ŠTEVILKA 172 LETO XVI 1. FEBRUAR 1982 brestov mmm obzornik lasi I o delovne organizacije Opredeljeni so osnovni cilji POSLOVNA POLITIKA ZA LETO 1982 Poslovna politika nam daje osnovna izhodišča za poslovne od-čitve v letu 1982. Sestavljena je iz več področij, ki jih bomo na -ratko opisali. Po povzetku osnovnih izhodišč resolucije o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1982 sledi v naši poslovni politiki kratka analiza gospodarjenja na Brestu v preteklem letu. V stabilizacijskih prizadevanjih je bila delovna organizacija uspešna na področju proizvodnje, izvoza in zaposlenosti, realen padec pa je zabeležila pri družbenem proizvodu in osebnih dohodkih. Proizvodnja se je fizično povečala v glavnem zaradi nove proizvodnje ognjeodpornih plošč, pa tudi zato, ker ni bilo večjih zastojev zaradi pomanjkanja re-promaterialov. Zelo ugodno sliko rasti kaže izvoz. Vendar pa obenem ugotavljamo, da je takšno povečanje izvoza nujno zaradi možnosti za prodajo na domačem trgu, pa tudi zaradi zagotovitve potrebnih deviznih sredstev in združevanje v reprodukcijski verigi. Število zaposlenih se je zmanjšalo kljub novi proizvodnji ognjeodpornih plošč, kar je ugodno vplivalo na rast produktivnosti. Najbolj zaskrbljujoč je realen padec rasti družbenega proizvoda, kar je posledica več vzrokov: — visoke startne osnove iz leta 1980, — izredno povečanje izvoza in s tem manjše dohodkovnosti, — manjša prodaja kot je proizvodnja in s tem večje zaloge, — cene končnih proizvodov niso sledile cenam reprodukcijskih materialov. Padec rasti družbenega proizvoda je vplival na manjšo možnost za rast vseh vrst porabe, zlasti pa se odraža v likvidnostnem stanju in pri doseženih rezultatih gospodarjenja. Osebni dohodki kažejo približno takšen realen padec kot v Sloveniji. Čeprav smo z osebnimi dohodki pod povprečjem panoge in občine, pa večjega povečanja ne moremo pričakovati, če ne bomo izboljšali tudi rezultatov gospodarjenja. IZVOZ — uvoz Zatem je opredeljena poslovna politika na nekaterih ključnih področjih. Na prvo mesto je postavljena politika zunanje trgovinskega poslovanja. Sprejeti plani izvoza in uvoza po temeljnih organizacijah bodo osnova za delo in oblikovanje poslovne politike na tem področju. Cilji, ki jih je potrebno doseči, niso majhni, saj je plan izvoza znatno višji od predvidene realizacije v letu 1981, plan uvoza pa je vrednostno približno enak, količinsko pa manjši. Načrtovana struktura izvoza glede na stopnjo obdelave izdelkov se bo spreminjala predvsem v korist končnih izdelkov in Ne-gor plošč, struktura izvoza po področjih pa se sme spreminjati samo v korist konvertibilnega področja. Posebno skrbno bo treba spremljati izvoz izdelkov, ki jih do sedaj nismo izvažali, predvsem kuhinj, tapetniških izdelkov in ognjeodpornih plošč. Pri teh bo treba v nekaj letih doseči tolikšen izvoz, da bodo te temeljne organizacije z lastnim (Nadaljevanje na 2. strani) Naši gostje so si ogledali tudi tovarno ognjeodpornih plošč Sami moramo iskati izhode iz zagat OBISKALA STA NAS TOV. VIKTOR AVBELJ IN JANEZ ZEMLJARIČ Iz montažnega oddelka v temeljni organizaciji POHIŠTVO 21. januarja sta našo občino obiskala tovariša Viktor Avbelj in Janez Zemljarič. Po razgovoru s predstavniki občinske skupščine in občinskih družbeno-političnili organizacij sta večji del svojega obiska namenila Brestu ter razgovoru o njegovem sedanjem gospodarskem položaju in prihodnjih perspektivah. Najprej sta si ogledala proizvodne prostore v cerkniški tovarni ognjevarnih plošč in tovarni pohištva, zatem pa sta se s predstavniki naše delovne organizacije ter družbeno-političnega življenja v občini zadržala v dveurnem razgovoru. Za uvod k razgovoru je glavni direktor Tone Kraševec predstavil Brest, poglavitna obdobja na njegovi razvojni poti, dosedanjo naložbeno in razvojno naravnanost, predvsem pa se je seveda zaustavil ob njegovem sedanjem gospodarskem položaju in srednjeročnih načrtih. Pri tem je posebej izostril osrednja vprašanja, s katerimi se ubada Brestov kolektiv: zunanje trgovinska menjava, prizadevanja za večji izvoz, prodaja na domačem trgu, dinarska in devizna likvidnost, naložbena politika, naloge v sedanjem srednjeročnem obdobju ... Kljub temu, da je Brest v letu 1981 izvozil (v fizičnem obsegu) za 27 odstotkov izdelkov več kot leto poprej, je njegov delež v celotni proizvodnji vendarle še premajhen. V preteklem letu je bil iz objektivnih vzrokov manjši od načrtovanega izvoz žaganega lesa v prvem polletju in ognjeodpornih plošč, ker niso bili pridobljeni še vsi atesti; za slednje je računati, da bodo že letos rezultati ugodnejši. Dosegati večji izvoz je vse težje tudi zaradi zaostrenih razmer na svetovnih tržiščih, pa tudi naša tehnologija ne omogoča večje konkurenčnosti. Če pa naj zagotovimo nemoteno poslovanje, je treba nujno ustvariti ustrezen devizni priliv; zato ostaja povečevanje izvoza še naprej osrednja naloga in zbir prizadevanj celotnega kolektiva. Uvoz smo zmanjšali kolikor je mogoče in je nižji od načrtovanega; uvažamo le tiste materiale, ki jih ni moč dobiti na domačem trgu. Razmerje med uvozom in izvozom je sicer dokaj ugodno, vendar pa zaradi drugih obveznosti še ne zagotavlja nemotenega deviznega poslovanja. Manjša od načrtovane je prodaja na domačem trgu, kar je posledica objektivnih okoliščin, (Nadaljevanje na 3. strani) Opredeljeni so osnovni cilji Gostje na ogledu naše cerkniške tovarne pohištva (Nadaljevanje s 1. strani) izvozom pokrivale svoje devizne obveznosti. Da bi dosegli te cilje, bo potrebno pripraviti in sprejeti več ukrepov: redni sestanki z izvozniki, razširiti dejavnost na nove partnerje, opredeliti večjo stopnjo interne stimulacije, več sredstev vložiti v propagando v tujini... Poslovna politika uvoza temelji na naslednjih splošnih ciljih: — redna oskrba proizvodnje z reprodukcijskimi materiali, — optimalne zaloge materiala, — uvoz samo najnujnejših materialov in opreme, — doseči čim nižje stroške uvoza. PRODAJA NA DOMAČEM TRGU Osnovna naloga prodaje na domačem trgu je, da bo spremljala proizvodne kapacitete temeljnih organizacij za domači trg in znižala zaloge v nekaterih temeljnih organizacijah. Predvidevamo, da bodo zaostreni prodajni pogoji tudi v letu 1982, zato bo potrebna še večja organiziranost prodajne službe in večja prilagodljivost proizvodnje trgu. Naloge so naslednje: — pri prodaji ploskovnega pohištva je treba uveljaviti program 3 X 3 in ponuditi tržišču program iz temeljne organizacije Jelka, — program kuhinj, ki je bil v preteklem letu na trgu ugodno sprejet, je potrebno razširiti oziroma nadomestiti z novim tipom kuhinje, — pri tapetniških izdelkih je potrebno zagotoviti hitrejše prilagajanje na trgu, — razširiti moramo maloprodajno in skladiščno mrežo, — vključevati se je treba v prodajne akcije trgovske mreže in okrepiti potniško mrežo, — reklama in propaganda morata biti uspešnejša in racionalnejša, — v službi oblikovanja moramo zagotoviti izdelavo novih programov. V prodaji primarnih izdelkov pa bo osnovna naloga, zagotoviti kar najmanjše zaloge in z našimi kupci ivernih plošč pospešeno razvijati dohodkovne odnose. NABAVA Pri nabavi na domačem trgu pričakujemo, da bo zelo težko redno preskrbovati proizvodnjo s surovinami in repromateriali zaradi slabše založenosti domačega trga. Vendar vseeno ne smemo dovoliti, da bi si zato povečevali zaloge repromateria-lov in s tem tudi neidočih zalog, večjo vezavo obratnih sredstev in s tem slabše likvidnostno stanje. Zato bo potrebno več pozornosti posvetiti standardizaciji materialov, ki jih uporablja več temeljnih organizacij. Pomembna naloga naoave v sodelovanju s plansKimi službami temeljnih organizacij bo stalno spremljanje gibanja zalog repromateria-lov, uvesti pa moramo tudi sistem minimalnih in maksimalnih zalog. Zaloge se bodo lahko povečale samo pri materialih, ki jih nabavljamo sezonsko ali pa jih primanjkuje na domačem trgu- Omejevanje uvoza surovin bo v tem letu še večje, zato pričakujemo na domačem trgu občasno pomanjkanje večine reproma-terialov, Katerih dobavitelji so vezani na uvoz. Zato moramo zagotoviti devizna sredstva predvsem za osnovne repromateria-le, pri katerih bi z redno oskrbo lahKo bistveno vplivali na zmanjšanje vezave obratnih sredstev in istočasno zmanjšali stroške nabave. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi raziskavi domačega trga in iskati nadomestne materiale, ki jih sedaj uvažamo. PROIZVODNJA Politika proizvodnje temelji predvsem na kvalitetnih dejavnikih. Ob omejenih možnostih za naložbe je možnost večje proiz-vodje samo v povečevanju produktivnosti. To pa je mogoče doseči samo z boljšo organizacijo dela, boljšo pripravo dela, kar najboljšim izkoriščanjem kapacitet strojev, hitrejšim pretokom materiala, zmanjševanjem režijskega dela in z drugimi ukrepi. Istočasno pa mora teči proces hitrejšega prilagajanja proizvodnje tržnim zahtevam, kar bo zantevalo vsestransko dogovarjanje med proizvodnjo in prodajo, boljšo kooperacijo znotraj delovne organizacije in izven nje, ustreznejše konstrukcijske rešitve in podobno. Nedvomno pa mora biti politika proizvodnje podrejena potrebam izvoza. FINANČNO POSLOVANJE Finančna politika ima ob sedanjem likvidnostnem stanju v Brestu eno izmed osrednjih mest. Likvidnostno stanje predstavlja glede na pretežno usmeritev Bresta v proizvodnjo trajnejših dobrin, zlasti v času stabilizacije in splošne recesije v svetu enega izmed ključnih vprašanj pri nemotenem obvladovanju poslovnega procesa. Položaj Bresta je v obvladovanju likvidnosti dosegel kritično mejo, ki zahteva zlasti v času omejitvene kreditno-monetarne politike učinkovite ukrepe predvsem v okviru lastnih možnosti, kar pomeni, od politike prodaje in proizvodnje pa do investicijske politike. Analize finančnega stanja kažejo, da je sedanji likvidnostni položaj odraz predvsem naslednjih elementov: — prevelike vezave sredstev v zalogah, — visoke stopnje inflacije, pri katerih hitreje naraščajo cene surovin in repromaterialov od cen končnih proizvodov, — slabše dohodkovnosti zlasti pri izvozu pohištva, — nedoseganje predvidenih investicijskih učinkov. Za izboljšanje likvidnostnega stanja v letu 1982 moramo izpolniti predvsem naslednje naloge: — vezavo sredstev v obratnih sredstvih moramo bistveno izboljšati (večji delež naročilniške proizvodnje, določitev maksimalne možne vezave sredstev pri vseh oblikah zalog, določitev maksimalnih sredstev za možnosti nabave, določitev optimalnih serij glede na zahteve trga, usklajeno načrtovanje kooperantskih odnosov, dodatne prodajne akcije pri programih, ki presegajo maksimalne zaloge in tudi z omejevanjem proizvodnje, kjer bodo kljub vsem tem ukrepom zaloge kazale tendenco rasti), — večji delež poslovnih povezav v obliki prihodkovnih odnosov zlasti v smislu skupnega ri-zika in skupnega zagotavljanja obratnih sredstev, — večji delež izvoza, saj je izvoz potreben za pridobivanje novih finančnih sredstev, — nadaljevati s politiko omejevanja naložb in vsako naložbo preanalizirati tudi z vidika likvidnosti, — zagotavljati sredstva samo za nujna investicijska vzdrževanja, — združevanje sredstev za sovlaganja mora temeljiti izključno na dohodkovnih odnosih, — intenzivno je treba delati za pripravo sporazumov ter investicijskih in drugih programov za sovlaganja sredstev zunanjih poslovnih partnerjev v temeljne organizacije Bresta, prav tako na načelih dohodkovnih odnosov. Iz likvidnostnega stanja je videti, da so možnosti za investicijska vlaganja minimalne. Zato so možne samo nujne nadomestitve opreme in sicer v višini do 20 odstotkov minimalne amortizacije ter vlaganja v razširitev maloprodajne mreže in nakup terminalov v skladu s finančnimi možnostmi. ZAPOSLOVANJE V skladu z opredelitvami srednjeročnih planskih dokumentov se število zaposlenih ne bi spreminjalo razen ob širitvi maloprodajne mreže. Povečanje je mogoče samo ob pogoju, da se s tem poveča proizvodnja v kvantitativnem ali kvalitativnem smislu, da je ta proizvodnja namenjena za izvoz in da se po- večano število zaposli v. neposredni proizvodnji ali pri stro-kovno-ustvarjalnem delu. Glede na tako zastavljeno zaposlovanje ter ob neposrednem in stalnem sodelovanju vseh delavcev, družbenopolitičnih, samoupravnih in strokovnih organov temeljnih in delovne organizacije ter družbeno-političnih skupnosti je potrebno zlasti: — zagotavljati takšno strukturo delavcev, ki bo omogočala v letu 1982, v srednjeročnem obdobju in v perspektivi doseganje zastavljenih ciljev temeljnih in delovne ogranizacije, — izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, — zagotoviti maksimalno in racionalno izrabo delovnega časa, — zagotavljati v okviru možnosti kar največjo socialno varnost delavcem, — omogočati delavcem kar najboljše počutje pri delu in izven njega. OSTALE NALOGE Na področju evidenc in avtomatske obdelave podatkov je potrebno v letu 1982 napraviti pregled evidenc, ki se pojavljajo v temeljnih organizacijah in v službah skupnih dejavnosti. Na osnovi takšnega pregleda moramo izločiti nepotrebne evidence in pripraviti nov pregled evidenc z načrtom prenosa na avtomatsko obdelavo podatkov. V okviru svobodne menjave dela morajo biti v poročilu k periodičnemu obračunu obrazložena odstopanja od zastavljenih ciljev po posameznih poslovnih funkcijah oziroma službah in vzroki odstopanj glede na objektivne in subjektivne okoliščine. Za področje samoupravnih splošnih aktov lahko ugotovimo, da smo v okviru delovne organizacije sprejeli praktično vse predpisane samoupravne splošne akte. Ne glede na gornjo ugotovitev pa je treba dodati, kako se vsako leto kaže potreba po določenih spremembah aktov, ki jih narekujejo bodisi predpisi ali pa spremembe v odnosih. Podobne spremembe bo potrebno opravljati tudi v letu 1982. Poleg predpisanih sprememb bo potrebno posebno pozornost posve- titi zlasti utrjevanju in širjenju dohodkovnih odnosov. Predvsem velja to za področje ustvarjanja in udeležbe v skupnem prihodku. Čeprav gre za dolgoročnejšo oziroma trajno nalogo, bo treba preveriti dosedanje dosežke, izdelati okvirna izhodišča in širiti praktične primere v delovni organizaciji in izven nje. V sodelovanju z družbeno-poli-tičnimi organizacijami, posebej sindikati, ki so po svoji vlogi in svojih zastavljenih dolgoročnih nalogah odgovorne za vsebino in oblike obveščanja v združenem delu, bo potrebno celovito oceniti sedanji sistem obveščanja, njegovo funkcionalnost in učinkovitost posameznih medijev ter vlogo vseh odgovornih za obveščanje. Na osnovi takšne celovite ocene bo potrebno izdelati dodatne predloge in ukrepe za še večjo učinkovitost sistema obveščanja, ob čemer bo potrebno posvetiti posebno pozornost pretoku, zbiranju in uveljavljanju povratnih informacij ter oblikam večje pomoči v delovanju delegatskega sistema. Ustrezna strokovna služba mora v ta namen storiti vse potrebno za pričetek dela novih organov, pristojnih za področje obveščanja. Še posebej pa je treba skrbeti za takšno politiko obveščanja, da bodo ustrezno informirani vsi delavci v okviru posamezne temeljne oziroma delovne organizacije, kar bo osnova za njihovo odločanje, obenem pa da bo o delu Bresta informirana tudi širša javnost. Po potrebi se nalagajo informacijske zadolžitve posameznim službam. Pri delitvi dohodka moramo zagotoviti počasnejšo rast vseh oblik porabe in povečati materialno osnovo dela. Glede na padanje realnih osebnih dohodkov naj bi realni osebni dohodki ostali na isti ravni, seveda ob doseganju ustreznega dohodka in izvoznih rezultatov. Pri tem je potrebno uveljaviti nov sistem nagrajevanja. Poslovna politika nam torej zastavlja številne naloge na vseh ključnih področjih, ki so tudi bistvenega pomena za uresničitev stabilizacijske politike in zastavljenih ciljev v srednjeročnih planskih dokumentih. Razgovor s predstavniki Bresta in občinskega družbeno-političnega življenja P. Oblak DELO NOVIH ORGANOV UPRAVLJANJA JE ZAŽIVELO V januarju so se v Brestovih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti konstituirali novo izvoljeni delavski sveti. Na svojih prvih sejah so izvolili predsednike in njihove namestnike, imenovali člane v svoje izvršilne organe ter člane in njihove namestnike v izvršilne organe delavskega sveta delovne organizacije. Delavski svet delovne organizacije se bo konstituiral in imenoval svoje izvršilne organe predvidoma v začetku februarja letos. Že prve seje tudi kažejo, da bo prihodnje mandatno obdobje terjalo od novo izvoljenih delegatov veliko odgovornosti in resnega dela, saj so Brest, pa tudi ožje in širše družbeno-politične skupnosti trenutno v zelo težkem gospodarskem položaju. Seznam novo izvoljenih organov upravljanja delovne organizacije ter posameznih temeljnih organizacij in delovne skupnosti bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk Informatorja kot priloga. Z. Jerič Sami moramo iskati izhode iz zagat (Nadaljevanje s 1. strani) pa tudi lastnih slabosti. Manjša kupna moč izraziteje zadene prav proizvajalce pohištva in prav tako tudi manjša stanovanjska izgradnja; dohodkovni odnosi s trgovino niso še oblikovani; težave so s potrošniškim kreditiranjem, ker nimamo lastnih sredstev; premalo prožno se prilagajamo zahtevam trga. Prav prizadevanja za večji izvoz in prodajo na domačem trgu predstavljajo ključni pogoj za reševanje sedanjega težavnega položaja, zato je znotraj delovne organizacije izdelanih vrsta ukrepov, da bi te cilje dosegli. Večina problemov pa se suče predvsem okrog težavnega likvidnostnega in deviznega položaja Bresta. Sedanje likvidnostne težave so posledica velikih vezav sredstev v zalogah, visoke stopnje inflacije, pri čemer cene surovin in repromateriala naraščajo znatno hitreje od cen končnih izdelkov, pričakovanih učinkov pa niso dale tudi naložbe v proizvodnjo ivernih Plošč (cene) in ogn j eodpornih Plošč (težave z uveljavitvijo na tržišču). Premajhen je tudi devizni priliv, saj potrebujemo poleg deviz za nujno potrebni uvoz še de-v'ze za združevanje sredstev pri Ugotavljanju surovin in materialov z domačega trga ter za odplačilo tujih kreditov. Delno 00 morda mogoče ta vprašanja reševati v okviru sestavljene or-Sanizacije Slovenijales. Posledica takšnega finančnega Položaja so tudi naložbene mož-n°sti v sedanjem srednjeročnem °bdobju. Vsem novim naložbam Se bo treba odpovedati, če pa P®m bodo dopuščala sredstva 'to je pričakovati šele 1984. leta), bo treba najprej obnoviti dotrajane energetske naprave v Večini temeljnih organizacij in Pabaviti najnujnejšo opremo za Posodobitev tehnologije. V bistvu je srednjeročni načrt Pravzaprav sanacijski program, s katerega uresničevanjem moramo izplavati iz sedanjega težavnega položaja. Pri tem pa P° treba bistveno spremeniti od-Pos do dela, izboljšati organizacij1 proizvodnje in poslovanja, Učinkoviteje urediti odnose med cineljnimi organizacijami in ^kupnimi dejavnostmi, zmanjšali, š*.6''"*0 režijskih delavcev, uve-Javiti ustreznejše nagrajevanje Proizvodnega in strokovnega de-la’ Pa še kaj. Predsednik republiškega izvrš-ega sveta Janez Zemljarič je Poudaril, da je prav, objektivno -P kritično prikazati sedanji te-avni gospodarski položaj delov-d?. organizacije in da je treba z vJln}» še posebej pa s prizade-anji in napori za izhod iz nje-ja> seznaniti vse delavce. Večja ^vozna usmerjenost, uvajanje °ve tehnologije, nadomeščanje 'roženih z domačimi materiali P ,Večja produktivnost naj osta-*J° glavna izhodišča pri go-PPdarjenju v prihodnjih letih. ? ,0l°žaj našega gospodarstva je 1rbljuj°č in težave se bodo tr kS zaostrile- Računati je eba predvsem na lastne sile in a gre pričakovati nekakšne po-tr°h* ocl drug°d- Zavedati se je lufba, da je vprašanje devizne Kvidnosti splošen problem; če 1 uravnovesimo devizno bi-Pco, ne moremo pričakovati Panjih kreditov in samo z last- ri ni. izvozom lahko pridobivamo izr»1Ze" ^ato Jc večji izvoz eden zmed temeljnih pogojev za utr-J Vanje našega gospodarstva. , Načrtovanje letošnjega izvoza P uvoza po delovnih organizacijah nekoliko kasni; šele sedaj °do njihovi plani lahko uskla- jeni v samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Vedeti moramo, da je trden plan osnova za zunanje trgovinsko menjavo: vsaka organizacija mora vedeti, koliko lahko uvozi in koliko mora izvoziti, da ustvari potrebna devizna sredstva; z večjim izvozom pa si ustvari tudi dodatne možnosti. Seveda pa je osnovna smer jasna: več nabavljati doma in čimveč izvažati, čeprav se zavedamo, da bo zaradi naše predelovalne industrije uvoz še potreben. Uresničevanje uvozno-izvoznih planov bo treba vseskozi spremljati in po potrebi sproti posredovati. Splošnih družbenih potreb po devizah je zaradi nujnega uvoza veliko; zato je združevanje deviz nujno in ga moramo podpirati. Dogovoriti pa se bo treba tudi za ustrezna nadomestila tistim, ki devize združujejo. Viktor Avbelj je v razgovoru opozoril še na troje vprašanj: s svojimi proizvodnimi programi se moramo prožneje in hitreje prilagajati domačemu in tujim trgom; trdneje je treba urediti odnose v sestavljenih organizacijah na osnovi dohodkovne povezanosti; predvsem pa se je treba pri iskanju poti iz sedanjega položaja opreti na lastne sile in napore in ne čakati na rešitve od zunaj. Tovariša Avbelj in Zemljarič sta pozorno prisluhnila informaciji o Brestovem gospodarjenju Razgovor je izzvenel v spoznanje, da je Brest s svojo sedanjo naravnanostjo v okviru splošnih družbenih prizadevanj za utrjevanje našega gospodarstva na pravi poti. To spoznanje pa se mora vrasti tudi v zavest in ravnanje slehernega delavca našega kolektiva, saj se bo le tako moč izmotati iz sedanjega zaskrbljujočega gospodarskega položaja. B. Levec Na pogovoru, takoj po prihodu v Cerknico, so gosta predsednika predsedstva socialistične republike Slovenije Viktorja Avblja in predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janeza Zemljariča seznanili predstavniki Skupščine občine Cerknica, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij občine o problemih in uspehih v razvoju občine Cerknica. Izkazalo se je, da oba gosta dobro poznata življenje v cerkniški občini, saj rada prihajata med nas na obisk k soborcem in na izlete, zato je beseda hitro stekla. Skupaj je bilo ugotovljeno, da se tudi cerkniška občina prizadevno vključuje v stabilizacijska prizadevanja, torej v povečevanje izvoza in zmanjšanje uvoza ter večje pridelave tržnih viškov iz kmetijstva. Ugodno je bilo ocenjeno tudi spreminjanje strukture gospodarstva, po drugi strani pa tudi področje porabe, saj se v cerkniški občini držimo dogovorjenih družbenih omejitev na področju skupne, splošne in tudi osebne porabe. Ob informaciji, da se gospodarstvo cerkniške občine hitro razvija in da nas ustvarjeni narodni dohodek na prebivalca uvršča na 21. mesto med slovenskimi občinami (1979 in 1980), sta gosta menila, kako ta podatek kaže, da bi v občini lahko več samofinancirali in ne zahtevali različnih solidarnostnih dodatkov za področje skupne in za področje splošne porabe. Opozorila sta na možnosti razvoja v terciarnem sektorju gospodarstva, predvsem gostinstva, turizma in obrti. Menila sta, da razvoj turizma kot celovitega spleta dejavnosti, v ponudbi ni moč obešati le na enega nosilca razvoja, ampak je potrebno poiskati in spodbuditi vse domače sile, ki jih, kot sta še-gavo rekla, imamo Notranjci na pretek. Gosta sta soglašala tudi z našo oceno, da je potrebno poenostaviti zakonodajo in postopke za pridobivanje obrtnih dovoljenj, kar bo vplivalo na hitrejši razvoj obrti. Beseda je stekla tudi o vprašanju Cerkniškega jezera, ki dobiva vse ostrejše in večje razsežnosti. Skupno z odgovornimi republiškimi ustanovami in ob tesnem sodelovanju z občino je potrebno dokončno opredeliti namembnost Cerkniškega jezera, za kar nas vse skupaj zavezuje republiški dogovor o osnovah srednjeročnega plana 1981— 1985. Izvoz in energetika SREDNJEROČNI PLANSKI DOKUMENTI SPREJETI Več kot dve leti je že minilo od prvih priprav na oblikovanje naših srednjeročnih planskih dokumentov. V tem dolgotrajnem procesu načrtovanja smo se ob usklajevanju osnovnih planskih kazalcev z ostalimi nosilci načrtovanja v okviru delovne organizacije, pa tudi izven nje, vedno bolj bližali stvarnim osnovam za planiranje. Od načrtov želja smo prešli na vsaj teoretično dosegljive naloge. Posebno velika sprememba v zastavljenih nalogah je bila dosežena v preteklem letu, ko so tudi družbenopolitične organizacije in skupnosti zahtevale, da je treba od načrtov želja preiti na realne plane, ki bodo temeljili na lastnih razvojnih možnostih. Pogovarjali smo se tudi o zapiranju organizacij združenega dela v svoje okvire in o premalo razvejanih kooperacijskih dejavnostih. Dohodkovno povezovanje nikakor ne more prav zaživeti, je pa nujno, da bi lahko zmanjšali še vedno prevelik uvoz in specializirali proizvodnjo. F. Sterle Na Brestu smo vse osnovne srednjeročne planske dokumente sprejeli v decembru lani. Vsi akti so bili temeljito pretehtani na zborih delavcev, v sindikatih in drugih družbenopolitičnih organizacijah, pa tudi na delavskem svetu. Podrobna obravnava je bila potrebna zato, ker je od osnutka plana pa do končnega akta prišlo do korenitih sprememb. Večina zaposlenih je z razumevanjem sprejela kot prednostno razvojno nalogo razrešitev energetskega stanja v vseh temeljnih organizacijah, čeprav na škodo lastnih naložbenih možnosti, saj je kvaliteta in zadostna količina energije temeljni pogoj za modernizacijo proizvodnje. Ta opredelitev pa se ne sklada s prvotno zastavljenimi cilji, po katerih naj bi v tem srednjeročnem obdobju modernizirali tudi nekatere proizvodnje, predvsem proizvodnjo iz masivnega lesa, ker je tudi glavna pripomba iz temeljne organizacije Masiva. Posnetek iz proizvodnje v TOZD Pohištvo Med načrtovanjem in usklajevanjem smo prišli tudi do spoznanja, da nas iz težavnega položaja lahko reši le boljše proizvodno ter strokovno in raziskovalno delo. V skladu s tem naj bi v tem srednjeročnem obdobju uvedli tudi nov sistem nagrajevanja, ki bo dajal večji poudarek predvsem proizvodnemu in ustvarjalnemu delu. Ob vsem tem je umestna tudi zahteva nekaterih temeljnih organizacij po zmanjševanju režije v temeljnih organizacijah, pa tudi v delovni skupnosti skupnih dejavnosti. Vendar bo ta zahteva uresničljiva šele tedaj, ko bo vse preproste računske operacije ter zajemanje podatkov in informacij opravljal računalnik, strokovni kader pa bi se posvetil bolj analiziranju dobljenih informacij. Tudi pripomba, da je delež izvoza v proizvodnji celotnega Bresta premajhen, je popolnoma upravičena. Ne sme pa biti pri delitvi izvoza po temeljnih organizacijah poglavitna samooskrba z deviznimi sredstvi. Politika izvoza bi morala biti bolj celovita in bi morala poleg porabe deviz v posameznih temeljnih organizacijah upoštevati tudi finančni učinek od doseženega izvoza. Eden izmed osnovnih pogojev pri opredelitvi izvoza bi moral biti čimbolj ši poslovni rezultat celotne delovne organizacije. Izvažati morajo tiste temeljne organizacije in tiste proizvode, pri katerih dosežemo najboljši finančni učinek. Izpad dohodka zaradi povečanega izvoza pa je potrebno nadomestiti v okviru delovne organizacije po načelih delitve skupnega prihodka, ali pa po internem sporazumu o pospeševanju izvoza. Čeprav so osnovni srednjeročni planski dokumenti sprejeti, pa proces načrtovanja še vedno ni končan, saj bo potrebno plane tudi spremljati in dopolnjevati z nepretrganim planiranjem. J. Korošec Dobra ponudba - dober odziv OB MEDNARODNEM SEJMU POHIŠTVO V KOLNU Pozornost vseh pohištvenikov je bila od 19. do 24. januarja 1982 usmerjena v Zahodno Nemčijo, kajti mednarodni sejem pohištva, ki je bil v tem času v Kolnu, ni samo posrednik med ponudbo in povpraševanjem, temveč tudi merilo za ocenitev konjunkture v bližnji prihodnosti, ne nazadnje pa tudi eno izmed meril za ugotavljanje gibanj v oblikovanju pohištva. Za pohištveni sejem v Kolnu je bila tako kot vedno doslej posebej značilna izredno močna mednarodna udeležba. Na 212.000 kvadratnih metrih sejemske površine je svoje izdelke prikazalo okrog 1500 razstavljalcev iz 39 dežel. Od »tujcev« je bila najmočneje zastopana Italija s celo 250 predstavniki, sledile pa so Danska, Velika Britanija, Nizozemska, Španija, Belgija, pa tudi Avstrija in Švedska. O velikosti sejma oziroma širini ponudbe nas lahko prepričajo še podatki, da je 848 razstavljalcev prikazalo mize in stole, 440 opremo za dnevne sobe, oblazinjeno pohištvo 432, kosovno pohištvo 535 in jedilnice 327. Jugoslovanski proizvajalci smo svoje izdelke predstavili v okviru trgovskih izvoznih organizacij (Brest je sodeloval s sedežno garnituro »Petra« v okviru Slovenijalesa), ali pa tudi na lastnih razstavnih prostorih (Meblo, Marles). Na ogled sejma smo se podali z vprašanjem, kje je mesto Bresta v tej široki (svetovni) ponudbi in kako naprej. Ob razstavljenih izdelkih je namreč poleg vtisa o stanju na področju oblikovanja mogoče dobiti tudi pregled o tehnični in tehnološki usposobljenosti proizvajalcev in moči prodajalcev predvsem v organizacijskem smislu. Torej! Če naj pohištvo, ki je dajalo ton kolnski razstavi, predstavlja tudi prodajno pohištvo naslednjih let, potem je jasno, da nam naša zastarela tehnološka opremljenost onemogoča iti v korak s ponudbo na evropskem trgu bolj kot kdajkoli doslej. Več kot očitno je bilo, da je največ uspel pokazati tisti, ki mu je kar najbolj uspelo uskladiti dosežke na področju razvoja tehnologije in materialov, praktično s tem povezanega oblikovanja in organizacije prodaje. Zakaj je to tako očitno? Še do pred kratkim je veljalo za dejstvo, da kvalitetnega pohištva ni mogoče izdelati brez dodatka masivnega lesa. Ta trditev je bila utemeljena s širšimi možnostmi za obdelavo masivnega lesa v vseh fazah. Razvoj tehnološke opreme je na področju obleplja-nja ploskovnih tvoriv, iz katerih nastajajo furnirane ali pla-stificirane profilirane letve, vrata, polnila, okviri in podobno z videzom masive (in je to zaradi enakovrednega estetskega učinka zamenjalo enake druge izdelke iz masivnega lesa), ovrgel dotedanje prepričanje. Še en vidik tega procesa je izredno pomemben. S takšno tehnologijo se lahko v svetovno ponudbo na področju izdelkov iz masivnega lesa vključijo tudi države, katerim primanjkujejo nekatere vrste lesa, vendar pa lahko kljub dragi delovni sili ponudijo cenejše, vendar po videzu enakovredne izdelke, in tako lahko »pravim« predelovalcem masive, med katere sodimo mi, bistveno zožijo manevrski prostor v mednarodni trgovini. Razvoj repromaterialov, razvoj tehnologije in vsi elementi oblikovanja napredujejo z roko v roki in ni slučajno, da je to najbolj očitno predvsem pri kuhinjah. Pri le-teh je funkcionalnost prvo vodilo in z raznoliko ponudbo tvori ključ do uspeha. Raznolikost znotraj funkcionalno enakih izdelkov oziroma pro- Novi računalnik IBM 4341 je bil predan v uporabo 23. junija lani. S tem dnem se je začel prenos obdelav s starega računalnika IBM 360/25 na nov računalnik. Prenos je bil predviden za Brest šest mesecev in za naše naročnike po en mesec (Liv Postojna, Transavto Postojna, Av-tomontaža Cerknica in KLI Logatec). V tem času smo plačevali najemnino za oba računalnika, zato smo si zadali nalogo, da opravimo prenos kar najhitreje. V začetku smo načrtovali, da bomo vsako aplikacijo pri prenosu izboljšali oziroma dopolnili. Tak prenos pa bi bil bistveno daljši, kar pomeni tudi dražji. Ko sedaj ocenjujemo naše delo, lahko ugotovimo, da smo prenos opravili v slabih štirih mesecih in ga končali 15. oktobra lani. Tako smo prihranili dve in pol mesečni najemnini, kar znaša okrog 30.000 dolarjev. Vedeti moramo, da smo v tem času tudi bistveno izboljšali obdelavo »potrošniški krediti« in dopolnili »materialno poslovanje«. V tem času so delavci službe za avtomatsko obdelavo podatkov naredili v računalništvu velik korak naprej, kar so dokazali pri prenosu vseh obdelav. Delali so več kot osem ur dnevno in mislimo, da so upravičene vse plačane nadure, če jih primerjamo s prihrankom okrog 30.000 dolarjev. Ker je bil prenos opravljen zelo temeljito in hitro, smo s 1. januarjem letos odpovedali stroj za kartični vhod pri novem računalniku in tako zmanjšali Iz naše službe avtomatske obdelave podatkov gramov je bila sploh posebej značilna na sejmu. Zlasti se to kaže v prizadevanju, da se z različnimi površinskimi obdelavami doseže različne učinke tako, da se zajema okus najširšega kroga potrošnikov. Proizvodnja pa je seveda samo en del poslovnega procesa. Ne da bi se taki ponudbi s popolnostjo prilagodila tudi prodajna mreža (in enako v povratni zvezi), si izvajanja drugega dela tega procesa seveda ni mogoče zamisliti. Da. Takšen sejem je ob taki konkurenci in taki širini izreden vir idej za oblikovalca, tehnologa in komercialista. V taki sestavi smo sejem tudi obiskali. Ugotovili smo, da nas na vseh posameznih področjih čakajo še velikanske naloge, vendar da volje nikakor ne kaže izgubljati. Vsi vtisi iz sejma se na koncu zgostijo v enega samega: dobra ponudba bo na trgu vedno naletela na dober odziv D. Lesar, T. Žagar najemnino za 491 dolarjev na mesec. Med prenosom smo si skupaj s predstavniki ekonomsko-finanč-ne službe ogledali projekt glavna knjiga pri ALPETOUR Škofja Loka in ga tudi kupili. Do 1. januarja 1982 smo ga v glavnem prilagodili razmeram Bresta, tako da v letu 1982 tudi že uporabljamo oziroma obdelujemo vse finančne dogodke oziroma spremembe. Kupili smo tudi obdelavo »materialno poslovanje«, ki jo sedaj prirejamo zahtevam Bresta in naj bi bila končana do 15. 2. 1982. Ta aplikacija nam bo omogočila obdelavo s terminali ne glede na oddaljenost zajemalne-ga mesta (skladišča, saloni, referenti itd.). Letos moramo najprej izboljšati in dopolniti zaščito obdelav, ki nam jih dopušča novi sistem. Pričeli bomo z naslednjimi aplikacijami: — vodenje proizvodnje, — osnovna sredstva, — on-line obdelava »potrošniški krediti« in »glavna knjiga«, — razbremenitev planske službe rutinskih del — uvajanje on-line obdelav za materialno poslovanje. Za zaključek lahko ugotovimo, da so delavci službe za avtomatsko obdelavo Dodatkov naredili lani velik korak naprej, kar se mora postopoma pokazati tudi pri uporabnikih. Želimo si le, da bi letos nabavili nekaj terminalov, ker le z njimi lahko uporabnik vidi razliko med računalnikoma in le tako potrdimo naše vloženo delo. Kar najhitreje moramo doseči, da bodo DOKUMENTI VSAK DAN POSLANI NA ZAJEMANJE. Če ne dosežemo te bistvene spremembe v procesu informiranja, ne bo nikakršnih sprememb z uvajanjem terminalske mreže oziroma pri posredovanju pravočasnih in pravilnih informacij, ki so nujno potrebne pri poslovanju naše delovne organizacije. M. Braniselj Detajl naše spalnice ALMA Težave z Ko ocenjujemo oskrbo proizvodnje s surovinami in reproma-teriali v preteklem letu, ugotavljamo, da je bila le-ta kljub velikim težavam zadovoljiva. Zaradi ugodnih vremenskih razmer ni bilo večjih težav z lesnimi surovinami, saj smo dobavo celo omejevali. Pri nabavi ostalih repromaterialov pa smo imeli največ težav zaradi zahtevkov oziroma pogojevanja dobav z združevanjem deviznih sredstev. Občasno se je pojavljalo pomanjkanje nekaterih materialov na trgu, kar pa smo reševali s sposojanjem pri drugih delovnih organizacijah in med našimi temeljnimi organizacijami. Nekatere materiale smo nabavljali tudi v maloprodaji, kar pa je samo izhod v sili, saj nista primerni niti embalaža niti cena. Položaj na nabavnem domačem trgu pa se še bolj zaostruje. Po sedanjih ocenah ugotavljamo, da bo zaradi teh težav prišlo tudi do motenj v proizvodnji. Zahtevki oziroma pogojevanje dobave z združevanjem deviznih sredstev so se povečali in dejansko nabava skoraj ni več mogoča, če ne prispevamo deviznega deleža. Zahtevajo ga proizvajalci površinskih materialov (barve, laki, razredčila), O skupnem Delavski svet delovne organizacije je oktobra lani imenoval posebno komisijo za proučevanje vprašanj in spremljanje ureditve razmerij pri ustvarjanju skupnega prihodka. Naloge komisije so opredeljene na področju urejanja skupnega prihodka z ustreznimi predlogi za sprejem: — pri ustvarjanju skupnega prihodka med temeljnimi organizacijami v okviru delovne organizacije, — pri ustvarjanju skupnega prihodka pri proizvodnji oziroma prodaji ivernih plošč, — pri pridobivanju skupnega prihodka tudi z drugimi poslovnimi partnerji, ki trajneje sodelujejo z našimi temeljnimi organizacijami. V samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka se določajo osnove, merila in način za ugotavljanje udeležbe v skupnem prihodku, ustvarjenem s prodajo skupnega proizvoda na domačem in tujem trgu ter za razporejanje tako ugotovljenega prihodka. Na osnovi določil zakona in vsebinske opredelitve samouprav nega sporazumevanja je komisija izdelala predloga dveh sporazumov med TOZD IVERKA in uporabnicami ivernih plošč. Za javno razpravo in sprejem sta pripravljena predloga, ki urejata skupni prihodek in združevanje deviznih sredstev. nabavo lepil, -melaminskih folij, okovja, tapetniškega blaga, iprena, kon-flina, pomivalnih korit... Zaradi omejevanja uvoza pa se pojavljajo tudi zahtevki po našem uvozu surovin, katere bi dali našim dobaviteljem v predelavo. Ker ne moremo pokrivati niti naših potreb po uvoznih materialih, ne vidimo rešitve oziroma ne moremo jamčiti rednih dobav. Kolikor sedaj vemo, so imeli nekateri naši dobavitelji repromaterialov že letos zastoje v proizvodnji, kar neposredno vpliva tudi na našo oskrbo. Nabava pri drugih proizvajalcih pa tudi ni mogoča, ker imajo enake težave. Ob koncu lahko ugotovimo, da se bo naša nabava na domačem trgu srečevala predvsem z naslednjimi težavami: — pogojevanje dobave z združevanjem deviznih sredstev, — pogojevanje dobave z uvozom surovin za predelavo, — pogojevanje dobave s sovlaganjem, — nerešeno vprašanje cen in rast cen nad dogovorjenimi, — neupoštevanje dogovorjenih dobavnih rokov. J. Vidmar prihodku Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka izhaja iz ugotovitev o tesni povezanosti udeleženk v procesu reprodukcije in iz njihove zavestne odločitve, da bodo samoupravno urejale medsebojne odnose pri ustvarjanju skupnega prihodka. V samoupravnem sporazumu o združitvi deviznih sredstev za proizvodnjo ivernih plošč se udeleženke skupno dogovarjajo o zagotovitvi nemotene proizvod^ nje na osnovi združevanja ustreznih deviznih sredstev, ker TOZD IVERKA nima lastnih deviznih sredstev. S sporazumom se bodo udeleženke dogovarjale o združevanju teh sredstev za namene, obseg, roke in načine. Oba omenjena sporazuma bosta prispevala pomemben delež k urejanju družbeno ekonom; skih odnosov z uporabnicami ivernih plošč, posebno pa sporazum o skupnem prihodku, ki pomeni prvi začetek urejanja medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka v TOZD IVERKA. V skladu z zadolžitvami, ki jih ima komisija, bo posredovan v javno razpravo že v naslednjem mesecu tudi osnutek sporazuma o urejanju medsebojnih razmerij pri ustvarjanju skupnega prihodka med temeljnimi organizacijami Bresta. T. Zigmund Še marsikje škriplje RAZGOVOR O DELOVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA IN O DELU DELEGACIJ NA BRESTU Do volitev delegatov v zbore združenega dela občinske skupščine in v delegacije v samoupravne interesne skupnosti je le še korak. Evidentiranje kandidatov gre h koncu. V prvih dneh februarja bodo temeljne kandidacijske konference, na katerih bodo oblikovane dokončne kandidatne liste. Volitve novih delegacij pa bodo v organizacijah združenega dela predvidoma 11. marca. Prav sedaj je tudi čas, da ocenimo delo delegatov v preteklem štiriletnem mandatnem obdobju, na podlagi pridobljenih izkušenj ugotovimo pomanjkljivosti ter najdemo zanje ustrezne in boljše rešitve. Zato se je uredniški odbor našega glasila odločil, pripraviti »razgovor za okroglo mizo« z vodji Brestovih delegacij in predstavniki strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti, na katerem bi na podlagi neposrednih izkušenj ocenili delo naših delegacij. Odziv je bil naravnost osupljiv: od približno dvajset vabljenih vodij delegacij sta se odzvala le dva. Nedvomno že to marsikaj pove! Seveda je bilo treba vabila ponoviti in drugič je bilo že nekoliko bolje. Žal pa na razgovor ni bilo nikogar od strokovnih služb SIS in občine, čeprav je bilo prav o njihovem delu in o odnosu do delegacij izrečenih precej bridkih. Tako kljub sila živahnemu razgovoru ni bilo pravega dialoga, saj ni bilo čutiti tudi druge strani medalje. Na razgovoru so sodelovali: Alojz Otoničar — TOZD Pohištvo, Ciril Komac — Skupne dejavnosti, Franc Turšič — Skupne dejavnosti, Anton Perčič — Skupne dejavnosti, Anton Obreza — TOZD Žagalnica, Draga Žnidaršič — TOZD Tapetništvo, Anton Lovko — TOZD Masiva, Jože Šepec — TOZD Prodaja, Marija Razdrih — TOZD Jelka, Vasja Šega — Skupne dejavnosti, Vida VVinkler — TOZD Prodaja in Srečo Drobnič — TOZD Tapetništvo. Vzrokov, da v delegatskem sistemu nismo napravili takega koraka naprej kot bi ob koncu mandata delegacij lahko pričakovali, je več, so poudarili prisotni. Delavci in njihovi delegati se še ne zavedajo dovolj, da tudi delegacije v samoupravnih interesnih skupnostih odločajo o rezultatih svojega dela. Delegacije so bile zvečina prepuščene predvsem sposobnostim m prizadevanju vodij delegacij. Še vedno jim ni zagotovljen enakovreden položaj z organi upravljanja v temeljnih organizacijah in ni se še oblikovala zavest, da so tudi delegacije del samoupravnega sistema. Redko kdaj so o pomembnejših vprašanjih razpravljali skupaj z organi upravljanja, še redkeje pa so delegacije dobivale pomoč od družbenopolitičnih organizacij. Delegati niso kos preobsežnim in večkrat pretežkim strokovnim gradivom, ki od delegatov terjajo vsaj srednješolsko izobrazbo, če naj bi jih razumeli. Poskus usposabljanja delegatov za opravljanje funkcij in nalog v delegatskem sistemu v začetku mandata ni bil uspešen. Ob tem se pojavlja vprašanje, koliko so delegati sploh pripravil eni odločati zunaj temeljne organizacije. sklepi skupščine, pa tudi pri odgovorih na delegatska vprašanja se je večkrat zataknilo. Na sejah skupščin pogrešajo predvsem dogovore, sporazumevanje in usklajevanje stališč. Opaziti pa je bilo, da delegati delegacij zbora združenega dela raje razpravljajo o vprašanjih, ki bi bolj sodila v pristojnost delegacij krajevnih skupnosti, manj pa o vprašanjih, ki zadevajo organizacijo združenega dela, v kateri so delegati zaposleni. Tudi te delegacije so pogrešale pomoč strokovnih služb, čeprav obenem menijo, da bi za to morale včasih dati pobudo tudi same. KAKO V PRIHODNJE? V razgovoru so prisotni poudarili, da bi bilo za uspešnejše delo delegacij v prihodnjem mandatnem obdobju potrebno ustvariti takšne pogoje za delo delegacij, da le-te ne bodo prepuščene same sebi, temveč jim bo na voljo strokovna pomoč. Pred obravnavo vsebine pomembnejših gradiv na sejah delegacij bi bilo potrebno organizirati skupne sestanke, kjer bi bilo delegatom gradivo podrobneje obrazloženo. Vsaj takrat, ko gre za vprašanja, ki zadevajo celotno delovno organizacijo, bi bilo potrebno oblikovati enotna stališča delegacij. Ob tem bi bilo potrebno izpeljati sistem za obveščanje vseh delavcev pred odločanjem v skupščinah in po njem. O sklepih skupščine in o uresničevanju le-teh bi se bilo še bolj kot Moramo si prizadevati, da bodo informacije in gradiva, predvsem za delegacije same, napisana preprosteje in pregledneje, da bi le potem laže in enostavneje informirale svoja volilna telesa. Zdaj se neprestano slišijo pritožbe, da so delegacije zatrpane s kupom pisanega gradiva. To je očiten dokaz, da naše skupščine in podobna delegatska telesa niso izdelale ustrezne metodologije informiranja. Namesto da se delegacije same prebijejo skoz tekste zakonov in obširnih poročil ter pojasnil, bi jim morali iz vsega tega ali iz raznih samoupravnih aktov pošiljati kratke izvlečke, v katerih bi njim in njihovim volilnim telesom prikazali glavne rešitve, ki jih vsebuje predlog določenega predpisa, kakor tudi glavne probleme in dileme, ki nastajajo v zvezi s sprejemanjem posameznih odločitev, in jim prikazati tudi posledice takšnih odločitev s stališča interesov samoupravljalcev. Edvard Kardelj Delegati se zaradi občutka nemoči, občutka, da ne prodrejo s svojimi stališči in predlogi, otepajo svojih dolžnosti. To je eden izmed bistvenih vzrokov, da so tudi skupščine večkrat nesklepčne. Nekoliko bolje od delegacij v samoupravne interesne skupnosti so v preteklem mandatnem Gospodarjenje delavca z vsemi oblikami rezultatov njegovega dela zagotavljajo tudi samoupravne interesne skupnosti. Kajti izraz pravice do samoupravljanja in pravice dela z družbenimi sredstvi je tudi pravica delavcev iz materialne proizvodnje, da svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in v drugih družbenih dejavnostih kot delih enotnega procesa družbenega dela zagotavljajo in uresničujejo s svobodno menjavo dela in z združevanjem svojega dela z delom delavcev v organizacijah združenega dela v teh dejavnostih. Delovni ljudje •z materialne proizvodnje imajo pravico in dolžnost, da z delovnimi ljudmi iz družbenih dejavnosti v samoupravnih interesnih skupnostih skupno, neposredno, enakopravno in medsebojno odgovorno urejajo odnose na teh področjih in tako solidarno in sporazumno uresničujejo skupne interese in zadovoljujejo svoje potrebe. Edvard Kardelj Delavci ne uresničujejo svojih interesov samo v temeljni organizaciji kot temeljni obliki združenega dela, ampak tudi v vseh drugih oblikah samoupravno organiziranega združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh družbenopolitičnih skupnostih. O teh svojih interesih delovni ljudje — samoupravljale! odločajo prek delegacije in delegatov in ne z osebnim izrekanjem. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela skupno, enakopravno in medsebojno odgovorno določajo stališča o delu delegatov in jim dajejo smernice glede njihovega izrekanja o vprašanjih, o katerih sprejema odločitve delavski svet temeljne, delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Edvard Kardelj Delu delegacij bodo morale stalno politično pozornost posvetiti tudi družbenopolitične organizacije, se boriti za ustrezno in učinkovito izobraževanje in usposabljanje delegatov ter za to, da bi tudi delegacije prido- bile enakopraven položaj v celovitem sistemu samoupravljanja. Razgovor pripravil in vodil B. Levec, za objavo priredila Z. Jerič NAŠI LJUDJE V tej številki našega glasila vam predstavljam našo sodelavko Heleno Mulec, ki opravlja dela in naloge lepljenje furnirja v temeljni organizaciji POHIŠTVO. doslej potrebno posluževati informativnih glasil delovne organizacije, pa tudi drugih sredstev javnega obveščanja. Pomoč strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti je nujna. Tako kot so bile do sedaj desna roka izvajalcem, bi naj bile v prihodnje tudi desna roka uporabnikom. Gradiva bi morala biti pisana tudi v skrajšani obliki (povzetki) in razumljivo, tako da bi bila prilagojena izobrazbeni ravni delegacij. Gradiva naj bi vsebovala tudi več sprejemljivih rešitev oziroma predlogov, delegati a bi jih morali dobiti dovolj zgodaj. O svojem življenju v tej temeljni organizaciji je pripovedovala: »Že kot šestnajstletno dekle sem se zaposlila v takratnem LIP-u. Opravljala sem različna dela v zabojarni. Ker pa sem bila občutljiva na prah, sem bila iz zdravstvenih razlogov premeščena na skladišče lesa. Opravljala sem najrazličnejša dela na skladišču, največkrat pa sem s sodelavkami razkladala deske s kamionov. Takrat se ni nihče vprašal, ali je to moško ali žensko delo. Najhuje pa je bilo, da nismo bile primerno oblečene in obute, pa tudi o toplem obroku ni bilo niti misliti. Pogosto se je zgodilo, da smo ostale tudi brez tiste kave, ki smo jo prinesle s seboj, če smo jo dale pogret preblizu peči. Sedanjo prehrano v naši delavski restavraciji pa lahko samo pohvalim. Kar stisne me pri srcu, ko včasih nekateri godrnjajo ob tako dobrih malicah. Seveda večina od njih ne ve, kaj se pravi delati po deset ur na dan ob skromni mrzli hrani. Ko smo začeli graditi našo prvo tovarniško halo, smo morali najprej zgraditi kotlovnico. Premeščena sem bila v gradbeno skupino za .malavarja’. Kmalu potem smo začeli izdelovati prvo pohištvo; to so bile kuhinjske kredence. Postala sem pleskar. V tem času sem se tudi poročila in zaradi neurejenega varstva otrok ostala doma. Po trinajstih letih sem se spet zaposlila in sicer v montažnem oddelku. Po večletnem težkem delu v montaži sem postala invalid, zato so me premestili v oddelek furnirnice, kjer delam še danes. Med svojim delom sem ves čas aktivno deldvala v vseh družbenopolitičnih organizacijah; sedaj pa sem še član občinske skupščine. Zanima me, kaj je z našimi naročili iz tujine. Vsi vemo, kako smo odvisni od prodaje na tuja tržišča, da si zagotovimo devizna sredstva za nakup surovin in repromaterialov. Za naprej si želim, da bi lahko nemoteno delali, da bi dobro prodajali in da bi šla v zasluženi pokoj kot delavka in ne kot invalidka.« Mi pa ji seveda želimo, da bi se njene želje uresničile. B. Petrič • ^udi vprašanj, kdaj naj težko j obsežno gradivo predela de-.a.v’ec v neposredni proizvodnji, v1 Je vezan na normiran delovni Ta« in kdaj naj se delegacije v akih razmerah sploh sestanejo, epn*smo zadovoljivo rešili, i Povezave med delegacijo in de-vci, ki so jo izvolili, še niso zpostavljene. Delegatska gradi-a niso posredovana dovolj zgo-,h niti jih ni dovolj, da bi jih ae|avci spoznali, oblikovali svoja stališča in jih posredovali dele-Satom. Delegati največkrat niso bili obveščeni, kako se uresničujejo obdobju delovale delegacije v zbor združenega dela občinske skupščine. Te delegacije se lahko pohvalijo še s tem, da so gradiva prejemale pravočasno, da so bili dnevni redi skupščin po teži prilagojeni sestavi delegacij in kratki ter da so bila gradiva dobro obrazložena, največkrat v obliki kratkih povzetkov. Na ravni delovne organizacije je za obravnavo pomembnejših gospodarskih vprašanj v zvezi z Brestom delovala tudi konferenca delegacij zbora združenega dela, ki je svoja stališča usklajevala. S prve seje novoizvoljenega delavskega sveta v TOZD Pohištvo Iz drugih lesarskih kolektivov V LIP Slovenjske Konjice so lani uredili v vseh svojih temeljnih organizacijah kotlovnice in sušilnice na lesne odpadke. Pri predelavi hlodovine in proizvodnji stanovanjske opreme iz masivnega lesa ostanejo neuporabni odpadki in žago vina, ki jih koristno izrabljajo v energetske namene. Tako za ogrevanje ne potrebujejo nafte. Sedaj proučujejo, kako bi uporabili paro iz kotlovnic tudi za pogon strojev v proizvodnji. S tem bi zmanjšali tudi porabo električne energije. JAVOR iz Pivke in SIK Javo-rak iz Nikšiča bosta s skupno naložbo v vrednosti 61 milijonov dinarjev iz sredstev sklada federacije in 2 milijona dinarjev drugih lastnih sredstev povečala in posodobila furnirnico v Nik-šiču. Javor si bo tako zagotovil večje in stalne dobave furnirja. Srednjeročni načrt JELOVICE predvideva za letošnje leto izvoz v vrednosti 140 milijonov dinarjev, vendar menijo, da ga bodo še presegli. Poleg stavbno mizarskih izdelkov, ki jih bodo izvozili na zahodnonemško tržišče, se jim namreč obeta gradnja montažnih objektov z najmanj 40.000 kvadratnih metrov površine na potresnem območju v sosednji Italiji, skupaj z Gradisom pa še gradnja objektov z dokaj veliko površino v Alžiriji, Libiji, Nigeriji in Iraku. Pričakujejo tudi, da jim bo uspelo skleniti pogodbo s Sovjetsko zvezo za izvoz v višini 60 milijonov klirinških dolarjev. KLI Logatec se dogovarja z dvema črnogorskima delovnima organizacijama za sodelovanje in skupno vlaganje v program proizvodnje stolov za izvoz. Iz Danilovgrada in Kolašina, kjer bodo omenjene naložbe, pa jim bodo že sedaj začeli dobavljati decimiran les, ki ga potrebujejo za svojo proizvodnjo. V GLIN Nazarje načrtujejo za letos naslednje prednostne naložbe: nov kanal za površinsko obdelavo stavbno mizarskih izdelkov, s katerim bodo omogočili dvakratni nanos premaznih sredstev in vmesno brušenje, zatem lupljenje in avtomatsko sortiranje hlodovine, sekanje iverja iz sortimentov, daljših od enega metra ter ureditev skladišča izdelkov, pripravljenih za izvoz. V LIP Bled so zgradili še eno novo nadstrešnico, namenjeno predvsem za skladiščenje žaganega lesa. Vsa dela so tekla po načrtih razen krovskih del, ki so se zavlekla zaradi prepozne dobave salonita. Nadstrešnica je delno že uporabna, čeprav še niso postavljeni podstavki s tračnicami za žagan les. ALPLES se je zaradi slabih delovnih pogojev, zastarele tehnologije, smotrnejšega izkoriščanja surovin in trajnejšega povečevanja izvoza odločil za obsežno rekonstrukcijo proizvodnje ionskega in garniturnega pohištva. Predračunska vrednost naložbe je 258.000.000 dinarjev. Polovica načrtovane proizvodnje bo namenjena izvozu. Da bi zagotovili potrebna sredstva, so sklenili posebni samoupravni sporazum z domžalskim Heliosom; Helios bo v naložbo vložil 40.000 dinarjev, ki bodo vrnjena v desetih letih, Alples pa bo v letih 1982—1985 Heliosu s svojimi deviznimi sredstvi omogočil nujno potrebni uvoz v višini 4.000.000 dinarjev. ELAN bo sodeloval tudi na sarajevskih olimpijskih igrah. Podpisali so namreč pogodbo o njegovem »sponsorstvu«, ki mu omogoča, da pred igrami, med njimi in po njih lahko izrabi vse možnosti za reklamo in propagando ob tem velikem smučarskem in turističnem srečanju. Poleg finančnih sredstev bo za te ugodnosti Elan prispeval tudi 500 parov smuči kot opremo za organizatorje in funkcionarje te smučarske prireditve. LIKO je že vrsto let uspešen izvoznik. Brez večjih skokov oziroma padcev povečuje izvoz iz leta v leto. Iz poldrugega milijona dolarjev izvoza v letu 1970 so lani dosegli izvoz v vrednosti 10,5 milijona dolarjev. Za letos predvidevajo, da bodo presegli 11 milijonov dolarjev izvoza. 83 odstotkov izvoza gre v Združene države Amerike. MARLES načrtuje v sodelovanju s tovarno v Dečanih na Kosovu izgradnjo tovarne montažnih hiš. S prenosom tehnologije proizvodnje in s sovlaganjem si bo tako razširil tržišče montažnih hiš na Kosovu, pa tudi na Smučišče na bližnjem Kaliču vabi drugih področjih, ki so v dosegu lokacije nove tovarne. MEBLOVA temeljna organizacija Poliplast oprema A + A je v preteklem letu izpolnila vrsto zahtevnih naročil: opremili so stadion Koševo v Sarajevu, aerodrom v Beogradu, zahodno cestno obvoznico v Ljubljani, križišča v Ohridu in dvorano v Ivan-gradu. Vsa ta večja naročila so bila opravljena kvalitetno in v dogovorjenih rokih. SLOVENIJALES — trgovina ima za letos pogumno zastavljene izvozne načrte. V letu 1982 nameravajo izvoziti za 267.450.000 dolarjev izdelkov, od tega 60 odstotkov na konvertibilna tržišča. Uvoza načrtujejo za 61.934.000 dolarjev (46 odstotkov s konver- tibilnega področja), kar je v skladu z usmeritvijo izvozno-uvozne dejavnosti in s srednjeročnimi predvidevanji. LESNINA in makedonska delovna organizacija RIN Opalit iz Češinova sta podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo tovarne siporex plinobetona v Kočanih, kar je v skladu z makedonskim republiškim srednjeročnim načrtom razvoja. Predračunska vrednost naložbe je 701.518.635 dinarjev, pri čemer bo Lesnina prispevala 130.960.827 dinarjev, po končani naložbi pa bo prevzela komercialne posle. Tovarna bo nudila trgu plino-betonske elemente in pesek za steklarsko industrijo. M.KA6AJ CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLI CA V tej številki pričenjamo z novim podlistkom, ki podobno kot prejšnji govori o lepotah, zanimivostih in posebnostih naše neposredne okolice. Žal nam o piscu zanimive knjige »Cerkniško jezero in okolica« (izšla leta 1924) ni uspelo izvedeti kaj dosti. Vemo, da je bil JOŽEF MIHAEL KABAJ šolski upravitelj v Begunjah pri Cerknici kar dobri dve desetletji (1903—1924) in da je bil kot šolnik upokojen v Komendi pri Kamniku leta 1927. V begunjski šolski kroniki je o njem zapisano: »Mihael Kabaj je bil izvrsten učitelj in pri mladini zelo priljubljen. Bil je tudi strokovnjak v čebelarstvu in je ljudi vnemal za čebelarstvo. Imel je tudi sam velik uljnjak na šolskem vrtu. Za njegovega službovanja so leta 1906 postavili novo šolsko poslopje v Begunjah pri Cerknici, ki je stalo 55.000 kron. Šola je bila trirazrednica.« Zanimivo je, da je bil tudi M. Kabaj eden izmed številnih prišlekov, ki se je navdušil nad lepotami notranjske pokrajine in se odločil, da jo bo s svojo knjigo predstavil širši slovenski javnosti. Iz. knjige smo izbrali le nekaj odlomkov, predvsem iz zgodovine in ljudskega izročila, ker so nekateri opisi zemljepisnih značilnosti jezera podobni Dolenčevim, pa se ne želimo ponavljati. Omenimo naj še, da. je knjigo opremil naš rojak, akademski slikar France Sterle, ki je kot prilogo izrisal tudi zanimiv in izredno pregleden zemljevid Cerknice in njene okolice. OPIS JEZERA IN OKOLICE Kakor je ves Kras skrivnosten in čudovit, tako so tudi Cerkniško jezero in v bližini ležeče Škocjanske ali Bakovske jame. Postojnska jama je sloveča zaradi krasnih podzemeljskih hramov in kapnikov, ki jih je Pivka izdolbla v skalovje, dokler si ni izlizala nižjega iztoka na Planinsko polje. Cerkniško jezero je tudi sloveče, a ta slovečnost med obema je jako različna. Postojnsko jamo obiskuje vsako leto veliko število domačinov in tujcev, za Cerkniško jezero in za velezanimive Škocjanske jame ter prirodne mostove se pa ne zmeni nihče razen kakega posebnega prijatelja prirode. Le raznim učenjakom gre hvala, ker so ga opisali kot skrivnostno čudovito in lepo in tako ohranili njegov spomin. Pri tem je tudi ostalo, večjega zanimanja svet nima zanje. Mimo njega se vozi vsak dan mnogo vlakov s potniki, a nobeden se niti ne spomni, ko se ustavi vlak na Rakeku, da je tukaj blizu tudi nekaj zanimivega in lepega kakor blizu postojnskega kolodvora. Vlak odhiti naprej, popotniki z njim — Cerkniško jezero ostane zapuščeno in pozabljeno kako nekdaj. Vsaj midva bodiva izjema! Stopi, prijatelj, z menoj iz kupeja na Rakeku ter udariva jo peš odtod proti jezeru, saj ni več nego pičlo uro hoda! Mnogo dolgočasnejša je pešpot iz Lesec na Bled nego odtod do jezera. Kreneva lahko po glavni, položni cesti, ali pa si izbereva staro cesto mimo kapelice čez položni grič, čez tako zvano Čisto stran. Izbereš si pa lahko najkrajšo pot ob vodovodu ter Podskrajniku na Dolenjo vas ali pa čez idilno vas Ževše Ker nisva prijatelja prahu in blata, ki sta navadno na vedno z vozniki napolnjeni deželni cesti, si izbereva staro cesto čez Čisto stran. Čista stran se menda imenuje ta kraj, ker je gol in čisto brez drevja. Le tu pa tam se vidi kak leskov ali brinov grm in pa nekaj lip in divjih kostanjev. To je začetek obširnih pašnikov, ki se raztezajo daleč proti severu in jugu. Sva že na vrhu! Že vidiva malo kapelico, kjer sta ob straneh stali jako stari lipi do leta 1922, ko ju je vihar podrl. V popolnoma votlih deblih so pastirji kurili ogenj in vedrili ob deževnem vremenu. Skoro gotovo je, da je lipi vsadila ista blaga roka kakor mogočno in staro lipo na trgu pred cerkvijo v Cerknici. Ako so resnični podatki, da je cerkniška lipa vsajena 1631. leta, so dočakale lepo starost. Pred kratkim je tudi ta od starosti opešala. Na njeno mesto so vsadili drugo. Poglej, prijatelj, kaj leži pred nama! Krasen razgled! Kot čisto srebro se blešči podolgovato jezero. Skoraj blizu sredine ob strani Javornika je majhen, z drevjem obrasel otok. Ob njem so vasi. V daljavi se vidi cerkev na Križni gori, na desni štrli proti nebu Javornikov hrbet, na levi gola Slivnica. Pod Slivnico se blešči lepo izpeljana deželna cesta z Rakeka v Lož in dalje do hrvaške meje v Prezid, drugi del pa pelje na Bloke in Kočevje. Od Grahovega dalje so pa malo pred svetovno vojno naredili novo deželno cesto ob jezeru čez Žirovnico, Lipsenj, Goričico in Vrh-jezero do Varha. Tu se cepi na dve strani. Ena pelje južno proti Danam, Podcerkvi in Pudobu pri Starem trgu, druga pa zahodno nad Lazami in Otokom čez Javornik na Trnje in Št. Peter na Krasu." Ta cestni del iz Št. Petra na Krasu na Javornik do otoške drče ali riže je bil v daljavi 17 kilometrov izgotovljen deset let poprej že leta 1903. Za to važno gospodarsko napravo gre zahvala največ takratnemu agrarskemu komisarju Župneku, ki je ta cestni del kot agrarsko melijoracijsko napravo izvršil skoraj brezplačno. Ako pride popotnik s lužnega Krasa in primerja kraje, spoznati mora takoj veliko razliko. Kakor bi se narava kesala, da je v ozadju Javornika nakopičila človeštvu preveč skalovja in s tem gorja, je tukaj v tolažilo razpela velikansko kotlasto dolino z jezerom, z rodovitno zemljo, z gozdovi. Razgled od tod napravlja na tujca mogočen vtis. Vsak mora nehote vzklikniti: Krasen je ta kraj, čudim se le, da ga svet ne pozna! Ker sva tukaj v kapelici, oglejva se še na okoli, preden zapustiva ta kraj s krasnim razgledom! Pred nama nad Rakekom se razprostira goli hrbet griča Srnjaka. Tukaj je bila 27. septembra 1813. leta vroča bitka med Francozi in Avstrijci, ki so, prihajajoč z Dolenjske, napadli Francoze. Pod nama proti zahodu leži prijazna Unška ravnina, po kateri se vije cesta proti Planini. Planinsko polje z reko Unico zakrivajo unški griči. Natančno se pa vidi lesovita Hrušica, ki sega do Idrije. Na levi proti zahodu in Gorici se vzdiguje mogočni Nanos, daleč v ozadju proti severu pa štrle proti nebu Julijske Alpe z očakom Triglavom. Proti jugozahodu nimamo nikakršne- ga daljnega razgleda, ker nam je napoti Javornikov hrbet. Proti jugu razločujemo na desni strani najvišjo notranjsko goro Snežnik (1794 m). Nad Cerknico je strma, gola, s pašniki in senožetmi odeta Slivnica (1115 m). Oko, vajeno, da vidi zelene gozde, se le s težavo privadi na gole in zagorele pašnike. Sedaj, ko sva se ogledala na tem prijaznem kraju, kreniva od stare ceste na desno proti razvalini nekdanjega samostana na Loškem. Tukaj so imeli nekdaj menihi kartuzijanci iz Bistre pri Borovnici svoja obširna posestva. Na vzvišenem mestu je stal gradič Loško. Imel je dvoje nadstropij. Pred njim je bilo obzidano dvorišče z dvema stolpičema za obrambo proti Turkom. Velik vodnjak, obzidan z rezanim kamenom, je dajal menihom vodo. Zunaj dvorišča sta bili še dve poslopji za posle in konjski hlev z vodnjakom. Za gradičem proti severu so imeli menihi cerkvico sv. Leonarda med košatim hrastjem. Od gradiča proti trgu je izpeljana pot, ki se še danes imenuje prelatova pot. Ob njej stoji še sedaj iepo izrezano razpelo, narejeno v kartuzijanskem samostanu. Ko je cesar Jožef II. dne 12. januarja leta 1782. zatrl samostan v Bistri, je prodal z njim tudi posestvo na Loškem. Vsa poslopja so razpadla, danes je videti še same razvaline. (Se bo nadaljevalo) Razvaline gradiča Loško in pogled na Cerknico (Iz številke 52 — 31. januar 1972) SPORAZUMEVAMO SE O DELITVI DOHODKA Sporazum o oblikovanju dohodka ter o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je sprejet. Gre za sporazum v smislu novih ustavnih dopolnil, s katerimi naj se omogoči delovnim enotam (poslovnim enotam) našega podjetja, ki imajo ustrezne pogoje za status temeljnih organizacij združenega dela, da odločajo o rezultatih svojega dela. Zopet je treba poudariti, da gre za način delitve, ki se bo vsakoletno dopolnjeval z letnimi plani, pri sprejemu katerih bodo poslovne enote spet imele odločilno besedo. Tako bosta šele sporazum in plan skupaj predstavljala zaokroženo celoto — sistem oblikovanja dohodka in njegove delitve. NOVI UKREPI O UVOZU Uvozno blago je danes zelo drago. Novi tečaji, dajatve v vnaprejšnje angažiranje sredstev, vse to dela uvoz neinteresanten. Tu sta načeta ekonomski kot finančni vidik — uvoz naj bo le takrat, ko drugače ne gre. Mislim, da so ti momenti tisti, ki bodo sami od sebe delovali stabilizacijsko — predvsem v proizvodnji, ki svojih cen ne sme zvišati, ali Pa bo v tem zviševanju zelo omejena. Če smo pred letom še vse uvažali, je danes čas, da uvažamo res samo tisto, česar doma ni dobiti. brestov računalnik Nekateri so bili, kar zadeva uvajanje avtomatske obdelave podatkov, zelo veliki optimisti. Mislili so, dabo stroj, ki je tako drag, kar sam od sebe dajal podatke oziroma, da bo treba pritisniti le na gumb, pa bodo leteli ven vsi mogoči obračuni, zaloge, kalkulacije, pregledi, primerjave in podobno. Žalostno je, da celo danes, po enoletnem delu računalnika, posamezniki še mislijo tako. Zelo zmotno je bilo tudi mnenje, ki je bilo razširjeno na Brestu v letu 1970, pa tudi v letu 1971, da bo le sektor za avtomatsko obdelavo podatkov storil vse: čim hitreje uvedel na vsa poslovna področja avtomatsko obdelavo podatkov, odpravil toliko in toliko delovnih mest, Uvedel železno poslovno disciplino in red, tistim, ki odločajo, do minute natančno dostavljal poročila, preglede in podobno. Kaj pričakujemo v tem letu? Osnutek resolucije o temeljih družbenogospodarske politike za leto 1972 predvideva kot poglavitne cilje oziroma naloge v letošnjem letu umiritev gospodarstva, zmanjšanje primanjkljaja v tekoči plačilni bilanci tet pospešitev razvoja gospodarsko nerazvitih področij. Resolucija je b|la posredovana zvezni skupščini in lahko verjamemo, da bodo načela, Ki so zajeta v njej, kljub eventuelnim dopolnilom obveljala. če vsebinsko razčlenimo te naloge in bolj po domače povemo, kaj Za nas to pomeni, pridemo do osnovne ugotovitve, ki se glasi nekako takole: za vsako ceno umiriti potrošnjo na vseh ravneh in povečati 'Zvoz tako, da bo razkorak med uvozom in izvozom minimalen. LETOŠNJE investicije Tudi letos bo Brest del svojih sredstev namenil za nove investicije. a sredstva bodo namenjena predvsem za mehanizacijo ročnih del ter 2a zamenjavo izrabljenih strojev. Nekatera osnovna sredstva so bila v načrtu nabave že v letu 1970 in 1971. Predlog plana investicij, o kate-rem bodo razpravljali in sklepali organi upravljanja, je bil izdelan v sPorazumu z direktorji in vodji pogonskih servisov v poslovnih enotah. prosta izbira zdravnika in naša ambulanta Industrijska podjetja si že od nekdaj želijo, da bi imela svojega stal-ne9a zdravnika. Vprašanje ni samo zaradi nudenja zdravniške pomoči, *ai bi lahko le-to dobili kjerkoli drugod, ampak je tudi v tem, kako uoseči večjo produktivnost dela, ne da bi morali prehitro menjavati strokovnjake na zdravju škodljivih delovnih mestih. Industrijski zdravnik 'ahko — skupaj z odgovornimi za varstvo pri delu ali z inženirjem bolje sodeloval pri izboljšavi delovnih mest, pri odstranjevanju ozi-°m.a zmanjševanju različnih škodljivosti, ki so ogrožale zdravje delavca a izpostavljenih delovnih mestih. SLIVNIŠKI veleslalom Cesta na Slivnico je bila splužena, dostop je bil mogoč tudi z avtom 11 ay do doma na Slivnici. V nedeljo se je v domu zbralo preko 200 I uri' JL"P »Škocjan« je bilo znano, da bo tega dne na Slivnici veliko je ti 'n ver|dar sta za vse goste skrbela le dva zaposlena. Množica se val r 3 'e v z9omi'b prostorih, v pritličju ni bilo zakurjeno, lačni tekmo-, Cl so lahko dobili, če so sploh dobili, le redek krompirjev golaž; ompirjev zato, ker je bilo v juhi zaznati krompir, golaž pa, ker mora juha neko ime, če v njej plava svinjska kost brez mesa. Menu je bil popestren tudi z navadno juho, h kateri si lahko prigri-tak bobi-paličice. Zrezkov in kruha v nedeljo na Slivnici ni bilo. Pa ko ni samo v nedel,o in najbrž ne samo na Slivnici. Kakšna sreča, da n_, naši ..gori« ni vlečnice ali morda celo dveh, zakaj ubogo potem 1,6 gostinstvo. O turizmu ni, da bi človek govoril. t aliti liga v malem nogometu ,x: y telovadnici osnovne šole lestvic^ lige v m£ V CISCO { ROCKERJI i EOŠKA dolina ;• OKLAHOMA ŽEJA R SOVIČA O RINK PANTHER o' kamna gorica sedem mladih STOLETNI L PODSLIVNICA '2- VETERANI šole v Cerknici se je končal prvi del ob- ) nogometu. točk 11 9 0 2 47:12 18 11 8 1 2 32:13 17 11 8 0 3 46:20 16 11 7 1 3 32:17 15 11 7 0 4 30:31 14 11 5 3 3 30:33 13 11 5 1 5 16:25 11 11 4 1 6 22:39 9 11 3 1 7 28:24 7 11 1 4 6 21:35 6 11 1 2 8 12:37 4 11 1 0 10 13:47 2 Januarja se je na našem jezeru kar trlo drsalcev 0 sestavi našega kolektiva KAKO SE JE SPREMINJALA NAŠA KADROVSKA SESTAVA V PRETEKLEM DESETLETJU Primerjava strukture zaposlenih na Brestu v letih 1972, 1977 in 1982 je zelo zanimiva in najbrž bi te podatke želeli videti tudi naši sodelavci, posebej še sedaj v obdooju stabilizacije, ko pogosto govorimo o zmanjševanju režijskega oziroma nepotrebnega dela. Podatki so vzeti iz poročil v decembrskih mesecih in so takšni: Število vseh zaposlenih od tega ženske proizvodni delavci režijski delavci od tega mladina do 18 let Število zaposlenih po šolski izobrazbi — z visoko šolo — z višjo šolo — s sreunjo 4-letno šolo — z mojstrsko šolo — s poklicno 3-letno šolo — s poKiicno 2-ietno šolo — delavci s strokovnimi tečaji — ostalo — učenci v gospodarstvu 1972 1977 1.876 2.074 880 952 1.297 1.306 579 768 128 208 14 21 26 42 137 178 45 46 264 364 12 28 159 271 1.219 1.124 30 33 1982 82/72 2.246 119 995 113 1.343 103 903 155 255 199 37 264 50 192 226 164 52 115 430 162 37 307 287 180 1.127 92 28 93 Na vsakih pet let nas je približno za dvesto več. Nekoliko hitreje je naraščalo zaposlovanje moških, zaradi česar se je odstotek zaposleni!) žensk rahlo znižal. v uesetietnem obdobju je naraslo število proizvodnih delavcev le za m odstotke, medtem ko je števno režijskih delavcev naraslo kar za oh odstotkov. Najbrž bi bilo zelo težko dati k temu ustrezen komentar. K tem številkam je odločilno pripomogla modernizacija proizvodnje z bolj avtomatiziranimi stroji. Če k temu prištejemo v prihodnosti še vključevanje robotov, potem je povsem jasno, da se bo števno delavcev v neposredni proizvodnji še bolj zmanjševalo. Če bi poskušali na hitro ugotoviti, kje je naraslo število režijskih delavcev, potem lahko omenimo, da smo širili dejavnost predvsem v TOZD PRODAJA (šoierji, maloprodaja v lastnih trgovinah, potniki). To delo so prej opravljali drugi delavci izven Bresta. Drugo področje širjenja režijskih del je bno po letu 1974, ko smo zacen ustanavljati temeljne organizacije. Tako sta iz tovarne v Marunjaku nastali dve temeljni organizaciji. Takih primerov je še več m m jih lahko še naštevali. Sicer pa se s širjenjem administracije oziroma režijskega dela otepajo v vseh družoan. Lahko bi rekli, da je nikjer še niso uspeli drastično zmanjšati, kvečjemu so uspeli zadržati njeno širjenje. Naslednji kazalec je siruktura zaposlenih po solski izobrazbi. Številke so zelo poskočile, zlasti na vrhu: visoka, višja in srednja šola, kar priča o velikem prizadevanju Bresta v tem obdobju za izboljšanje kadrovske sestave. K temu je pripomogla tudi večja možnost za izobraževanje slehernika v naši družbi in posledica tega je večje število diplomantov vseh vrst šol. Zeio malo ali skoraj ničesar pa nismo storili v preteklem obdobju, da bi se kadrovska sestava spremenila na dnu lestvice. V tem obdobju smo se izgovarjati, da nimamo primernih programov. Sedaj jih imamo. Prav bi bilo, da bi podjetje v prihodnje posvetilo vso skrb tudi tem delavcem. F. Turšič Upokojenci — športniki s pokali in priznanji Upokojenci - uspešni O ŠPORTNOREKREACIJSKI DEJAVNOSTI CERKNIŠKIH UPOKOJENCEV Člani cerkniškega društva upokojencev so se začeli resneje ukvarjati z balinanjem leta 1974, ko so nas na balinarsko tekmo povabili postojnski upokojenci. Na takšnem tekmovanju smo igrali prvič in še balinarskih pravil nismo dobro poznali. Kmalu se nam je pridružil Ivan Švelc, ki je igro in pravila dobro poznal in tako se je začelo tudi naše balinanje hitreje razvijati. Pristopili smo tudi v balinarski klub BREST in tako imamo tega športa sedaj čez vse leto dovolj. Tekmujemo tudi v največji vročini; ves dan na vročem soncu pa za nas niso več mačje solze, vendar vseeno vzdržimo, saj je to naša dobra volja. Priborili smo si že precej priznanj in lepih pokalov, bodisi za društvo bodisi za klub. Leta 1976 smo začeli tudi s kegljanjem, ko smo prvič sodelovali na področnem tekmovanju. Komaj se je zbralo šest tekmovalcev, da smo se tekmovanja sploh udeležili; vendar pa nanj nismo bili pripravljeni. Le štirje smo že prej kegljali, dva pa sta kegljala prvič. Igrala so tri moštva: Ljubljana-Šiška, Logatec in Cerknica. Zmagala je seveda Ljubljana-Šiška. Zatem je bilo v Cerknici kmalu vse več kegljačev — upokojencev in zaceli smo redne j e vaditi. Leta 1977 je bilo področno tekmovanje v Cerknici na Brestovem kegljišču. Tokrat smo zmagali in se uvrstili na republiško tekmovanje v Trbovljah. Med enajstimi ekipami smo bili četrti. Na tretjem področnem tekmovanju so bili spet prvi Šiškarji, nato pa smo zmagovali kar trikrat zaporedoma mi. Lanske VI. republiške igre upokojencev so bile v Postojni, ki so znova dokazale zanimanje za športno rekreacijo upokojencev, saj se jih je udeležilo enajst ekip. Ko so s kegljanjem končali v prvi skupini, so prepričljivo vodili Jeseničani in med gledalci se je ustvarilo splošno mnenje, da bodo zmagovalci. V drugi skupini smo tekmovali tudi Cerkničani. Začel je Ivan Drobnič in takoj pokazal, kako moramo nadaljevati, če naj premagamo Jesenice. Vsi za njim so res dobro zaigrali. Med gledalci je završelo; kaže, da bodo Cerkničani prehiteli Jeseničane. Na koncu je bilo res tako. Zmagali smo s 512 podrtimi keglji. Vsi so dobro igrali, najboljša pa sta bila Jože Kos in Edvard Petrovčič. Zasluženo smo si priborili naslov republiškega prvaka. Druge so bile Jesenice s 493 keglji, tretje pa je bilo Novo mesto s 476 keglji. Ko končanih borbenih igrah sta iz vsake ekipe kegljala še po dva tekmovalca posamično — 50 lučajev mešano. Zmagal je Cerkničan Ivan Švelc, ki je z 218 keglji postal republiški prvak. Nedvomno vsi ti dosežki kažejo, kako je moč z resnim in sistematičnim delom dosegati tudi lepe uspehe. T. Bartol II februarju si lahko ogledate... Kulturne prireditve V okviru pustnih prireditev bo organizirano gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane s predstavo KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI. Gostovanje bo v ponedeljek, 22. februarja z dvema predstavama — ob 15. uri za višje razrede osnovne šole in ob 18. uri za odrasle občane. Da bi se ravno slednji znebili predsodka do lutk, naj posebej poudarimo, da je to predstava, ki je namenjena starejšemu občinstvu. Za'utemeljitev še kratka obrazložitev iz kataloga Lutkovnega gledališča: »Ob 100. obletnici smrti Josipa Jurčiča je Lutkovno gledališče poseglo po vedno aktualni satiri o človeški nespameti in manipuliranju. Svetlana Makarovič ji je dodala še nekaj bolj drastičnih elementov poniglavosti in samozadovoljnosti. Predstava je sestavljena iz tipičnih elementov folklorne dediščine, vendar je grajena po najsodobnejših gledaliških načelih. Že na premieri v Višnji gori je našla stik z občinstvom, potrjuje pa ga tudi izvrsten sprejem na kitajski turneji...« S to predstavo je Lutkovno gledališče zelo uspešno gostovalo tudi že drugod po Sloveniji. Predstavo so morali zaradi velikega zanimanja občinstva večkrat ponavljati. Pri nas se tega najbrž ni treba »bati«, zato pa si srčno želimo, da bi bila dvorana vsaj polna. Ne sme se več ponoviti primer ob gostovanju folklorne skupine iz Gruzije, ko so bile povsod drugod predstave razprodane, pri nas pa je bil zaseden vsak tretji sedež. Cerkničani, pokažimo več pozornosti do kulturnih prireditev! Na pustno soboto, 28. februarja bodo popoldne v Kinu Cerknica predvajali burleske Charlija Chaplina. Predstava je namenjena predvsem otrokom. Pustne prireditve Četrtek, 18. 2. — žaganje babe ob 14.30 Sobota, 20. 2. — karneval za najmlajše ob 13. uri po Cerknici — nogometni turnir ob 15. uri v športni dvorani v Cerknici — kolesarska nogometna tekma ob 17. uri v športni dvorani — zabava v maskah v restavraciji nad blagovnico in v restavraciji Jezero Nedelja, 21. 2. — pustni karneval in žabja ohcet ob 12. uri po ulicah Cerknice Ponedeljek, 22. 2. — kozlovska sodba v Cerknici ob 15. uri in ob 18. uri v športni dvorani Torek, 23. 2. — zabava v maskah v restavraciji nad blagovnico in v restavraciji Jezero — vlečenje ploha Sreda, 24. 2. — Pustov pogreb ob 15. uri Filmi L 2. ob 19.30 — jugoslovanska drama SEZONA MIRU V PARIZU. 2. 2. ob 19.30 — jugoslovanski fantastični film OBISKI IZ GALAK- SIJE. 3. 2. ob 19.30 — jugoslovanska kriminalka RITEM ZLOČINA. 4. 2. ob 19.30 — ameriška komedija NISMO ANGELI, ONE PA TUDI NE. 6. 2. ob 19.30 in 7. 2. ob 16. uri — ameriško znanstveno fantastični film INVAZIJA TRETJIH BITIJ. 7. 2. ob 19.30 — italijanska komedija MLADA ŽENA. 8. 2. ob 19.30 •—■ jugoslovanska kriminalka NEKA DRUGA ŽENSKA. 11. 2. ob 16. uri in ob 19.30 — ameriška drama DR. ŽIVAGO. 13. 2. ob 19.30 in 14. 2. ob 16. uri hongkonški karate film RDEČA MASKA. 14. 2. ob 19.30 — ameriški glasbeni film JABOLKA. 15. 2. ob 19.30 — ameriška drama SAD NEDOLŽNOSTI. 18. 2. ob 19.30 — angleška drama ČLOVEK SLON. 20. 2. ob 19.30 in 21. 2. ob 16. uri — hongkonški karate film LEO- PARDOVA ŠAPA. 21. 2. ob 19.30 — ameriški vojni film VELIKA PRVA DIVIZIJA. 22. 2. ob 19.30 — italijanska komedija VROČE POSTELJE. 25. 2. ob 19.30 — ameriški erotični film DESETICA. 27. 2. ob 19.30 in 28. 2. ob 16. uri — italijanski pustolovski film REKA VELIKEGA ALIGATORJA. 28. 2. ob 19.30 — italijanska komedija ONA V VOJAŠNICI. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE PODSTAVEK — ABONENTKA — SRBEŽ — IST — TEAM — ZČ — A — OM — AMI — IL — SREČNO NOVO — LE — NEJ-KA — AG — DM — ODJEMALEC — IPERIT — TEROR — SRAMOTITI — TA — ODPOVEDATI — AVLA — AKORDER — TA — BOLEZEN — MAT — AKA — NOV — PA — INDOK — KA — ARA — VAR — IP — — MO — OTON — SA — COPATAR — VIOLINA — AVALIT — PACKA — JD — EDICIJA — ANT — EO — LED — KAKANJ — OER — MRAZ — ALTAJ — ROKA — OTOKI — TEMOTA — RT — TIBET — ARAKAN — TI IZID ŽREBANJA Kljub temu, da je bila križanka lahka, nagrade pa vabljive, smo dobili le 99 rešitev. Izmed njih je komisija izžrebala naslednje nagrajence: — po 100 din dobijo Andrej Trubačev, Vrhnika 33, 61386 Stari trg, Franc Mahne, Notranjska cesta BI, 61380 Cerknica in Silvana Lah, Cesta 4. maja 92, 61380 Cerknica; — 200 din prejme Jože Brani-selj, TOZD Pohištvo — nanos ploskovnih elementov, — 300 din Jasmina Djukič, Videm 2, 61380 Cerknica, — tri prve nagrade (NOTRANJSKI LISTI 2.) pa Angelca Kranjc, Skupne dejavnosti (nabavna služba), Lidija Ule, Cesta na Jezero 11, 61380 Cerknica in Irena Bezek, TOZD Mineralka. Nagrajencem čestitamo! Denarne nagrade lahko dvignejo v blagajni Skupnih dejavnosti ali pa jih bomo poslali po pošti, knjižne pa dobijo pri glavnem uredniku. Športni portreti Tokrat vam predstavljamo Marjana Bajca, zaposlenega v Brestovi temeljni organizaciji MASIVA, kjer opravlja dela in naloge obratnega elektrikarja. Z nogometom se je začel ukvarjati takoj po končani osnovni šoli. Najprej je igral za mladince, čez dve leti pa že za člane takratnega nogometnega kluba Slivnica v Cerknici. Ko je nogometni klub Slivnica prenehal delovati, je igral za nogometni klub Rakek, kjer je dobil tudi posebno priznanje za dolgoletno in požrtvovalno delo v klubu. — Ali je za rekreacijo na Brestu dovolj preskrbljeno? »Za rekreacijo je v naši delovni organizaciji zelo slabo preskrbljeno. Delno je poskrbljeno za mlajše delavce, ker si ti tudi sami najdejo primerno obliko rekreiranja, medtem ko pa med starejšimi v naši delovni organizaciji ni dovolj posluha za to dejavnost. Enako je tudi z ženskami.« — Kaj misliš o rekreaciji med delovnim časom? »Rekreacija med delom časom bi bila za nekatere delavce v naši temeljni organizaciji nujno potrebna. Pri tem mislim predvsem na tiste, ki vsak dan opravljajo po osem ur enako delo. Priporočal bi vsem, da bi vsaj med malico, ko imajo polurni odmor, ta čas porabili za sprehod na svežem zraku, namesto da se zadržujejo v zakajenih prostorih. V številnih podjetjih po svetu in pri nas imajo med delovnim časom posebne aktivne desetminutne odmore, v katerih se delavci razgibajo. To je vsekakor bolj zdravo kot pa desetminutni odmor izrabiti za kajenje in za pitje kave. Takšna rekreacija med delom tudi ne bi škodila delavcem po pisarnah.« — Kaj je z nogometom v Cerknici? »Naš nogomet je bil v začetku sedemdesetih let v nenehnem vzponu. Po portoroških sklepih leta 1974 pa je začel zaradi naše slabe organiziranosti počasi in vztrajno propadati, tako da danes tekmujemo samo še v občinski ligi. Temu so veliko pripomogli tudi neurejeni pogoji v Cerknici, saj nimamo ne igrišča in ne slačilnice. Mladina se je potem, ko je videla, da pri nogometu ni možnosti za napredovanje in za tekmovanja, raje posvetila drugim športom ali pa se je z njim prenehala ukvarjati. Sedaj v zimski trim ligi nastopa dvanajst moštev in se tako redno z nogometom ukvarja stalno 150 do 180 ljudi.« — Tvoje mnenje o naših nogometaših na svetovnem prvenstvu v Španiji »Mislim, da bodo igrali dobro, ker imamo dosti dobrih igralcev, vendar mislim, da ne moremo biti boljši od nekaterih drugih reprezentanc (Brazilcev, Špancev, Italijanov, Nemcev). Uvrstitev do 6. mesta bi bil zelo velik uspeh.« — Koga predlagaš za naslednjo predstavitev? Franca Kranjca, enega izmed pobudnikov in organizatorjev Bloških tekov. Razgovor pripravil F. Gornik Kegljaške novice OBČINSKA TRIM LIGA V KEG LJANJU — BORBENE IGRE Na kegljišču Bresta v Cerknici se je končala občinska trim liga v borbenih igrah. V začetku februarja se bo začela še liga v disciplini 6 krat 100 lučajev mešano. Končni vrstni red: L Martinjak točk 20 2. Kovinoplastika 20 3. Gozdarstvo 18 4. Mladinci 14 5. Brest 12 6. Upokojenci 12 7. Občina 10 8. Komunala 10 9. Elektro 10 10. Kartonaža 10 11. SAP 8 12. Gradišče 8 13. Kovind 2 PRIMORSKO-NOTRANJSKA LIGA (ČLANI) Kegljači Bresta so končali prvi del lige in si delijo prvo mesto s kegljači Ajdovščine in Nove Gorice. V petem kolu so na kegljišču v Cerknici premagali kegljače IZOLE za 27 kegljev. Vrstni red: točk L Brest 8 2. Tekstina 8 3. Gorica 8 4. Izola 4 5. Proteus 2 6. II. Bistrica 0 BRESTOV OBZORNIK — glasilo de- lovne organizacije Brest Cerknica, n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Marta DRAGOL1Č, Vanda HACE, Ana KOGEJ, Božo LEVEC, Marta MODIC, Leopold OBLAK, Anton OBREZA, Janez OPEKA, Bernarda PETRIČ, Beno ŠKERLJ, Franc TURK, Irena ZEMLJAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov. Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije, št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974) USPEL NOVOLETNI TURNIR Med novoletnimi prazniki je bil na kegljišču v Cerknici tradicionalni novoletni turnir v spomin na državnega reprezentanta in člana KK Brest LEA GROMA. Že tretjič zapored so zmagali kegljači Triglava iz Kranja in tako osvojili pokal v trajno last. Vrstni red: L Triglav, 1857 (Zvršen 950, Fende 907) 2. Hidro, 1814 (Jesih 943, Keber 871) 3. Triglav, 1812 (Turk 902, Marinšek 910) 4. Brest, 1811 (Založnik 925, Gornik F. 886) 5. Konstruktor, 1797 (Mavsar 887, Mulec 829) 12. Brest, 1740 (Turk 911, Mulec 829) 14. Brest, 1731 (Gornik J. 810, Urbas T. 921) 24. Brest, 1681 (Prešeren 856, Kraševec 825) 25. Brest, 1680 (Urbas F. 834, Velišček 846) 26. Brest, 1669 (Terzič 844, Mahne 825) 27. Brest, 1645 (Švelc F. 827, Švelc J. 818) Nastopilo je 38 parov iz vse Slovenije. Prvi del uspešen Košarkarji v I. in II. slovenski ligi so zaključili prvi del prvenstva Cerknica, ki tekmuje v II. SKL — ZAHOD, je zelo uspešno končala prvi del — na 1. mestu. Po lanski sezoni, ko smo bili sedmi, smo si letos zastavili cilj uvrstitev do 6. mesta, zato smo začeli s pripravami na tekmovanje že avgusta. Igralci morajo marsikaj žrtvovati, saj so treningi štirikrat na teden, poleg tega pa so tudi zelo naporni; vendar vsi zelo vestno izpolnjujejo vse naloge. Moštvo Cerknice nastopa v naslednji postavi: Pakiž Miha, Drobnič Zdravko, Caserman Gregor, Opeka Franc, Nele Božo, Sivec Roman, Zakrajšek Franc, kapetan ekipe Tuhtan Marko, Levec Tomaž, Mlinar Ciril, Mlinar Samo in Klemenc Franc. Tako visoke uvrstitve, kot smo jo dosegli po prvem delu, letos še nismo pričakovali. Sicer pa je pred nami še zelo naporen drugi del, v katerem se bomo poskušali čim bolj potruditi, prikazati čim boljšo igro in na koncu osvojiti čim boljšo uvrstitev. V pripravah na drugi del bomo odigrali tudi dve prijateljski tekmi Z zveznim drugoligašem Ježico iz Ljubljane. Na žalost imamo precejšnje težave s tekmami doma, saj se počutimo kot da bi igrali na gostujočem igrišču. Gledalci sicer so, vendar samo mirno spremljajo in ocenjujejo našo igro, namesto da bi nas bodrili. Upamo in želimo, da v prihodnje ne bo več tako, igralci pa se zavezujejo, da se bodo borili po najboljših močeh in igrali tako, da bodo gledalce zadovoljili. LESTVICA. L CERKNICA 9 8 1 16 (785:732) 2. JESENICE 9 7 2 14 (732:664) 3. TOLMIN 9 6 3 12 (682:716) 4. POSTOJNA 9 6 3 12 (745:724) 5. GOSTOL 9 6 3 12 (791:733) 6. KOPER 9 4 5 8 (797:808) 7. RADOVLJICA 9 3 6 6 (784:780) 8. VRHNIKA 9 2 7 4 (729:752) 9. LOKAINVEST 9 2 7 4 (678:714) 10. LESONIT 9 1 8 2 (718:818) D. Jernejčič ŠE DODATNA NOVICA Žal so Cerkničani v drugem delu začeli s spodrsljajem, saj s o v prvi tekmi na domačem igrišču izgubili z Gostolom 67:77; sedaj se je na vrhu lestvice še bolj zapletlo, zlasti še, ker so tudi Jesenice izgubile s Postojno.