanmartinskim fantom pripravljeno tudi prenočišče. Zvečer pa se je v Domu zbrala mendoška mladina — fantje in dekleta —, ki je pripravila gostom okusen asado. Razvilo se je živahno življenje, sklenila so se nova poznanstva, tudi petja ni manjkalo.
V nedeljo so se sanmartinski gosti
nost zborna deklamacija o Francetu Balantiču, ki jo bodo recitirali zastopniki vseh razredov sedanje šole. Mladinski zbor mladenk, ki so končale to šolo, bo pel pod vodstvom A. Mehletove, na kar bo slavnostni govor imel pisatelj dr. Jože Krivec o Balantiču in tečaju, ki nosi njegovo ime. Nato bodo na originalni način podali zgodovino teh 25-ih let učenci sami.
Seveda bodo počastili tudi svoje u-čitelje, saj je Angelca Klanjšek že od vsega početka voditeljica tečaja, dr. A. Starc pa tudi skoraj ves ta čas duhovni voditelj.
Ni treba še posebej poudarjati pomembnost tečaja, iz katerega je izšlo dozdaj 297 učencev in jih je 115 sedaj v šoli in na kateri poučuje požrtvovalno sedem učnih moči. Podprite s svojo udeležbo to pomembno slovesnost. Upati je, da bo ta dan tudi že na razpolago nova izdaja Slovenske kulturne akcije Zbranih pesmi „patrona“ tega slovenskega tečaja Franceta Balantiča. Saj bo to tudi njegov praznik.
ARGENTINI
udeležili mladinske maše in odšli nato na zajtrk v Slovenski dom. Po kratkem ogledu mesta so odšli na kosilo — po dva fanta k posameznim slovenskim mendoškim družinam. ‘Popldne pa je bila na dvorišču Slovenskega doma tekma v odbojki, katero je poleg mendo-ške mladine obiskalo tudi mnogo odraslih rojakov. V odbojki so zmagali domačini z rezultatom 3 proti 2. Po odbojki so bili sanmartinski fantje povabljeni v hišo Ernesta Hirscheggerja na prigrizek. Ponedeljek dopoldan je bil določen za nakup spominčkov in za poslavljenje od gostoljubnih mendoških rojakov. Popoldne pa so se vrnili v Buenos Aires polni lepih spominov in hvaležnosti do Mendoščanov. Napravili so sklep: še bomo šli v Mendozo.
LEP USPEH SLOV. GLEDALIŠČA
V soboto, 28. avgusta je bila v Slovenski hiši premiera Molierove komedije „Tartuffe“. Predstava je izredno dobro uspela. Dvorana je bila polno zasedena. Poročilo bomo objavili v prihodnji številki.
OBVESTILA
PETEK, 3. septembra:
V	Slovenski hiši ob 21 uprizoritev . Molierove komedije Tartuffe.
SOBOTA, 4. septembra:
V	Slovenski hiši ob 17.30 in 21 uprizoritev Molierove komedije Tartuffe.
Razstava Bare Remec v Slovenski hiši od 20. do 23. ure.
NEDELJA, 5. septembra:
10. obletnica Zveze slov. mater in žena v Slovenski hiši. Začetek ob 16. uri. Po maši koncert zbora Slovenske mladenke.
V	San Martinu srečanje Slovencev s sanmartinskim škofom msgr. Menénde-zom. Ob 9 maša v zavodu „Sagrado Corazón“, nato skupni zajtrk vseh Slovencev s škofom v Slovenskem domu.
V	Slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 sv. maša za generala Leona Rupnika in dr. Lovra Hacina. Nato polaganje venca pred spomenikom in komemoracija.
Razstava Bare Remec v Slovenski hiši ob 10. do 13. ure.
V	Slovenski hiši ob 9.30 mladinska sv. maša, nato sestanek SDO in SlFZ. O XII. zimski olimpiadi bosta poročala Matjaž in Marko Jerman.
SOBOTA, 11. septembra:
V	Slomškovem domu družabni večer s plesom, ki ga pripravlja 5. letnik Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka. Sodeloval bo Slovenski inštru-mentalni orkester.
V	Našem domu v San Justo igra “Domen” ob 20. uri.
SVETOVNI REKORDER v skoku v višino D. Stones se je na Olimpiadi v Montrealu uvrstil šele na tretje mesto. Sko'il je samo 221 cm, prvi je bil Jacsek Wsola (Poljska), ki je s 225 cm postavil nov olimpijski rekord, drugi je bil Kanadčan Greg Joy s 223 cm. Stones pa je bil eden najneprijetnejših udeležencev. Dva dni po slovesni otvoritvi je odšel nazaj v Los Angeles, ker mu ni bila všeč olimpijska vas: „Kopalnica na vsakih 12 oseb, saj to ni mogoče,” je dejal. „Neudobje bi še prenesel, a moji pijani rojaki, ki so zvečer skoraj bruhali po meni, ko so malo prej ob pogledu na ameriško zastavo še pretax kali domovinske solze, so bili glavni povod, kajti moja zlata medalja je v nevarnosti”. Precej trpkih je povedal na račun Kanadskih gostiteljev: „šest let so imeli časa za pripravo olimpijskih iger, pa jim še šest novih let ne bi zadostovalo, da bi bilo vse tako, kot bi moralo biti”. A vse govorjenje lepemu, zaupljivemu in vase zaverovanemu rekorderju ni pomagalo, morda mu je celo škodilo, dopil je le bron.. .
5. avgusta pa je Štones v Filadelfiji (ZDA) spet zablestel. Izboljšal je svoj svet. rekord za 1 cm - skočil je 232 cm.
DRUŠTVEN OGLASNIK
Seja upravnega sveta ZS bo v petek 10. septembra ob, 20 v Slov. hiši.
Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo od 19.05 do 19.30 na radio Antártida.
Pisarna in knjižnica ZS je odprta vsak dan od 16. do 20. ure.
Prof. dr. JIJAN JESUS BLASNIK
Specialist za
in hnartil»||t
j Marcels T. 4» Airear 1241, »ta. ha) Capital Federal Tal. 414413
£ OnUnira t terete in petek od 17 de 24. ; Zahtevati določitev
tekfen
eieeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeaeeBMeeeeii
: SDO	SFZ ■
\	SLOVENSKA VAS
vabita na svoi	:
S
{	25. mladinski dan	S
•	:
v nedeljo, 19. septembra
5	5
9.30 mladinska maša ■	■
10.30	športni program	j
16.30	kulturni program	■
nato prosta zabava
, Sodeluje: Slovenski ! irtštrumfentalni ansambel ■
.........
Učenci in ltivši učenci Balantičeve šole v San Justii
te vabimo, da se udeležiš:
v soboto, 11. septembra, ob 20, igre “Domen”, po njej pa v družbi naših vzgojiteljev družabnega srečanja z zakusko.
v nedeljo, 12. septembra, ob 8, sv. maše in nato v Domu akademije ob srebrnem jubileju naše šole.
Tvoji sošolci.
Vabljeni so tudi tvoji starši in otroci!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Büen«)s Airesu
Moliere
türtuffe
(Svetohlinec)
komedija v petih dejanjih v petek, 3- sept., točno ob 21 v soboto, 4. Sept., točno ob 17.30 (vstopnina pri tej predstavi za dijake $ 5.0.—)
v soboto, 4. sept., točno ob 21 Režija: Maks Borštnik
Slovenska hiša,
Ramón L. Falcón 4158
Naš dom
San Justo
MLADINSKI DAN
12. SEPTEMBRA 1976
ob 10.30 športna tekmovanja; ob 13 kosilo; ob 16.30 razdelitev pokalov
ob 17.00 igra D O iM E N ob 19.00 prosta zabava ob Inštrumentalnem ansamblu Vabita SFZ in SDO — San Justo
V NEDELJO, 5. SEPTEMBA
snidenje Slovencev v
San Martinu s svojim škofom
msgr. Menéndezom
ob 9 škofova maša v zavodu „Sagrado Corazón“, nato sprejem škofa v Slovenskem domu ter skupni zajtrk s škofom.
Vabljeni vsi rojaki!
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEÏZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Saenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo.
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■»»»■■■■■■■■■■■■■M« BBBBBBIBBiBBBMBlBBmBBMmBlBMiiiil
Ludvik Puš
(76)
NA DOLGO POT
V idiličnost najinih sprehodov se spremljava psa Luxovega kalibra večkrat ni prav nič podala. Saj je bil pohleven in ubogljiv, dokler je v njem prevladovala žlahtnost skrbne in do konca izdelane dresure. Kadar pa se je v njem z vso izvirno silo vzbudila njegova volčja narava, je bilo pohlevnosti in ubogljivosti konec kot bi odrezal. Nič ni zaleglo klicanje, nič kričanje in hudovanje, najbrž bi tudi palica ali jermen pd njegovem hrbtu nič ne o-pravila. Reči se mora, da Luxa njegov volčji nagon k sreči ni preveč pogosto zapeljeval v greh, vendar nisi mogel nikoli biti čisto brez skrbi, kadar koli se je pri svojem lomastenju čea drn in strn preveč oddaljil. Da bi ga pa človek vodil na vrvici, ni bilo misliti.
Zelo nevarna je postala situacija, če smo kje naleteli na kako kozjo ali ovčjo čredo v bližini na paši. Tedaj je Lux pokazal svojo volčjo naravo.
Odločila sva se bila nekega dne, da enkrat obiščeva vas Penningberg na nekoliko poševnem platoju nad visoko hopf-gartensko dolino, kamor je redno hodil kooperator Boštjan v šolo učit verouk. Od tam je bil doma tudi mladi farni mežnar Toni, zelo uslužen in pripraven fant, ki je naju večkrat spodbujal, naj si vendar enkrat ogledava njegov rojstni kraj. Lepega jesenskega dne sva se res odpravila na pot — razmeroma dolgo in naporno pot —, ki ni samo zahtevala dobro uro hoda, ampak tudi dokaj fizičnih sil. Razume se seveda, da je bil z nama tudi Lux.
' Izbrala sva si eno izmed bližnjic, ki
pelje skozi zaselek Kühle Luft in se ta-za redkimi hišami vzpne strmo navkreber. Pot ni podobna kolovozu ampak kozji stezi po hudourniški grapi, tu in tam zasuti s kamenjem in drugimi na-plitvinami, kjer se bistra voda malega potočka nabira v zelenkaste tolmunčke.
Strmina se nekoliko više izravna v skoraj vodoravno ; stopnico, na katere parobku nekoliko na strani stoji nova, ne velika hiša, bolj gosposka kot kmečka. Preden se dobro zavem, se zasliši od hiše sem obupno kokodakanje perutnine, ki je očividno v -stiski. Ustrašim se, da mora biti • z'H.hxoin kaj narobe. Hitro stečem ob;.majhn.em, luži podobnem jezercUj, da, bi pogledal, kaj se je zgodilo, in da bi preprečil kak nevše-čen Luxov piffieg V.'tüjö' živo lastnino. Komaj napraviiritiekäj'’ korakov, že za-gledam--fpša, kako;'zavije okrog hišnega vogala in zmagoslavno nese v gobcu neko rjavkasto--stvar, nič podobno kaki putki ali piščancu. Napol v teku jo reže prpti obrežju1 jezerca, se tam ustavi, in ko. spusti ¡ svoj plen, na tla, vidim, da je ujel nekje mladega kunca, ki je bil medtem v njegovem mogočnem gobcu že preminul. Ostro ga pokaram in pokažem na ubogo žrtev.
Prihuljeno, za spoznanje pomaha z repom ter se mi približa, ne da hi si upal pogledati proti meni; videlo se je, da si je svest svojega greha. Nič nisem več rekel, samo prijel sem ga za ovratnico in šel z njim pred hišna vrata. Bila so zaprta, kazalo je, da ni nikogar doma. Morda je bilo bolj prav tako. Pustili smo, kunca na obrežju je-

Narodne noše — na plan!
26. september je vaš dan!
Na velikem slovanskem tabora, ob podobah Ivana Cankarja, Simona Gregorčiča, Dragotina Ketteja iri Srečka Kosovela !
Pridite vsi in vse, da dostojno proslavimo obletnice glasnikov resnice in lepote!
26. septembra, na svidenje v Slomškovem domu!
Editor responsable: Miloš Star« Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T.R. 69-9503 Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimlr Batagelj in Tone Mizerit
zerca in nadaljevali pot.
Domov grede bi se bilo spet zgodilo nekaj podobnega z mlado kozico, da nisem pravočasno tega preprečil. Živalca se je bila domnevno preveč oddaljila od domačije in od ostalega kozjega rodu in se zgubila v grmovju. Tam jo je z veliko pasjo veščino odkril Lux, začela še je igra, ne da bi bilo v prvih trenutkih mogoče vedeti, kaj se dogaja. Midva sva hodila počasi in varno navzdol po dokaj razdrapani gozdni poti in se pogovarjala. V tem okolju nama še na misel ni prišlo, da bi mogel pes spet kako zagosti, zato sva ga spustila iz misli.
Hipoma se razlegne po liosti nenaden, močan kozji ineket, utihne in se ponovi še ostreje. Po glasu meketanja je bilo jasno, da gre za doraščajoče, če ne skoraj doraslo jagnje. Kozico je ta klic'po pomoči rešil smrti, kajti Luxo^ ,va volčja kri. ni poznala usmiljenja, kadar- se je v njem zbudila sla po mo-•ritvi.
Takoj sem vedel, kaj se godi. Pograbila me je jeza, da sem pošteno zarobantil, vendar urno stekel v smeri meketanja, ki kar ni odnehalo. Preden sem pritekel na lice mesta, je pes že držal ubogo kozico, ki se je divje branila in drla na ves glas. Med potjo sem pobral med dračjem suho krepelce, prijel psa za ovratnico in pošteno mahnil po njegovem hrbtu. Spustil je kozo iz gobca, a videti je bilo, da divjina v njem kljub udarcu ni popustila in bi bil brez dvoma svojo ubogo žrtev spet popadel, če bi ga bil izpusti. Kar naprej se je zaletaval proti nji in bi jo bil spet popadel, da ga nisem komaj zadržal, da se mi ni iztrgal.
(Bo še)
1 to	FRANQUEO PAGADO
S cTs	Concesión N* 5776
O ® H O g»-g	TARIFA REDUCIDA
5 3	Concesión N* 382*
Registro N acienal de la Prestadas	
Intelectual N* 1.311.428	
JATlfl NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Público
Cangallo 1442 Buenos Air*»
Pta. baja, «Cie. s¡
T. E. 35-8827
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1976 za Argentino $ 1.400.— (140.000), pri pošiljanju po pošti $ 1.450.— (145.000) ; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avion-sko pošto 20 USA dol.; obmejne države Argentine 12 USA dol.; Avstralija 25 USA dol.; Evropa 23 USA dol., ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 15 USA dol.; Evropa 17 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E.
33-7213.
NAŠ DOM	SAN JUSTO
JOSIP JURČIČ	
drama v 5. dejanjih	
D O M E	N
Režiser: Frido Beznik	Scena: Tone Oblak
sobota, 11. septembra, ob 20.	uri
nedelja, 12. septembra, ob 17.	uri
Če si član SLOGE, star od 30 do 50 let, se lahko zavaruješ od 1. oktobra t. 1. dalje
Za m$ii. 6.000.000.—
Kako? Vložiš m$n 1.500.000 od katerih lahko vsakih 6 mesecev dvigneš lepe obresti, medtem boš zavarovan, naložba pa ostane tvoja last. Ne odlašaj! Pozanimaj se v uradnih urah ob: Ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do ,lt>. vre v zadružni pisarni: Bme. Mitre 97, Ramos Mejia ali po T. E. 658-6574.
30-LETNICO MUČENIŠKE SMRTI
generala Leona Rupnika
poveljnika slovenskega domobranstva
in
dr. Lovra Haeina
upravnika policije,
bomo proslavili v nedeljo, dne 5. septembra 1976 v Slovenski hiši. Ob 9.®0 dopoldne bo daroval sv. mašo direktor msgr. A. Orehar v cerkvi Marije 'Pomagaj.
Po sv. maši bo pologanje venca in komemoracija pred spomenikom. Slavnostni govornik bo predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda; recitator pa prof. Stanko Jerebič. Sodeluje fantovski pevski zbor in “klarih” mladinske godbe.
Častna dolžnost je, da se spomnimo velikih, zaslužnih mož, ki so šli preko mučeništva v smrt za našo slovensko svobodo.
Vabljeni vsi rojaki, posebno mladina!
Slovenski protikomunistični borci
Zahvala
Ob bridki izgubi naše dobre žene; mamice, gospe H f;
/ •• •	V p
Marije žitnih roj. Podržaj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se) žrtvovali za mamico v njeni bolezni,- predvsem Tonetu-Podržaju, ge. šušteršičevi, gdč. Julki Lužev-čevi in vsem drugim gospem in gospodičnam, ki so ji' i obiski lajšali trpljenje.
Posebna zahvala g. župniku Prebilu, ki ji je skrbno delih duhovno tolažbo v njeni bolezni in jo spremljal na zadnji poti, kakor tudi za. poslovilne besede.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku Škulju za opravljeno sv. mar šo in g. župniku Grbcu za spremstvo pogreba.
Hvaležni smo g. Kastelcu, ki je ob mamičini smrti uredil vse potrebno za pogreb. Hvala dražbi Elemec za vence in vsem dragim darovalcem cvetja.
Bog povrni vsem prijateljem, sosedom in sorodnikom, ki so mamico kropili in jo spremljali na zadnji poti ter nam pomagali vdano sprejeti njeno izgubo.
Mirko žitnik, mož in otroci: Mari, Irena, Bogdan, Ani, Joži in Tone
ter ostalo sorodstvo.
-Slovenska vas, 25. avgusta 1976