Letnik 1916.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXIX. — Izdan in razposlan 17. dne oktobra 1916.
Vsebina: (Št. 358—360.) 353. Ukaz o pristojnosti okrajnega sodišča Notranje mesto na Dunaju za tožbe dunajskih varstev po poklicu. — 354. Ukaz, s katerim se izpreminja določilo ukaza z dne 22. aprila 1913.1. o mednarodnem vpisovanju znamk. — 355. Ukaz o prometu z usnjem. — 356. Ukaz o narejanju in prodajanju cepljenega usnja in podplatov iz cepljenega usnja. — 357. Ukaz o prometu z govejimi kožami, konjskimi kožami in telečjimi kožicami. — 358. Ukaz, s katerim se ustanavljajo najvišje cene za telečje kožice za telečnjako (tornistre) in razne vrste usnja. — 359. Ukaz o predpisih za strojenje in o narejanju strojilnih izlečkov. — 360. Ukaz b naznanjanju zalog usnja, kož in kožic in o skladanju zalog usnja.
353.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 7. oktobra 1916.1.
o pristojnosti okrajnega sodišča Notranje mesto na Dunaju za tožbe dunajskih varstev po poklicu.
•h.
Na podstavi § 103, odstavek 2, pravilnika sodne oblasti (člen IV, št. 20, novele o razbremenitvi sodišč) se ukazuje:
Okrajno sodišče Notranje mesto na Dunaju se proglaša za pristojno za tožbe, ki bi jih morala varstva po poklicu z uradnim sedežem na Dunaju, zastopajoča svoje varovance, vložiti po določilih pravilnika sodne oblasti na katerem dunajskih okrajnih sodišč.
Ta ukaz dobi moč 1. dne novembra 1916.1. in se ne uporablja na sporne stvari, ki so že začele teči tega dne.
Ho «h en burger s. r.
354.
Ukaz ministra za javna dela z dne 13. oktobra 1916.1.,
s katerim se izpreminja določilo ukaza z dne 22. aprila 1913. I. (drž. zak. št. 66) o mednarodnem vpisovanju znamk.
Določilo § 4, točka Ü, št. 1, ukaza ministrstva za javna dela z dne 22. aprila 1913. 1. (drž. zak. št. 66) o mednarodnem vpisovanju znamk se, dokler se ne ukrene drugače, deloma izpreminja tako, da je za zalaganje zneska, ki se pokaže iz preračuna mednarodne vpisnine v tuzemsko vrednoto, kadar se plača v vsakem posameznem primeru, plačati znesek, ki ga ministrstvo za javna dela naznani vsakočasno trgovinskim in obrtnim zbornicam. Ostanek, ki morda ostane po opravljenem plačilu, je vrniti položniku.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Hkralu izgubi moč ukaz z dne 20. marca 1915. 1. (drž. zak. št. 74).
Trnku s. r.
(MIovmiIhoIi.)
Ur*
355.
Ukaz trgovinskega ministra v }>o-razumu z ministroma za javna dela in za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 16. oktobra 1916. 1.
o prometu z usnjem.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se, deloma izpreminjujé predpise ministrstvenega ukaza z dne 5. februarja 1910. 1. (drž. zak. št. 28), zaukazuje:
Predpisi za oddajanje in porabljanje pridržanega usnja.
§ 1.
Od 2.4. dne oktobra 1916. 1. počenši ne smejo več izdelovalci usnja, kupčevalci z usnjem ali kdorkoli oddajati usnja, ki po svoji kakovosti (neodvisno od njegovega imena) spada pod eno izmed vrst, navedenih v g 1 ministrstvenega ukaza z dne 5. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 28), pod točko 1 do 4, brez razlike debelosti usnja, na dokaznico, temveč le še vojnemu ministrstvu ali ministrstvu za deželno bran in njunim posebno izkazanim prevzemnim organom ali na podstavi „nakaznice za usnje“ vojnega ministrstva („skupina za usnje“).
Prav tako se sme tako usnje dobivati le še na podstavi take nakaznice vojnega ministrstva.
Načela za porazdeljevanje zalog usnja konfekcijskim obratom se doženejo v porazumu med vojnim ministrstvom, ministrstvom za deželno bran, trgovinskim ministrstvom in ministrstvom za javna dela.
S 2.
Sprednji predpis in v § 4 ministrstvenega ukaza z dne 5. februarja 1910. 1. (drž. zak. št. 28) ukrenjeni predpis, po katerem se sme usnje oznamenjene vrste podelovati le za izpolnjevanje naročil vojaške uprave, velja tudi za usnje v § 1 sedanjega ukaza oznamenjene vrste, ki se uvaža iz carinskega inozemstva ali nareja iz uvoženih sirovim
Izjeme.
§ 3.
1.	Usnje v § 1 oznamenjene vrste, ki se je uvozilo iz carinskega inozemstva že, preden je dobil ta ukaz moč, ali ki se dela iz kož in kožic, ki so se uvozile, preden je dobil ta ukaz moč, se sme brez omejitve namena porabljanja svobodno prodajati in porabljati, ako se je po mini-strstvenih ukazih z dne 5. februarja 1910. 1. (drž. zak. št. 28) in z dne 20. aprila 1910. 1. (drž. zak. št. 112) opremilo z uvoznim kolkom;
2.	usnje, ki ni pripravno ali se ne potrebuje za vojaške namene, se oprošča pridržka za vojaško potrebo kakor doslej s komisijskim kolkovanjem;
3.	za izdelovanje, oddajanje in porabljanje usnja za strojne jermene ostanejo merodajna določila ministrstvenega ukaza z dne 5. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 29) in z dne 9. junija 1916. 1. (drž. zak. št. 177);
4.	druge izjeme od tega ukaza more dovoljevati trgovinsko ministrstvo v posebnega ozira vrednih primerih.
/
Oddajanje družbi za nabavljanje usnja.
§ 4.
Družbi z o. z. za nabavljanje usnja ali prevzemnikom, ki jih je oznamenila, je oddajati vsak teden :	'
1.	odpadke iz izdelovanja usnja, kolikor gre za usnje v § 1 oznamenjene vrste (čeljusti, čela, noge, repe, odlomke, pomaščene ostri^ke);
2.	usnje, ki je s komisijskim kolkovanjem oproščeno od pridržka za vojaško potrebo;
3.	konjsko usnje, strojeno kakor podplati ali pomaščeno (črno, naravno in barvano);
4.	vse odpadke iz podelovanja usnja v § I oznamenjene vrste, in sicer v sortiranem stanju (kvalitetne odpadke, odpadke od stancanja in rezanja, usnje, ki se skuri), kolikor podelovalec usnja ne porabi odpadkov sam za vojaško potrebo.
Podelovalci usnja pa morejo svoje zaloge odpadkov, kar jih je že ob času, ko dobi ta ukaz moč, in ki jih je oddajati po točki 4, brez omejitve g[edé namena porabe porabljati še do
31. dne oktobra 19 lb. 1., da dogotovijo izdelke, ki so že v delu. ■
Določila ministrstvenega ukaza z dne 23. junija 1916. 1. '(drž. zak. št. 193) o prodajanju izdelovalnih odpadkov iz podelovanja usnja izgubé moč.
Družba za nabavljanje usnja mora po ukazilih trgovinskega ministrstva razpolagati z zalogami usnja; ki so se ji izročile. Ta ukazila se ukrenejo glede konjskega usnja in kvalitetnih odpadkov (točka 3 in 4) v porazumu z vojnim ministrstvom.
Dobami sklepi.
§ o.
Kolikor bi se izpolnjevanje sklenjenih dobavnih pogodb ne strinjalo s predpisi tega ukaza, je prepovedano.
»
Pogoji oddajanja.
§ 6.
Čim prejme posestnik ali hranilec zalog usnja v §§ 1 in 2 oznamenjene vrste „nakaznico za usnje" vojnega ministrstva in posestnik ali hranilec zalog usnja v § 4 oznamenjene vrste pošiljalno odredbo družbe za nabavljanje usnja, mora spraviti blago v stanje, sposobno za pošiljanje, in ga potem brez odloga poslati prevzemniku, imenovanemu v nakaznici ali odredbi, na njegove stroške na mesto, ki ga oznameni.
Iikratu mora posestnik zalog vposlati prevzemniku :
1.	seznamek o vrsti, teži in številu kosov
blaga,
<
2.	račun,
3.	duplikat voznega lista, ki obsega uradno navedbo teže.
Prevzemnik mora plačati 80 odstotkov kupnine, ki gre prodajalcu po teh izkazih, oziraje se na ustanovljene najvišje cene, takoj ko dojdejo izkazi. Ostanek mora poravnati prevzemnik v štirih dneh po prevzetju blaga, ako se ne graja blago.
Prevzeti se mora v štirih dneh po obvestilu adresata o prihodu blaga na namembno postajo. Adresat mora pošiljaču takoj pismeno naznaniti prihod blaga na namembno postajo.
Prevzemnik more nedostatke blaga uveljavljati le tedaj, ako jih je naznanil prodajalcu v osmih dneh po obvestilu adresata o prihodu blaga na namembno postajo in je pustil blago v nespremenjenem stanju.
Po pravočasnem grajanju mora prevzemnik plačati ostanek ali prodajalec vrniti plačilo šele na podstavi pravoinočne odločbe o vrednosti blaga.
§ 7.
Trgovinskemu ministrstvu je pridržano ustanoviti eventualne nadaljnje dobavne pogoje za oddajanje usnja in oblast odrejati oddajo gledé zalog usnja v §§ 1, 2 in 4 oznamenjene vrste.
Z določili § 6 se ne izpreminja doslej običajni plačilni promet z vojaškimi in državnimi oblastvi in zavodi.
§ 8.
V spornem primeru naj sodno določi kupnino za zaloge, ki jih je oddajati po ukazoma ali s posebno odredbo oddajanja ukrenjenimi zaukazi ali po „nakaznicah za usnje“ vojnega ministrstva, na zahtevanje ene obeh strank, zaslišavši izvedence, po kraju zaloge pristojno okrajno sodišče, in sicer v nespornem postopanju. Odločba se more v osmih dneh izpodbijati z rekurzom. Zoper odločbo druge stopnje ni dopusten nadaljen pravni pomoček. V koliko mora stroške postopauja povrniti ena stranka ali jih je deliti med stranke, odloči sodišče po svobodnem preudarku.
Dolžnost oddaje se ne odlaga s sodnim postopanjem. Ako je treba, določi ceno začasno trgovinsko ministrstvo.
Ako se zaukaže, da je usnje oddati vojaški upravi, določi ona ceno, ne kraté pravic, ki gredo posestniku zalog po prvem odstavku tega paragrafa. Ako se zahteva po zakonu o vojnih dajatvah in opravah, ostanejo merodajna določila tega zakona.
Določevanje cene za uvoženo usnje.
§ 9.
Za uvoženo usnje, ki seje opremilo z uvoznim kolkom, je' preračunih prodajno ceno, oziraje se na kupnino, ki jo je primerno dokazati, prištevši
postranske stroške (to so voznina, carina in zavarovalnina) in prištevši posebno odškodnino osmih odstotkov kupnine s stroški vred.
Prcračunjaje prodajno ceno za usnje, ki se je naredilo iz uvoženih kož ali kožic in opremilo z uvoznim kolkom, je namesto najvišjih cen, ustanovljenih za kože in kožice tuzemskega izvira, zaračuniti kupnino uvoženih kož in kožic, ki jo je primerno dokazati, prištevši voznino, carino in zavarovalnino.
Ako navedena, četudi dokazana kupnina uvoženega usnja, kož ali kožic bistveno presega cene, ki so bile ob času nakupa za isto izvozno smer v ozemlju, kjer so se kupile, so ob določitvi cene ni ozirati na večji znesek.
Kontrola.
§ 10.
Izpolnjevanje predpisov tega ukaza nadzoruje trgovinsko ministrstvo, privzemši obrtne nadzornike ati druge organe, in vojaška uprava. V ta namen se morejo ogledati obratni prostori in druge naprave in vpogledati poslovne knjige.
Kazenska določila.
§ 11.
Kdor nalašč ravna zoper predpise gg 1, 2 ali 4 tega ukaza, naj ga kaznujejo politična oblaslva prve stopnje z zaporom do 6 mescev.
Drugo ravnanje zoper predpise teh ukazov naj kaznujejo politična oblastva prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali zaporom do enega mesca.
Ako spada dejanje pod strožje kazensko določilo, se pridržuje njega uporaba.
§ 12.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
(»eorgi s. r.	Trnlui s. r.
Spit/,mit lier s. r.
35«.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumn z ministroma za- javna dela in za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 16. oktobra 1916.1.
o narejanju in prodajanju cepljenega usnja in podplatov iz cepljenega usnja.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10, oktobra 1914.1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje:
§ 1.
Izdelovalci usnja morajo zaloge cepljenih kož brez odloga s čreslom izslrojiti.
§ 2.
Za narejanje podplatov iu ploč za podplate, ki sestajajo iz zlepljenih plasti cepljenega usnja ali drugega usnja, se smejo porabljati le taka spojila, ki se ne stapljajo v vodi.
8 3.
Vsakdo, ki namerava otujevati cepljeno usuje nastopno oznatnenjene vrste, ploče cepljenega usnja ali podplate iz cepljenega usnja, jih mora najprej ponuditi v nakup družbi z o. z. za nabavljanje usnja na Dunaju. v
Ta dolžnost ponudbe se tiče:
1.	s čreslom strojenega, ne prirejenega cepljenega usnja,	<•
2.	pomaščenega, rjavega ali črnega, cepljenega usnja za oglav,
3.	cepljenega usnja za notranje podplate,
4.	impregniranega cepljenega usnja,
5.	ploč ali podplatov iz zlepljenih plasti cepljenega usnja.
Ponudbe je vpošiljati po pošti priporočeno družbi za nabavljanje usnja. Družba mora ponudniku povrniti poštnino.
Ponudnik je vezan na svojo ponudbo 14 dni, ki jih je računih od dne, katerega se dâ ponudbo
na pošlo. Ako mu v tem roku ne dojde izjava družbe o sprejemu, more svobodno razpolagati s ponujenim blagom.
Ako družba sprejme ponudbo, mora nemudoma tudi ukreniti potrebne odredbe zaradi izročitve blaga.
V ostalem veljajo gledé oddajnih pogojev predpisi §§ 6 in 8 ministrstvenega ukaza z dne 16. oktobra 1916. 1. (drž. zak. št. 355) o prometu z usnjem.
§ 4.
Trgovinsko ministrstvo more odrediti, da se zaloge v § 3 navedenega blaga oddajo podjetjem ali osebam, ki jih oznameni.
Izpolnjevanje predpisov tega ukaza nadzoruje trgovinsko ministrstvo, privzemši obrtne nadzornike ali druge organe. V la namen se morejo ogledati obratni prostori in druge naprave in vpogledati 'poslovne knjige. Izjeme od predpisov tega ukaza more dovoljevati le trgovinsko ministrstvo.
§ 5.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva prve stopnje z zapornimi kaznimi do šest mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 K.
§ 6.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Trnka s. r.
Spitzmüller s. r.
357.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministroma za javna dela in za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrstvom z dne 16. oktobra 1916.1.
o prometu z govejimi kožami, konjskimi kožami in telečjimi kožicami.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 19Ï4-. 1. (drž. zak. št. "274) se zaukazuje:
§ 1.
Od 28. dne oktobra 194 6. 1. počenši je zaloge telečjih kožic, kožic odstavljenih telet in pitlingov vsako soboto ponuditi v nakup središču za kože in usnje d. dr. na Dunaju. Ponudba mora torej obsegati v dotičnem tednu narejene in pridobljene zaloge.
Tudi v drugačnem oziru se gledé prometa s telečjimi kožicami, kožicami odstavljenih telet in pitlingov Uporabljajo vsa tista določila, ki so se ukrenila gledé prometa z govejimi in konjskimi kožami. (Ministrstveni ukazi z dne 13. julija 1913. 1. [drž. zak. št. 198j, z dne 19. avgusta 1915. i. (drž. zak. št. 243], z dne 4. septembra 1915. 1. [drž. zak. št. 259], z dne 28. septembra 1915. 1. [drž. zak. št. 291], z dne 23. junija 1916. 1. [drž. zak. št. 194]).
Zlasti smejo javna prometna podjetja prevzemati v prevažanje telečje kožice, kožice odstavljenih telet in pitlingov prav tako kakor že doslej goveje in konjske kože le še na podstavi enako izdanih prevoznih potrdil ali trajnih dovolilnic (ministrstvom ukaz z dne 4. septembra 1915. 1. [drž. zak. št. 259]).
S telečjimi kožicami se umevajo v zmislu lega ukaza tudi telečje kožice za telečnjake (tor-nistre).
§ 2-
Središču za kože in usnje d. dr. je ponuditi v nakup, izpolnjuje v § 1 navedene predpise, tudi iz inozemstva uvažane goveje in konjske kože, telečje kožice, odstavljena teleta in pitlinge.
Od tega so izvzete kože in kožice, ki jih uvažajo izdelovalci usnja ali ki se uvažajo za izdelovalce usnja za podelovanje v njihovih lastnih obratovališčih, ako se predloži trgovinskemu ministrstvu dokaz o uvozu, to je po carinskem oblastvu potrjena izjava o blagu in, ako mogoče, tudi račun o blagu, dobljenem iz inozemstva, v 14 dneh po prihodu blaga v carinsko ozemlje in ako ga trgovinsko ministrstvo pripozna, da je pravilen.
Za ponudbo središču za kože in usnje in za primer, da trgovinsko ministrstvo odredi oddajo, je zmislu primerno uporabljati cenitvene predpise § 9, odstavek 1 in 3, ministrstvenega ukaza z dne 16. oktobra 1916. 1. (drž. zak. št. 355) o prometu z usnjem, ako se je pravočasno dokazal uvoz kož ali kožic v zmislu sprednjega odstavka.
§ 3.
Kože in kožice, ki izvirajo iz klanja v sili, smejo prevzemati tudi izdelovalci usnja. Izdelovalci usnja morajo lake kože v predpisanih naznanilih zalog mestu za zglašanje usnja v vojnem ministrstvu navajati posebej in priložiti naznanilu uradno potrdilo, iz katerega se mora dati posneti, da gre za klanje v sili.
§ 4.
Izdelovalcem usnja odkazane kože in kožice je strojiti v lastnih obratovališčih tistih podjetij, katerim so se odkazale kože in kožice. Drugim izdelovalcem usnja se smejo odkazane kože in kožice tudi za strojenje - za plačilo oddajati le z dovoljenjem trgovinskega ministrstva.
§ 5.
Prepovedano je trgovati z govejimi in konjskimi kožami, telečjimi kožicami, odstavljenimi teleti in pitlingi, ki so se že začele strojiti, in sploh s takimi kožami in kožicami, ki niso več sirove (zelene, soljene, sušene). Take kože in kožice se torej ne smejo oddajati zlasti tudi ne izdelovalcem usnja in izdelovalci jih ne smejo dobivati. Take kože in kožice se morejo izjemoma oddajati le središču za kože in usnje d. dr., ki mora po oblastvenih ukazilih skrbeti za to, da se izstrojijo.
§ 6.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva prve stopnje z zapornimi kaznimi do šest mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 K.
§ 7.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Trnka s. r.
Spitzmüller s. r.
»58.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministroma za javna dela in za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 16. oktobra 1916.1.,
s katerim se ustanavljajo najvišje cene za telečje kožice za telečnjake (tornistre) in razne vrste usnja.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1014. 1. (drž. zak. št. 271) se zaukazuje:
Deloma izpreminjujé in dopolnjujé ministr-stvena ukaza z dne 12. julija 1915. 1. (drž. zak. št. 197) in z dne 22. decembra 1915. 1. (drž. zak. št. 393) se ustanavljajo v priloženem se-znamku navedene najvišje cene za tam imenovano blago.
Te najvišje cene se uporabljajo tudi gledé obstoječih (dobavnih dolžnosti toliko,. kolikor še niso izpolnjene dne, katerega dobi ta ukaz moč. Namesto pri tem dogovorjenih višjih cen veljajo v ukazu ustanovljene najvišje cene.
Dogovori, sklenjeni potem, ko je dobil ta ukaz moč, so neveljavni, kolikor se razlikujejo od predpisov ukaza na škodo kupcu.
V ostalem je uporabljati določila v prvem odstavku tega paragrafa imenovanih ukazov, vštevši kazenska določila.
§
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve, izpre-memba najvišjih cen za telečje usnje po priloženem seznamku 18. dne decembra 1916. 1.
Georgi s. r.	Trnku s. r.
Spitzmüller s. r.
Seznamek najvišjih cen.
A. Telečje kožice za telečnjake.
Za telečje kožice za telečnjake veljajo rjave, rdeče, plave kožice, v teh barvah šarene kožice ali s temi barvami in malo belo šarene kožice, ako merijo od korena repa do uhlja najmanj 80 centimetrov, ako so brez luknje, „ploske“ in ne puščajo dlake. Najvišja cena za telečje kožice za telečnjake, ki se ponudijo že izbrane iz drugih kožic, je za kos za 1 K 50 h višja nego cena, ki se podaja za kos po najvišjih cenah, ustanovljenih po seznamku I k ministrstvenemu ukazu z dne 22. decembra 1915. 1. (drž. zak. št. 393) za druge telečje kožice.
B. Goveje usnje.
Usnje za notranje podplate iz vratov in okrajkov (avernov) (do 3 milimetri debelo) .
Oglav	\ ,x . ,	...	,	, .	/ naravno rjav.......................
(oglav za jermene) / <čez 2'° millraelra debel> \ črn gladek.....................
Usnje za pasove, t. j. na 2 do 4 milimetre v enaki debelosti cepljeno in zloženo, za pasove aprctirano, naravnorjavo svetlo usnje z 10 odstotki masti največ .
Kron za kilogram 11-—
17— 16 —
21-50
Usnje za pasove se sme prodajati po poleg stoječi ceni le tedaj, ako je izdelovalec prejel posebno dovoljenje za izdelovanje tega usnja od trgovinskega ministrstva v porazumu z vojnim ministrstvom in ako je firma tega izdelovalca in oznamenilo „Usnje za pasove“ udarjena na vsak kos.
C. Konjsko usnje.	Kron za
kilogram
Notranji podplati, vratovi, ščiti, kruponi in ščuke (strojeni kakor usnje za podplate) .	12- —
D. Telečje usnje.
Vrsta	Kako je strojeno	Teža kosa	Kron za kilogram
rjavo črno, voščeno	1. Strojeno s čistim čreslom	do 1-4 kg čez 1-4 „	ts to CG CO g |'
črno, gladko, nenabrano	II. Drugače strojeno	do 1-4 kg čez l-4 „	22— 22-50
S črno, gladko nabrano črno barvano »	Najvišja cena je za 2 K nižja nego najvišje cene, ustanovljene spredaj po posameznih vrstah strojenja in po različnih težah kosov. Za te najvišje cene je pogoj, da se dobavlja usnje najboljše strojeno in prirejeno iz kožic brez napak s kratko nogo brez glave. Za blago manjše vrednosti je plačati le primerno nižjo ceno.		
Spredaj za telečje usnje ustanovljene najvišje cene dobé moč 18. dne decembra 1916. 1.
Ceno 23 K in 23 K 50 h smejo zahtevati le tisti izdelovalci s čistim čreslom strojenih telečjih kožic, ki so dobili za to posebno dovoljenje trgovinskega ministrstva. Ti izdelovalci sc morajo natančno držati strojenja, ki se je dognalo pri njih, preden se je podelilo dovoljenje, in izpremembe na njem brez odloga naznaniti trgovinskemu ministrstvu. Omenjena višja cena se sme na podstavi takega dovoljenja zahtevati le tedaj, ako je firma izdelovalca in oznamenilo „telečje usnje I“ udarjeno na vsak kos.
'S
Z ukazom z dne 22. decembra 1915. 1. (drž. zak. št. 393) (seznamek II) za telečje usnje ustanovljeni nastavki najvišjih cen in v tem ukazu obseženi predpis o označevanju (§ 5: „Strojeno s čistim čreslom“, „strojeno z izlečkom“, „kombinirano rudninsko strojeno“) izgubé moč s 17. dnem decembra 1916. 1. „Skupna določila“, navedena v omenjenem seznamku II, pa ostanejo v veljavi.
E. Zlepljene ploee iz cepljenega usnja in podplati iz njih.
Kron
za kilogram
Impregnirane in stisnjene ploče iz zlepljenih plasti cepljenega usnja ....	12-—
iz njih štancani ali rezani »podplati................................................... 16- —
Ako se porablja za to cepljen hrbet manjše vrednosti (ne od jedra), se sme terjati le primerno nižja cena.
359.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministroma za javna dela in za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 16. oktobra 1916. 1.
o predpisih za strojenje in o narejanju strojilnih i z I e č k o v.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. ]. ("drž. zak. št. 274) se zaukazuje:
§ 1.
Strojilnim izlečkom, ki se spravijo v promet, ne sinejo biti primešane nikakršne anorganske snovi ali organske otežilne snovi, kakor glukoza (bilantina), dekstrini, melasa in dr.
Strojilui iziečki, ki jih pripravljajo in porabljajo izdelovalci usnja v svojem obratu, se morajo narejati in porabljati, izpolnjujé z ministrstvenim ukazom z dne 12. julija 1915. 1. (drž. zak. št. 199) izdane predpise o oleževanju usnja proti prepovedi.
§ 2.
Za narejanje usnja v § I ministrslvenega ukaza z dne Ib. oktobra 1910. 1. (drž. zak. št. 355) o prometu z usnjem oznamenjenih vrst se ne smejo porabljali nikakršna umetna strojila, temveč le naravne rastlinske strojilne snovi in iziečki iz njih.
Določila ministrstvenega ukaza z dhe 5. februarja 191(1. J. (drž. zak. št. 29) o izjemni dopustnosti rudninskega strojenja takega usnja ostanejo v moči.
Od dne, katerega dobi ta ukaz moč, se torej ob izdelovanju takega usnja ne sinejo stroju več primešavati umetna strojila.
S 3.
Trgovinsko ministrstvo more v porazumu z vojnim ministrstvom dovoljevati izjeme od predpisov §§ 1 in 2.
8 4.
Izdelovalci usnja so dolžni najnatančneje izpolnjevati oblastvena ukazila o vrsti, načinu
strojenja in prirejanju usnja, ki ga izdelujejo, tiste vrste, ki je oznamenjena v § 1 ministrstvenega ukaza z dne 16. oktobra 1916. 1. (drž. zak. št. 355) o prometu z usnjem.
Ta ukazila se izdajajo v porazumu med trgovinskim ministrstvom in vojnim ministrstvom o priliki, kadar se odkazujejo kože in kožice, ali z občimi zait kazi.
§ 5-
Vsako ravnanje zoper predpise ukaza naj kaznuje politično oblastvo I. stopnje z zaporno kaznijo do 6 mescev ali z denarno kaznijo do 5000 kron.
§ 6-
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Trnka s. r.
Spitziufiller s. r.
360.
Ukaz trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 16. oktobra 1916.1.
o naznanjanju zalog usnja, kož in kožic in o skladanju zalog usnja.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se -zaukazuje:
§ 1.
Izdelovalci usnja in drugi posestniki ali hranilci zalog usnja, kož in kožic morajo podajati naznanila o zalogah „mestu za zglašanje usnja v c. in kr. vojnem ministrstvu“ kakor doslej vsak teden (vsak torek po stanju od prejšnje sobote) toda od 24. dne oktobra 1916. 1. počenši odslej uporabljaje novo predpisane predtiske.
Naznanila je vlagati v dveh izvodih.
Nove predtiske za naznanilo zalog kož in kožic se dobivajo pri imenovanem mestu za zglašanje.
Dolžnosti naznanjati zaloge kož in kožic so oproščeni tisti posestniki zalog, ki oddajajo zaloge
^(Slovenlsch.)
247
neposrednje ali posrednje središču za kože in usnje d. dr. ali jih ponudijo tej družbi.
Predpis gledé naznanjanja zalog strojilnih snovi in degrasa se razveljavlja.
S ž.
Izdelovalci morajo usnje za podplate in telečje usnje skladati razvrščeno po nastopno navedenih različnih debelostih (težah) in tako skladano pokazati oblastvenim komisijam, in sicer:
Usnje za podplate (cele in polovične kože, hrbti, kruponi) debelo do 4 5 in čez 4'5 milimetrov;
telečje usnje kos težek do 1, čez 1 do 1'4, čez 1-4 do 1'8 in čez 1-8 kilogramov, ločeno rjavo in črno.
Usnje manjše vrednosti, ki ne dosega poprečne kakovosti, se ne sme uvrščati med ostalo usnje („vloge“), temveč se mora skladati posebej in tako skladano pokazati oblastvenim komisijam.
§ 3.
Ravnanje zoper predpise tega ukaza naj kaznujejo politična oblastva prve stopnje z zapornimi kaznimi do šest mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 K.
§ 4.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Spitzmüller s. r,-
Iz c. ki’, dvorne in državne tiskarne.