ŽUi nuj zavara/e femef svoje pri-cZelfee prefi Shodi po ioči ali ne ? To vprašanje je postalo danes v času vsesplošne gospodarske krize dosti bolj pereče in važno, kakor pa je bilo pred leti. Takrat, ko je kmetovalec vnovčil svoje pridelke za dosti boljšo ceno in si prištedil nekoliko dinarjev, kateri so tvorili nekak, danes žali Bog že pri večini izčrpan rezervni fond, ni bilo za njega iste nevarnosti v slučaju te tako1 pogoste elementarne nezgode, kakor danes. Ako je kmetu takrat pobila toča cel ali le gotovi del pridelkov, si je lahko pomagal sam. Posegel je po prihrankih in si s temi lahko kupil v nadomestilo za uničene pridelke potrebno seme in zrno za vsakdanji kruh. Danes žal tega večina naših kmetovalcev ne zmore več. Njih rezervni zaklad je izčrpala težka gospodarska kriza in v slučaju toče stoji tu brez vseh sredstev, ter prosi in išče pomoči. Prevelik je riziko, da bi si kmet tukaj smel dovoliti igrati na to samo eno karto za .»ali« — »ali«. Ves njegov celoleten trud, investiran gotov denar v semenu in plači delovnih moči, postaviti danes na kocko, je greh, je prevelika nevarnost v igri z naravo. Na vsak način utrpi kmetovalec lažje v slučaju, da mu toča ni pobila njegovih posevkov, ono, za zavarovanje plačano premijo, kakor pa utrpi in mora utrpeti v slučaju, da ni zavarovan, ogromno škodo, ki mu jo je morebiti povzročila toča. Z zavarovanjem svojih pridelkov je kmetu-producentu dana možnost zaščite svojih pridelkov pred neza-željenim ledenim elementom. Resnica je, da sicer zavarovana polja toča ravno tako po-bije, kakor nezavarovana, a za zavarovana polja dobi kmet svojo škodo povrnjeno v denarju, in to je glavno! Iz tega se da sklepati, da onemu, ki je imel svoje posevke zavarovane, ni toča prav za prav naredila nikakršne občutne škode, izvzemši na sadnem drevju in v vinogradih, kjer je poškodovan tudi les in se občuti škoda še v prvih prihodnjih letih. Pred kratkim sem imel priliko vpogleda v premijski cenik za zavarovanje proti toči in to ob priliki zavarovanja domačih poljskih pridelkov. Tako sem si izračunal s privoljenjem zastopnika dotičnega zavarovalnega društva, najnižji in najvišji premijski prispevek za 1 oral posejane pšenice. Po tem ceniku znaša čista premija s pristojbino, vpisnino in državno takso za 1 oral z 10 q zavarovane pšenice v najboljšem slučaju 66'20 Din, v najslabšem slučaju pa 14170 Din; pripominjam pa, da sem ugotovil samo en kraj v celi Dravski banovini, ki mora plačati tako visoko premijo. Ta razlika pride pa na podlagi statističnih dokazov o večji ali manjši nevarnosti gotovega kraja. Pripominjam še, da je velika večina krajev Dravske banovine v najnižjih nevarnostnih razredih in da bi le pri prav redkih občinah prekoračila premija z vsemi pristojbina nad 80 Din za zgornji primer zavarovanega orala pšenice. Iz tega se da sklepati, da zavarovalno društvo prav za prav dosti več riskira, kakor kmet. Kajti kmet da v tem primeru komaj V2 q, da si osigura 10 q svojega pridelka, društvo pa riskira 10 q in pridobi v slučaju da ni toča poškodovala zavarovanih posevkov, le V2 q. Danes svojih poljskih pridelkov ne zavarovati je lahkomiselno gospodarjenje, kajti takrat, ko je že uničujoče ledeno zrnje to svoje storilo, je prepozno, je vsak vzdih k prošnji skoraj zaman, kakor je prepozno »po toči zvoniti«. Da si zasigura kmet svoje plačilo za ves svoj celoleten trud in delo, ter vrnitev investiranega kapitala v posevke, je danes še edina pot, da si da zavarovati svoje pridelke pri svojem domačem zavarovalnem zavodu. Dolžnost kmeta pa naj bi bila tudi ta, da skuša z dobrim semenom in boljšo,obdelavo zejnlje zvišati svoj pridelek vsaj v toliko, da mu bodo posevki na ta način sami dali toliko več, kolikor znašajo zavarovalni prispevki in na ta način nekako sami krili namesto kmeta te skoraj neobhodno potrebne izdatke. Že ti vroči in soparni majniški dnevi, kakor prvi slučaji letošnje hude toče v okolici Litije in Hodoša naj nam bodo v tem oziru prav resen memento! Napredek dravske banovine. V soboto, 80. maja je otvoril v Ljubljani ban g. dr. Drago Marušič poučno in zanimivo razstavo Centralnega presbiroja o napredku Jugoslavije na vseh poljih narodnega življenja. V otvoritvenem govoru je g. ban dr. Drago Marušič statistično prikazal napredek Dravske banovine v zadnjih desetih letih in dejal med drugim: »Iz podatkov, ki jih navaja razstava za iDravsko banovino, je razvidno, da je Dravska banovina v enem desetletju v vseh panogah civilizacije silno napredovala. Naj omenjam le nekatere najvažnejše uspehe. Tako je n. pr. bilo v letu 1919. časopisov in revij 60, v letu 1929 pa 166; dalje je treba omeniti ustanovitev univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani, število srednjih in meščanskih šol j a naraslo od 28 na 62; število osnovnih šol od 706 na 869. Na področju higijene je napravila Dravska banovina v 10 letih silen korak. Tako se je ustanovil v Ljubljani Higijenski zavod, ki deluje za asanacijo na deželi ter uspešno vrši higijensiko propagandno delo s higijenskimi tečaji in higijenskimi razstavami; dalje je omeniti ustanovitev zdravstvenih domov v Celju, Mariboru, Lukovici, Tržiču ter Cerkljah ob Krki, končno ustanovitev Zavoda za soci-jalno higijensko zaščito dece v Ljubljani ter šolske poliklinike v Ljubljani. V področju kurativne medicine je omeniti ustanovitev zdra- i'0 OiVOHlivl RAZSTAVE 1'KEŠBIKOA. Od leve na desno: Milovič, prireditelj razstave, škof dr. Rozman, ban dr. Marušič, div. gen. Bogoljub Ilič. (V ozadju ljubljanski delegat presbiroa Zobec.) vilišča v Topolščici,, sanatorija na Golniku ter bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Gospodarstvo Dravske banovine se je v 10 letih zelo dvignilo ter je od leta do leta napredovalo; tako je porastlo število trgovskih obratovalnic v 10 letih od 5000 na 13.800, obrtnih obratovalnic od 15.700 na 31.800, velem-dustrijskih obratov od 280 na 530, pa tudi kapaciteta poedinih industrij se je zelo povečala, predvsem tekstilne, papirne, lesne, kožarske, Leto XII. Rokopisi se ne vraiajo. — Plaža in toži se t Ljubljani. — Uredništva bi nprava je r Ljubljani v Kolodvorski uliei št. 7. — Teleton inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. štev. 22. p«itmiB» ,talil« T t«t«Tiii. Ljubljana, 3. junija 1931. Uhaja vsako gred«. — Naročnina: ■« eelo leto 30 Din, sa pol leta 15 Din, ca inozemstvo *a eelo leto 50 Din. — Inserati po tarifa. — Pismenim vprašanjem naj se priloži inamko ia odgovor. — Nefrankirana pisma se ne živilske in kemične industrije, in sicer za 100 do 1000 odstotkov; premogovno rudarstvo se je razširilo, deloma so se otvorili novi rudniki; tujski promet je narasel od 3000 pred 10 leti na 70.000 v letu 1929. Poudariti je potrebno tudi zboljšanje kmetijskega in gozdarskega gospodarstva, osobito z ustanovitvijo raznih zadrug ter raznih kmetijskih šol. V tej zvezi omenjam tudi za kmetijsko gospodarstvo ustanovitev velevažnega Državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani. V prometnem oziru naj še omenim zboljšanje stanja državnih cest, kakor tudi nedržavnih cest in potov; novih nedržavnih cest se je zgradilo za 158 km; železniško omrežje pa se je zboljšalo ter spopolnilo z dograditvijo železnice Rogatec-Krapina in železnice Ormož— Ljutomer—Murska Sobota. Kmetska mladina! Da se zbereš okoli svojega ognjišča vsaj enkrat v letu, to je tvoja naloga in tudi dolžnost. Letos se boš zbrala še s prav posebno svečanostjo in dostojanstve-nostjo; tvoj praznik, tvoj dan se bo proslavljal in ne sme ti biti vseeno, kako se bo ta dan vršil. Predvsem je od tebe odvisen ves dan, ves praznik. Ti, kmetska mladina, moraš dati vsebino temu dnevu, vanj moraš položiti vse svoje mlade sile, vanj moraš položiti svojo dušo z vasi, vanj preliti moč in zdravje svojih mišic. Kakor na vasi se bo razlegal tvoj vrisk in tvoje petje, in jeklo kos bo pelo kakor v jutranji zori, kadar je na vasi praznik košnje in vonja suhega sena. Še ti tekmuj v svojem trdem delu, a lepem in bolj zdravem od vsakega. Zveza kmetskih fantov in deklet priredi v zvezi z občnim zborom, 21. junija 1.1. veliko tekmo koscev v Beričevem pri Ljubljani. Istega dne se vrši najprej dopoldne ob 10. uri Zvezin redni letni občni zbor, kjer bomo s kritičnim duhom in očesom razpravljali o delu, ki smo ga storili v dobi enega leta, o delu za izobrazbo kmetske mladine in za kulturni podvig naše vasi. Pa tudi za v naprej bomo začrtali smernice našega delovanja in udej-stvovanja na vasi in med našim kmetsko delavskim ljudstvom. Predvsem pa bomo skušali rešiti v zasnutku vse probleme, ki nam jih stavlja na pot v bodočnost naš pogled in naše želje, ki težijo h gospodarskemu blagostanju in čim višjemu kulturnemu dvigu naše vasi in našega kmetsko-delavskega človeka. Po končanem občnem zboru pa se vrši v Beričevem velika tekma koscev za naslov prvaka »Zveze kmetskih fantov in deklet«. Tekmo priredi Zveza sama; združena pa je s to tekmo še velika veselica kmetske mladine in vseh njenih prijateljev, ki jo pa priredi naše društvo kmetskih fantov in deklet v Beričevem pri Ljubljani. Vsi delegati in zastopniki naših pododborov in društev ter vsi naši prijatelji kmetskega mladinskega pokreta se po občnem zboru odpeljejo v Beričevo na tekmo in veselico, ki se prične ob pol tretji uri popoldne. Tekma sama je popolnoma edinstvena prireditev naše kmetske mladine, ki bo na tej tekmi preizkušala spretnost v svojem vsakdanjem trdem delu ter ga na ta način dostojno proslavila. Za fante-tekmovalce so predvidene lepe nagrade, ki jih bodo gotovo veseli; dolžnost vsakega našega društva pa je, da pošlje na to tekmo vsaj po enega tekmovalca, ki bo zastopal sloves dotičnega društva ter mu priboril častne zmage. Zveza je prepričana, da bodo na tej tekmi tekmovali kosci vseh društev; da je pa to v resnici dosegljivo, je Zveza sklenila povrniti enemu koscu Ti podatki prikazujejo ogromen napredek Dravske banovine v 10 letih, ki je bil dosežen s skupnim naporom vlade in prebivalstva. Gospodarski in duhovni razmah Dravske banovine je bil pač mogoč v tem silnem obsegu samo v okviru kraljevine Jugoslavije, ker je šele z osvobojenjem slovenski del tro-imenega naroda našel možnost za vsestransko udejstvovanje. Naš narod je srečen, da ima na čelu vladarja, ki ga je preko vseh bivših strankarskih sporov z močno roko in jasnim pogledom v bodočnost vodil k napredku in ki je dosegel, da je Jugoslavija močna znotraj in spoštovana zunaj. Otvarjam razstavo z željo, da bi se iz nje naučili, kaj vse lahko dosežemo s složnim sodelovanjem, ter da bi nam vsem dala močno pobudo, da tudi v bodoče posvetimo svoje sile za srečo in napredek naroda — za kralja in domovino. i iz vsakega društva vožnjo ter na ta način po-, dala možnost, da sodelujejo na tekmi vsa društva, da vsako društvo postavi vsaj po enega kosca-tekmovalca. Pa ne le kosci, tudi ostala kmetska mladina pridi na tekmo, da boš videla, kako se tvoje vsakdanje težko delo proslavlja. Za polovično vožnjo po železnici je naprosila Zveza na merodajnem mestu. V zvezi s celo prireditvijo ter z ozirom, da se moramo enkrat resno in temeljito pogovoriti o vseh rečeh in problemih, ki se nam pri našem delu stavljajo na pot, bodisi problemi in zadeve Zveze same, bodisi razna vprašanja in nasveti ter želje pododborov ko-kor tudi društev, se vrši 20. junija, to je dan pred občnim zborom in tekmo, nekaka pred-konierepca delegatov pododborov, društev ter celotnega odbora Zveze. Z ozirom na silno važnost te predkonierence, želi Zveza, da pri7 de na predkonferenco čim več zastopnikov vseh pododborov in vseh društev. Predkonfe-renca se vrši v soboto, 20. junija ob 20. (osmi) uri zvečer v prostorih Zveze Cankarjevo' nabrežje 5/1. Vsem delegatom bo skušala Zveza preskrbeti primerna prenočišča. Zato pa vljudno prosi, da po možnosti vsi pododbori kakor tudi vsa društva javijo število delegatov, ki pridejo na to predkonferenco. Zveza pa tudi prosi, da društva in pododbori javijo število tekmovalcev koscev, ki s tekmovanja za prvenstvo Zveze udeležijo, da ji bo mogoče še pravočasno odmeriti na travniku, kjer se bo tekmovalo, določene pasove za posamezne tekmovalce ter preskrbeti dovolj in primernih nagrad. To pa storite čimprej, da bo Zvezi s tem olajšano delo. Kmetska mladina! Tak bo tvoj praznik! Pridi in udeleži se ga. Ti mu daj vsebino in življenje. Vse je od tebe odvisno. Zato ne pozabi, da je 21. junij tvoj dan. Pozdravljena in nasvidenje! —lj- Ali si že član Kmetijske Matice?, Poučen in zanimiv ogled drevesnice. Že samo naše gospodarstvo v Sloveniji izkazuje, da je treba polagati silno važnost na panogo sadjarstva. Zadnja tri leta našega izvoza so pokazala, da je sadjarstvo panoga, ki ne zahteva le drevesa in njegovega plodu, marveč tudi pravilnega ravnanja in bavljenja s to panogo, kajti ni vse eno, kakšno in katero vrsto sadja prodaš, gledati je treba predvsem, da vrsta lin kakovost sadja res odgovarja dnevnim zahtevam lin povpraševanju. Zato pa je potrebno, da se človek, posebno pa še naša kmetska mladina temu odgovarjajoče izobrazi in pouči, da bo kasneje, ko bo prevzela usodo svojega in našega gospodarstva v svoje roke, znala res pametno in koristno naložiti ves njen trud in delo. Obenem pa pov-darjamo tudi z ozirom na poskuse, ki se vršijo zadnje čase v gojenju raznih poljskih kultur, da je v našem gospodarstvu potrebna dosega sajenja boljših in plodonosnejših kultur, ki bi vsemu našemu gospodarstvu dale nekak izraz usmerjenosti in urejenosti »Zveza kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani priredi vnedeljo 7. junija dopoldne cb 9. uri poučen in zanimiv ogled drevesnice Kmetijske družbe. Pri tem ogledu bo dana možnost in prilika, da si naši fantje ogledajo gojitev posameznih vrst sadnega drevja ter obenem tudi poskuse gojitve raznih poljskih kultur, kakor raznih vrst žitaric, krompirja, fižola itd. Ogled raznih vrst sadnega drevja bo vodil tov. Iv. B r e c e 1 j n i k, ki bo navzočim tudi pojasnjeval možnosti in uspehe posameznih vrst sadnega drevja z ozirom na naše prilike, ki so nam podane za gojitev sadjarske panoge. Ogled poskusov raznih vrst poljskih kultur pa bo vodil tov. inž. Iv. Z a-p 1 o t n i k, ki bo iz lastnih izkušenj in opazovanj pri teh poskusih tolmačil navzočim, katere vrste raznih poljskih kultur so z ozirom na naše razmere v Sloveniji uspešnejše, ren-tabilnejše ter bi se boljše obnesle v našem gospodarstvu. Ker je ta ogled jako poučen in koristen, vabi Zveza čim več fantov, kakor tudi naših kmetskih gospodarjev, da v velikem številu prisostvujejo temu ogledu. Vsi se zberemo okoli tričetrt na devet na Cankarjevem nabrežju 5/1. Od tam odidemo potem v drevesnico na Poljanski cesti, nasproti kasarne 40. triglavskega pešpolka. Predvsem iz bližnje okolice je podana možnost, da se udeležite ogleda v čim večjem številu. Kolesna platišča pri tovornih vozilih. Vzdrževanje javnih cest, zlasti državnih in banovinskih, stane letno ogromne vsote. V Dravski banovini se je porabilo v preteklem letu okoli 20 milijonov dinarjev za vzdrževanje banovinskih in dovoznih cest k železniškim postajam, za proračunsko leto 1931. pa je predvidenih v banovinskem proračunu preko 20 milijonov dinarjev. Prav tako predvideva državni proračun vsako leto znatne vsote za vzdrževanje dTŽavnih cest. Tudi občinske ceste povzročajo občinskim upravam mnogo posla, bodisi z vzdrževanjem s prispevki občinskih proračunov, (bodisi s prispevki v na-turalnih dajatvah. Kljub velikim stroškom in kljub naporom cestnih uprav javne ceste brez razlike vrste doslej še niso v takšnem prometnem stanju, kakor to zahtevajo gospodarski interesi in lahek ter neoviran promet, razen tega pa tudi ugled države, banovine in občin. Da se doseže vsaj najpotrebnejša ureditev javnih cest, je odredilo ministrstvo za gradbe poleg pobiranja rednih cestnih prispevkov na eni strani uporabo ljudskega de- iribanje Izmel&Ize; mladine. Zvezin občni zbor in velika tekma koscev. la, na drugi strani pa je prepovedalo za tovorna vozila kolesna platišča, ki cestišče razora-vajo in trgajo. V »Službenem listu« kraljevske banske uprave izide poseben razglas o širini kolesnih platišč pri tovornih vozilih, ki opozarja na ministrstvo uredbo o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929., Ur. 1. 273/64 iz leta 1929., čl. 18. Za tovorna vozila so predpisana platišča nastopne širine: Pri Štirikolesnem vozilu z nečisto težo (težo vozila in tovora) do 1200 kg, širina platišč 6 cm, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm in preko 3500 kg 16 cm. Pri dvokolesnem vozilu z nečisto težo do 750 kg 6 cm, preko 750 kg pa 11 cm. Tovorna vozila v zmislu ministrske uredbe so vsa vozila za obrtno, trgovsko ali kmetijsko gospodarsko prevažanje blaga t. j. tudi kmetska vozila za lastne potrebe poljedelskih obratov. Od dne 17. junija 1929. je prepovedano, izdelovati nova tovorna vozila s platišči, ožjimi od 6 cm. Izmena platišč na tovornih vozilih se mora izvršiti najkesneje v treh letih od dne razglasitve uredbe in sicer, od dne 17. junija 1932. leta. Od navedenega dne dalje se tovorna vozila s platišči, ožjimi od 6 cm, ne smejo uporabljati na javnih cestah, bodisi državnih ali nedržavnih. Prestopki zoper predpise navedene uredbe se bodo kaznovali z zaporom od 1 do 30 dni ali v denarju od 50 do 1500 Din. V interesu zaščite javnih cest pred neracionalnim izrabljanjem in v lastnem interesu posameznikov je nujno potrebno, da se vsi interesenti seznanijo s predpisi navedene ministrske uredbe ter da v odrejenih rokih brezpogojno zamenjajo prepovedana kolesa s kolesi, ki imajo predpisano širino platišč. Organom javne varnosti in organom cestne uprave je naročeno, da ovadijo vse prestopke zoper ministrsko naredbo, sreskim načelstvom pa, da krivce po zakonitih predpisih kaznujejo. fc svetu Zadnji tedni so postali v političnem življenju precej živahni. Nimamo sicer nikjer posebnih izprememb, vendar pa kaže dosti znakov, da se razne izpremembe pripravljajo, ki utegnejo postati zelo dalekosežne v svojih posledicah. Najvažnejši dogodek v KRALJEVINI JUGOSLAVIJI je ugoden potek podpisovanja velikega državnega posojila. Ta dogodek pomeni za našo državo veliko utrditev njenega mednarodnega kredita in moralnega ugleda, in bo brez dvoma imel tudi ugodne gospodarske posledice. V veliki mednarodni politiki stoji še vedno v ospredju SPORAZUM MED NEMČIJO IN FRANCIJO na eni, ter možnost nemško-avstrijske carinske zveze na drugi strani. Kar se tiče poslednjega vprašanja, je Evropa razdeljena na dva velika tabora: za in proti. Dosti znakov pa govori za to, da bo imela v tem vprašanju veliko besedo Anglija, odkoder se slišijo številni tehtni glasovi v korist Nemčije. Zato pa pripisujejo obisku nemškega kanclerja dr. Briininga v Chequersu (letovišču vsakokratnega angleškega ministrskega predsednika) zelo velik pomen. Iz dosedanjih časopisnih poročil se vidi, da bodo poskušali izkoristili položaj za sebe ali s tem, da se jim zveza z Avstrijo omogoči, ali pa bodo zahtevali znižanje reparacij (vojne odškodnine). Na vseh straneh pa se vidi, kako moč in vpliv Nemčije stalno raste od leta do leta in to je dejstvo, s katerim mora danes vsaka politika računati. exna koža zahteva neseno negovanje Poseben čar struji iz baržu-naste mehkobe kože. Ta dražestna lepota se doseže z Elida Favorit milom. Obilna pena tega mila neguje nežno kožo, napravi jo mehko kot svila in ji da tisto vonjajočo svežost, ki je skrivnost zares lepe polti. ELIDA^^MILO V FRANCIJI stoji v ospredju vprašanje, ali bo dosedanji minister za vnanje zadeve Briand še ostal n i svojem mestu ali pa se bo umaknil. Briand je namreč nekoliko užaljen zaradi izida predsedniških volitev, kjer je on propadel, kar je smatral za nezaupnico in je vsled tega tudi takoj podal ostavko na svoje mesto. Ker pa nihče drugi danes ne pozna v Franciji vseh vnanjepolitičnih vprašanj tako dobrj kot on, si prizadevajo vsi politični krogi v Franciji Brianda pregovoriti, naj še nadalje ostane na svojem mestu. Končna odločitev o tem vprašanju pa še ni padla, čeprav vlada splošno prepričanje, da bo Briand ostal. Jako važno je za političen razvoj tudi nasprotje, ki se je pojavilo v najnovejšem času v Italiji med FAŠISTI IN MED VATIKANOM oziroma med fašisti in med »katoliško akcijo«. Časopisi poročajo o zelo sovražnih nastopih fašistovske mladine, zlasti fašistovskih visokošolcev, proti samemu papežu, ker pravijo, da je »katoliška akcija« naperjena proti fašizmu, kar pa v Vatikanu zanikajo. Vsekakor pa je zelo zanimivo že zgolj dejstvo, da se je našla v Italiji skupina ljudi, ki se jc; upala javno nastopti če ne že proti fašizmu, pač pa vsaj nekaj začeti brez fašizma. To j s pomembno. NA ŠPANSKEM trajajo nemiri proti samostanom in proii cerkvi dalje. Nemiri so posebno hudi v južni Španiji, kjer večina prebivalstva ne zna ni brati ne pisati in je zato množica lahko dostopna vsaki hujskariji. V severni Španiji jt-nekaj bolje, ker je svet tam bolj izobražen. Naglašajo pa splošno, da pokret ni naperjei proti veri kot taki, ampak da se suče vsi najbolj okoli vprašanja agrarne reforme, ker hoče revni svet dobiti ogromna samostanska, cerkvena in plemenitaška veleposestva v svojo last. Z rešitvijo tega vprašanja pa bo imela španska vlada brez dvoma še velike težave. NA OGRSKEM se pripravljajo nove volitve. Sedanji parlament je vlada že razpustila, nove volitve pa bodo približno čez en mesec. Značilno je, da se pripravlja ogrsko plemstvo z vso silo, da se v političnem življenju mnogo bolj uveljavi kot se je doslej. To tolmačijo tako, da računajo ogrski plemenitaši z obnovitvijo ogrskega kraljestva v doglednem času. Posebno gladko pa rešitev tega vprašanja ne bo potekla, ker so na tem vprašanju zelo intere-sirane tudi sosedne države. »Veselo novico imam zate! Dobila boš klavir, ki si ga že tako dolgo želiš!« »Kdaj pa pride?« »Tega pa še ne vem natanko. Srečke dobrodelne loterije bodo šele jutri vlečene!« Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo, dne 30. maja se je vršila na travniku g. Ljudevita Ivanjšiča tekma in to izbirna tekma koscev pod vodstvom društva Kmetiških fantov in deklet. Tekme se je udeležilo mnogo občinstva in šest najboljših koscev okolice, tako da je bila konkurenca zelo velika. Prvo nagrado je dobil posestniški sin Mertik Viktor, ki gre tudi na tekmo koscev Slovenije na dan 21. junija v Beričevem pri Ljubljani. Drugo nagrado je dobil posestnikov sin Kraft Jakob, letnik 1931 »Grude«, in tretjo nagrado, naročnino za »Kmetski list«, posestnikov sin Senčar Janez. Ves čas košnje je sviral društveni tamburaški zbor. Stražišče pri Kranju. Tukajšnje Sokolsko društvo priredi v nedeljo dne 7. junija ob 15. uri popoldan veliko javno tombolo s krasnimi dobitki in po tomboli veliko vrtno veselico brez vstopnine. Med glavnimi dobitki ije krasna spalna oprava, dragocen bivalni stroj, lepo moško kolo, vreča moke, 1 zaboj sladkorja, več moških in ženskih oblek, 5 ko-štrunov in še nad 200 krasnih in bogatih dobitkov. Tablice so samo po Din 3'— in lahko zadenete več tisoč dinarjev vreden dobitek. Ker je letos število tablic omejeno, se poživljate, do se pravočasno preskrbite s tablicami. Dobijo se po vseh trgovinah v Stra-žišču. Ruše. Agrarni interesenti bijemo težak boj za pravice, ki nam jih daje zakon o agrarni reformi. Težkoče pa nam ne delajo agrarne oblasti, temveč domači ljudje, ki so postavljeni zato, da ščitijo in zastopajo agrarne interesente tudi kot občane. Saj vendar ni vseeno, če so občani preskrbljeni, če imajo delo in zaslužek, če imajo kos svoje stalne zemlje in svojo kočo, ali če vsega tega nimajo. Kaj ni občina kar najbolj zainteresirana na tem, da si občani sami pomagajo in da razbremene občino njenih zakonitih dolžnosti v slučaju bolezni, starosti in onemoglosti? Vsak pameten človek bo pritrdil, tembolj bi pa morali to stališče zavzeti občine. V občini Činžat izgleda, da ni tako. Agrarni interesenti ne najdejo tiste podpore, ki jo pričakujejo. — Te dni se je izvršila preiskava na pritožbo, katero so vložili svoj čas agrarni interesenti. Ob tej priliki smo ugotovili, da je nekdo popolnoma napačno obvestil agrarne oblasti, trdeč v poročilu, da agrarni interesenti niso potrebni zemlje, češ da jo imajo sami 2 do 3 orale. Da je to očitna neresnica, naj povedo številke, ki jih tukaj navajamo. Nekateri agrarni interesenti imajo 200 do 300 m2 zemljišča, na katerem redijo po 1 do 2 kozi in morda še kakega prašička. Nihče ne more trditi, da je to za najskrom-nejšo kmetijo dovolj. Mnogo jih pa niti ene koze nima. Prosimo našo Zvezo agrarnih interesentov, da bi ščitila naše koristi, oblast pa prosimo, da bi slučaj natančno preiskala. Podzemelj. Iz današnje težke gospodarske krize, ki je občutno zajela tudi našo Belo Krajino, tako oddaljeno od vseh večjih mest in industrijskih centrov, si skuša kmet sam z lastno močjo pomagati. Sol, petrolej, sladkor, olje in druge vsakdanje gospodinjske potrebščine se plačuiejo v trgovini z jajci. Vinogradniki, ki večjih množin vina nočejo prodati v lastno izgubo, so začeli otvar-jati vinotoče pod vejo. — Edino živinorejci si ne morejo pomagati, ker pada cena živini od dne do dne. Kupcev za živino ni, vsled česar pešajo belokranjski sejmi. Posebno pa so prizadeti posestniki, ki jim je v zadnjem času poginilo govedo. V vseh teh slučajih se je pokazalo, kako dobro bi bilo, če bi se v občini osnovala Samopomoč za slučaje pogi- i na goveda. — Prejšnji teden smo pokopali Klepčevo mater il Boršta, ki je bila kljub svojim 73. letom prva kopalka v Kolpi. Vroče in siitio vreme je Kolpo močno segrelo. Nujno potrebni bi bili dežja, ker pridelki že skoraj občutijo sušo. Upamo, da bo sv. Peter slišal naše klice in kmalu odprl svoje za-tvornice. — Sokol v Gradacu priredi v avgustu veliko tombolo, za dobitke kmetijskega značaja vlada veliko zanimanje. Tombolske karte po 3 Din se dobe v vseh trgovinah. — Zadnje ljudsko štetje je izkazalo v občini 1509 prebivalcev, 888 govedi in 73 konj. Beričevo. V nedeljo 7. junija se bo vršilo slovesno odkritje spomenika prvemu slovenskemu skladatelju Juriju Flajšmanu, in sicer pred njegovo rojstno 'hišo v Beričevem. Spored prireditve bo sledeč: 1. Ob 3. uri pop. isprejem in pozdrav gostov pri podružnici cer-kov v Beričevem. 2. Flajšman: »Metuljček« in »Pomlad« (pojo šolski otroci pod vodstvom šol. upravitelja N. EinsielerjaJ 3. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora g. Ivan Grada. 4. Flajšman: »V Gorenjsko oziram se skalnato stran« (pojo domači pevci pod vodstvom g. Zabavnika. Po sprejemu povonka pred spomenik, kjer se bo vršilo odkritje in slavnostni govor. Pri prireditvi sodeluje že-lezniearska godba Sloga iz Ljubljane. Nato se bo vršila velika vrtna veselica na vrtu Kovačevega mlina. Za žejne in lačne bo dobro preskrbljeno in tudi plesalci pridejo na svoj račun. Pri tej prireditvi nastopi 300 pevcev iz Ljubljane in 80 domačih. Vabimo vse, od blizu in daleč, da čim številnejše posetite našo prireditev. Okusna in zdrava ie »Kolinska kava« Še tole, kaj pravite? Neki gorenjski kmet, ki je ob binkoštnih praznikih prebiral liste, med temi tudi »Slovenca«, nam piše: »Članek, ki ga prinaša »Slovenec« od binkoštne nedelje pod naslovom: »Sloven-čeva anketa«, kaj lepo piše o občnih zborih raznih bank in bogatih delniških družb, da izkazujejo kljub veliki krizi, ki jo preživlja naš kmetski človek, velike dobičke. Članek zasluži, da ga podpišemo z obema rokama, toda neki pomisleki so se nam nehote pojavili v odkritosrčnost in resnično dobro namero članka. Če bi namreč tisti kmet dodobra posvetil v ožjo okolico »Slovenca«, bi tam našel največji predmet svoje kritike. Pisec pa na tiste delniške družbe seveda ni smel misliti, ker bi sicer njegov članek ne zagledal luči v »Slovencu«. Če bi se namreč namenili oni milijonski dobički, ki jih napravljajo delniške družbe iz idejnega kroga »Slovenca«, v omiljenje krize in razbremenitev kmeta, bi ne bilo polovico toliko gospodarskih težkoč in socijalne neenakosti. »Slovenec«, ki je razpisal anketo, naj izda obenem tudi poziv, da naj se milijonski dobički obrnejo v razbremenitev tistega kmeta, ki je v glavnem dobičke skupaj spravil. Kar začnite, vsi bomo podpirali! Jtoutce Kraljevska' dvojica v Zagrebu. Nj. Vel. kralj in kraljica sta prispela v nedeljo v Zagreb. Narod je vladarsko dvojico sprejel z velikanskim navdušenjem. Bivanje kraljevske dvojice v Zagrebu bo trajalo več dni. Imenovanje. Banski šolski nadzornik Andrej Rape je imenovan za šefa odseka za osnovno šolstvo pri prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Dosedanji šef tega odseka dr. Kotnik je postavljen za šefa odseka za srednje šolstvo. Invalidi (predvojni in vojni) izpod 30®/o nesposobnosti se opozarjajo, da se izognejo nepotrebnih stroškov, naj ne vlagajo prošenj za podelitev invalidnine, ker po sedanjem invalidskem zakonu nimajo pravice do invalidske podpore. Prošnje se naj vlagajo še le takrat, če bi se invalidski zakon v tem prav-cu kaj izpremenil. Kmetski praznik na Krškem polju bo letos 15. avgusta. Finančno ministrstvo bo sklicalo novo konferenco o davku na poslovni promet. Znana češka političarka in članica čehj-slovaškega senata Fratiška Plaminkova se je mudila pretekli teden v Ljubljani, kjer je imela tudi zelo številno obiskovano predavanje o borbi čehoslovaške žene za politične pravice. Cela družina utonila. Pretekli teden je utonila v Savi neka zagrebška družina, ki se je prišla kopat v Krko na Čatežu ob Savi. Sedli so v čoln in kmalu so jih zajeli vrtinci pri izlivu Krke v Savo ter jih potegnili na dno. Gospodarsko važnost ribolova prikazuje statistika, ki so jo te dni objavili v Splitu. Po teh podatkih je bilo lansko leto nalovlje-nih na našem Primorju 6,800.000 kg rib v vrednosti 50 milijonov dinarjev. Kongres pekov se je vršil pretekli teden v Budimpešti. Kongresa se je udeležilo 35 držav. Zagrebška občina je najela pri domačih denarnih zavodih 70 milijonov dinarjev posojila. Te dni je finančno ministrstvo odobrilo posojilo. Opozarjamo na oglas družbe Commerce, Tavčarjeva ulica 2, prvo nadstropje, ki prodaja manufakturo po izredno nizkih cenah, češkoslovaškega učiteljstva in zastopniki avstrijskega ter poljskega časopisja. 9 hI vina so ukradli tatovi v Zagrebu veletrgovcu Lukačinu iz kleti. Tilman in Kirchmeier pomiloščena. Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 25. maja t. 1. stia pomiloŠČena smrtne kazni Andrija Tilman in Mi jo Kirchmeier, ki sta bila od državnega sodišča obsojena na smrt. Kazen jima je spremenjena v dosmrtno robijo. Smrt treh naših izseljencev. Šest prekmurskih delavcev je nedavno odpotovalo v Francijo za kruhom. Dobili so službo pri podjetniku Javigny. Takoj prvi dan so naleteli pri delu na granato, ki je ležala tam še iz svetovne vojne. Delavci so jo hoteli odstraniti, a granata je eksplodirala in tri delavce ubila, tri pa težko ranila. Beograjska občina je sklenila, da bo odslej naprej kupovala samo premog domačega izvora. Pri bolezni srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigu-rava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraz-njenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova voda posebno starejšim ljudem. Franc Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kandidat za predsedstvo vlade v Belgiji gosp. Poullet. Dr. Ender, avstr. zvezni kance-lar, ki je po zadnjih poročilih zopet utrdil položaj svoje vlade. Polkovnik Slawek. predsednik odstopivše poljske vlade. Priprava za startanje le tal. — Na Angleškem je na letališču Farnborough startalo 9 ton težko letalo za spuščanje bomb s pomočjo aparata, ki mu pravijo »KatapulU. Do-i tekla taka težka po zemlji po 250 do 300 m daleč, predno so se dvignila v zrak, z novo napr-avo pa se dvig-letalo v zrak že po 25 metrih zaleta. (Slika na desni.) Polet prof. Piccarda v stratosfero. Dne 27. maja okrog 4. ure zjutraj se je dvignil prof. Piccard s spremljevalcem Kypferjem v aluminijasti krogli, pritrjeni na ogromni balon, v vsemirje. Vzpel se je v doslej še nedoseženo višino 16.000 m, kjer je zbral s svojimi instrumenti toliko znanstvenega materijala, da bodo imeli učenjaki več mesecev dela. 28. maja ob 22. uri je srečno pristal na ledeniku Gurgl-Ferner v čtztalskih alpah na Tirolskem. Prof. Piccard in njegov spremljevalec sta prispela še ponoči v vas Obergurgl nepoškodovana in dobre volje. Na slikah vidimo: v sredini start prof. Piccardovega balona v Augsburgu; v desnem kotu zgoraj prof. Piccarda v okrogli gondoli svojega balona; v desnem kotu spodaj pa kraj v Otztalskih alpah, kier ie balon sre^io pristal Nova nemška ekspedicija za raziskovanje Afrike 2. junija odpotuje v Afri —-- ko nemška znanstvena Ruska podmornica štev. 9 se je potopila. Pri zadnjih vojaških vajah ruske vojne mornarice ekspedicija pod vodstvom se -je potopila podmornica štev. 9. Na po dmornici je bilo 45 mož, ki so vsi utonili. H. v. Schonburgka in fotografa Lieberenz-a. Fotograf Lieberenz bo imel s seboj aparat, s katerim lahko fotografira na 100 metrov daleč. (Slika na levi.) polkovnik Pristor, 15-letnica pomorske bitke pri Skagerrakn. 31. maja je bilo 15 let, kar je poskusilo nemško vojno brodovje pri Skagerraku prodreti angleško blokado. Po trikratni bitki pa se je nemški poskus pone srečil. Na sliki vidimo takratna komandanta angleškega brodovja (od leve) admirala Jellicoe-a in admirala Beatty-a ter komandanta nemškega brodovja admirala Hipperja. Velesejmski katalog. K otvoritvi XI. ljubljanskega velesejma je izdala anončna in reklamna tvrd-. ka Aloma Company oficijelni sejmski katalog. Po svoji razkošni opremi in izčrpno informativnem značaju celo presega kataloge prejšnjih let. Naslovno risbo je izvršil akad. slikar Ivan Miklavec, vodja grafičnega ateljeja zgoraj omenjene tvrdke. Cena vsakega izvoda je Din 10"—, tisk pa je izvršila nadvse okusno Narodna tiskarna v Ljubljani. Štiri leta je presedel po nedolžnem v ječi Albin Popovič iz Medjimurja. Leta 1927. so ubili v Orehovici v Medjimurju kovača Matijo Hrovata. Med osumljenci je bil aretiran tudi Albin Popovič, ki je ipa skoz zanikal svojo udeležbo na umoru. Sodišče ga je kljub temu obsodilo na 15 let ječe, ker sta proti njemu pričala dva druga osumljenca. Vsi so bili zaprti v lepoglavski kaznilnici. Tisti, ki je Popo-viča najbolj obremenil je pa te dni izjavil, da je ta res nedolžen in da je le iz maščevalnosti pričal proti njemu. Tako je Popovič presedel 4 leta po nedolžnem v ječi. Svojo mater je zadavil slaboumni posestnik Fran Lukič, ki je prišel pred kratkim iz umobolnice, ker so mislili, da ne bo nevaren za njegovo okolico. Te dni je pa dobil močan napad besnosti, v katerem je zadušil svojo mater. Nesrečneža so zopet odpeljali v umobolnico. Medved je v Gornji Savinjski dolini raztrgal kmetu Vinku Robniku dve in Špehu Francetu 6 ovac. Nad kosmatinca se je spravilo celo lovsko društvo, pa ga doslej ni moglo izslediti. Novo cerkev bodo zgradili še letos slovenski evangeličani v Dolnji Lendavi. Cerkev bo stala na najlepšem prostoru med sedanjo šolo in poslopjem notarijata. Potreben denar imajo že zbran, kar bo manjkalo, bodo pa prispevali evangelski verniki. Zborovanje ruske pravoslavne cerkve se je vršilo pretekli teden v Sremskih Karlov-cih. Zborovanja so se udeležili delegati pravoslavne cerkve z vsega sveta. Strogo je bilo kaznovanih 10 trgovcev od okrajnega sodišča v Vršcu zaradi ponarejanja in nedovoljenega mešanja vina. Velik vlom v Ljubljani. Med binkoštni-mi prazniki so izvršili prebrisani vlomilci vlom v blagajno Obrtne banke v Ljubljani in odnesli okrog 100.000 dinarjev denarja. Po drznem vlomu so svedrovci s plenom neznano kam pobegnili. Ljubljanska policija pa je že našla več sledov za njimi in je upati, da jih bo roka pravice prav kmalu prijela. Prvovrsten, osvežujoč in zdrav brizga-nec v vročih poletnih dneh napravite, če vinu, pomešanem z Radensko mineralno vodo, dodaste košček ledu. Novo velikansko ladjo so spustili te dni na Angleškem v morje. Ladja ima 42 tisoč ton in bo vozila iz Anglije v Kanado v treh dneh in pol. Enajst oseb je utonilo v reki Visli na Poljskem ob priliki prevoza z ene strani na drugo. V čolnu je bilo 32 oseb. Po nerodnosti čolnarja se je čoln prevrnil, 21 ljudi se je rešilo s plavanjem, 11 jih je pa utonilo. Čolnarja so zaprli. Odnošaji med Rusijo in Finsko so se v zadnjem času zelo zaostrili, ker so ruski ae-roplani letali nad glavnim mestom Finske in pri tem fotografirali važna poslopja in otoke. Tudi del ruskega brodovja je zadnje dni manevriral v finskem zalivu. Finski zunanji minister je vložil protest proti kršitvi finske neodvisnosti. Rusija se izgovarja, da je Finska utrdila neke otoke in s tem kršila rusko-fin-sko pogodbo. Rim ima 999.768 prebivalcev po najnovejšem ljudskem štetju. Vstaja v Birmi. V Birmi so se uprli domačini proti angleškim oblastem ter pomorili nekaj angleških oficirjev. Vstaši so požgali več vasi. Vstaja se vedno bolj širi. Indijska vlada je poslala v uporne kraje večje oddelke vojaštva, da uduše upor. Na smrt je obsodilo izredno fašistično sodišče v Rimu anarhista Schirru, ki je nameraval izvršiti atentat na Mussolinija. Ustreljen je bil v hrbet. Bolgarske parlamentarne volitve se bodo vršile 21. junija t. 1. V volilni borbi si stojita nasproti v glavnem dva bloka in sicer vladni ter opozicijski. Tudi socijalisti gredo samostojno v boj, vendar ne pridejo resno v poštev. Zlasti je važna ustanovitev opozicijskega bloka, katerega središče in glavno skupino tvorijo zemljedelci. Velika verjetnost je, da bo opozicijski blok dobil pri volitvah večino in da bo končal s 7-letno tiranijo demokratičeskega zgovora. V opozicijskem bloku so podeljeni mandati tako-le. 46% pripada zemljedelcem, 21% demokratom, 16% liberalcem in 7% radikalom. V nekaj trenutkih se lahko doseže sto-tisoče in celo milijone, a zato nudi edino možnost le srečka državne loterije. Prvo žrebanje novega 22. kola bo že 20. junija. Prav priporočljiva je nabava srečk pri pooblaščeni glavni kolekturi bančnega komanditnega društva A. Rein i drug, Zagreb in Beograd, ker ima ta zavod odlično strokovno organizacijo ter uživa tudi zaradi točnega in solidnega poslovanja povsod upravičeno zaupanje, ker izplačuje vse dobitke takoj brez provizije in odtegljajev. Opozarjamo na današnjo prilogo tega zavoda. Francija posojuje denar celemu svetu. Francosko časopisje javlja statistične podatke, s katerimi dokazuje, da je Francija postala zopet svetovni bankir, kakor je bila pred vojno. Od premirja pa do danes je Francija dala drugim državam 8 milijard posojila, od tega 2'5 milijarde Češkoslovaški, nad 3 milijarde Romuniji, pol milijarde Jugoslaviji, 1'4 Poljski ter 0'4 Belgiji. Kratkoročnih posojil je dala Francija raznim državam nad 10 milijard. Bivša avstrijska cesarica Žita je prispela te dni v Rim, kjer bo obiskala italijansko kraljevsko družino. Obisk je baje v zvezi s poroko najstarejšega Zitinega sina Otona z italijansko princeso Marijo. Romunija ima po najnovejšem ljudskem štetju 18,022.962 prebivalcev. fodlbtgfr Jifi Wolker: Uda. (Nadaljevanje.) Njene roke so me ovijale kakor plameni. Vročica je lezla v glavo in grabežljivost v roke. S konicami prstov sem brodil po njenem telesu in telo je postajalo voljno, se zvijalo in prisesavalo k mojim rokam. Vem, da me je takrat mučila bolest. Danes me grize žalost nad večno pokopanim, takrat me je pa težila moja polnost. V tem trenutku sem obsegel vse: ženo, svet, zvezde in skrivnosti. Nisem jih pa raziumel, iker sem izgubil zavest. Pozneje sem opazil, da mi iz ust curlja kri in da lije njej na grlo. Nezaceljena rana se je odpirala. Uda je to čutila; vzpenjala se je pod menoj in me silila, da bi si jo jemal zmirom bolj in bolj, kakor bi ji bilo usojeno, da ne sprejema od mene samo ljubezen, pač pa tudi kri. Tako je bila skozi več noči naša koliba podobna ognjeni peči. Ob zori je odhajala od mene. Ostajal sem sam v težkem snu. In med temi čudovitimi urami je plavala preteča glava moža, Iki je molčal. Ilda je pozabila na vso opreznost. Ne iz gotovosti, da se ji nič ne zgodi, pač pa, ker ji je bilo menda vseeno. Jemala je izključno samo mene s seboj. Brez strahu me je poklicala tudi pred poveljnikom. »Ivane, pojdi že!« Šel sem za njo po nepristopnih gorskih stezah in zrl na pete njenih visokih čevljev; razmišljal sem, kako se je vse zgodilo in nisem našel v glavi ničesar, razen meglene zmede. Vprašali me boste, če sem jo ljubil. Moj odgovor je precej težji, ker nisem mogel početi nič drugega. Moral sem si jo jemati vsako noč, do onemoglosti; vsled tega takrat nisem vedel, če jo ljubim ali ne. Čutila sva, da je vse, kar se med nama dogaja, do skrajnosti napeta struna. Čakala sva, da poči. Pač pa sem razmišljal, če me ona ljubi. Če bi videli izraz njenega Obraza, kadar sem jo, skrivljen od razkošja in bolečine, kropil s svojo lastno krvjo! Vedela je, da trpim, morda je trpela tudi ona, toda moja bolečina ji je bila potrebna. Tem tesneje me je privijala k sebi, zraven pa je počivalo na dnu njenih oči neizmerno sočutje z nama obema. Bili so tudi trenutki, ko je bila z menoj vsa materinska. Bila je tiha in čista. Kaj me je rešila zavoljo tega, ker sem bil med ostalimi vojaki kakor dete? Odkar je hodila k meni, ni niti enkrat spala s svojim možem. Svoj odpor proti nje-Aou je očitno kazala. Komite so jo gledali osuplo, mene pa srdito. Čakali so poglavarjevega povelja. Ta je bil le mračen, toda rekel ni ničesar. »Kaj se ne bojiš, da te tvoj mož ne ubije?« sem jo vpraševal. Ona se je smejala. »Mene — in ubiti? Zakaj?« »Ker si ves dan z menoj.« »Zakaj bi ne smela biti s teboj, če hočem.« Nisem ji odgovoril. »In kaj — če ubije mene,« sem vprašal čez čas. »Tebe?« je dejala tišje. Potem je pomol-čala in čelo so ji prevezale tri gube. »Se bojiš?« je končno vprašala. »Ne,« sem odvrnil neodkritosrčno. Pogledala me je in vzkipela: »Če bi ne bilo mene, bi bil že davno mrtev!« »Kaj si me rešila zato, da bi me sama ubila?« ' Osupnila je. »In ti me ne ljubiš?« »Molčal sem. Tedaj me je naenkrat stisnila v naročje, in kakor bi se bala mojega odgovora, je naglo siknila: »Moraš me ljubiti — tudi jaz te imam rada.« Tedaj sem mislil, da nima rada mene, pač pa svojo ljubezen. Gotovo poznate ono bol, ko pričenja človek, ki hoče biti ljubljen sam, s svojimi ranami, poželjenji, razvadami, ubogimi željami po ljubezni in z nezaupanjem vanjo--ko pričenja biti ljubosumen na ljubezen. Mislite, da pride čas, ko se pokaže, da ste baš vi, ljudje, predmet ljubezni? In nikakor ne prividi lastnega srca, ki bi končno dokazovali, da človek ne zmore nikogar ljubiti razen sebe. To bi bilo strašno. Človek bi bil sam, popolnoma sam na celem svetu. Njegova ljubezen — laskajoč videz — bi postala puščava, kjer bi ležalo izsušeno srce v zametih peska. Toda vrnimo se k povesti. (DaDje -prihodnjič.) i ii um— Tudi onim, ki delajo, bo Radenska mineralna voda najboljše okrepčilo in osvežilo. Ta voda ni samo cenejša kot pa alkohol, temveč je tudi zdrava, ona Vas prijetno hladi in krepi Jezuiti se selijo iz Španije. Listi poročajo, da je barcelonska občina sklenila izgnati vse Jezuite. Ti so povečini že odpotovali. Naselili se bodo po drugih državah. Zlati zaklad. Angleške ladje so našle v Severnem morju ostanke nizozemskega par-nika »Trubantia«, ki so ga med vojno potopile nemške podmornice in v katerem se nahaja baje 1 milijon funtov zlata. Spremembe pri vatikanski vladi. Listi poročajo, da je podal državni tajnik Pacelli ostavko na svoje mesto. Umaknil se bo in odšel za škofa v Florenco ali Piso. Za državnega tajnika bo postavljen podtajnik Piz-zardo. V finskem zalivu se je pretekli teden potopila ruska podmornica »9« s celo posadko. Podmornica leži 100 m pod morjem. Nesreča z granato. Na vojaškem vežba-lišču v Košicah je splezalo 16 pastirjev v ograjen prostor, kjer so vojaki vežbali z ročnimi granatami. Tu so našli neeksplodirano granato, s katero so se pričeli igrati. Granata je eksplodirala in strahovito razme-sarila dečke. Enega je takoj ubila, ostali so pa tako poškodovani, da pri nobenem ni upanja na okrevanje. V bodočnosti je sreča! Srečo si mora ustvariti vsak sam! Gospodinji je to mogoče, ako pravilno štedi! Ni potrebno, da bi si odtrgala od ust, pravilna izbira sredstev je štednja! Za perilo: samo Zlatorog milo! 12 Na Himalajo je odpotovala pretekli teden nova nemška ekspedicija. Preplezati hoče tretjo največjo goro na svetu Kangšencenga, katere visočina znaša 8585 m. Rusijo bo posetilo v kratkem času 50 ameriških vodilnih industrijcev, ki žele obnoviti gospodarske stike z Rusijo. Ljudožrci so te dni napadli na Novi Gvineji nemškega profesorja Bauma in njegove tovariše, jih poklali in požrli. Vlada je poslala proti ljudožrcem vojaške čete, da se maščujejo nad njimi. Fašističnega miličnika Marka Bursiča je nekdo ustrelil v Pulju, ko se je vračal od maše domov. Morilca so brezuspešno zasledovali karabinerji. Tudi boljševiki ne prezirajo denarja. Te dni je vložila vdova po ruskem poslaniku v Londonu Krasinu tožijo pri pariškem sodišču proti svoji nekdanji prijateljici za 350 tisoč frankov. Krasinova vdova trdi, da je po smrti svojega moža prepisala terjano svoto na svojo prijateljico zato, da bi dobila pokojnino, a sedaj ji prijateljica neče vrniti denarja. Ženske fašistovske organizacije bodo po najnovejši strankini naredbi ustanovili v Italiji. Fašistke bodo imele podobno vodstvo in disciplino, kakor moške organizacije. Enkratni davek na plače hočejo uvesti v Rusiji za vse one, ki imajo več plače kot 75 rubljev na mesec. Z dobljenim davčnim denarjem bodo gradili delavske hiše. Soproge predsednikov francoske republike. V sredo 13. maja so na Francoskem izvolili g. Doumer-a za novega predsednika francoske republike. Vsakokratni predsednik francoske republike ima svoje uradno* stanovanje v takozva-ni »Elizejski« palači. Ta palača je zgodovinska stavba in tudi lepa je, tako, da bi človek mislil, da se morajo v njej tudi soproge gospodov predsednikov dobro počutiti: — toda temu ni tako. Sotrudnik nekega velikega pariškega lista je poskusil dognati, kako so se gospe predsednice kaj počutile v uradni palači; dognal pa je, da je večina bila zelo nezadovoljna. Tako n. pr; soproga bivšega predsednika Feliksa Faure-a ni bila nič zadovoljna s tem, da bi postal njen mož predsednik. Ker je bila zelo pobožna, je na dan volitev odšla v cerkev in je tam molila, da njen mož ne bi bil izvo-njen . . . Nezadovoljna je bila tudi soproga predsednika Loubet-a. Ko je neki znanec naletel na njenegaa 10-letnega sinčka, ki se je igral v parku in ga vprašal, če mu je kaj dobro, je deček odgovoril: »Vše bi bilo prav, ampak to je hudo, ker se mama cele dni joka!« Soproga predsednika pa je rekla: »O kako je bilo prej lepo — tako lepo mirno in tiho smo živeli.« Tudi soproga predsednika Poincareja se v predsedniški palači kar ni mogla videti. Že takrat, ko je njen mož kandidiral za predsednika, je bila silni) nevoljna, prav srečna pa je bila, ko je bilo predsedništva konec. (Predsednika francoske republike volijo namreč na 7 let.) PoinCare je kot predsednik porabil šj tisto malo premoženje, kar si ga je bil prihranil prej in je zapustil palačo samo s svojo enomesečno plačo v žepu. Iz tega se vidi, da tudi v višavah človeške družbe ni vse najlepše — vidi se sicer daleč naokrog, ampak v višavah je tudi rado mrzlo in ledeno. 16.000 metrov visoko v zraku! 27. maj letošnjega leta bo ostal v zgodovini letalstva zapisan z zlatimi črkami. Tega dne se je namreč prvič posrečilo pogumnemu učenjaku profesorju Piccardu (reci: Pikar) dvigniti se v take višine, kamor se dotlej še noben človek ni dvignil. Profesor Piccard se je dvignil v takozva-no »stratosfero«. Da bomo to besedo razumeli, moramo vedeti, da je zemlja obdana okrog in okrog od zraka tako nekako, kakor je obdana pomaranča od lupine. Če pa to zračno »lupino« prerežemo, vidimo, da ni povsod enako gosta oziroma debela, ampak je sestavljena iz različnih plasti. Najbolj gosta je spodnja plast tik ob zemlji, potem pa se vrste vedno bolj redke plasti. Tudi toplota v teh zračnih plasteh je vedno manjša, čim višje se dvigamo. Približno 12.000 metrov nad zemljo pa postajajo toplota in redkost zraka nekako enakomernejše in zračna plast v višini 12.000 metrov in" še Več imenujejo učenjaki stratosfero«. 0 razmerah, ki vladajo v teh višavah, doslej nismo vedeli mnogo. Mi ne poznamo niti električnih niti drugih žarkov, ki se pojavljajo v tej višavi, tudi ne vemo, kako je tam s toploto in sploh nič ne. Mnogo teh doslej neznanih stvari bodo nam pokazali šele instrumenti. ki jih je bil vzel s seboj v višavo proi^sor Piccard. Profesor Piccard se je bil spustil v zrak z velikim zrakoplovom, ki ga je bila izdelala neka nemška tovarna v Augsburgu na Bavarskem. Balon je bil 50 metrov visok, 30 mfetrOV pa širok. Napolnili so ga s plinom, pa ne popolnoma, kajti čim višje se vzpenja balon, toliko redkejši je zrak in toliko bolj se napenja plin v balonu. Na zrakoplovu pa je visela posebna gondola, narejena po načrtih prof. Pic-carda, kjer je bilo vse preskrbljeno za znanstvene aparate, potem za kisik, da sta profesor in njegov spremljevalec inžener Kipfer lahko dihala tudi v višavi, potem pa tudi potrebna hrana. Dne 27. maja zjutraj ob štirih so spustili zrakoplov. Zrakoplov se je naglo dvigal, veter ga je pa zanesel proti jugovzhodu. Učenjak je računal, da bo trajal njego/ let le nekaj ur. Polet pa je trajal znatno dalje, kajti zrakoplov se je spustil na tla šele v sredo zvečer okoli enajstih in sicer v visokih tirolskih hribih. Na instrumentih se je videlo, da je zrakoplov dosegel višino 16.000 metrov! Na tla sta priletela profesor in njegov spremljevalec čisto gladko. Seveda sta bila oba silno utrujena in izmučena, zlasti zaradi silne žeje. Ker je tisto noč mesec silno lepo sijal, se nista ■ vlegla, ampak sta spravila na varno najprej svoje instrumente, potem pa sta krenila do bližnje vasi, ki sta jo zapazila z daljnogledom. Novica, da je profesor Piccard s svojim spremljevalcem srečno pristal, se je raznesla z bliskovito naglico po vsem svetu in ljudje so začeli vreti skupaj v gorsko vas Gurgl od vseh strani sveta. Profesor Piccard pa je bil silno redkobeseden in je samo v radiju nekaj malega povedal o svoji drzni vožnji, natančneje bo pa opisal svojo pot, ko bo preštudiral, kaj so zaznamovali avtomatični instrumenti, ki so ostali vsi nepoškodovani. Let profesorja Piccarda bo velikega pomena za letalstvo v doslej neznanih višinah in so ljudje, ki pravijo, da bomo lahko leteli v »stratosferi« v par urah iz Evrope v Ameriko. Praznoverje na morju> Na potniških ladjah se dostikrat zgodi, da nagovori potnik kakšnega mornarja z besedami: »0, kako je danes lepo! Morje je gladko kakor olje!« S takim nagovorom pa mornarja nikdar ne razveseliš, kajti mornar se bo jezno namrdnil in bo rekel: »Ne govorite o tem! Vremena ni dobro hvaliti — rajši o tem nič ne govorite — to ni dobro!« Mornar bo takoj začel govoriti kaj drugega. Stara mornarska »vera« namreč pravi: »Če je vreme lepo, ga nikar ne hvali, sicer pride takoj slabo vreme. Človeška beseda ima namreč to moč, da vpliva tudi na elementarne dogodke. Zineš le eno nepravilno besedo in že je nevihta tukaj in morje bo kar divjalo.« Kakor se vidi iz tega, imajo mornarji prav tako prazno vero v moč človeške besede kakor jo imajo isti naši ljudje, ki še dandanes verjamejo na »zacopranje«. Morja pa tudi ne smeš grajati ali pa se nad njim jeziti. Taka stvar se vedno slabo konča. Tako je neki kapetan jadral enkrat zjutraj iz Črnega morja proti Carigradu. Ni pa še prišel prav iz Črnega morja ven, ko je rekel: »Tako -— sedaj pa zbogom, Črno morje — sedaj me znaš rado imeti!« (Črno morje slovi po tem, da je jako rado razburkano.) Ni pa kapitan teh besed še dobro izgovoril, ko je že zadela njegova ladja ob pečino na morskem dnu! Tako je morje kaznovalo kapitana. Morje se ne da žaliti! Mornarji verjamejo tudi to, da se jim bo to, kar se jim je že enkrat pripetilo, dogodilo še enkrat, če o tem govore; zlasti bahanje ni dobro. Važno vlogo v življenju mornarjev igrajo tudi tiči; eni prinašajo srečo, še več pa jih je, ki prinašajo nesrečo. Vislicef ognjenik in predor — vse je naprodaj! V mestu Cambridge na Angleškem, kjer se nahaja znamenita visoka šola za sinove 'bogatih Angležev, so nedavno prodali na javni dražbi vislice! Jetnišnico v Catmbridge-u so namreč pred nekaj leti opustili, prostor pa, kjer je stala jetnišnica, je kupila mestna občina, da sezida tam novo Občinsko hišo. Predno so pa staro jetnišnico podrli, so prodali vse premičnine, kar jih je bilo v poslopju, na javni dražbi, med temi predmeti pa so bile tudi vislice. Eksekutor, ki je izkliceval posamezne predmete, je zatrjeval, da so vislice še tako močne, da lahko obesiš nanje slona. Vislice je kupil neki kmet iz okolice za 1 funt šter-Mngov (276 dinarjev), rekel pa je, da je pripravljen dati še 4 funte za leseno ograjo one celice, kjer so zločince obešali. Les bo porabil za zgradbo garaže za svoj avtomobil. V republiki Honduras v srednji Ameriki pa hoče vlada prodati neki ognjenik. Ognjenik se dviga 2200 metrov nad mor jem, leži pa blizu mesta Oholutecca. Ugasnil je že 1. 1866. Hrib je do polovice višine poraščen s pragozdom. Učenjaki, ki so ognjenik preiskovali, so dognali, da je v ognjeniku in njegovi zemlji toliko žvepla, da bi se pridobivanje žvepla gotovo izplačalo, in neka družba kapitalistov iz Kalifornije je vladi res ponudila 10.000 dolarjev za ognjenik. Tudi gora Nebo, ki jo poznamo iz sv. pisma, je baje naprodaj. S te gore je Mojzes prvič zagledal obljubljeno deželo Kanaan. Ta gora pa je danes čisto pusta in samo kamenje jo pokriva; njeni lastniki pa so nekateri poglavarji tamošnjih arabskih rodov. Kakor poročajo razni časopisi, hočejo baje 'kupiti goro Nebo frančiškani, ki bi tam sezidali svoj samostan. Od I. 1886. do 1. 1800. so gradili v Londonu prvo podzemno železnico. Železnica je tekla skozi dolg predor, ki je bil obit s težkimi jeklenimi ploščami. Najdaljši del te podzemne železnice je tekel pod reko Temzo 18 metrov globoko pod zemeljsko površino. Ko pa je železnica obratovala skozi ta predor že 10 let, so se pokazale v predoru razne hibe, da je bila vožnja skozi ta predor že ogrožena. Tudi zračenje je bilo vedno težje. Zato so stari predor enostavno opustili in so naredili novega. Ker pa je zgradba starega predora požrla nad 4 milijone funtov (1 funt je 276 dinarjev), skuša družba stari predor prodati, ker bi bil čisto dober za avtomobilske garaže ali pa za gojitev tistih gob, ki jim pravijo šam-pinjoni. Zaenkrat predor še ni prodan. Kakor hitro pa so londonski reveži zvedeli, da je predor naprodaj, so se hitro naselili v njem, ker je prenočevamije v predoru še vedno bolje kakor pa pod milim nebom. »Bolne« knjige. Ali so tudi knjige »bolne«? — Neki zbiralec starih knjig je opazil, ko se je selil, da je dobilo mnogo njegovih dragocenih knjig posebne lise (od vlage). Take lisaste knjige so »bolne«. 'Lise se narede na papirju vsled plesno-be, plesndbo pa povzročajo majhne, samo pod drobnogledom vidne glivice. Te glivice se silno naglo širijo in če se ne posreči teh glivic pravočasno zatreti, je knjiga uničena, ker začne papir razpadati. Kdor pa hoče knjige obvarovati pred razpadom, mora najprej uničiti nevarne glivice, potem pa mora tudi skrbeti, da glivice več ne morejo uspevati. To delo pa opravi lahko samo strokovnjak, ki natanko pozna vse vrste papirja in ki pozna tudi razna kemična sredstva, katerih vplivu je treba podvreči papir. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, katere občni zbor se je vršil dne 28. maja t. 1., posluje letos v jubilejnem letu. Dne 18. septembra t. 1. praznuje ta najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani svojo petdesetletnico. Iz poročila ravnateljstva posnemamo sledeče: Kljub stopnjujoči se krizi nudi bilančni zaključek za preteklo leto 1930 dokaz stalnega uspešnega napredovanja. Upravno premoženje je naraslo na Din 228,505.363-77. Hranilne vloge so izkazovale ob sklepu leta Din 213,154.918-06 ter so napredovale v primeri s prejšnjeletnim stanjem za Din 21,279.161-38. Posojila so dosegla Din 184,804.711-49 ter so se zvišala za Din 24,643.979'59, v pretežni meri s kratkoročnimi krediti. Zavod je, v sve-sti si svoje naloge, na domačem denarnem trgu trajno zniževal obrestno mero pri kre-' ditih. Čisti dobiček izkazuje pri tem in pri zlasti izdatno zvišani postavki plačanih davkov Din 444.365*48, h kateremu znesku je treba pribiti tudi prirastek Din 437.81P93 na obrestovanju rezervnih zakladov. Slednji so dosegli po prištetju dotacij iz izkazanega čistega dobička Din 8,861.897"17. Deležnikov je štel zavod 6.150. Denarni promet je narastel na Din 891,120.459-30. Največja razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki XI. ljubljanskega velesejma od 30. maja do 8. junija bo dosedanje še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali pribl. 2000 m2 razstavnega prostora, bodo v obratu. Razstave se udeležjo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Poljedelske stroje razstavi 29 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske morje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejm-ske legitimacije, ki stane Din 30'—, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po 10 dinarjev. Kje se dobe velesejmske ligitimacije. Le gitimacije za obisk letošnjega XI. ljubljanske ga velesejma od 30. maja do 8. junija po 30 Din prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujskoprometne ustanove in večje železniške postaje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Enodnevni tečaj za zeleno precepljanj j šmarnice in za poletna dela v vinogradu se vrši v ponedeljek, dne 8. junija . 1. na ban. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Potrebnim, ki dokažejo z uradnim potrdilom od pristojne občine, se bo razdelilo cepilne nože in gumijeve trakce. Otvoritev XI. ljubljanskega velesejma. preteklo soboto je naša ožja kakor tudi širša domovina praznovala praznik dela in podjetnosti. Ob navzočnosti zastopnika pokrovitelja velesejma Njegovega Vel. kralja, divizij-skega generala Bogoljuba 11% in ob častni udeležbi najvišjih predstavnikov oblasti, zastopnikov tujih držav, mest, raznih organizacij, korporacij in društev, je po pozdravnem govoru predesednika velesejma g. Frana Bo-nača otvoril XI. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem ban Dravske banovine g. dr. Marušič v imenu častnega predsednika velesejma, ministra za trgovino in industrijo gospoda Juraja Demetroviča. Velesejem nudi lepo sliko. Ugodnega utiša ne napravlja samo zunanja slika sejmišča, tudi prireditev sama je letos izpopolnjena, da je zares prava manifestacija našega gospodarstva. V doslej še nedoseženi popolnosti kaže našo produkcijsko moč in naš gospodarski napredek v vseh panogah, na drugi strani pa je zaradi izredno velike udeležbe inozemskih tvrdk dobil značaj izrazite mednarodne prireditve. Sejmišče je docela napolnjeno z vsakovrstnimi proizvodi, čeravno obsega 40.000 m2 z devet velikimi razstavnimi objekti in celo vrsto manjših privatnih paviljonov. Razstavlja skoraj 800 tvrdk, od tega ena tretjina inozemskih. Organizacija našega izvoza živine. V kmetijskem ministrstvu so pričeli s pripravami za ustanovitev jugoslovanske zadruge za izvoz živine in živinskih proizvodov s centralo v Beogradu in s podružnicami v vseh važnih krajih države. Glavni namen zadruge naj bi bil olajšati ceneno lombardiranje za izvoz namenjene živine in živinskih proizvodov ter usmeriti izvoz na ona tržišča, kjer je mogoče doseči najugodnejšo ceno. To izvozno organizacijo bodo kmetje z največjim veseljem pozdravili. Sejmi: 7. junija: Loški potok, Kapele; 8. junija: Rakitna; 9. junija: Tirna, Žužemberk, Sv. Primož v Blagovini, Breg pri Ptuju, Pilštanj, Ljutomer; 10. junija: Lož; 11. junija: Dole pri Litiji; 13. junija: Mokronog, Stari trg pri Poljanah, Polhov gradeč, Hotemože, Zdenska vas, Trebnje, Žiri, Kozje, Brežice, Sv. Duh pri Ločah, Rogatec, Žigarski vrh, Žalec. Valute. Dati moramo za: 1 nemško -marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 češkoslovaško krono 1 italijansko liro Din 13'47 Din 10'94 Din 7'98 Din 276 20 Din 5650 Din 1'68 Din 2'97 Poscslvc Radi pomanjkanja delavnih moči se proda srednjeveliko posestvo v Latkovivasi štev. 42 pošta Sv. Pavel v Savinj. dolini, na katerem s j lahko redi par konj, troje goved in več svinj. Poslopja: 6-oknat kozolec, gospodarsko poslopje s hmeljsko sušilnico, hiša, posebej stoječa klet, drvarnica, presna uta z novo pre-šo in sadnim mlinom. Vsa poslopja so v najboljšem stanju in krita z opeko. — Pri gospodarstvu so 4 vozovi, koleselj, paruč ter vse potrebno gospodarsko in poljsko orodje. Na gospodarskem poslopju je mlatilnica, slamorez-nica in cirkularka za žaganje drv — vse na električni pogon z elektromotorjem. K posestvu spada še manjši bukov in večji smrekov gozd. Cena se zve pri lastniku! Prva jugosl. razpošiljalna svetovnoznanih srebrnojeklenih z znamkami: »Narodna kosa", „Magneta" in\,Dvojni orel z mečem" Z garancijo jih razpošilja na vse kraje po najnižijh dnevnih cenah v vseh dolžinah V. PI LIH V ŽALCU, Dravska banovina Kose so~ročno delo iz najfinejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izvedene in v vseh legah uporabne Za vsako »Narodno koso" in .Magneto" se jamči. Ako katera kosa ne reže in se vrne franko, se po trikratnem klepanju zamenja z novo. Velika izbera in zaloga srpov, klepajev, kosirjev in vodirjev, lesenih in kositrnih. Brusilni kameni, pristni bergomaški, francoski, tirolski, rogaški, naravni turški in Karborundum. Zahtevajte ceniki Opeko in strešnike vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn „ILOVAC" dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo GENERALNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO »EKONOM«, LJUBLJANA Stt Vrhunec znižanja cen! meter a Din Umetna svila najboljše vrste, modni vzorci.......16— Ostanki umetne svile .... 11— Damast-platno za žimnice, 120 cm.........19— Volneni delen s svilnatimi karo vzorci..........19— Bombažni delen za ženske obleke..........6— čisto volneni, fini poplin v različnih gladkih barvah, širok 110 cm.........28— ženske in moške nogavice, žepni robci itd. vse pod ceno! Družba »COMMERCE« dL si., Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2., I. naJsrfr. Če nas še niste obiskali, pridite in prepričajte se! meter a Din Švicarski etamin v črni, sivi, rjavi, modri, zeleni, oranžni in roza barvi, širok 110 cm . 13— Velour baržun v gladkih barvah ...........18— češki štofi za moške obleke.....od 45— do 85— Prima angleški štofi že od 140 dinarjev naprej! Angleški poplin za srajce I. . 17— Jugoslovanski cefir za srajce po 5— in 9— zaslužite najmanj mesečno, če obiskujete v Vašem okolišu ljudi! Tovarna Vega, Ljubljana, poštni predal 307. Priložite znamko za odgovor! Dajem pravni pouk v vseh cerkvenouprav-nih in cerkvenosodnih zadevah ter nudim odvetniško pcmoč pri cerkvenih oblastvih. Pišite na upravništvo Kmetskega lista pod šifro „Dr. Jurij Samec". Pri* nano na jboljs Trboveljski Porilanti-cemeirt vedno v zalogi pri »EKONOM« Ljubljana Kolodvorska ulica 7 Kovači! Najboljftl trdi ia mehki koks h kovaški premog Vam nadi Družba »ILIRIJA" - LJubljana Dunajska cesta M. T«Moi 28-« Fabiani U", Ljubljana, Kolodvorska ul. 7, ali pa pri: Tvornici sa dušik d.d., Ruše pri Mariboru H raziskuje tudi zemljo in daje navodila za umno uporabo umetnih gnojfl. registrovana zadruga z neomejeno zavezo Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico Ustanovljena leta 1898 H/ J--- I j - |_--- y Btandiji v lastni nisi - Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost, izplačuje točno - Rentni davek plačuje sama iz svojega Izpolnjene so Zlatičine želje — izpred oltarja ženin jo pripelje. Ljudje se zbirajo in z glasno hvalo vsi občudujejo nevesto zalo. stroko spadajoče blago ku- jCanezio olje Firnež Emaflne in ostale lafee Oljnate bavve jCaziene tropine EDIC-ZflHKL O. Z o. z. Tovarne olja.fir neža, iaka in barv LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: Franjo Medic Poravnajte pravočasno naročnino, da se vam pošiljatev lista ne ukine! ŠIVALNI STROJI „GRITZNER" , „ADLER" in kolesa, najboljši materija!. pretizna konstrukcija, krt sna oprema tar najnižja cena so samo ori Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen! Jos. Peteline, JGtubVma ob vodi, v bližini PreSernovega spomenika Gorenj oi I Vseh vrst umetna gnojila, semena in druge predmete dobite po najugodnejših cenah pri A.. Jeglič Lesce pri Bledu ZALOGA: stavbnega materijala, trboveljskega cementa, zidne in strešne opeke za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugjrad" ** Jugoslovanska gradbena ln Kreditna zadruga r. z. s o. z. v Mubljanl, Kolodvorska ul. 35 1- Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 6*— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od 8 lli in od 14—18. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hvanilni in jsosojilmi dom Rutini poli. hranilnice H. 14.257 < registr. zadruga z neomejeno zavezo Bnofavi: »KMETSKI DOM Teielou »4cy. 284/ v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po B'/, brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7% brez odbitka davka na rente Stanje vlog nad 30,000.000 dinarjev Rezerve nad /00,000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog - Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 127, in od 3 — 4.*/„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/, Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov trg 5 'Urednik: Miiilan Mravlje. — Izdajatelj: Ivan Pucelj. — Tiska tiskarna Merkur {predstavnik tiskarne: O. Mich&lek), Ljubljana.