Druge delegatske volitve niso več daleč VEVČE, OKTOBRA — Štiriletna mandatna doba delegacij in delegatov se bliža koncu. Nove delegacije bomo volili v začetku leta 1978 spet za dobo štirih let. V Papirnici Vevče je bil aktiviran koordinacijski odbor za volitve, isti, ki je deloval že leta 1976 ob volitvah v družbenopolitičnih skupnostih, v samoupravne interesne skupnosti, v družbenopolitično organizacijo in v ostale organe. Konferenca osnovne organizacije sindikata je odbor še dopolnila z nekaterimi novimi člani. Članom komisije so priporočili, kaj predstavljajo in s tem v zvezi delujejo kot nosilci družbenopolitičnih nalog v delovni organizaciji. Ta moment je konferenca ob izvolitvi komisije tudi upoštevala. Nosilci volitev so v krajevnih skupnostih SZDL, v delovnih in drugih organizacijah pa sindikat ob sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti zvezo komunistov in zvezo mladine. Komisija že pripravlja in predlaga primerne kandidate za volitve 1978 in evidentira. Tudi delo sedanjih delegatov in delegacij ocenjuje in analizira. Ugotovila je, da je mnogokje delo šepalo, saj je bilo to torišče dela za nekatere popolnoma novo, nekateri Pa ob preobilici strokovnega in družbenega dela res niso utegnili biti pri stvari popolni. Izvoljen je tudi predsednik komisije, ki sodeluje z občinskimi organi in koordinacijsko komisijo Pa Vevčah. Ta dolžnost je zaupana tovarišu Ostoji Matarugi. Ta ugotavlja, da evidentiranje teče, yendar bo treba do dokončnosti še razpravljati. Ko bo nova organizacija podjetja v štiri temeljne organizacije združenega dela m v delovno skupnost skupnih služb (DSSS) stekla, je evidentiranje prilagoditi novi organiziranosti. Kot določa zakon o volitvah delegacij. oblikujejo delegacijo delovni ljudje v TOZD in v delovni skupnosti. Zato bo treba za vsako TOZD in za delovno skupnost skupnih služb določiti število članov in sestavo delegacije. To bo treba potem vnesti v statut vsake TOZD in DSSS. Imeli bomo 5 delegacij (4, TOZD in 1 DSSS). Teh Pet delegacij bo oblikovalo konferenco delegacij, ki bo delegira- Silvo Razdevšek la delegata na sejo zbora združenega dela občinske skupščine. Kandidiranje bo treba izvesti po določbah pravilnika RK SZDL o kandidiranju. Najprej evidentiranje, nato se skliče kandidacijska konferenca za vsako TOZD in DSSS. Skličejo se po razpisu volitev in najpozneje 15 dni pred volitvami. Konferenco skliče sindikat. Na konferenci se sestavi in sprejme kandidatna lista. Ta mora vsebovati najmanj toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije. Naša sedanja delegacija ima 11 članov. Zakon ne določa najmanjšega števila članov delegacije TOZD in DSSS. V delegacijo ne more biti izvoljen kdor po ustavi in zakonu ne more biti član delavskega sveta TOZD (individualni poslovodni organ TOZD, njegovi namestniki in pomočniki, vodilni delavci, vodje sektorjev in drugi delavci, ki so odgovorni neposredno DS). Volitve razpiše skupščina občine. Ing. Franc Jozelj Lahko sta dve vrsti delegacij: splošna delegacija za vse SIS ali pa posebne delegacije za posamezne SIS. Splošna delegacija TOZD za skupščino SIS ima 10 članov, posebna pa najmanj 5 članov. Naša sedanja splošna delegacija ima 16 članov. Sedaj bomo morali imeti 5 splošnih delegacij (4 TOZD in 1 DSSS) — 50 delegatov! Delegacije se združijo v konferenco delegacij. Glede kandidiranja velja isto, kot za delegacijo v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Volitve razpišejo DS TOZD. Tovariš Silvo Razdevšek, predsednik splošne delegacije za SIS, pravi o problemih zunanjega značaja: »Splošni problem zunanjega značaja je nenačrtnost sklicevanja skupščin. Te se vrstijo neenakomerno skozi mesec, vsako planiranje obravnave gradiva, sklica delegacij, določanje delegata za konferenco je nemogoče. Ravno tako prihaja gradivo časovno neenakomerno. Včasih tik pred skupščino, prepozno ali redko dokaj zgodaj. Tudi vabila in gradiva prihajajo na različne naslove: na konferenco, na delegacijo ali direktno na delegate. Vsa- Marjan Kopecky ka evidenca z dela je s tem onemogočena. Gradivo je večinoma preobširno rok pa kratek. Obravnava takšnega gradiva je praktično nemogoča. Potek dela delegacij, ki je teoretično zamišljen ob takšnih pogojih ni možen.« Problematika notranjega značaja: Splošna delegacija Papirnice Vevče šteje 16 članov. Od teh lahko praktično upoštevamo za aktivno delo le polovico, ostali člani so zaradi službenih dolžnosti prezavzeti, večkrat odsotni ali zadržani. Število delegatov je tudi sicer že prenizko, saj bi za posamezno SIS morali imeti vsaj 2 ali 3 delegate, da bi lahko pokrivali posamezno dejavnost. Danes pa imamo 12—14 osnovnih SIS, poleg tega pa se poraja več in več noivih — vse naj bi pokrivala splošna delegacija (tudi PTT, letališka, komunalna .. .). Za našo organizacijo, ki je sedaj organizirana še kot DO, bi bilo potrebno število delegatov ca. 60, da bi lahko jamčili udeležbo na sejah SIS. Po 1. i. 1978, ko gremo v organizacijo TOZD pa bo potrebno tako ali tako temeljito razmisliti shemo organizacije splošne delegacije. V nadaljevanju razprave je sodeloval tudi predsednik delegacije DPS tov. Franc Jozelj, inž., ki je povedal: Do julija preteklega leta je naša konferenca delegacij vključevala tri delegacije: a) delegacija OZD Papirnice Vevče, kot nosilko konference delegacij b) delegacija »Žime« Fužine c) delegacija »Državna založba« — skladišče Ljubljana. Od tedaj pa predstavlja naša konferenca skupino delegatov, ki je bila osnovana na temelju bodoče organiziranosti združenega dela v našem podjetju. Tudi naša delegacija se je srečevala s podobnimi problemi in težavami, ki so značilne za večino delegacij. Gradivo, ki je sprva prihajalo preveč obsežno, se izboljšuje, saj prihaja sedaj deloma že v krajših izvlečkih in z obrazložitvami. Nismo še našli prave poti za povezavo z bazo. Zaradi časovne stiske je bilo praktično nemogoče sklicevati zbore delavcev, kjer bi obravnavali gradivo ter tako z določenimi stališči delavcev prišli na sejo. Razlaganje gradiva je prepuščeno vodji delegacije. Čeprav smo razmišljali o tem, da bi pred sejo delegacije zadolžili delegate, da bi se pripravili na posamezne točke dnevnega reda, se je ustavilo pri tem, ker ni bilo dovolj izvodov gradiva. Pri obravnavanju nekaterih pomembnejših odločitev moti časovna stiska, ker so prihajala prepozno v obravnavo, hkrati pa so vezana na rok sprejema. Čeprav smo bili zaradi odhoda iz tovarne dalj časa brez dveh delegatov, nismo imeli problemov z udeležbo oziroma sklepčnostjo na sejah. Pogrešamo izobraževanje delegatov, kar bi pripomoglo k boljšemu izvrševanju delegatskih dolžnosti. V razpravi je sodeloval tudi predsednik konference delegacij, tov. Marjan Kopecky, ki je povedal: Delo VI. konference splošnih delegacij za SIS (Papirnica Vevče, Državna založba - skladišče, Zima in prodajalna Cankarjeve založbe, Zaloška c.) lahko ocenimo kot srednje dobro. S formalnega stališča (glede udeležbe na sejah) — sicer povsem v redu, saj doslej — kot mi je znano — naši predstavniki niso bili le na 2 ali 3 sejah najprej ustanovljenih osem SIS družbenih dejavnosti. V zadnjem času pa tudi za novo SIS »črpamo« delegate v glavnem iz splošne delegacije, le celovitega pregleda nad vsemi novimi SIS — nimamo. Dejansko nam vseh pozitivnih lastnosti delegatskega sistema ni uspelo uresničiti. Smatram, da je poglavitna ovira premajhna informiranost oziroma je sedanji sistem neustrezen. Za vsako sejo SIS ne moremo sklicevati zborov delavcev, ki so pooblaščeni sprejemati odločitve. Tudi kampanjsko delo SIS, ko se zvrsti cela serija sej za skoro vsa področja, ne ustreza današnjemu pretoku informacij. S spremembo sistema informacij — prehod na prilagajanje zbranih materialov za publiciranje v res zgoščeni obliki, v obliki ciklostilnega biltena na 1—2 straneh — bi verjetno položaj precej izboljšali in to v dveh ozirih: 1. Izognili bi se dosedanjemu načinu, ko imamo za posamične dejavnosti »specializirane« delegate, ki dokaj uspešno zasledujejo posamično področje (kar pa ni zaželeno). 2. Delo SIS bi z biltenom (naklada ca. 100 izvodov) dejansko stalno posredovali delavcem, ki bi tako laže spremljali odločitve na zborih. Doslej smo žal obravnavali samo neposredno situacijo tik pred sprejemom dogovorjenih prispevnih stopenj, za dosledno spremljanje celotnega dela pa ni bilo časa, ne ustreznega gradiva. S tem bi dobili delegati res zares trdno osnovo za svoja stališča in ne bi več morali kapitulirati pred goro podatkov, ki jih pripravljajo strokovne službe SIS v svoj prilog. Komisija je po končani razpravi sprejela naslednje sklepe: 1. Zadolži naj vse predsednike OOS, sekretarja OOZK, predsednika delegacije DPS — družbenopolitičnih skupnosti in predstavnika delegacije SIS, naj do prihodnje seje pripravijo predlog za evidentiranje vseh možnih kandidatov za razne funkcije v družbenopolitične skupnosti in SIS. 2. Na prihodnji seji se je treba odločiti, kakšne delegacije bomo imeli (posebne ali skupne) v SIS in DPS. 3. Za vcdilne funkcije naj pripravi predlog kadrovska komisija pri ZK v sodelovanju s konferenco sindikata. Opozoriti je tudi potrebno, da bo v prihodnjem letu potrebno predvideti vodilne in druge kadre v ZK, sindikatu, samoupravnih organih (TOZD, DS, razne komisije itd.). Upati je, da bodo napake, ki so jih ugotovili, nauk za boljše delo v naslednjem mandatnem obdobju. 1. NOVEMBER - dan spomina na mrtve Na vsakem koščku slovenske zemlje, kjerkoli so v NOB potekali boji proti sovražnikom slovenskega ljudstva, je posejana kri najboljših sinov slovenskega naroda. Številni grobovi, pozabljeni in nepozabljeni, spomeniki vseh vrst nas spominjajo na borce, padle za svobodo in pravice. Bolj kot kdajkoli v letu obiskujemo te dni okoli 1. novembra spomenike, grobnice in pokopališča svojcev. Tudi letos počastimo z obiskom, šopkem cvetja, žalno koračnico znana mesta od domačega spomenika pred tovarno do Urha in drugih krajev! Ta dom je posvečen vsem tistim, ki jih ni več med nami, bodisi da se je njihova življenjska nit pretrgala na bojišču, v taborišču in zaporih, ali pa na cestnem križišču. Rešujmo jih pozabe! V Kanadi 89 odstotkov izrabe kapacitet VEVČE, OKTOBER — V prvem trimesečju se je proizvodnja časopisnega tiskovnega papirja v Kanadi zvišala za 13,4 °/o v primerjavi z enakim obdobjem 1976. leta. Količina je znašala 2,800.003 ton. V aprilu mesecu letos so obrati za proizvodnjo tega papirja njihove kapacitete izrabili za 89 °/o kar je 4 °/o več kot meseca marca. Produkt v aprilu je znašal 732.175 ton, od česar so izvozili v ZDA 522.617 ton. Poraba časopisnega tiskovnega papirja (roto) je v ZDA znašala aprila meseca 852.000 ton, kar je za 5,2 °/o več kot v aprilu 1976. Iz WP S. Ii. Papirnica Vevče Gibanje proizvodnje v mesecu septembru 1977 September 1977 0 I,—IX. 1977 0 1. 1976 = Klasični papirji 144,2 144,4 Premazani papirji 162,5 126,7 Skupaj: 150,5 138,3 Lesovina 132,8 111,6 Tapete 145,3 130,2 Izvoz ton 51,8 97,2 Izvoz $ 50,7 99,4 Izkoriščanje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja September 1977 0 I,—IX. 1977 0 1. 1976 II. PS 91,7 91,5 90,3 III. PS 94,7 87,4 89,2 IV. PS 92,1 91,7 86,0 Skupaj: 92,8 90,2 88,4 V. PS 73,9 63,9 — Premazni stroj 68,5 66,3 62,1 Izmet klas. pap. II—IV. PS 11,88 °/o 12,55 °/o 13,87 °/o Izmet na V. PS 30,63 °/o 31,62 "/o — Izmet na PRS 18,61 °/o 20,93 “/o 19,92 %> Proizvodnja papirja je bila na zadovoljivi višini, vendar nižja kot pretekle mesece. Vzrok temu je predvsem zahtevnejši proizvodni program papirjev nižjih gramskih tež. Tako smo na V. PS izdelali znatne količine univerzalnih tiskarskih, površinsko pigmentiranih ter premazanih papirjev. Izmet je v primerjavi s preteklimi meseci nekoliko nižji, povečali pa so se zastoji zaradi rednih vzdrževalnih del. Proizvodnja premazanih papirjev na PRS je bila visoka predvsem zaradi znižanih zalog nedovršene proizvodnje ter nižjega izmeta in zastojev. Visoka proizvodnja tapet je še nadalje povezana z ugodno tržno situacijo. Tudi proizvodnja lesovine je bila v primerjavi s preteklimi meseci znatno višja z ozirom na večje potrebe osnovne proizvodnje. Izdelovali smo več srednjefinih papirjev, predvsem kulerjev ter tapetnih papirjev. 31. oktober svetovni dan Združenje poslovnih bank in hranilnic Ljubljana je vsem uredništvom internih glasil poslalo članke :za objavo, s katerimi naj bi se vsi delovni ljudje seznanili s pomenom varčevanja. 31. oktober je že vrsto let dan varčevanja. Letošnje akcije si je združenje zastavilo širše, kot pretekla leta. S člankom, ki so ga nam poslali, želijo, da se delovni ljudje seznanijo iz napori slovenskih bank, kot posebnih organizacij združenega dela, ki se primarno ukvarjajo z zbiranjem in plasiranjem sredstev za uresničevanje naših skupnih teženj. Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo1, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi. ..« Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenili: 31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo' širila načela in ideje varčnosti. Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z var- čevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že V kapitalističnih državah, pc-sebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsiipmištva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija -v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici, občuti očitno določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodarstvo, dcprinaša razvijanju proizvodnih sil, pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev 'za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti h blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika. Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsa- Pred uveljavitvijo republiškega zakona o delovnih razmerjih VEVČE, OKTOBER — Po ustavi iz leta 1973 spada urejanje delovnih razmerij v zakonodajno pristojnost republike, ki lahko izvirno in celovito uredi to področje medsebojnih odnosov delavcev. Zakon o združenem delu je sicer določil skupna načela, ki jih morajo upoštevati vse republike pri urejanju delovnih razmerij, vendar se teh določb zakona o združenem delu neposredno ne uporablja, z izjemo tistih določb, ki so povsem konkretne im za delavca ugodnejše c-d določb dosedanjega zakona. V ostalem veljata še vedno stari zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev. Ta dva zakona bosta v Sloveniji veljala do dne uveljavitve novega republiškega zakona o delovnih razmerjih, ki bo sprejet še pred koncem letošnjega leta. Sedaj poteka javna razprava o osnutku tega zakona, ki je dala že precej dopolnilnih in spreminj evalnih predlogov. Novi zakon bo nekatera razmerja in vprašanja uredil drugače, kot so urejena v starih zakonih. Predvsem je v osnutku novega zakona poudarjeno, da je delovno razmerje celota vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti. Delovno razmerje ni dvostranski odnos med delavcem in TOZD, temveč je mnogostran-ski odnos med vsemi delavci v TOZD. Ko delavec sklene delov- varčevanja kega člana maše družbene skupnosti. Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS Prav gotovo se itudi mi pridružujemo mnenju, da je varčevanje v naši družbi potrebno. Vemo, kaj vse smo že pridobili in kaj je družba že dosegla s skupnimi napori. B. M. no razmerje, vstopi v ta nmogo-stranski odnos in pridobi vse pravice iz delovnega razmerja, obenem pa seveda prevzame tudi vse obveznosti in odgovornosti. Zato mora biti delavec ob sklenitvi delovnega razmerja najprej seznanjen s samoupravnimi splošnimi akti, ki urejajo te pravice, obveznosti in odgovornosti, nato šele lahko podpiše izjavo, da te pravice, obveznosti in odgovornosti sprejema. Način seznanitve delavcev s samoupravnimi splošnimi akti naj bi uredil pravilnik TOZD o delovnih razmerjih in to čim bolj racionalno in smotrno. Delavec s podpisom izjave pristopi k samoupravnemu sporazumu o združevanju delavcev v TOZD in ne samo soglaša z njegovimi določbami. Samoupravi j a lske odgovornosti ta zakon ne bo urejal, ker se omejuje na urejanje delovne odgovornosti. Novost, ki jo prinaša novi zakon je tudi v tem, da se V TOZD uporablja pravila postopka pred sodišči združenega dela, kadar s pravilnikom TOZD postopek ni urejen. V postopku pred disciplinsko komisijo obvezno sodeluje član, ki ni delavec tiste TOZD, iz katere je obravnavani delavec. Zakon bo določil načelo tajnosti odločanja organov, kar pomeni, da prizadeti delavec ne sme biti navzoč, ko se člani organa posvetujejo o ukrepu. Drugačno tolma-čanje, ki smo ga lahko brali v »Delavski enotnosti«, ni pravilno. Novi zakon ne bo poznal tako imenovane »samovoljne zapustitve dela«. Po starem republiškem zakonu je lahko organ upravljan-nja TOZD sprejel ugotovitveni sklep, da je delavcu prenehalo delovno razmerje, če določeno obdobje ni prihajal na delo in če se je iz določenih okoliščin lahko sklepalo, da ne želi več delati v tej TOZD. Novi republiški zakon bo v takšnem primeru predpisal postopek pred disciplinsko komisijo in šele po pravnomočnosti sklepa disciplinske komisije, s katerim je bil delavcu izrečen ukrep prenehanja lastnosti delavca zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, bo njegovo delovno razmerje prenehalo. K tej določbi je mnogo pripomb, .zlasti to, da se s tem komplicira in zavlačuje postopek, ko je jasno, da je delavec odšel in ne misli več delati v TOZD. Novi zakon prav tako ne bo več dopuščal tako imenovanega »faktičnega delovnega razmerja«. Ta pojem je do sedaj označeval položaj delavca, ki ni sklenil delovnega razmerja tako, kot sta določala zakon in samoupravni sporazum, je pa dejansko opravljal delo v TOZD. V sporih so sodišča združenega dela takšnim delavcem priznavala lastnost delavca v združenem delu z vsemi pravicami. Po novem naj tega ne bi bilo več. Upravičeni pa se zdijo pomisleki, da bo to lahko omogočalo samovoljo pri urejanju delovnih razmerij. V skladu z zakonom o združenem delu je novi republiški zakon opustil pojem »delovno’ mesto« in namesto njega uvaja izraz »dela in naloge«. Razlika seveda ni samo v izrazu, ampak tudi vsebinska. Delavec bo po novem zakonu dolžan opravljati vsako delo, za katero je strokovno usposobljen, in ne bodo potrebne formalne premestitve z enega na drugo delovno mesto, kot je to sedaj. Za celoto del in nalog, ki jih opravlja posamezni delavec, predlagajo nekateri izraz »delovno področje«. Viprašanje je tudi, kako v javni objavi označiti dela in naloge, za katere se išče delavca. Po danih razlagah naj bi bila ta označba čim krajša in naj bi obsegala samo najbolj karakteristična dela ter zahtevane pogoje (strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, morebitno poskusno delo itd.). Ker so bile do sedaj vse pravice in obveznosti delavca vezane na opis njegovega delovnega mesta, so se v javni razpravi pojavljali pomisleki, če ne bo opustitev sistema delovnih mest omogočila šikaniranje delavcev in njihovo preobremeni evanj e z vedno novimi deli in nalogami. Po mnenji). razlagalcev zakona se bomo temu lahko izognili, če bomo v pravilniku TOZD o delovnih razmerjih te zadeve čimbolj jasno določili in uredili pravice delavcev. J. M. Letošnji 10. oktober proglašen za dan kovinarjev Jugoslavije Na slavnostni seji zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, ki je bila v ponedeljek v Zagrebu, so 10. oktobra proglasili za dan kovinarjev Jugoslavije. Tega dne leta 1910 se je namreč tovariš Tito včlanil v Zvezo kovinarskih delavcev Hrvaške in Slavonije. Željo, da je 10. oktober proglašen za dan kovinarjev Jugoslavije, so izrazile številne delovne in sindikalne organizacije, ustrezen predlog pa je podprlo 144 osnovnih organizacij sindikata, ki povezujejo več kot 320.000 članov. Pred nedavnim je tovariš Tito v Zagrebu sprejel delegacijo kovinarskih delavcev Hrvaške, ki ga je seznanila s programom manifestacij kovinarskih delavcev iz vse države. Na slavnostni seji je o Josipu Brozu-Titu kot kovinarju in revolucionarju govoril Rade Galeb, predsednik ZO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Dan kovinarjev pa naj bi v prihodnje slavili kot najširši pregled dela m ustvarjalnosti vseh kovinarskih delavcev pri nas. Na slavnostno sejo so poleg 1088 delegatov, ki so predstavljali blizu 700.000 kovinarskih delavcev, povabili tudi številne goste, med njimi predvsem najbolj znane in še živeče kovinarske delavce-revolucionar-je. V sklopu letošnjega dneva kovinarjev je bilo 11. zvezno tekmovanje kovinarskih delavcev Jugoslavije, na katerem je v devetih strokovnih veščinah sodelovalo 272 delavcev iz vseh republik in pokrajin. Najbolje uvrščeni so prejeli ročne ure, osebno darilo predsednika Tita. Vsebinska obogatitev praznovanja dneva kovinarjev je bila tudi razstava delavske ustvarjalnosti, srečanje delavcev-slikarj ev, besednih umetnikov, športnikov in drugih. Na dveh posvetovanjih pa so spregovorili o posodabljanju, združevanju in organiziranosti jugoslovanske kovinarske industrije oziroma o oblikovanju dohodkovnih odnosov in delitve po delu na podlagi določil zakona o združenem delu. (Kratek povzetek iz »Delavske enotnosti«) C. Z. Gasilci iz Bizovika so ob 40-letnici dobili novo avtocisterno in ta dogodek primerno proslavili. Na sliki: predsednik ObGZ Ivan Miklavž ob prejemu diplome (Foto: C. Zupančič) Samoupravni akti v novi obliki organiziranosti VEVČE, OKTOBER — Naša tovarna je bila do sedaj enovita delovna organizacija brez temeljnih organizacij. Zato so tudi samoupravni akti veljali .za vso delovno organizacijo. Ti samoupravi ni akti so bili: statut DO, samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, samoupravni sporazum o stanovanjskih razmerjih in vrsta pravilnikov ter poslovnikov. Zakon o združenem delu določa, da je treba ne glede na to, če se organizirajo temeljne organizacije ali če ostanemo enovita delovna organizacija, uskladiti vse samoupravne splošne akte z njegovimi določbami do 11. 12. 1978. Samoupravni splošni akt o delitvi sredstev za osebne dohodke pa mora biti sprejet že do konca tega leta, tako da začne veljati s 1. 1. 1978. Če delavci ne sprejmejo samoupravnega akta do konca letošnjega leta, so po 1. 1. 1978 upravičeni samo do zajamčenega OD po zakonu. Po zakonu o združenem delu mora imeti vsaka temeljna organizacija (TOZD) oziroma enovita delovna organizacija brez TOZD naslednje samoupravne splošne akte: samoupravni sporazum o združevanju delavcev v TOZD, ki vsebujejo dejavnosti TOZD in osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev v Tozd, statut TOZD, ki vsebuje zlasti določbe o oblikah in izvajanju samoupravljanja, pravilnik o medsebojnih razmerjih delavcev, Pravilnik o razporejanju čistega dohodka, pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in druge pravilnike, ki jih določa samoupravni sporazum in statut TOZD. Kot vidimo, določa zakon o združenem delu v vsaki TOZD samo en samoupravni sporazum, ki ureja osnove družbenoekonomskih odnosov delavcev. Podrobnejše določbe o teh odnosih pa bodo v pravilnikih, ki jih bodo delavci sprejeli v skladu s tem samoupravnim sporazumom. Pravilnike bo lahko sprejemal de- lavski svet TOZD, izjema je samo pravilnik o delitvi sredstev za OD, ki ga morajo sprejeti delavci na referendumu. Prav tako na referendumu sprejemajo delavci samoupravni sporazum o združevanju svojega dela v TOZD in statut TOZD. V delovni organizaciji, v kateri se organizira več TOZD, sprejemajo delavci samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo ter statut DO. Oba samoupravna akta sprejemajo delavci vseh TOZD na referendumu. Samoupravni sporazum o združitvi TOZD je konstitutivni akt delovne organizacije. To pomeni, da se šele z njegoivim sprejemom in uveljavitvijo delavna organizacij a začne konstituirati kot pravna oseba po zakonu o združenem delu. To je prva faza konstituiranja. Druga faza je izvolitev delavskega sveta DO, tretja faza pa je imenovanje vršilca dolžnosti poslovodnega organa. Sele potem se delovna organizacija lahko vpiše v sodni register pri okrožnem gospodarskem sodišču. Zakon o združenem delu precej podrobno določa, kaj morajo delavci urediti s samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD. Predvsem ta sporazum vsebuje določbe o firmi in dejavnosti delovne organizacije, o skupnih poslih in interesih, ki jih delavci TOZD uresničujejo v DO, o sprejemanju plana DO, o združevanju sredstev TOZD v DO, o delavskem svetu, izvršilnih organih in poslovodnem organu DO, o pravicah, obveznostih in odgovornostih delovne skupnosti, ki opravlja za TOZD dela skupnega pomena, o odgovornosti TOZD za obveznosti delovne organizacije in o reševanju sporov med temeljnimi organizacijami. Statut delovne organizacije se lahko sprejme v roku največ šestih mesecev od sklenitve samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD. Statut DO vsebuje zlasti določbe, ki so pomembne za organiziranje, za delo in poslovanje V. PS že boljše proizvaja. Dobro bi pa bilo slišati, kako je s prodajo papirja DO in za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev. Poleg samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD in statuta DO lahko delavci združenih TOZD sklepajo med temeljnimi organizacijami še druge samoupravne sporazume, s katerimi določajo skupne osnove in načela za urejanje posameznih vprašanj in odnosov, npr. delitve osebnih dohodkov, varstva pri delu, ljudske obrambe in podobno. Temeljni princip pri tem je, da se odnosi na nivoju delovne organizacije ne morejo urejati s pravilniki. Edina oblika samoupravnega akta, s katero delavci združenih TOZD urejajo odnose med temeljnimi organizacijami oziroma določajo neke skupne osnove in merila za urejanje razmerij v temeljnih organizacijah, je samoupravni sporazum. Vendar pa te vrste samoupravnega sporazuma delavci TOZD ne sprejemajo na referendumu, temveč ga lahko sprejemajo na zboru delavcev posamezne TOZD. Lahko pa ga sprejme tudi delavski svet TOZD, če je tako določeno v statutu delovne organizacije. Edina izjema, ki jo določa zakon o združenem delu, je samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov. Ta samoupravni sporazum mora biti obvezno sprejet na referendumu v vseh TOZD. Pogoj za veljavnost vseh teh samoupravnih sporazumov je, da so sprejeti v vseh temeljnih organizacijah brez izjeme. Iz gradiva, ki ga je dala v javno obravnavo komisija za izvajanje zakona o združenem delu, lahko ugotovimo, da predvidevamo v naši tovarni organiziranje štirih TOZD in Delovne skupnosti skupnih služb. Ker naj bi bila nova organizacija uveljavljena že s 1. 1. 1978, bo treba do tega roka na referendumu sprejeti v vsaki TOZD in tudi v Delovni skupnosti skupnih služb: samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev, statut in pravilnik o delitvi sredstev za OD. Na ni-\'jju delovne organizacije pa bo treba sprejeti: samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo, samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev delovne organizacije na TOZD, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD ter samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med združenimi TOZD in Delovno skupnostjo skupnih služb. Navedeni samoupravni akti so že v pripravi in bodo v novembru dani v javno obravnavo. J. M. V ZRN pričakujejo zvišanje cen papirja VEVČE, OKTOBER — Medtem ko je nivo cen v prvih mesecih leta 1977 vseskozi nespremenjen, je v tej deželi pričakovati neizbežno prilagoditev cen za daljše obdobje. Medtem je les postal za 15 °/o dražji, stroški plač pa so se v primerjavi s preteklim letom zvišali za 9,3 °/o. Nasproti letu 1950 je narastla cena za uvoženo celulozo za 68 °/o, za zemeljski plin in premog 105 % in za težka kurilna olja za 148%. Indeks cen za papir in karton pa se je nasprotno zvišal samo za 36 %. V prvem četrtletju 1977 je po podatkih združevanja papirne industrije ZRN proizvedla 1,7 milijonov ton papirja, kartona in lepenke ter s tem presegla lanskoletno proizvodnjo za 6%. Ob tem so bile celotne kapacitete obremenjene z 88 %. Iz WPF S. R. Glajenje papirja na V. PS poklicnim papirničarjem ne dela težav Odmor za malico in ne za postajanje v vrsti VEVČE, OKTOBER — Zakon o združenem delu določa v 189. členu, da imajo delavci v delovni organizaciji pravico in dolžnost zagotoviti pravico do dnevnega odmora, do počitka med dvema dnevoma, tedenskega počitka, letnega dopusta in drugih odmorov. Ko določajo in razporejajo delovni čas, zagotovijo delavcu tudi čas za dnevni odmor. No, to je pri nas urejeno. Odmori za malico se vrstijo od pol devetih do desetih po pol ure, tako da pridejo vsi obrati in oddelki na vrsto. Za nekatere oddelke, zlasti tiste, katerih delavci ne morejo predaleč od svojega dela, vozijo toplo malico v oddelek. Ostali gredo na topli obrok v Papirniško restavracijo, nekateri skočijo tudi čez trg v trgovino, naj bližji pa tudi domov. Gre za one, ki hodijo v restavracijo. Tu je vsak dan po 20 in več metrov dolga vrsta (ne piri vseh izmenah), kjer delovni ljud- je negodujejo, češ, prikrajšan nam je odmor, če hočemo pravočasno nazaj na delo, moramo hrano na hitro »zmetali« vase, mine me že apetit, predno pridem do krožnika in podobno. Morda bi se dalo na kakšen način odpomoči. Morda s prerazporeditvijo, s hitrejšim podeljevanjem malice — po navadi dela to samo ena — ozko grlo je tudi blagajna, kjer igra med poslovanjem tudi tranzistor, krivi so tudi ljudje sami, ker ne pripravijo ustreznih bonov ali drobiža za plačilo in podobno. Zdravniško je dokazano, da je treba obrok použiti počasi in v miru, potem je dobro, da se preostalih nekaj minut sprehodimo na zraku ali s prijateljem pokramljamo o vseh mogočih stvareh, samo tovarno pustimo takrat pri miru. Pravi počitek je prestavitev v drugo okolje, ne pa postavitev v vrsto. S. R. ipsi Jpr i j j |h Vsakdanja slika v menzi Z zadnjih sej samoupravnih organov SVET ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA KOLIČEVO, SEPTEMBER — Na seji, ki je bila 27. 7. so se elani sveta pogovarjali o naslednik vprašanjih: —• o organizacijsko kadrovskih zadevah: razne vloge, sprejemi in premestitve; — o sprejemu učencev v uk; — o imenovanju uredniškega odbora za naše interno glasilo Pa-pirničar. Najprej so člani obravnavali prošnje za sprejem v delovna razmerja. Ker je bila potreba po novih delavcih velika, smo v delovno razmerje sprejeli kar precej delavcev. Nekatera prosta delovna mesta pa smo zapolnili z ustreznimi premestitvami. Pod drugo točko so se obravnavale prošnje učencev za Sklenitev vajeniških razmerij za leto 1977/ 78. Že v Občinskem poročevalcu so bila v mesecu maju objavljena prosta vajeniška mesta. Vendar pa prošenj za papirničarje ni bilo. Kadrovski oddelek je prejel precej prošenj za izučitev drugih poklicev. Člani so zavzeli stališče, da bo treba nekaj storiti v zvezi s tem, saj opažamo že dalj časa, da med mladimi ni nobenega interesa za ta poklic. Prav gotovo so bistveni vzroki naslednji: delo na nedelje in praznike ter nočno delo, ki mladega človeka prav gotovo ne privlači, ni pa temu primernega nagrajevanja, ki bi te negativne vplive preprečil. Pogovarjali so se tudi o tem, da bi papirničarje dobili s prekvalifikacijo nekaterih drugih poklicev (elektrikarjev, kovinarjev), vendar se tu pojavlja vprašanje, koliko bi se bil kdo pripravlj en prekvalificirati in opravljati delo zunaj svojega poklica. Vsekakor je prva varianta, da se papirničarje bolje nagrajuje, bolj primerna in bo to upoštevano tudi pri izdelavi novega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, ki je že pripravljen in bo v kratkem šel v javno razpravo na zbore delovnih ljudi. Ostale prošnje, ki jih je predhodno pregledala že kadrovska komisija, pa so bile potrjene. Zanimiva je bila tudi naslednja točka, kjer so se člani sveta za medsebojna razmerja pogovarjali o imenovanju uredniškega odbora internega glasila Papirničar. Papimičar izhaja po potrebi. V glavnem je vsebina material za javno razpravo na zborih, od poslovnih poročil, povzetkov samoupravnih sporazumov, ki jih je trebe sprejeti na zborih, pa do osnutkov in predlogov družbenih dogovorov različnih vrst. Taka vsebina pa je precej suhoparna in želimo, da naj bi naš Papirničar izhajal v bolj popestreni obliki, pa tudi vsebino bi nekoliko spremenili. Prispevki naj bi bili z vseh delov tovarne, z različno vsebino. Treba se bo tudi zmeniti v kakšnem formatu in obliki se bo časopis tiskal. V pripravi je tudi pravilnik o urejanju izdajateljskih razmerij in izdajanju glasila, ki bo kmalu tudi v javni razpravi. Postavlja pa se tudi vprašanje, če bomo še naprej sodelovali s Papirnico Vevče in skupaj izdajali Naše delo še naprej. Najbrž se bomo odločili za svoj časopis oziroma glasilo. Na koncu je svet za medsebojna razmerja obravnaval tudi vloge za dodelitev kreditov za stanovanjsko izgradnjo. Na seji 16. 9. pa je SMR obravnaval podelitev štipendij. Poleg vajeniških mest so bile v Občinskem poročevalcu razpisane tudi štipendije. V kadrovski oddelek je prišlo kar precej prošenj. Glede na to, da finančna sredstva so in da je bilo morda razpisano premalo štipendij, ker so se potrebe pokazale naknadno, je svet za medsebojna razmerja potrdil devet prošenj, od katerih se nanašajo: tri na srednjo tehniško šolo strojne smeri, dve na srednjo tehniško elektro smeri, ena na papirno tehniško ter dve na fakulteto za strojništvo in ena na fakulteto za elektrotehniko. Delavski svet Na svoji seji 4. 8. je obravnaval naslednje pomembne zadeve: — razprava in sklepanje o samoupravnem sporazumu o delitvi OD, — rezultati poslovanja za prvo polletje, — nove investicije, — sklep o soglasju za ukinitev poslovne skupnosti papirne industrije Jugoslavije, — sklep o podpisu pogodbe za sodelovanje pri financiranju centralne čistilne naprave v Domžalah, — imenovanje članov poslovnega odbora za skupna vlaganja domačih partnerjev, — odkup stanovanja tov. Majheniča. Delavski svet je na eni izmed prejšnjih sej že pregledal osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi OD. Na ta osnutek je bilo danih tudi nekaj pripomb na 16. člen, ki se nanaša na ocenjevanje delavcev in na 28. člen, ki se nanaša na vrednotenje nadomešča- Upokojenci so se KOLIČEVO, SEPTEMBER — Postalo je že tradicija, da se naši upokojenci srečujejo vsako leto. Pravzaprav so ta srečanja zelo priljubljena, saj je prav malo takih, ki se ga ne bi udeležili. Že samo srečanje ljudi, ki so preživeli leta in leta v isti tovarni, ki so se skupaj borili za boljše pravice in pogoje dela, ki so vlagali svoje delo v materialno bazo, da bi idosegli hitrejši napredek, jim daje občutek, da na njih še vedno niso pozabili. Še vedno jih zanima, kaj zdaj počnemo v tovarni, kaj je novega. Zanima jih, kako poteka gradnja novega stroja, kaj je novega v starem delu tovarne. Vsi ti ljudje so s tovarno rasli toliko časa in toliko let, da se še vedno počutijo kot del kolektiva. Če pa je tako srečanje združeno še z izletom na kakšno pomemb- nja. V razpravi je vodja splošno kadrovske službe pojasnil še nekatera vprašanja, ki so jih delegati postavili. Samoupravni sporazum o delitvi OD gre na zbore delovnih ljudi še ta mesec. O finančnih rezultatih je govoril vodja finančno računovodskega sektorja. Rezultati poslovanja so bili že objavljeni. Papirnica Količevo daje tudi soglasje za ukinitev poslovne za-jednice za celulozo, papir in embalažo, ker se je poslovanje toliko spremenilo, obenem pa so se spremenili tudi predpisi in se namesto nje ustanovi splošno združenje za gozdarstvo, lesno prede-lavno in papirno industrijo. Izgradnja centralne čistilne naprave za kanalizacijski kolektor Domžale-Kamnik se je začela že preteklo leto. Papirnica Količevo sodeluje s finančno udeležbo 500.000,— din, kot je dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o izgradnji kolektorja. V poslovni odbor jugoslovanskih sovlagateljev KS III so imenovali 4 naše člane. S tovarišem Majheničem je končno sestavljena ustrezna pogodba za odkup njegove hiše, ki stoji na zemljišču KS III. V čim krajšem času naj se ta pogodba tudi podpiše in realizira. Mija Bizjak ponovno srečali no turistično ali zgodovinsko točko je vse skupaj še bolj zanimivo. Med seboj obujajo spomine na njihova službena leta. Izleta so se udeležili tudi nekateri predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki so jim odgovarjali na zastavljena vprašanja. Na izletu so si ogledali grad Bo-genšperk, kjer je nekaj časa živel tudi Valvazor. V gradu so razstavljeni tudi dokumenti in slike iz tega področja iz časov NOB. Grad je eden izmed najbolj ohranjenih na Slovenskem in je tudi stalno vzdrževan. Izlet pa se je zaključil s kosilom v Moravčah, kamor so upokojenci pred leti že šli. Že od takrat so odnesli lepe vtise, zato so bili tudi letos zelo zadovoljni. Mija Bizjak Izdelek Papirnice Vevče v nemškem muzeju tapet VEVČE. OKTOBER — Papirnica Vevče je ob sodelovanju Društva Exlibris Sloveniae pripravila zanimive tapete, na katerih je ekslibris. »Naše delo« je o teh tapetah že poročalo, med vsemi ekslibristi znana »Exlibris Revue«, ki izhaja na Danskem, pa je eni zadnjih številk celo priložila vzorec tapete. Odmev na ta zanimiv vevški izdelek pa gre še naprej. Avtor motiva na tapeti je zahodnonemški grafik Hermann Huffert. Zvitek tapete z ekslibrisi je poslal Nemškemu muzeju tapet v Kassel. Iz muzeja je H. Huffert dobil pismo, po katerem povzemamo najzanimivejše dele: »Zelo se vam zahvaljujemo za poslane tapete z ekslibrisi! Naš muzej ne zbira samo starih ali dragocenih tapet, ampak tudi posebnosti vseh vrst... Imate čisto prav, da je ekslibris s petelinom na tepetah H. Hufferta enkraten na svetu. Je okras posebne vrste, tiskan vodoravno. Ali je producent teh tapet pri takšni izvedbi mislil na izložbena okna in vitrine, kjer bi sicer prisrčen motiv potekal v višini oči nekoliko poševno? ... Na vsak način bomo dragocenost kmalu razstavili.« V nadaljevanju muzejskega pisma je še ena zanimivost. V načrtu imajo poseben prostor, v katerem bo mogoče videti, kako tapete sploh nastanejo: od skice prek vmesnih faz do končne tapete. Avtorja ekslibris tapete H. Hufferta prosijo, če bi muzeju lahko preskrbel gradivo za to posebno razstavo in bi na njej prikazali prav pot do te enkratne ekslibris tapete, kot pišejo v pismu. Najbrž je ekslibris tapeta prva naša tapeta v nemškem muzeju tapet. Prav gotovo bo lepo zastopala vevške tapete in opozorila nemške in tuje obiskovalce na odličnega jugoslovanskega izdelovalca zidnih tapet. Rajko Pavlovec Malica v restavraciji Bogenšperk Upokojenci pred gradom Bogenšperk Izleta so se udeležili tudi predstavniki tovarne Utrinek z letošnjega dopusta Pred prikolico je dovolj prostora za popoldanski pomenek Centralno razpuščanje kaolina in ureditev vhoda v papirnico VEVČE, OKTOBRA — Vzporedno z izgradnjo objekta V. papirni stroj se je pripravljala izgradnja centralnega razpuščanja kaolina, ki bo V prvi fazi služila za novi stroj, kasneje pa tudi za obstoječo proizvodnjo. Tako so že stekla najnujnejša gradbena dela, skoraj v celoti pa so bila izvršena tudi nujna strojno-mon-tažna dela, vključno z energetskimi in merilnimi vodi. Naprava poskusno že obratuje. Zaradi ekonomičnega transporta, saj je objekt lociran ob železniškem tiru in tudi zaradi manjših izgub, ki so nastajale ob klasičnem prevozu z vozički, je priprava polnil —• kaolina situirana na površini ca. 200 mr, z dovolj Velikim skladiščem surovin, kakor tudi pripravljenih polnil. Prva začetna faza tako že obratuje. Zasilno strešno konstrukcijo nad postrojem in inad začasnim skladiščem je potrebno nujno nadomestiti s fiksno in tako objekt gradbeno dokončati. Sipek kaolin je namreč zelo dovzeten za vlago, zelo moker pa tvori blato in je takšnega praktično nemogoče transportirati. Prav tako komandni pult, ki je sedaj samo pod streho ne pa v zgradbi in, ki ima tiristorje zelo občutljive na vlago. Vse to in pa vedno večje potrebe po kaobmu narekujejo naj hitrejše dokončanje objekta za kaolin. — Objekt bo služil za skladiščenje surovin V razsutem stanju ter pripravo suspenzij, ki bodo uskladiščene v rezervoarju 3 X 100 m3 ter 2 X 250 m3. — Objekt je zasnovan tako, da surovino dovažajo po industrijskem tiru neposredno v zahodni del objekta. Del skladiščnega in tehnološkega dela objekta je zaprt z obodnim zidom, ostali del z industrijskim tirom je odprt. Del objekta je tudi podkleten. — Točna lega objekta je razvidna iz situacije v M 1:1000. — Tlorisne dimenzije objekta so 30,45 X 18,45 m v I. fazi. V II. fazi izgradnje bodo objekt v ena- kih tlorisnih dimenzijah podaljšali proti jugu. — Višinski gabarit: pritličje (delno podkleteno). Višina objekta je 8,30 m glede na urejen teren ob objektu. — Streha enokapnica, izvedena z Y nosilci z blagim naklonom proti zahodu. Kritina salonitna. —■ Ob severni strani objekta bosta na posebnem betonskem platoju dva rezervoarja po 100 m3 za skladiščenje pripravljenih suspenzij. Rezervoarja bosta nadzemna, jeklena, valjaste oblike premera ca. 5,0 m in višine ca. 6,0 metra. — V III. fazi je severno od obeh predviden še tretji enake prostornine, vzhodno od teh pa še dva večja rezervoarja s prostornino 250 m3 enake izvedbe. — Surovine bodo dovažali neposredno v skladiščni objekt po posebnem industrijskem tiru. Vzporedno z reševanjem problema razpuščanja kaolina urejamo tudi nov vhod k objektu V. papirni stroj in k ostalim obstoječim obratom z novo vratarnico, v kateri bodo signalne požarnovarnostne naprave, signalne naprave za železniški promet, glavni vhod s kontrolnimi karticami za zaposlene ter bivalni prostor za čuvaje in gasilce. — Severno od rezervoarja in skladišča polnil bo nov glavni vhod na območje tovarne. Širina Vhoda bo 10,0 m z ločenimi glavnimi vrati za pešce ter uvozom za vozila. Južno od vhoda bo objekt vratarnice. Točna lega je razvidna iz situacije v M 1:1000. — Tlorisne dimenzije objekta bodo 5,00 X 10,00 m. — Vertikalni gabarit: pritličje, višina objekta ca. 4,5 m glede na urejen 'teren ob objektu. Zaključek: Trenutno smo v fazi pridobivanja potrebnih dovoljenj za nadaljevanje gradnje objekta. Predhodno moramo prestaviti daljno- vod 35 kV, za katerega tudi že iščemo potrebna soglasja. Do nadaljnje izgradnje se moramo posluževati starega celuloznega skladišča in precej primi- tivnega načina transporta, kar vse seveda veča transportne stroške. Pred nami je torej naloga čimprejšnje izgradnje objekta, reši- tev transporta kaolina in povezava s porabniki (II., III. in IV. PS). J. S. ... .... - ,jp—trnu—ji Dokončala sta delo v Papirnici Vevče Franc Globokar. Večino časa je delal v HE Fužine in dobil lansko leto za to priznanje, ki mu ga je izročil tedanji direktor Albin Vengust VEVČE, OKTOBER — Vseskozi zvesta kolektivu in delu v proizvodnji Papirnice Vevče sta z mesecem oktobrom končala delo tovarišica Tonca Jelnikar in Franc Globokar ter odšla po nekaj več kot 35 oziroma 40 let delovne dobe na zasluženi počitek. Tov. Jelnikarjeva je redno delo v Papirnici Vevče nastopila 3. 12. 1945. Že prej pa je imela nekaj službenih let tudi drugod. Znana so ji bila vsa dela v ročni dodelavi papirja, tudi pri vseh delih je bila udeležena. Zanesljivost pri delu, delavoljnost in smisel za kvaliteto izdelka so prispevali, da je zadnja leta — od leta 1969 — opravljala dolžnost pregledoval-ke, prej pa je bila prebiralka in števka ter črtalka papirja. Lastno stanovanje ob roibu gozda, vrtiček, vnuki, to bo odslej torišče njenega dela in počitka, skoraj enako kot pri vseh tovarišicah, ki so glavni del dolžnosti v življenju opravile. Antonija Jelnikar Franc Globokar je imel že nekaj službenih let in prakse, pred-no je 20. 9. 1945. leta za stalno nastopil delo. Po nekaj vrstah dela se je ustavil v hidrocentrali Fužine, ki napaja električno omrežje Papirnice Vevče z energijo, ki jo HC Fužine zmore. Tu je Franc Globokar, potem ko je napravil potrebne izpite kot obratni elektrikar za elektrocentrale, opravljal dela strojnika HC in od leta 1966 strojnika vodne turbine. Ne vem, če bi o kom, ki odhajajo, v pokoj mogli reči, da ni dal vse od sebe, da bi delovna organizacija dobro uspevala, posebno pa, da bi se dalo na njegovem delovnem mestu normalno odvijalo. Prav tako pa lahko trdimo tudi o novih upokojencih — tovarišici Jelnikarjev! in tovarišu Globokarju. Sodelavci so se od njiju prisrčno poslovili. Tudi s tega mesta se jima za ves trud in dobro voljo iskreno zahvaljujemo in želimo, da še kaki dve ali tri desetletja uživata zdravje. S. R. Pri gradnji strelišča v športnem parku Vevče je le malo prostovoljcev. Predsednik strelske družine Viki Skrjanc in član Stane Štuhec pa ne popustita (Foto: C. Zupančič) Za racionalno porabo energije 10. svetovne konference o energetiki, ki je bila v Carigradu (Turčija), od 19. 9. do 23. 9. 1977 se je udeležilo okoli 4500 delegatov iz 74 dežel. Težišče referatov in razprav je bilo posvečeno temi: Uporaba in racionalna raba energije. Delo konference je bilo razdeljeno v 4 osnovne grupe: a) konvencionalni energetski viri b) štednja energetskih virov . c) pretvorba primarne energije in d) nekonvencionalni energetski viri. 150 strokovnih referatov je bilo komentiranih in dopolnjenih v panelnih razpravah in na »okroglih mizah«. Najbolj razširjeni energetski viri kot premog, zemeljsko olje in zemeljski plini sodijo med vire, ki so relativno gledani poceni. Vsi nadaljnji viri kot npr. nuklearna energija, energija vesolja, morij in bio energija so veliko dražji. Uporabo tistih virov, ki se že uporabljajo, bo treba tehnično izpopolniti, saj predstavlja nizek izkoristek (npr. pri nuklearni energiji) že skoraj nerazumno tratenje te vrste energije. Odkar se je energija 1. 1880 pojavila kot komercialni produkt, se je ogromno spremenilo. Poleg tega, da je treba energetske vire ekonomično izkoriščati, se je zaradi omejenih zalog določenih energetskih virov (npr. zemeljsko olje in plin) pokazala potreba vire štediti in kjer je le možno izvesti substitucijo. Te akcije bodo zahtevale spremembo mentalitete in energetske miselnosti, vendar drugače ne gre. Največ lehko pri tem pomagajo veliki porabniki. Ukrepi štednje morajo biti da-lekosežni tako npr. naj tam, kjer je možno, avtomobilska industrija uporablja Al legiure namesto sivih litin (prihranek na lastni teži lahko znaša do 20 °/o, prihranek energije za prevoz rud, prihranek do 20 °/o goriva z boljšim vbrizgavanjem bencina). Razvoju transportnih sredstev v zadnjih 20 letih se je tozadevno posvetilo premalo pozornosti. Sleherna dežela mora vložiti vse napore v to, da definira svoje energetske zaloge in nato na osnovi narodnogospodarskih želja izdela načrt za koriščenje teh zalog (koliko kakšne energije za katere namene). Tarifna politika mora postati usmerjevalec energetske politike oz. njene porabe in štednje. V nasprotnem primeru bodo vsa pričakovanja brezpredmetna. Danes se je treba sprijazniti s stališčem, da je treba svetovnogospodajtoko gledano štediti zemeljsko olje in plin in uporabljati premog in nuklearno energijo. Mnogi žele predstaviti nuklearno energijo za nevarno. V letu 1972 je v združenem kraljestvu umrlo zaradi ljudi strele 4 prometne nesreče 8141 železniške nesreče 128 nesreča v rudnikih 78 nesreča z zemeljskim plinom 113 radiacije 0 V slehernem energetskem obratu je treba imeti podatke, kdaj so konice odjema pri pari in elektriki in imeti pripravljene ukrepe ob takem obratovanju. Seveda se pri uporabi in šted-nji energije ne sme pretirano reagirati. Zato je primerno pripraviti smernice in ukrepe za dosego štednje in kje vse je štednjo treba izvajati. Tako je treba izvajati, če je le mogoče, določilo, da je treba rudo in surovine predelovati na mestu pridobivanja tega (transport, manjša teža, onesnaževanje). Prihranek v industriji lahko znese do 30 °/o. Akcijo za štednjo energije je treba združiti z akcijo za zaščito okolj a. Seveda mora med akcijo za racionalno porabo energije bedeti država. Ob tem bo lahko nadzorovala porast porabe energije in porabo eventualno tudi držala na določeni količini. Sestavni del državnega gospo-darskopolitičnega plana je stališče, koliko izvažati produkte, ki so vezani na intenzivno rabo energetskih virov, ki jih mora neka dežela (npr. Japonska) uvažati in povrhu še po visoki ceni. Vse dežele (zlasti dežele v razvoju) bi morale poskrbeti, da bodo cene energetskih medijev ustrezne. Realna cena energije mora Spremljanje obratovanja toplarne VEVČE, OKTOBER 1977 — Spremljanje obratovalnih razmer in analiza obratovanja toplarne je obvezen element slehernega obratovanja. Vzroki za to naše spremljanje ne tiče le v zagotovitvi obratovalne sigurnosti tovarne, temveč tudi v spremljanju karakteristike obratovanja, nenormalnosti, ki kažejo na posamezne pojave in terjajo ukrepe in ne nazadnje želja po čim večji ekonomičnosti. Spremljanje obratovanja izvajamo s kontinuiranimi pisali, točkastimi pisali in beleženjem podatkov v obratovalno knjigo. Pri določevanju karakteristike obratovanja si pomagamo s ponazoritvijo mesečne, sezonske, letne in večletne karakteristike. Iz priložene mesečne karakteristike proizvodnje pare, el. energije in vstopa pare v parno turbino za npr. avgust 1977 lahko sledimo med drugim lastni rabi toplarne, toplotnim in elektro konicam, ki v nesorazmernih primerih (kcai/kW) kažejo na odjem D omrežja ELES, kar ni vedno gospodarno itd. Večmesečna slika proizvodm j o pare, el. energije in doveda pare v parno turbino kaže nihanja med letnim in zimskim obratovanjem, porast proizvodnje pri uvedbi nove proizvodnje papirja, izpade v proizvodnji toplarne (remont P. T.), trend rasti odjema energetskih medijev, (na osnovi teh podatkov planiranje novih energetskih kapacitet) itd. Energetski viri so vse redkejši in s tem dragocenejši. Nihajoče in zlasti sunkovito obratovanje je silno neekonomično. Z discipliniranej šim odnosom na slehernem potresnem mestu el. energije in pare, s koordiniranjem med toplarno in proizvodnimi obrati in v vsestranem sodelovanju tiče še velike rezerve, ki jih pa v energetiki sami ne moremo realizirati, saj smo v položaju avtomobilskega motorja, katerega ročice ne uporabljamo sami. D. S. biti sestavni del cene nekega produkta, pri katerem je bila uporabljena energija, poleg tega pa mora razlika v ceni omogočiti raziskave, razvoj in obnovo energetike. Le pri takšni kreaciji cen bodo investicije in pripadajoča dela v energetiki atraktivna. Na tem mestu je težko navesti vse ukrepe in smernice, ki bi jih po mnenju diskutantov bilo treba upoštevati. Naj navedem le nekaj tega: — s previdnostjo in inteligenco trošiti to, kar nam je dala narava — energijo, potrebno za klimatizirani e in gretje zamenjati s sončno energijo — mediji za pogon parnih in plinskih turbin naj imajo min. 800° C — vir energije za proizvodnjo elektrike mora postati premog —• stabilni kotli so 2,5-krat dražji od blok kotlov, ker se grade danes blok kotli do 96 G kal/h je do te veličine priporočljivo uporabljati blok kotle — hitrost zraka iz hlad. stolpa ne sme presegati 10 m/s — samo 30 % energetskih naprav na svetu je izvedenih kot toplarna — daljinsko ogrevanje z odpadno toploto iz toplarn se mora z vsemi silami podpirati; 90% toplotne porabe v Zurichu je realizirano z individualnim kurjenj em — min. mejne vrednosti iz stališča ekonomike za gradnjo toplarne leže pri današnji ceni premoga pri 400 G cal/h; pri drugih gorivih je min. toplotna moč naprave večja — zbiranje izkušenj, ki so se pokazale kot dobre na vseh področjih energetske problematike in posredovanje le-teh nujno zainteresiranim — sedanjo tehnologijo rabe urana je treba nujno razviti — več pozornosti posvetiti geo energiji tam kjer je ta prisotna; geo energije je na svetu več kot znašajo vse zaloge fosilnih goriv — povečati je treba število ljudi, ki se bodo z energijo (viri, razvoj, uporaba) profesionalno bavili — poraba lesa za kurjenje je tragedija, ki se jo mora prekiniti; polovico lesenega sklada sveta se porabi za kurjavo, seveda je za to prekinitev potrebno uvesti drugo gorivo — COa, ki se sprošča pri fosilnih gorivih, se nabira v atmosferi in se bo do 1. 2020 še za enkrat povečal; to pomeni veliko nevarnost — odstranjevanje žvepla iz dimnih plinov v toplarnah se mora takoj uvesti. Današnja rast gospodarstva, individualnega standarda in omejene zaloge energetskih medijev (leta 1985 je pred nami zelo močna kriza v oskrbi z nafto) terjajo, da takoj začnemo z izvajanjem ukrepov, ki bodo energetski primanjkljaj nadomestili z drugimi viti. Raziskovati in razvijati je treba vse znane in neznane energetske vire. Porast osebnih dohodkov močneje vpliva na porast porabe energije kot porast človeštva. Geografsko neenakomerna razdelitev energetskih virov rudnin bo narekovala mnoge politične akcije v svetu. Energetska situacija v prihodnosti bo odvisna od lastnikov polj zemeljskega olja in plina in od njihove pripravljenosti, te vire koristiti in posredovati drugim. V perspektivi se bo iz premoga proizvajal sintetični plin in nafta. Zanimivo je bilo vprašanje ministra iz Slonokoščene obale, naslovljeno na dežele, ki si na vse načine prizadevajo, prihraniti lastni premog (ZDA, Anglija, Nemčija) in pri tem koristijo zemeljski plin in olje iz dežel Afrike in Bližnjega vzhoda: »Ali bomo potem, ko se bodo naše zaloge (Nadaljevanje na 7. str.) GRAFIČNI PRIKAZ PROIZVODNJE PARE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA LETO 1976-77 LEGENDA: para iz kotla x 100 t para v P.T. x 100 t el. energija x 10000 KW 1 2 3 4 5 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 23 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 GRAFIČNI PRIKAZ PROIZVODNJE PARE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA AVGUST 1977 LEGENDA: para iz kotla x 1000 t para v P.T. x 1000 t el. energija x 100000 KW 30 II III IV V VI VIIVIII IX X XI XII I II IV V VI VII VIII leto 1976 leto 1977 Zahvala krvodajalcem Dane Vidergar ostaja zvest krvodajalstvu Še dve prikolici in Lošinj (Nadaljevanje s 6. str.) izčrpale, dobili od vas sintetični Plin in olje?« Predstavnik ZDA je seveda takoj odgovoril, da njihov izvoz Premoga urejajo njihova izvozna določila, ki so zelo ostra. Še mnogo bolj zanimivo je bilo mnenje ministra iz Indonezije, ki je priporočil deželam v razvoju in tretjemu svetu, naj koristijo še neizkoriščeno vodno energijo, energijo sonca in bio energijo, svojo nafto pa naj dajo razvitim deželam v uporabo in si s tem Povečajo svojo gospodarsko moč. Nasploh je bila kot možnost energetske oskrbe dežel v razvoju večkrat predlagana uvedba bio energije, ki je glede virov dejansko zastonj, uvesti jo je mogoče v vsakem malem kraju; s tem se urejajo polucijska vprašanja, doseže socialno gospodarski razvoj in dvigne življenjski standard. Takšnih naprav je trenutno v svetu že okoli 5000. Višje cene energijskih medijev bodo brezdvomno v deželah brez energetskih virov večale inflacijo in poslabšale življenjski standard. Inflacija bo vplivala na vse Produkte te dežele. Dežele sveta bi morale v takih primerih pomagati, toda katera družba naj nosi to breme in v kakšnem obsegu? V razpravi je bilo navedenih nekaj energetskih virov prihodnosti, ki sp ta trenutek bolj ali manj razišltani: Energija sonca (temp. zemlje, vode, morij, vetra, sončne toplote ...) je -skoraj neizčrpna. Energija vetra je že dolgo znana, a ca. 10-krat predraga. Po svetu je mnogo takih agregatov velikosti 1—3 MW. Instalacija opreme za koriščenje sončne toplote v industrijske namene je smiselna v npr. prehrambeni industriji in se amortizira v 10—15 letih. Instalirana cena fsončne energije je visoka (3000 USD/KW) je Pa enaka ceni nuklearne energije. Naprave za koriščenje sončne energije bi morale dati 300.000.000 kW/h, v tem primeru bi bila cena kWh sprejemljiva. Energija morskih valov znaša 70 kWm. Pred Švedsko obalo so zgrajene 60 m dolge enote. Cena el. energije iz te naprave znaša 1,6 USD/kWh. V Franciji koristijo s poizkusno napravo geo energijo za gretje 7000 stanovanj (voda, gretje). Uvedba nuklearne fuzije in cepljenja kot energetski vir dajo veliko upanje, je pa danes še v fazi raziskovanja. V Kaliforniji in Mehiki injekti-rajo 3—7 km globoko pod zemljo vodo potiska več 100 at z namero, da odvzamejo toploto kamenju. Tehnologija usmerjanja magnetnih tokov s ciljem proizvajanja elektr. energije je ostal v fazi raziskav. V Braziliji že desetletja poznajo pridobivanje alkohola iz sladkornega trsa. Alkohol so mešali z bencinom in s tem štedili bencin. Proizvodnja alkohola se še širi in s °/o vse energ. porabe B razih j e krijejo s trstiko. Razvoj tehnologije odplak se jo začel v ZDA, Franciji in Izraelu. Biomasa daje različne možnosti glede na vir nastanka in mesto uporabe. Ves nakazan razvoj in možnosti so le delček možnosti, Iti jih le človeški duh odkril, ko je iskal nove energetske vire. Raziskave in razvoj tehnologije je draga reč. Zaito je razumljivo, da je po vseh informacijah o energetskem Primanjkljaju bil sprejet sklep o formiranju svetovne energetske banke, ki bo pomagala pri planiranju, pri razvoju tehnologije in izgradnji energetskih naprav dežel v razvoju. Samoupravni interesni skupnosti za nafto in plim SR Slovenije se zahvaljujem za možnost sodelovanja na tako zanimivem strokovnem kongresu. Dipl. ing. Danilo Skerbinek VEVČE, OKTOBER — V petek 7. 10. 1977 je sindikalna organizacija Papirnice Vevče povabila na prijetno srečanje krvodajalcev, povezano s podelitvijo priznanj vsem krvodajalcem, ki so darovali več kot petkrat, desetkrat ali celo 25-krat svojo kri. Prijetne podelitve sta -se udeležila tudi predsednica Rdečega križa Slovenije v občini Moste-Polje tovarišica Rusova in predsednica tifganizacije krvodajalcev na Zavodu za transfuzijo tovarišica Kraševčeva, ki sta se z nekaj spodbudnimi besedami zahvalili vevškim krvodajalcem. Vse navzoče krvodajalce je pozdravil predsednik OOS Papirnice Vevče tovariš Franc Ambrož in dejal: Spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani gostje V imenu konference sindikata delovnega kolektiva Papirnice Vevče vas tov. krvodajalci lepo pozdravljam. Letošnje srečanje krvodajalcev je še posebej po- Pozdrav in zahvala vevškim krvodajalcem. V imenu Zavoda za transfuzijo ga je izročila predsednica organizacije krvodajalcev tovarišica Kraševčeva membno, saj sovpada v jubilamo leto velikih obletnic. RK Slovenije je osnovhi nosilec organizacije prostovoljnega krvodajalstva od leta 1953 dalje. Seveda pa so se vključili v krvodajalstvo tudi družbenopolitični dejavniki, sindikati, predivsem pa posamezniki, ki so spoznali, da je krvodajalstvo izraz globoke solidarnosti in humanizma človeka do sočloveka. Splošni napredek medicinske znanosti, kirurgije, naraščanje obratnih in prometnih nezgod terja vedno več konzervirane krvi. Zato je krvodajalstvo dejavnost, ki jo je potrebno dobro poznati, jo razvijati in istočasno tudi spremljati. Ševeda pa je krvodajalec lahko le zdrava oseba. V ta namen so pred dajanjem krvi opravljeni zdravniški pregledi vseh oseb, ki želijo dati svojo kri, saj le na ta način zavarujemo tudi prejemnika. V naši delovni organizaciji je sindikat pobudnik in organizator vseh krvodajalskih akcij že preko 20 let. Vsa leta se je odzvalo krvodajalstvu veliko naših -delavcev in s tem dokazalo, da je dajanje krvi stvar n asi vseh, predvsem pa izraz solidarnosti do sočloveka, ki je potreben krvi. Upamo, -da bomo v našem kolektivu s pomočjo sindikata tudi v bodoče tako uspešno razvijali krvodajalstvo, kot smo ga dose-daj. Tovarišice in tovariši krvodajalci, v imenu sindikata vam iskreno čestitam, Rdeči križ Slovenije pa vam v znak pozornosti poklanja značke in priznanja. Potem so razdelili večini navzočim značke in priznanja, saj je na Vevčah preko 100 rednih krvodajalcev. Vsekakor je treba posebej omeniti tovariše Daneta Vidergarja, Jožeta Gala in Ivana Premrla, ki so kri darovali več kot 25-krat. Po podelitvi priznanj so vsi krvodajalci v prijetni družbi proslavili humanost njihovih dejanj ob vsakoletni akciji. S. R. VEVČE, OKTOBER — Kot običajno je tudi letošnje dopustniške dni preživelo veliko vevških pa-pirničarj ev v počitniškem domu v Pineti. Res, da je dopustnikom včasih ponagajalo vreme, toda kljub temu smo se vračali na delovna mesta zadovoljni. Seveda gre za dobro počutje dopustnikov tudi pohvala na račun naših kuharic, servirke in upravnika tov. Kolenca, ki -so si prizadevali, da bi bili z njihovimi uslugami kar najbolj zadovoljni. Nekaj članov delovnega kolektiva pa se je letošnje leto odločilo, da preživi del dopusta s svojimi družinami v prikolicah, katere smo po predhodnem dogovoru namestili v avto kampih Me-dulinu, Rabcu im Loparju. Letovanje v prikolicah je bilo za naše člane delovne organizacije prava poživitev. Način letovanja v prikolicah prinaša določene prednosti kot npr. možnost spremembe vsakoletnega kraja bivanja, -dopustniki si kuhajo sami in sploh si lahko uredijo življenje na svojstven način, ki najbolj ustreza posamezni diružini. Iz pogovorov s posamezniki je bilo možno sklepati, da so bili z letovanjem v prikolicah prav vsi zelo zadovoljni in da želijo letovati na tak ali podoben način tudi v bodoče. Se-* veda smo delavci v družbenem standardu kot organizatorji letovanja s takimi izjavami lahko zadovoljni. Letošnje zadovoljstvo delavcev nas ne sme uspavati. Že sedaj smo motivirani tako, da bomo skušali pripraviti za naslednjo sezono kar največjo možno izbiro letovanj. V načrtih imamo seveda še nakup ene ali dveh prikolic, katere bi po možnosti postavili v Cateške Toplice in na Gorenjsko. Tako bi lahko letovali 5 mesecev tj. od majia do septembra, kar predstavlja dodatne proste kapacitete. Prav sedaj pa razmišljamo tudi o možnosti vključitve v večjo počitniško skupnost na Lošinju, kjer bi z nakupom dveh vikend hišic pridobili že v letu 1978 nove trajnejše kapacitete. Seveda pa so za realizacijo pridobitve novih počitniških kapacitet potrebna denarna sredstva, o katerih bo razpravljala komisija za družbeni standard pri DS Papirnica Vevče kakor tudi delovni ljudje naše OZD na svojih zborih. R. J. DELAVSKA ENOTNOST Sl ILIf 1942 • 1977 Tov. Jože Gal prejema priznanje za več kot 25-krat darovano kri Ivan Premrl z zlatim priznanjem Še en posnetek: Odmor na napornem dopustu pod verando v počitniškem domu Novigrad XIX. delavske športne igre slovenskih papirničarjev VEVČE, OKTOBER — Kolektiv tovarne celuloze in papirja »Dju-ro Salaj«, ki šteje 1700 zaposlenih, je bil 30. 9. in 1. 10. 1977 gostitelj udeležencev 19. športnih iger papirničarjev Slovenije. Srečanja se je udeležilo 426 športnic in športnikov iz desetih ekip, ki so zastopali deset slovenskih tovarn papirja: Tovarna celuloze in papirja »D juro Salaj« Krško, Kartonažna tovarna Ljubljana, Papirnica Količevo, Tovarna lesovine in lepenke Prevalje, Slovenija papir »Papirnica Vevče«, Tovarna dokumentnega in kart-nega papirja Radeče, Tovarna lepenke Ceršak, Rudnik kaolina Čma-Kamnik, Sladkogorska — Sladki vrh, Papirografilia — Ljubljana. To so vse članice združenja SOZD »Slovenija papir«. Udeleženci so se p cmerili v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu, plavanju, streljanju, kegljanju, odbojki in kvizu. Tudi na XIX. športnem srečanju slovenskih papirničarjev je bilo glavno vodilo vsem poleg športnih uspehov tudi oblikovanje in zbliževanje nas samih kot članov velike slovenske papirniške družine. Letošnje športno srečanje slovenskih papirničarjev je za Krško potekalo v znamenju še dveh nadvse pomembnih dogodkov: velike delovne zmage krških papirničarjev, ki so zgradili od zadnjega srečanja športnikov v Krškem leta 1975 do danes novo, veliko tovarno celuloze. Nastal je velikan, ki pomeni veliko pridobitev za Krško, za slovensko in jugoslovansko industrijo papirja. In letos praznuje Krško še en pomemben jubilej —■ 500-letnico mestnih pravic, počastitev 500 let starodavnih izročil. Od Vevčanov so se kvalificirali za sodelovanje na teh športnih igrah kegljači in plavalci. Kegljaško ekipo so zastopali: Ivo Avbelj, Milan Izgoršek, Martin Markelj, Boris Gol j ar, Ivan Garbajs, Miloš Švare in Borde Nad. Plavali pa so: Vanja Lorbek, Irena Lipovec, Anton Dečman, Stane Škrjanc, Niko Potočnik, Andrej Klešnik, Dušan Kovačič, Vid Vilfan in Sandi Andrič. Kegljanje je potekalo v petek, 30. 9., na sedemsteznem kegljišču v Čateških Toplicah. Ekipno so si naši fantje priborili drugo mesto. Presenetila jih je ekipa Radeč, ki si je prikegljala prvo mesto, medtem ko je KTL pristala na tretji stopnički. Posamezno pa so se kegljači pomerili 1. 10. na dvo-steznem kegljišču V Krškem, kjer je bil od Vevčanov najboljši Boris Gol j ar, ki je zasedel tretje mesto. KEGLJANJE. Moški — sodelovalo je 7 ekip 6 X 100 lučajev 1. Radeče 2. Vevče 3. KTL 4. KRŠKO 5. CERŠAK 6. SLADKI VRH 7. Črna Posamezno: moški 200 lučajev (100 iz ekipnega, 100 iz posamičnega) 1. Vidrgar Drago. Radeče, 908 kegljev 2. Mulec Stane, KTL, 867 kegljev 3. Goljar Boris, Vevče, 859 kegljev 4. Spiler Jože, Krško, 855 kegljev 5. Skinder Jože, Krško, 826 kegljev 6. Markelj Tine, Vevče, 820 kegljev 7. Černe Karel, KTL, 807 kegljev 8. Garbajs Ivan, Vevče, 800 kegljev 9. Pražen Vinko, Radeče, 794 kegljev 10. Švare Miloš, Vevče, 793 kegljev Tine Markelj je kegljaški ekipi Vevče prikegljal največ točk (Foto: V. B.) Plavalci so tekmio-vali 30. 9. popoldne v odprtem bazenu Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj«. Kar precej poguma so morali zbrati, saj se konec septembra gotovo še niso kopali pod milim nebom. Voda v bazenu je bila sicer topla in k sreči je tudi sonce prijetno grelo ozračje, a kljub temu so bili plavalci pred in po tekmovanju oblečeni bolj »sibirsko«. PLAVANJE: Moški — sodelovalo 5 ekip 1. Krško 123 točk 2. Vevče 77 točk 3. KTL 40 točk 4. Radeče 37 točk 5. Količevo 14 točk Ženske: — sodelovalo 5 ekip 1. Krško 36 točk 2. Vevče 24 točk 3. KTL 21 točk 4. Radeče 11 točk 5. Količevo 7 točk Irena Lipovec na startu, po katerem je prva v kravlu priplavala na cilj (Foto: Vida Bartol) 50 m prsno ženske nad 30 let: 1. Letnar Zvonka, Celuloza, 0,55.7 2. Lorbek Vanja, Vevče, 1,00.2 50 m kravl ženske do 29 let: 1. Lipovec Irena, Vevče, 0,46.0 2. Parkat Danica, KTL, 0,43.9 3. Šeško Marinka, Celuloza, 0,51.5 50 m kravl ženske nad 30 let: 1. Letnar Zvonka, Celuloza, 0,48.4 2. Lorbek Vanja, Vevče, 0,49.1 50 m prsno moški do 24 let: 1. Andrič Sandi, Vevče, 0,40.0 2. Žafran Franc, Celuloza, 0,40.2 3. Turk Igor, Celuloza, 0,40.4 Za priplavano prvo mesto moški prsno od 25—29 let prejema Niko Potočnik poleg kolajne tudi priznanje. Na drugi stopnički čaka Andrej Klešnik (Foto: V. B.) Niko Potočnik, Vid Vilfan in njegova velika konkurenca ing. Bogdan Lampič iz Količevega (Foto: V. B.) Vevška ekipa, ki je sodelovala na XIX. športnih igrah slovenskih papirničarjev, pred pričetkom zaključnih slovesnosti na dvorišču kosta-njeviškega gradu (Foto: V. B.) 2468 kegljev 2464 kegljev 2451 kegljev 2426 kegljev 2124 kegljev 2117 kegljev 1965 kegljev Zenske — kravl na startu. Startno mesto št. 1 — Irena Lipovec, Vevče (Foto: V. Vilfan) 50 m prsno moški od 25—29 let: 1. Potočnik Niko, Vevče, 0,37.7 2. Klešnik Andrej, Vevče, 0,38.3 3. Šuligoj Franc, Radeče, 0,39-4 50 m prsno moški nad 40 let: 1. Kolšek Darko, Celuloza, 0,41.9 2. Spiler Edvard, Celuloza, 0,42.0 3. Škrjanc Stane, Vevče, 0,50.0 50 m kravl moški od 25—29 let: 1. Potočnik Niko, Vevče, 0.29.0 2. Klešnik Andrej, Vevče, 0,32.1 3. Gane Danilo, Celuloza, 0,32.1 50 m kravl moški do 24 let: 1. Javornik Milan, Cel., 0,27.8 2. Turk Igor, Celuloza, 0,29.0 3. Kovačič Dušan, Vevče, 0,31.6 Štafeta 4 X 50 m kravl moški: 1. Celuloza 2.01.0 2. Vevče 2,09.0 3. Radeče 2,15.6 V petek, 30. 9. je bila zvečer otvoritvena slovesnost in z godbo ter narodnimi nošami spremljajoč pohod ekip udeleženk od hotela Sremič do čudovitega novega delavskega doma v Krškem. Po pozdravnih govorih smo odšli vsi v veliko, lepo dvorano delavskega doma, kjer je bilo med zabavnoglasbenim programom tekmovanje v kvizu, ki ga je vodil Vili Vodopivec. Na kvizu so sodelovale 3-članske ekipe vseh slovenskih tovarn papirja, razen seveda nas — Vevčanov. Člani naše ekipe (Nadaljevanje na 9. str.) Vevški kegljači so z doseženim drugim mestom popolnoma zadovoljni (Foto: V. B.) »NASE DELO« Stran 9 X. DSIP - Belišče 77 VEVČE, OKTOBER — Na X. delavskih športnih igrah papirni-čarjev v Belišču je sodelovalo 872 delavcev papirne industrije. Tako je dne 17. 9. 1977 prisostvovalo svečani otvoritvi 32 tovarniških ekip iz cele Jugoslavije. Tekmovali so v osmih disciplinah: mali nogomet, rokomet, odbojka, namizni tenis, šah, streljanje, kegljanje in športni ribolov. Udeležbo na tem tekmovanju so prijavile naslednje tovarne polceluloze, papirja in embalaže: »AVALA« —Beoglrad, »CELPAK« — Drvar, »DUŠAN PETRONIJE-VIC« — Kruševac, »PAMO« — Modrič, »SIMO DIMIC« — Blaški, »PAPIRNICA VEVČE« — Vevče. »BOŽO TOMIČ« — Cačak, SLADKOGORSKA — Sladki vrh, »BIGZ« — Beograd, »LEPENKA« — Novi Kneževac, Tovarna papirja Reka, STANOJE ALEKSIČ« — Lipljan, »PAPIR IN CELULOZA« — Kočani, »UMKA« — Umka, »KOMUNA« — Skopje, »MATROZ« — Sremska Mitroviča, »INCEL« — Banjaluka, Tovarna papirja KRŠKO, »CERŠAK« — Ceršak, Papirnica KOLIČEVO, Tovarna papirja RADEČE, »POPA« — Vladičin Han, »VISKOZA« — Ložnica, Zagrebška tovarna papirja ZAGREB, »KTL« — Ljubljana, »BILO — KALNIK« — Koprivnica, Kartonaža CETINJE, Tovarna celuloze in papirja PRIJEDOR, »NATRON« — Mag.laj, Tovarna Polceluloze in papirja Ivangrad in Kombinat »BELIŠČE« kot prireditelj. Vsa tekmovanja so bila v športnem centru Belišče, razen športnega ribolova. Športni ribiči so tekmovali na Stari Dravi v loviščih, kamor je te dni' prišel na lov tudi tovariš Tito. Vsi smo se hranili v tovarniški menzi. Spanje je bilo vse v privatnih sobah, tako da smo tekmovalci lahko videli življenjski standard teh delavcev. Skratka sprejeli so nas nadvse prisrčno, da je prišlo res do izraza, da živimo v eni državi ter da še bolj poglobimo bratstvo in edinstvo naših narodov. REZULTATI: Mali nogomet: Sodelovalo je 18 ekip, razdeljene so bile v tri grupe. Končni rezultati: 1. Belišče 2. Reka 3. Incel 4. Ložnica Rokomet: Sodelovalo je 6 ekip. Igrali so vsak z vsakim. Moški: 1. Belišče 2. Natron 3. Matroz Ženske: 1. Celpak 2. Natron 3. Belišče Kegljanje: Sodelovalo je 13 ekip. Posebno je treba pohvaliti kegljače iz ekipe Vevč, ki so na jugoslovanske igre papirničar-jev potovali prvič in dosegli zelo lep uspeh. To je celoletno delo — XIX. delavske športne igre slovenskih papirničarjev (Nadaljevanje z 8. str.) v Krško sploh niso prišli, niti niso nikomur oddali gradiva za kviz. Pozneje so vsi trije navedli »opravičljive« razloge za izostanek. Ce bi tisti, ki smo v Krško Prišli imeli vsaj gradivo, bi ga Pač malo prebrali in prijavili novo ekipo. Ekipe so se namreč pomerile v znanju iz samoupravljanja, tehnologije papirja in iz zgodovine mesta Krško. Po kvizu je bila v restavraciji hotela Sremič prijetna »spoznavna« zabava ob veselih zvokih orkestra Palome. Po končanih tekmovanjih je bila v soboto popoldne pod okriljem kostanj eviškega gradu in Forme vive zaključna slovesnost s podelitvijo kolajn in priznanj tistim, ki so si jih zaslužili, obenem pa smo vsi udeleženci XIX. športnih iger prejeli posebne kolajne. Krčani so poskrbeli za pri- jeten piknik, ansambel Paloma za ples, le Vevčani smo vsak zase prav kmalu in neopazno »odfrčali« domov med prvimi — pač po stari vevški navadi. Povedati moram tudi, da smo samo Vevčani sodelovali le v dveh disciplinah in sploh smo številčno bili najmanjša sodelujoča ekipa po moškem spolu, da o ženskem sploh ne govorim. Verjetno bi se ob tem bilo potrebno malo zamisliti. Kaj res v tako velikem kolektivu ni več družabnih ljudi, niti ne interesentov za raznovrstno rekreacijo? Zakaj se zapiramo sami vase? Morda pa potrebujemo samo drobne spodbude od sodelavca in ne samo negodovanje in opravljanje. Vsako srečanje, tudi športne igre, naj bi bilo srečanje dobrih prijateljev. Mislim, da v tem kriznem obdobju to še prav posebno potrebujemo. V. B. Andrej Klešnik je zadovoljen z doseženim drugim mestom v plavanju kravl od 25—29 let (Foto: V. B.) Vanja Lorbek prejema kolajno in čestitke za osvojeno 2. mesto v plavanju ženske prsno nad 30 let (Foto: V. B.) rekreacija kegljačev in tako uspeh ni mogel izostati. Moški: 1. Belišče 3201 (800,3 povprečno) 2. Vevče 3097 (774,2 povprečno) 3. Krško 3047 (761,8 povprečno) Posamezniki: 1. B. Tur kal j, Belišče, 831 kegljev 2. M. Turkalj, Belišče, 819 kegljev 3. Canič, Celpak, 804 keglje 4. Markelj, Vevče, 804 keglje 5. Garbajs, Vevče, 796 kegljev 6. Sekulič, Belišče, 789 kegljev 7. Runovec, Krško, 779 kegljev 8. Borič, Reka, 778 kegljev 9. Švare, Vevče, 775 kegljev 10. Šupak, Reka, 774 kegljev Zenske: Posamezniki: 1. Sladki vrh 2. S. DIMIC 3. —4. Viskoza — Papirografika Namizni tenis: sodelovalo 12 ekip 1. MATROZ 2. KRŠKO 3. INCEL Šah: sodelovalo 20 ekip 1. INCEL 22 točk 2. KOLIČEVO 19,5 točk 3. BELIŠČE 16,6 točk Najboljša posameznica: MARIJA GOJEVIC-ZRNIC, BI-LO-KALNIK, 7 točk iz 7 partij 1. Atanasovski, Komuna, 171 krogov 2. Brkovic, Incel, 166 krogov 3. Legen, KTL, 165 krogov Streljanje — MK puška: Ženske: sodelovalo 13 ekip 1. PAPIRNICA Radeče 318 krogov 2. INCEL B. Luka 293 krogov 3. CERŠAK 292 krogov 4. BIGZ Beograd 282 krogov 5. KOMUNA Skopje 281 krogov Posameznice: 1. Kožar, Radeče, 173 krogov 2. Plivac, INCEL, 157 krogov 3. Pešič, BIGZ, 157 krogov 4,. Petrov, Ceršak, 156 krogov 5. Slijepac, Celpak, 155 krogov Športni ribolov: sodelovalo 20 ekip, ekipa Belišča s svetovnim prvakom na čelu: 1. BELIŠČE 2003 točke 2. CACAK 1074 točk 3. SLADKI VRH 697 točk 4. MATROZ 670 točk 5. UMKA 619 točk 6. VEVČE 605 točk 7. NATRON 534 točk 8. SKOPJE 462 točk 9. BIGZ 307 točk 10. AVALA 252 točk Posamezniki: 1. Šikič, Belišče, 1312 točk 2. Adjič, Cačak, 950 točk 3. Brenc, Belišče, 691 točk 4. Rošker, Sladki vrh, 586 točk 5. Stegel, Vevče, 542 točk 6. Vukašinovič, Umka, 526 točk 7. Markovič, Skopje, 462 točk 8. Mečevič, Natron, 418 točk 9. Lovrič, Matroz, 412 točk 10. Damjanovič, BIGZ, 307 točk V. Vilfan Pogon vozil ob koncu tega stoletja VEVČE, MAJ — Vozila na električni pogon so posebnega pomena zlasti v gosto naseljenih predelih, ker vozijo brez hrupa in ne onesnažujejo okolja. Na lanskoletnem simpoziju v Diisseldorfu, kjer so razpravljali o elektro-vo-zilih, so ugotovili, da bi bilo samo v ZRN treba angažirati 2,5 milijona takih vozil. Za polnjenje bi potrebovali 1250 MW. Trenutno je v Diisseldorfu v poizkusnem obratovanju 20 avtobusov na električni pogon. Iz izkušenj bodo dobili potrebne podatke glede tehnike menjavanja akumulatorjev. Zaradi tega tudi še ni možno dati končnih ocen o ekonomičnosti tega obratovanja. Kar se tiče ameriških izkušenj o ekonomiki obratovanja s takimi vozili, trdijo, da bo treba do leta 2000 uvesti elektro-vozila, ne toliko zaradi problemov okolja, kakor zaradi varčevanja z nafto. Po vladnih ocenah bo leta 2000 v Ameriki 25 milijonov avtomobilov na električni pogon, s čimer bodo letno prihranili okrog 40 milijard litrov bencina, porabili pa dodatnih 125 milijard kWh električne energije. Ta količina bo predstavljala v letu 2000 le 1,85 %> celokupne proizvodnje električne energije. Ekonomska primerjava daje naslednjo sliko: pri letni porabi električne energije na vozilo od 5000 kWh po 3,2 ct/kWh, znašajo ‘letni stroški za pogon 162 dolarjev. Isti avtomobil bi porabil za enako delo pri porabi goriva 7,5 milj/l in pri ceni bencina 18,2 ct/1 za pogon 240 dolarjev. Za električno vozilo se razvijajo nove tehnične rešitve. Posebno pozornost posvečajo izdelavi čimbolj učinkovite baterije. V ZRN so izdelali baterijo NI—FE, ki ima 20% večjo energetsko gostoto kakor svinčev akumulator. Pričakujejo, da bodo lahko energetsko gostoto povečali od doseženih 48 WH/kg na 65 do 70 EH/kg. Približno enako gostoto doseza švedska baterija NI—ZN. Zenske: 1. Belišče 750 kegljev 2. Krško 667 kegljev 3. ZTP 628 kegljev Posameznice: 1. Špoljarič, Belišče, 378 kegljev 2. Galoševič, Belišče, 372 kegljev 3. Zičkar, Krško, 335 kegljev Odbojka: Moški: 1. Lipi jan j 2. Incel 3. Belišče Najboljši posameznik: FARUK NURKIC, INCEL, 7 točk iz 7 partij Streljanje — MK puška: sodelovalo 20 ekip 1. MATROZ 2. KOMUNA 3. SLADKOGOR. 4. INCEL 5. TP REKA 6. BERLIŠCE 7. AVALA 8. KTL 9. KRŠKO 10. NATRON 480 krogov 475 krogov 473 krogov 4,54 krogov 449 krogov 446 krogov 441 krogov 435 krogov 430 krogov 426 krogov Belišče: otvoritev (Foto: V. Vilfan) Današnja ugankarska stran obsega sedem likov, ki so medsebojno tesno povezani. Prvi lik je magični kvadrat, kjer vsaka beseda istega pomena nastopi dvakrat, to je vodoravno in navpično. Za njim se zvrsti šest izpoilmjevank, ki jih povezujejo naslednje značilnosti: Prva izpolnjevanka je sestavljena iz istih črk, kot jih ima magični kvadrat, druga izpolnjevanja je sestavljena iz vseh črk prve izpolnj evan-ke (ali magičnega kvadrata), dodane pa so črke, M pridejo na označena polja. Tretja izpolnjevanka zajema vse črke druge izpolnjevanke, dodati pa je spet treba nove črke v označenih poljih. Četrta izpolnjevanka je sestavljena iz vseh črk tretje izpolnjevanke in na označenih poljih dodanih novih črk. Tudi za peto izpolnj evanko morate uporabiti vse črke četrte izpolnjevanke in na označena polja pripisati nove črke. Šesta, zadnja izpolnjevanka pa je sestavljena iz vseh črk, ki predstavljajo končne rešitve prejšnjih izpolnj evank, to je črk, ki so v prejšnjih petih iz-polnj evank ah vpisane na označenih poljih. 1 2 3 4 5 Vodoravno in navpično: 1. pomembna človekova dejavnost v raznih panogah telesnega razgibavanja, urjenje telesnih sposobnosti, preizkušanje in stopnjevanje moči v tekmovanju, 2. uslužbenec v administraciji, tudi drugo ime za smrekovega lubadarja, 3. upad morske vode po plimi, 4. lesen ali kovinski zaboj za mrliča, krsta, 5. najbolj razširjena rastlina, ki služi mnogim živalim za krmo. Kombinacije Vodoravno: 1. pastir ali hlevski delavec pri goveji živini, 2. del Sarajeva s športnimi igrišči (nogometni stadion Železničarja), 3. skalna stena, vselej težavna preizkušnja alpinistov, 4. izdelovalec ali nosilec svetilnega pripomočka, ki daje medlo svetlobo, tudi kolednik, 5. zidna obloga, izdelek Papirnice pri Ljubljani. Na označenih poljih dobite kraj ob Ljubljanici z znano tovarno papirja. III Vodoravno: 1. skupno ime za raizlične izdelke prehrambene stroke, 2. pripadnik vrste sesalcev, kamor štejemo kenguruje, 3. priimek direktorja Papirnice Količevo (Miro), 4. naši burji podoben veter, vzhodnik v Podonavju, 5. park na Dunaju s številnimi zabavišči, 6. država v ZDA z glavnim mestom Austin. Na označenih poljih dobite naselje ob Muri s tovarno lepenke. I Vodoravno: 1. mestece na meji med Hrvatsko in BiH, znano po železniški progi, ki so jo zgradile mladinske delovne brigade proti Sarajevu, 2. prazen prostor na posejani njivi, 3. mrhovina, truplo, 4. med NOB porojena in danes tudi uradno uveljavljena nago-Voma beseda, ki (je zamenjala nekdanji naziv »gospod«, 5. petje ali melodija, kjer prevladujejo trije glasovi, 6. zelenjadna rastlina s korenasto odebeljenimi, užitnimi podzemnimi deli, zgodnja poljščina, 7. pričeska, kjer del las počešemo na levo stran, drugi del pa na desno stran lasišča. Vodoravno: 1. igralec, tudi človek, ki kjerkoli prizadevno deluje, 2. istrsko letoviško mestece med Porečem in Rovinjem, 3. naselje in potok istega imena blizu Domžal, 4. prežvekovalec iz družine žiraf v kongoških pragozdovih, 5. slovenski jezikoslovec, eden najboljših prevajalcev in klasičnih jezikov (Anton). Na označenih poljih dobite kraj ob Savi z naj večjo slovensko tovarno papirja in celuloze. II Na označenih poljih dobite večji kraj nad Ljubljano, ki ima v bližini staro tovarno celuloze in nov obrat za izdelavo papirja. V KADROVSKA SLUŽBA POROČA . Vodoravno: 1. kraj in reka istega imena pod Nanosom, 2. geometrično telo, ki ga omejuje šest pravokotnikov, tudi velik, pravokotno obklesan kamen, 3. nenaden ipasji ugriz ali napad, 4. gnezdo čebeli podobne žuželke, ki hudo piči, 5. priimek narodnega heroja, komandanta krimskega bataljona, po katerem je dobila ime ena odi slovenskih partizanskih brigad (Ljubo), 6. rimska boginja lepote in ljubezni, tudi planet, ki mu pravimo Večernica, Danica ali Jutranjica, 7. trojanski kralj, Hektorjev in Pari sov oče, 8. igralec na srečo, hazarder, 9. priprava za tkanje, ročni ali mehanični tkalski stroj. Na označenih poljih dobite naziv za tovarno ali trgovino papirnih izdelkov. VI 1 2 3 4 5 6 Vodoravno: 1. grmiček, dreve-šček, drevesce, 2. vrana golobje velikosti, črne ali sive barve, tudi kavelj, pralica, grda pisava ali trta, 3. mesto, kjer se stranska pot loči od glavne, tudi izločitev iz stranke ali društva, 4. kozje usnje, kozlovina, 5. sestavni del statev, kleščice pri statvah, 6. stara kmečka mera za pridelke. Na označenih poljih dobite naselje v Savski dolini blizu Zidanega mosta z znano tovarno papirja. I. S. Rešitev ugank »NAŠI DIREKTORJI« Izpolnjevanke I. Od A do C: 1. poklek, 2. goLman, 3. Ksaver, 4. despot, 5. blagor, 6. kaj man. Od B do D: 1. lektor, 2. mandat, 3. Verdun, 4. poteza, 5. Goriče, 6. Manase — Ko-selj, karton, Radeče. II. Od A do C: 1. Cankar, 2. perlon, 3. server, 4. veščak, 5. panter, 6. klokan. Od B do D: 1. Karpov, 2. London, 3. veriga, 4. čakalo, 5. tercet, 6. kanjon — Ceršak, kovaček, Poglej. III. Od A do C: 1. odbojka, 2. parazol, 3. Onjegin, 4. Domžale, 5. Treviso, 6. Pahlavi, 7. oljarna. Od B do D: 1. Kaliope, 2. Oli-vier, 3. inserat, 4. lesorez, 5. Sorbona. 6. Vikingi, 7. navlaka — Bajželj, Praznik — kaolin, lesovina. Zlogovnica 1. Karlovac, 2. revolucionar, 3. Ladko Korošec, 4. Borštnik, 5. veleposestnik, 6. krakovj ak — Varšek, Lednik, Cukrov, Rošker, Kocbek . Uganke »Naši direktorji« so pravilno uganili in bili izžrebani : 10,— din SRCNIK Vilma 10,— din DIMITROVIC Ma- rija 10,— din KOGEJ Cirila 30,— din JOZELJ Franc 60,— din POVIRK Mimi Rešitve »KOMBINACIJ« pošljite na uredništvo »Našega dela« do 12. 11. 1977. Papirnica Vevče SEPTEMBER 1977 Prišli: Šutulovič Marica — pom. kuharja II Surdulovič Rumena — snažilka Arsič Radun — vnašalec Jetullahi Osman — progar Pezdirc Janez — pripravnik Muslimovič Safet — vnašalec Seferovič Safet — razkladalec surovin Jasic Sejdo — razkladalec surovin Jasic Osman — razkladalec surovin Galijaševič Alija — razkladalec surovin Teodorovič Nedeljko — I. pom. dodelavnega stroja Tatar Radovan — progar Cvar Jože — pripravnik Balažič Radislav — manipulant Gregorič Branko — paznik pap. stroja Cimperman Franc — pom. vodje glad. stroja Porič Safet — II. pom. vodje preč. rez. stroja Škoda Mihaela — vodja pakirnega stroja Dizdarevič Hašim — pospravljalec izmeta Muhič Nure — snažilka Macele Stanislav — pospravljalec izmeta Gosarič Stjepan — klepar-instala-ter I Brandt Marjan — pom. vodje zav. stroja formatov Smuk Marjan — strugar II Odšli: Dimic Rudolf — pripravljalec lepil in polnil I Hribar Janez, dipl. inž. — vodja proizvodnje papirja Stanojevič Radmila — zavijalka Peternel Marko — ključavničar III Bulič Janko — tesar I Bojko Boris — samostojni referent v izv. odd. Vidergar Frančiška — referent za odpremo I Krebelj Anton — pomočnik vodje tiskarskega stroja Koroša Ignac — vodja vzdolžno rezalnega stroja Snoj Maja — garderober — prenehanje del. razmerja za dol. č. Podobnik Ivan — garderober — prenehanje del. razmerja za dol. č. Vidrgar Feliks — garderober — prenehanje del. razmerja za dol. č. Trilar Alojz — blagajnik — prenehanje del. razmerja za dol. č. Vidovič Stjepan — blagajnik — prenehanje del. razmerja za dol. č. Kocjančič Sašo — vodja kopališči — prenehanje del. razmerja za dol. č. Razdevšek Bojan — vodja kopališča — prenehanje del. razmerja za dol. č Lampič Primož — prodajalec tapet — prenehanje del. razmerja za dol. č. Kolenc Rado — upravnik poč. doma — prenehanje del. razmerja za dol. č. Lenič Nada — servirka — prenehanje del. razmerja za dol. č. Vodeničar Danica — natakar — prenehanje del. razmerja za dol. č. Kotar Zofija — pom. kuharice I — prenehanje del. razmerja za dol. č. Lušina Alojzija — pom. kuharice T — prenehanje del. razmerja za dol. č. Lah Stanislava — kuharica — prenehanje del. razmerja za dol. č. Rodili so se: Vidrgar Mirku hči Barbara Torič Ismetu sin Emin Jakovac Antonu in Mariji sin Boštjan ČESTITAMO! Dopisujte v svoj časopis! Papirnica Količevo V času od avgusta do oktobra so se zaposlili: Golob Ivan — elektrikar Jesenšek Janez — vod. inštalater Kerč Marjan — kovinostrugar Letnar Stane — inštalater Šarc Jože — stroj, ključavničar Leve Franc — vratar Klopčič Franc IIi — vratar Šimunaci Zlatko — del. v proizv. Cerar Franc — vratar Bogataj Marko — ključ, v KC Korant Anton — ključavničar Flis Rudi — dvoriščni delavec Begič Muharem — del. v proizv. Klopčič Franc — del. v proizv. Grainca Ekrem — del. v proizv. Kotnik Janez — strojni ključavničar Hamulič Atif — embalaž, delavec Cerar Peter — vajenec vod. inst. Gvadišar Darko — vajenec elektr. Zalaznik Maks — vajenec strugar Kavčič Milan — vajenec stroj, ključ. Pcstotnik Peter — delavec v KC Andrejka Vido — vajenec elektr. Cerar Janez — stroj, ključ. — vaj. Horvat Justin — vajenec stroj, ključ. Kocmur Boris — vajenec stroj, ključ. Prelovšek Darko — vajenec vod. instal. Poznič Edvard — vajenec vod. inst. Stražar Dragan — vajenec vod. inst. V istem času so odšli: Podbevšek Franc — transportni delavec — v poizkusni dobi Zalaznik Ivan — del. v proizvodnji — samovoljno Novak Anton III — pazilec sita —-v JLA Urbanija Peter — delavec v KC — v JLA Kržan Marjan — del. v proizv. — sporazumno Grainca Ekrem — del. v proizv. — samovoljno Stare Franc — lesni delavec — umrl Hafner Janez — strojevodja — upokojen Slapar Ivan — kolodrobec — samovoljno Levec Dušan — vajenec — izučen Poročili so se: Kržan Štefan z Bratuš Karolino Lipovšek Branko z Urankar Marijo ČESTITAMO! Rodili so se: Jerman Rafkotu sin Matjaž Lavrinc Vinku hči Helena Štirn Ljudmili in Jožetu sin Borut Križnik Antonu sin Miha ČESTITAMO! -DAŠE DELO- Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.