N (O C (O >o J3 a as < co O 3-4 LETNIK 25 • 2016 • ISSN 0353-8958 m f& A % Stroka in praksa Prehodna COBISS v knjižnici OŠ Vodice Stroka in praksa Knjižnično informacijsko znanje v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju Mali in velikiodmevi Med prejemniki stanovskih nagrad tudišolskaknjižničarka Zavod Republike 4 Slovenije ReptibElho Sloveo 3 Dostopajo do COBISS/OPAC-a, COBIB-a, ponovijo vrste knjižnic ter UDK. Napoved teme ter podajanje primerov iskanja. Svetovni splet: http://www.cobiss.si. Med 3 učenjem Iščejo želeno knjižnično gradivo - knjige in članke. Dijake usmerja in jim nudi podporo pri iskanju in izbiranju gradiva. Svetovni splet: http://www.cobiss.si/ 3 's= >o 3 O a Primerjajo in komentirajo najdeno knjižnično gradivo. Vodi pogovor o zadetkih in vsebini, obsegu ter starosti gradiva. Svetovni splet: http://www.cobiss.si/ Kriteriji za vrednotenje dosežkov dijakov: dijaki dosežejo minimalno raven znanja, če poznajo COBISS/OPAC. Dijaki dosežejo temeljno raven znanja, če poznajo COBIB in vrste knjižnic. Dijaki dosežejo višjo raven znanja, če znajo poiskati knjigo in članek ter vedo, v kateri knjižnici in na kateri postavitvi bodo našli želeno knjižnično gradivo. Utemeljitev (dodane vrednosti, učinkovitosti uporabe IKT, ustvarjalnosti/inovativnosti): Hitrejši dostop do informacij (članki - strnjena oblika), hitro preverjanje prostega knjižničnega gradiva, ne da hodimo ali kličemo od knjižnice do knjižnice in to preverjamo. Refleksija (kaj mi je uspelo, na kaj sem ponosen, kaj bi naredil drugače, kako so se dijaki odzvali, katere dejavnosti so bile primerne in zakaj, kaj priporočam drugim kolegomitd.). Ura je bila uspešno izvedena, saj so dijaki spoznali smisel in prednosti iskanja gradiva v Virtualni knjižnici Slovenije. Bili so aktivni in zadovoljni z rezultati. 2 Dejavnosti pred učenjem: na primer aktiviranje predznanja, iskanje osebnega cilja, ki je vezan na temo in cilje iz UN, začuti "nove vsebine", zakaj je vsebina pom embna zanje ... 3 Ključna je vloga učitelja, ki dijake usmerja, jih spodbuja, vodi, moderira, daje povratne informacije ... 4 Usmerjeno v (samo)evalvacijo. Priložnost za razmislek, izdelano za domače delo ... Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 169-27 i 21 Šola: Škofijska gimnazija Predmet: Knjižnično informacijsko Antona Martina Slomška znanje (KIZ) Razred: 3. d Št. ur: 2 Vsebinski sklop: mCoBISS oz. CoBISS/oPAC Tema: iskanje gradiva po cobiss/opac (in ponovitev vrst knjižnic ter UDK) izvedba možna na platformi: ustrezno podčrtaj • android ioS • Windows Priloge: PRILOGA 3 Smernice so nastale v okviru projekta Inovativna pedagogika 1 : 1 Smernice za uporabo IKT pri knjižničnem informacijskem znanju (KIZ) Romana Fekonja, Zavod RS za šolstvo delovna verzija št. 3, april 2015 Knjižnično informacijsko znanje je splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za določene namene. Dijaki ga usvojijo do ravni, ki jim omogoča samostojno pridobivanje in uporabo informacij tudi po končanem formalnem izobraževanju ne glede na to, katero stopnjo šole so končali. Knjižnično informacijsko znanje je kroskurikularna tema, ki pri doseganju ciljev uporablja značilnosti informacij s posameznih predmetnih področij. Zajema vse elemente informacijske pismenosti in poudarja uporabo knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacijskih virov, posredovanih tudi s sodobno računalniško in komunikacijsko tehnologijo, za razreševanje problemov različnih vsebin in zahtevnosti. Tako poleg ključnih kompetenc šolska knjižnica v Kurikulu s programom Knjižnično informacijsko znanje dijakom razvija kompetence na treh ključnih področjih: branje, informacijska pismenost in učenje. Dijaki bodo ob koncu šole pridobili znanje za razreševanje različnih problemov in vedenje, da je rešitev vsakega problema odvisna od procesa informiranja, strategije pridobivanja informacij in od pravih podatkov in informacij ter njihove etične rabe. Osnova za to pa je razvita pismenost. Izhodišče za KIZ so cilji šole, namen pa predvsem učinkovito in uspešno doseganje ciljev pri opismenjevanju in učenju. Vključuje razvijanje vseh vrst pismenosti, še posebej pa informacijsko pismenost kot sposobnost opredelitve informacijske potrebe, pridobivanja, razumevanja, vrednotenja in uporabe informacij iz različnih virov, ki dobiva ključno vlogo v življenju posameznika in družbenih skupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neizogibne. Zato je v programu poudarjena raba knjižničnega gradiva, informacijskih virov in profesionalnega znanja knjižničnega osebja v izobraževalnem procesu (pri pouku obveznih in izbirnih predmetov, v okviru dnevov dejavnosti, pri obveznih izbirnih vsebinah, interesnih dejavnostih) za razvijanje te sposobnosti in spretnosti za samostojno učenje, dejavno preživljanje prostega časa tudi z leposlovnim in strokovnim gradivom za osebnostno rast in delovanje dijakov. Program KIZ v srednjih šolah se izvaja v okviru obveznih izbirnih vsebin, kjer je v obveznem delu predvidenih najmanj 15 ur samostojnega pouka knjižničnega informacijskega znanja. Ta pouk izvaja šolski knjižničar (strokovni delavec). Priporočeno je, da vsebine Kurikula KIZ smiselno vključujejo v pouk vseh predmetov na šoli in v celotno vzgojno-izobraževalno delo na šoli. Učenje knjižničnih in informacijskih spretnosti je uspešno, če je funkcionalno in v kontekstu izobraževalnih vsebin, zato je najbolje uporabo knjižnice vključiti v pouk, kjer učitelji, strokovnjaki za posamezna predmetna področja, omogočajo uspešno učenje obvladovanja informacij s posameznih predmetnih področij in uspešno obvladovanje posebnosti jezika posameznih predmetnih področij v sodelovanju s 170 silva Belšak: Inovativna pedagogika 1:1, izkustveno učenje in šolska knjižnica knjižničarjem, strokovnjakom za organizacijo in pridobivanje informacij. Knjižnično okolje ponuja široke možnosti za aplikacijo e-učenja. Knjižničar Lahko pri izvajanju ur KIZ aLi pa na sploh pri svojem delu z dijaki uporablja metode in tehnike učenja v e-okolju. Tako lahko izpelje učenje npr. iskanja virov po COBISS-u, ga dopolni z načini citiranja oziroma navajanja virov, poveže s pisanjem seminarske naloge. Pomembno je, da ve, kaj želi v e-okolju doseči, kakšni so cilji učenja in kakšne kompetence naj bi učenci usvojili. Treba je razvijati tako kompetence posameznika (individualno delo, npr. iskanje gradiva) kot tudi tiste, ki jih lahko razvije izključno z delom v skupini (npr. izdelava plakata). Tak način dela je današnjim učencem blizu in zato so v e-učnem okolju tudi bolj uspešni. Res pa je potrebna in ključna povratna informacija, ki lahko na eni strani usmerja proces učenja, na drugi pa ocenjuje kakovost učnih dosežkov. Smiselno je razvijati delno tehnološko podprto e-učenje, da IKT samo podpre učni proces, saj celostnega procesa e-učenja v knjižnici ne moremo doseči in to tudi ni cilj. Težko si predstavljamo, da bo učenje KIZ in razvijanje spretnosti informacijske pismenosti potekalo samo prek virtualnega okolja. Obisk knjižnice, stik učenca s knjižničarjem, njuna komunikacija so ravno tako pomembni za pridobivanje znanja in razvijanja ključnih spretnosti informacijske spretnosti (povzeto po Zabukovec, 2014). A) IZPIS IZ UN, VEZAN NA UPORABO IKT IN VKLJUČEVANJE KOMPETENC IZPIS IZ UN, VEZAN NA UPORABO IKT IN VKLJUČEVANJE KOMPETENC (GIM) Splošni cilji in ključne kompetence Dijaki/dijakinje razvijajo sposobnosti in veščine za samostojno uporabo knjižnice in informacijskih virov. Spoznavajo in uporabljajo: • strategije pridobivanja informacij in razreševanja problema; • tiskane in netiskane publikacije, njihove značilnosti in namen; • lokacije informacij (možnosti tekočega informiranja o publikacijah, možnosti za tekoče seznanjanje z novostmi v skladu z interesi - knjižnice - posebne informacijske službe); • organizacijo informacij, vire za splošno, specialno in tekoče informiranje (referenčna literatura - periodika - katalogi, sistemi za iskanje informacij v elektronskih podatkovnih zbirkah); • informacijsko tehnologijo kot pomembno orodje. Šolska knjižnica s svojimi storitvami in programom knjižničnega informacijskega znanja pri dijakih razvija ključne kompetence: • Sporazumevanje v maternem jeziku Dijak pri uporabi knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virih razvija sporazumevalne zmožnosti v materinščini. Bere leposlovno in strokovno gradivo, razvija pismenost in se pogovarja o prebranem. Razvija vedenje o pomenu knjižnic za ohranjanje slovenske pisne dediščine. • Sporazumevanje v tujem jeziku Dijak s pomočjo tujejezičnih slovarjev, priročnikov, knjig, periodike in drugega gradiva, ki je del knjižnične zbirke, razvija znanje tujih jezikov. Samostojno uporablja knjižnično gradivo v tujih jezikih, uporablja tuj jezik pri poizvedovanju po podatkih in informacijah na spletu, pri uporabi spletnih strani tujih knjižnic, v podatkovnih zbirkah in elektronskih publikacijah. • Matematična kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji Dijak s sprejemanjem matematičnih in drugih strokovnih besedil, ki vsebujejo osnovna načela naravnega sveta, razvija razumevanje in zmožnost logične in prostorske predstavljivosti. Uporablja knjižnični prostor s postavitvijo gradiva in posamične predele knjižnice. Ubeseduje številčne podatke, ko na primer uporablja in razume sistematiko znanosti in univerzalno decimalno klasifikacijo. Spoznava funkcije sistema, ko išče informacije, pri poizvedovanju po informacijah in uporabi katalogov pa uporablja različne logične strategije. • Digitalna pismenost Dijak razvija informacijsko pismenost in uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, pridobiva gradivo in informacije, uporablja informacije iz različnih elektronskih virov, usposablja se za delo z viri. • Učenje učenja Dijak v knjižnici nadgrajuje učni proces iz razreda ali vsakdanjega življenja in si z informacijami gradi lastno znanje. S knjižničnim gradivom in z drugimi informacijskimi viri spodbuja svojo radovednost in raziskovanje. Pri tem uporablja in razvija različne tehnike branja, pisanja, pogovarjanja in poslušanja ter strategije za delo s sodobno tehnologijo in delo z viri. • Socialne in državljanske kompetence Dijak se kot uporabnik knjižnice srečuje z različnimi skupinami uporabnikov in s tem razvija sodelovalne in socialne zmožnosti, kar prenaša tudi na osebno raven in v družbo. Spoznava značilnosti virtualnih skupnosti. Upošteva dogovorjena pravila obnašanja in etiko uporabe knjižničnega gradiva ter avtorskih pravic. • Samoiniciativnost in podjetnost Dijak razvija samozavest, samoiniciativnost in odgovornost za znanje, ki ga gradi z iskanjem, poizvedovanjem in uporabo informacij. Zna samostojno uporabljati knjižnico in informacijske vire in informacije, s katerimi rešuje probleme, je dejaven in ustvarjalen. • Kulturna zavest in izražanje Dijak gradi čustvene, moralne in etične vrednote, ki jih spoznava in odkriva s pomočjo knjižničnega gradiva in sodelovanja z drugimi uporabniki knjižnice. Pozna pomen knjižnic za razvijanje znanja, za tvorno delovanje v družbi, ohranjanje kulturne dediščine, za večkulturnost, ustvarjanje in svobodo izražanja. B) DODATNI DIDAKTIČNI NAPOTKI ZA UPORABO IKT PRI PREDMETU ... Večino vsebine knjižničnega informacijskega znanja usvajajo dijaki pri učnih urah skupaj z učitelji in knjižničarjem, del te vsebine pri učnih urah, ki jih samostojno vodi knjižničar, in del Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 171-27 i 21 pri urah z učiteljevim vodenjem. Število ur se v predmetniku zaradi informacijskega znanja ne bo povečalo, ker se večina znanja posreduje dijakom z usvajanjem vsebin iz učnih načrtov drugih predmetov. Knjižničar bo skupaj z učiteljem načrtoval izvedbo ur v knjižnici, s knjižničnim gradivom in informacijskimi viri. Pouk se lahko izvaja v knjižnici, razredu in namenskih učilnicah, na primer v računalniški učilnici, pa tudi zunaj šole, na primer v drugi knjižnici, muzeju ipd. Za usvajanje znanja je primerno delo v dvojicah in skupinah, pri porazdelitvi določenih nalog posameznikom pa je najbolje upoštevati njihova interesna področja. Tudi pri skupinskem delu naj se naloge razdelijo po interesih in sposobnostih, ker bo tako motivacija za delo večja, v skupini pa nagrajen tudi manj uspešen dijak. B.1 Pregled izbranih (možnih) dejavnosti učencev z osmišljeno uporabo IKT Koraki raziskovanja, učenja z informacijskimi viri (informacijski proces) vsebujejo: 1. opredelitev teme Dijak prepozna potrebo, jo opredeli in določi potrebne informacije. Določi vprašanje, predmet raziskovanja in izhodišče obravnave. Poveže predmet z obstoječim znanjem. Določi tematiko. Oblikuje hipoteze. Določi potrebne informacije. Hipoteze in sam osnutek naloge oz. rešitev problema oblikuje s pomočjo urejevalnika besedil ali pa s programom za oblikovanje miselnih vzorcev, pojmovnih mrež ipd. 2. Pridobivanje primernih virov Določi možne lokacije informacij, njihovo dosegljivost in pomembnost. Spozna različnost informacijskih virov. Zna uporabljati različne vire in strategije informacijskega poizvedovanja. V tem koraku uporablja različne iskalnike, mora poznati pravila za oblikovanje ključnih besed in strategijo iskanja tako po spletnih brskalnikih kot po katalogih knjižnic, ki so javno dostopni (OPAC). 3. izbor potrebnih informacij Dijak zna izbrati in ovrednotiti pridobljeno informacijo. Z izborom poizvedovalne strategije pridobi pri obravnavanemu predmetu ustrezno gradivo. Oceni informacijo po zunanjih in notranjih merilih. Določi natančnost in zanesljivost, veljavnost informacij. Razume različnost pogledov, prepozna dejstva, mnenja in stališča. Po potrebi oblikuje nove informacije. Pridobljene informacije je potrebno kritično pregledati in vrednotiti. Pri tem so mu v pomoč kriteriji za vrednotenje spletnih virov oz. spletnih strani: • avtorstvo (kdo je odgovoren za vsebino spletne strani, kdo je nosilec avtorskih pravic, kontaktni podatki, kvalifikacije avtorja ...), • natančnost (viri podatkov so jasno navedeni in jih lahko preverimo v kakem drugem viru, brez slovničnih, pravopisnih ali drugih napak, grafi in preglednice s statističnimi podatki jasno označeni in berljivi), • objektivnost (namen dokumenta je jasno naveden, ločevanje med mnenji, dejstvi, stališči, oglasni prostor je jasno ločen od vsebine informativnega značaja), • ažurnost (kdaj je bila stran ustvarjena, napisana, datum zadnje posodobitve, kdaj so bili podatki zbrani), • pokrivanje (podatek o dokončanju strani, ali so vsebine posodobljene, dopolnjene). 4. organizacija informacij Dijak zna organizirati informacije. Določi obliko za namensko uporabo (govorna predstavitev, pisna, multimedijska), določi odnose med informacijami in vključi izbrano informacijo v svoje znanje. Ob tem uporablja IKT-pripomočke. 5. Predstavitev informacij Dijak zna predstaviti informacije. Predstavi informacijo v skladu s svojim namenom. Predstavi ugotovitve in sklepe. Uporablja opombe, citira vire in izdela bibliografijo. V sodobnem času to ne gre brez sodobnih pripomočkov in različnih programov (urejevalnik besedila - Word, PowerPoint, Prezi ...). 6. ovrednotenje procesa in dela Dijak uporablja ustrezne elemente za ocenjevanje raziskovalnega dela. Oceni lastni prispevek in razvoj svojega znanja. Zna oceniti uspešnost raziskovalnih stopenj in procesa. Zna opredeliti težave v postopkih raziskave. Oceni tudi zunanji videz (obliko, splošen videz, naslovna stran, kazalo, bibliografija). Za spremljanje in vrednotenje procesa dela in na koncu vrednotenje rezultatov so na voljo portfolio ali pa spletna učilnica ipd. B.2 Seznam oz. dostop do obstoječih e-gradiv in e-storitev za predmet ... Viri za rabo IKT pri izvajanju ur KIZ: aplikacija mCOBISS - http://rn.cobiss.si/ aplikacija Biblos - http://www.biblos.si/lib/ portal dLib - http://www.dlib.si/?&language=slo portal Kamra - http://www.kamra.si/ opisani in predstavljeni primeri dobre prakse: Priročnika za šolske knjižničarje: POSODOBITVE pouka v osnovnošolski praksi. Knjižnično informacijsko znanje [Elektronski vir]. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2014. Dostop (URL): http:// www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve pouka v osnovnošolskipraksi_KIZ.pdf (29. 6. 2015). POSODOBITVE pouka v gimnazijski praksi. Knjižnično informacijsko znanje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2010. Dostop (URL): http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/ Posodobitve%20pouka%20v%20gimnazijski%20praksi%20 KNJI%C5%BDNI0/oC4%8CNO%20INFORMACIJSKO%20 ZNANJE/ (29. 6. 2015). Konference in posvetovanja: SiRiKT 2015 - zbornik, dostopen na spletni strani: http://www. zrss.si/pdf/Zbornik-SIRIKT2015.pdf. Repinc, Urška, Marija Helena Logar, Janka Komac: Obogatitveni šolski projekti na OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Str. 61. Kostanjevec, Metka:S QR-kodo med knjižne police. Str. 104. 172 silva Belšak: Inovativna pedagogika 1:1, izkustveno učenje in šolska knjižnica SIRIKT 2014 - zbornik, dostopen na spletni strani: http://www. ^ zrss.si/pdf/Zbornik-SIRIKT2014.pdf (29. 6. 2015). Čuk, Andreja, Romana Fekonja: Bogatimo besedni zaklad ob pomoči spletnih virov in tabličnega računalnika/pametnega telefona. Str. 256. Fekonja, Romana: Uporaba družbenih omrežij pri pouku. Str. 246. Mandelj, Nevenka, Urša Bajda: Šolska knjižnica & spletni dnevnik -Korak k medijski pismenosti. Str. 129. SIRIKT 2013 - zbornik, dostopen na spletni strani: https:// skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/ sirikt_e_zbornik_2013.pdf (29. 6. 2015). Nagode, Andreja, Maja Nagode: Ustvarjanje novoletne e-slikanice na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Str. 713. SIRIKT 2012 - zbornik, dostopen na spletni strani: https:// skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/ zbornik_sirikt2012.pdf (29. 6. 2015). Drašler Zorič, Andreja, Maja Miklič: Global teenager project -timsko poučevanje in projektni pristop k učenju (tujih jezikov) s pomočjo IKT. Str. 535-543. Golob, Martina: Slovenščina in medpredmetno povezovanje z IKT. Str. 635-641. Kopasic, Mladen: Timsko poučevanje: knjižničar, razredni učitelj, IKT. Str. 549-554. Nagode, Andreja, Simon Gerdina: Blog v vlogi uradne spletne strani šolske knjižnice OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Str. 765-769. SIRIKT 2011 - zbornik, dostopen na spletni strani: https:// skupnost.sio.si/sio_arhiv/sirikt/prispevki.sirikt.si/datoteke/ sirikt2011_zbornik.pdf (29. 6. 2015). Zadnikar, Janja, Helena Purkart, Klavdija Turk Suka, Mojca Bašič, Marko Gerbec: Dejavnosti skozi oko multimedije. Str. 374-382. Flogie, Julija: Sodelovalno delo v Wikiju pri pripravi na tekmovanje iz slovenščine. Str. 651-657. Konferenca Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi -VIVID 2014 - zbornik, dostopen na spletni strani: http:// vivid.fov.uni-mb.si/sites/vivid.fov.uni-mb.si/files/IS2014-web.pdf (29. 6. 2015). Bajda, Urša: Raba informacijske komunikacijske tehnologije pri debatnem klubu v šolski knjižnici. Str. 24-31. Konferenca Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi -VIVID 2013 Drnovšek, Mateja: Uporaba interaktivne oglasne table pri izdelovanju zapiskov obravnavane snovi. Dostopno na: http://vivid.fov.uni-mb.si/sites/vivid.fov.uni-mb.si/ files/08Drnovšek.pdf (29. 6. 2015). Škrlj, Gregor: Učenje uporabe kataloga šolske knjižnice OŠ Prule. Dostopno na: http://vivid.fov.uni-mb.si/sites/vivid.fov. uni-mb.si/files/35Škrlj.pdf (29. 6. 2015). Članki v reviji Šolska knjižnica (ISSN 0353-8958) 2014 Usenik, Sabina: Knjižnična informacijska znanja z Digitalno knjižnico Slovenije - dLib.si. Šolska knjižnica 24 (2014), št. 1, str. 34-41. Janžekovič, Nina, Maruša Slanšek Jakopič: Ura knjižničnega informacijskega znanja s QR-kodo v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Šolska knjižnica 24 (2014), št. 2, str. 98-102. 2013 Usenik, Sabina: Obvezne izbirne vsebine in knjižnično informacijsko znanje v spletni učilnici Moodle. Šolska knjižnica 23 (2013), št. 1, str. 38-43. Traven, Eva: V knjižnico s pametnim telefonom? Literarni lov na zaklad s pomočjo QR-kode. Šolska knjižnica 23 (2013), št. 2, str. 91-98. Nagode, Andreja, Simon Gerdina, Špela Petrovič: Priprava in izvedba videokonference. Šolska knjižnica 23 (2013), št. 2, str. 99-108. Hercog, Marko: Biblos - analiza testnega obdobja. Šolska knjižnica 23 (2013), št. 2, str. 109-110. Bračko, Davor, Nataša Murkovič, Boštjan Batič: mCOBISS -Virtualna knjižnica Slovenije na mobilnih napravah. Šolska knjižnica 23 (2013), št. 2, str. 111-117. Škrlj, Gregor: Od kataloga do police - iskanje gradiva v šolski knjižnici Osnovni šoli Prule, primer medpredmetne ure v petem razredu. Šolska knjižnica 23 (2013), št. 3/4, str. 183-188. Nagode, Andreja, Maja Nagode: Nastajanje e-slikanice Kako je Bobek dobil prijatelje. Šolska knjižnica 23 (2013), št. 3/4, str. 189-195. Viri in literatura: Zabukovec, V. (2014) E-učenje v šolski knjižnici. V: POSODOBITVE pouka v osnovnošolski praksi. Knjižnično informacijsko znanje [Elektronski vir]. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2014. Dostop (URL): http://www.zrss.si/ digitalnaknjiznica/Posodobitve pouka v osnovnošolskipraksi_KIZ.pdf (29. 6. 2015). Str.: 192-204. KURIKUL. Knjižnično informacijsko znanje [Elektronski vir]: gimnazija: splošna, klasična, strokovna gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, 2008. Dostopno na: http://portal.mss. edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimnazija/k_ knjizn_inf_znanje_gimn.pdf (29. 6. 2015). Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 51-27 i 21 Prehod na OOBISS v knjižnici OŠ Vodice Switching to OOBISS at the Vodice Primary School Library Urška Ščavničar Cunder Izvleček Decembra 2015 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižnicah, ki vključuje tudi obveznost vključitve šolskih knjižnic v sistem COBISS v roku treh let. V prispevku je predstavljena izkušnja prehoda na sistem COBISS v knjižnici OŠ Vodice pred uveljavitvijo zakona. Predstavljeni so vzroki za odločitev o prehodu, potek prehoda in usklajevanje s preostalim delom knjižničarja. Avtorica izpostavi možnosti, ki jih nudi prehod na COBISS, in opozori na pomembne faze v postopku prehoda. UDK 025.3:004. Ključne besede: prehod na COBISS, Zakon o knjižničarstvu, šolska knjižnica, knjižnična zbirka, konverzija podatkov Key words: switching to COBISS, Librarianship Act, school library, library collection, data conversion Abstract In December 2015, the Act Amending the Librarianship Act entered into force; it requires school libraries to join the COBISS system within the next three years. The paper presents the experience of the library of the Vodice Primary School with switching to the COBISS system before the act entered into force. It presents the reasons for deciding to switch to it, the process of switching to it, and coordinating it with the librarian's other work. The author highlights the opportunities offered by switching to COBISS and points out the important stages in the process of switching to it. UVOD Po več letih usklajevanj in menjavanj delovnih skupin, ki so se ukvarjale s spremembami in dopolnitvami Zakona o knjižničarstvu (v nadaljevanju ZKnj), kar je bilo med drugim tudi posledica menjavanj ministrov in sprememb v formalnem statusu posameznih pristojnih ministrstev (v vmesnem obdobju sta bili ministrstvi za šolstvo in kulturo združeni), je bil 4. 12. 2015 v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižničarstvu, ki je začel veljati 15 dni po objavi. O pripravljanju sprememb in še nekaterih 52 drugih pridobitvah tega zakona piše obširneje v svojem članku Spremembe Zakona o knjižničarstvu in šolske knjižnice Romana Fekonja v reviji Šolska knjižnica. Pomembno novost, ki se nas šolske knjižničarje najbolj neposredno dotakne, prinaša 39. č-člen. V roku treh let od uveljavitve Zakona o spremembah ZKnj se morajo vse šolske knjižnice vključiti v nacionalni vzajemni bibliografski sistem COBISS. V naši knjižnici smo ta prehod opravili že konec leta 2014 oz. v začetku leta 2015, ne vedoč, da se pripravlja novost v okviru tega zakona. »Knjižnice so v informacijski družbi nepogrešljiva središča znanja, njihova naloga pa je tudi evidentiranje rezultatov „intelektualne produkcije". Svoje vloge pa ne morejo opravljati, če njihovo delovanje ni podprto s sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Tudi ne morejo uspešno delovati kot osamljeni otoki, ampak se morajo povezovati ter s tem zagotavljati pogoje dialoga in sodelovanja kot najboljših podlag za razvoj vsake od držav in mednarodne skupnosti v celoti.« (Povzeto po spletni strani COBISS-a.) Šolske knjižnice smo bile osamljeni otoki, saj nas leta 1991, ko je IZUM vzpostavil sistem COBISS kot organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB in lokalnimi bazami podatkov sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah CO-LIB, normativno bazo podatkov CONOR ter s številnimi drugimi funkcijami, ni bilo zraven, nismo bile povabljene ali pa so nekateri načrtno pozabili na nas. Tako se je vsaka šola znašla po svoje, kasneje pa se je večina osnovnošolskih knjižnic pridružila programu Šolska knjižnica, ki ga je izdelalo novogoriško podjetje SAOP d. o. o. Program je bil v DOS-u, črno-bel, z današnjimi očmi bi ga označila za historičen izdelek. A v tistih časih je bil rešitev za marsikatero šolsko knjižnico, ki se je tako lahko lotila računalniške obdelave gradiva. Tudi zame osebno so bila to prva srečanja z računalnikom, a sem program hitro usvojila in se z veseljem podala na novo pot. Kot vsi vemo, gre je razvoj na področju računalništva zelo hiter, zato je program Šolska knjižnica v manj kot desetih letih postal zastarel. Leta 2007 se je na trgu pojavil program WinKnj, knjižničarjem in uporabnikom mnogo bolj prijazen, sodoben. A še vedno je ostajal nerešen temeljni problem. Šolske knjižnice smo ostajale zunaj nacionalnega knjižničnega informacijskega sistema. Nikomur ni bilo prepovedano ali odsvetovano uporabljati program COBISS, a je bila članarina za šolske knjižnice previsoka, o sofinanciranju s strani pristojnega ministrstva pa ni bilo prave volje in motivacije, da bi bil rešen problem izolacije šolskih knjižnic. Zakaj? Odgovor pozna le veter. Zato je bila odločitev o vključitvi omenjene odločbe v Zakon o spremembah in dopolnitvah ZKnj dobra, prava. Prišla je sicer (pre)pozno (predpona »pre« je v oklepaju, ker menim, da nikoli ni prepozno), a prišla je, dokončno in s tem so nastopili časi, ko smo in bomo šolske knjižnice postale del vseslovenskega knjižničnega informacijskega sistema, z zamudo dobrih dvajset let. To je toliko, kot imam sama delovne dobe. In ob tem me preveva dober občutek, da sem že pred tolikimi leti imela prav, da sem se kljub neizkušenosti in mlečnosti na moji poklicni poti zavedala, da na področju šolskih knjižnic ne plujemo v pravo smer. Žal sem bila vedno zaposlena na (dveh) takih šolah, ki si kljub mojim pritiskom nista mogli privoščiti članarine za COBISS. In danes sem vesela, da se je obrnilo tako, kot se je. Vesela sem za vsako posamezno šolsko knjižnico in za sistem šolskih knjižnic kot celoto. Zdaj smo vsi skupaj, NUK, splošne knjižnice, specialne knjižnice in šolske knjižnice, kot ena velika družina. pred začetkom Konec septembra je na moj elektronski naslov in elektronski naslov šole prišla pošta z vabilom vsem pridruženim članicam sistema COBISS.SI z zelo ugodno ponudbo, ki je po mojem mnenju ni bilo mogoče zavrniti (v prilogi). Ponudba je med drugim vključevala 50-% popust pri plačilu članarine v prvem letu, poleg tega pa je bila že sama članarina znižana (v primerjavi z visokimi zneski, ki so za šolske knjižnice veljali še nekaj let nazaj). Poleg tega so nudili prilagojeno, skrajšano izobraževanje za potrebe šolskih knjižnic. Z ravnateljem sva kaj hitro prišla do zaključka, da se bomo vabilu Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 175/2, 62-32 [231 < (O < a. d < O a. H (0 odzvali. Ravnateljeva glavna motivacija so seveda bili znižani stroški, moja pa že znana dolgoletna želja in potreba po vključitvi v sistem, ki povezuje vse slovenske knjižnice. Zadeve so z naše strani hitro stekle. Prijavila sem se na obe delavnici: Delavnica COBISS3/Zaloga za osnovnošolske knjižnice in Delavnica CO-BISS3/Izposoja za osnovnošolske knjižnice. Večji problem je nastal nekoliko kasneje, ko je bila izpeljava delavnic vprašljiva, saj je kazalo, da ni skorajda nikakršnega odziva. Moje sanje bi se kmalu sesule v prah. Tako sem nagovorila še kolegico knjižničarko iz OŠ Vižmarje Brod Nives Butara Kovač, ki je bila tako kot jaz nad izzivom navdušena. Na koncu smo bile na prvi delavnici (4. 11. 2014 v Mariboru) o zalogi štiri tečajnice. Druga delavnica o izposoji, ki naj bi jo izvedli še pred novim letom, se je zavlekla v novo leto, 8. 1. 2015. Oba dneva izobraževanja sta bila zelo naporna, saj je bilo v enem dnevu strnjeno znanje, ki ga knjižničarji iz splošnih knjižnic usvajajo na večdnevnih in večdelnih seminarjih. A kar se mora, se mora. Tudi to sem preživela. Takoj ko sem imela testno verzijo na svojem računalniku, sem začela preizkušati znanje, pridobljeno na delavnici. In tako se je pravo učenje šele začelo. Pomagala sem si z e-priročniki. Kadar koli sem imela kakršen koli problem, nejasnost, sem se obrnila na svojega svetovalca na IZUMU Roberta Belca, ki je bil vedno na razpolago. Imel je razumevanje za moje, včasih res smešne nerodnosti, nerazumevanje programskih zahtev, zakonov. Na tem mestu se mu tudi iskreno zahvaljujem za potrpljenje, ki ga je imel z mano, in za prijaznost. Naj dodam, da se še vedno občasno slišiva. Prijeten je že občutek, da veš, da je nekje nekdo, ki ti bo ob nastalem problemu pomagal. Meni osebno ta podpora ogromno pomeni. Hkrati pa sem se razbremenila odgovornosti za arhiviranje. Za osnovnošolske knjižnice je vključitev v sistem COBISS odlična priložnost, da morda popravite stare grehe, napake, nerodnosti v postavitvi in strukturi vaše knjižnične zbirke. Po opravljeni delavnici o zalogi je bilo treba pripraviti zapisnik o zalogi, ki je izjemno pomemben dokument. Definira strukturo vaše knjižnične zbirke in je temeljna podlaga za zaposlene na IZUMU, ki pripravijo program za vašo knjižnico. V zapisniku se navede število vseh enot gradiva (monografskih in serijskih publikacij), definira se postavitev gradiva. In prav postavitev gradiva je tisto področje, kjer lahko zaorjete na novo in vpeljete spremembe. Program vam omogoča možnost podlokacij, ločenih oddelkov znotraj knjižnice. Sama imam 3 podlokacije: Knjižnica, Učbeniški sklad, Gradivo za učitelje. V zapisniku se dogovori tudi oblika zapisa na nalepki za gradivo. Zato je v primeru, da se boste lotevali sprememb, to fazo treba premisliti oz. se nanjo dobro pripraviti. Tudi po drugi delavnici o izposoji smo izdelali še en podoben dokument: zapisnik o izposoji, kjer so navedene lokacije izposoje, podatki, ki se izpišejo na članski izkaznici. Dogovoriti se je treba o evidenci članov (kateri podatki so obvezni pri vpisu, ali bo identifikacija potekala s člansko izkaznico ipd.), o evidenci izposoje (čas izposoje, način izposoje, podaljšanje gradiva, možnost uporabe spletnega COBISS/OPAC-a: podaljšanje, rezervacija gradiva idr.). V tem dokumentu se definira tudi vprašanje zamudnine, opominov. In tudi tu dober premislek ni odveč. ZACETEK Med novoletnimi počitnicami decembra 2014 so na IZUMU opravili konverzijo podatkov, ki je bila pri nas zelo uspešna, 87-odstotna. Do novega leta sem se programa učila na testni verziji. Po novem letu pa sem s tresočo se roko začela raziskovati COBISS 3. Začela sem vnašati nove knjige, saj se je nabralo kar nekaj gradiva, ki ga decembra in novembra, nisem več vnašala v WinKnj. In tako sem bila iz dneva v dan bolj spretna in samozavestna. Z Robertom Belcem sva razjasnjevala še kakšne malenkosti, nejasnosti, ki sem jih razkrila ob uporabi programa in ob pregledovanju zbirke. Tudi ta uvodni del je zelo pomemben. Tisti teden ali dva si je treba vzeti čas, da v miru raziskujete svojo zbirko v novem programu, da so vam stvari jasne in logične, da odkrijete, ali se je pri konverziji kar koli narobe preneslo. To seveda ne pomeni, da mora biti knjižnica zaprta. V tem času pa je dobro, da vas ne obremenijo z nadomeščanji in drugimi zadolžitvami. Urška Ščavničar Cunder: Prehod na COBISS v knjižnici OŠ Vodice Vse, kar vam ni jasno, kar vas moti, razrešite s svojim svetovalcem. Ko je preverjanje končano in potrjeno z vaše strani, se proces zaključi in program je zacementiran. Po opravljeni delavnici o izposoji sem z izposojo začela takoj naslednji teden. Naj poudarim, da program prepozna kodo z nalepk Win Knj, v računalniku pa se pojavi inventarna številka v programu COBISS. Ta številka je drugačna, kot je tista z nalepke Wink Knj (v programu se imenuje številka za izposojo). Treba je biti pozoren ne samo na številko, ampak tudi na naslov in avtorja knjige. Nalepk torej ni treba menjati. GRADIVO, KI NI BILO PRESENO S KONVERZIJO Ponudba, na katero sem se odzvala, je vključevala tudi konverzijo podatkov. Kot sem že omenila, sem imela zelo uspešno konverzijo, kar 87-odstotno. Kako sem reševala problem gradiva, ki ni bilo preneseno s konverzijo? Ko sem prvi dan začela z izposojo, je bilo tega gradiva kar veliko. Vsakega učenca, ki si je želel izposoditi knjigo, ki je ni bilo v programu, sem prosila, naj se oglasi uro ali dve kasneje. Ko so učenci odšli v razrede, sem se lotila vnosa posameznih knjig in jih tudi že izposodila na učence. Ti so kasneje samo prišli ponje. Čakale so jih na vozičku zraven odlagalnega pulta. Zastojev in tudi negodovanj uporabnikov ni bilo. Učencem sem na kratko razložila položaj in ti so se prilagodili. Iz tedna v teden je bilo manj kupov. V dobrem mesecu je količina tovrstnih knjig izzvenela. Še vedno pa je ostalo kar nekaj gradiva na policah, predvsem knjige, ki se manj oz. se ne izposojajo. Tako sem se pregleda lotila kar po policah. Začela sem s stopnjo C s črko A. Dokončno sem preostanek gradiva, ki ga ni bilo v COBISSU, izločila, kasneje pa vnesla, z inventuro, ki sem jo opravila marca 2016. KAKO SEM USKLAJEVALA DELO S PREHODOM NA cOBISS S PREOSTALIM DELOM? Naj kar odkrito povem, da na začetku (začetek oktobra), ko je padla odločitev o prehodu na COBISS, nisem prav dobro vedela, v kaj se spuščam. Pred mano je bil jasen cilj in zanj sem bila pripravljena marsikaj narediti, vesela, da sem sploh dobila priložnost. Niti na misel mi ni prišlo, da bi imela problem s preobilico dela, da ne bi zmogla ipd. Marsikaj me je že doletelo v teh dvajsetih letih, v zadnjih desetih sem npr. dvakrat selila knjižnico, kar ni mačji kašelj, zamenjala dva programa. Pred desetimi leti, ko sem prišla na OŠ Vodice, sem se odločila, da sem celotno knjižnično zbirko na novo vnesla še v program Šolska knjižnica, ker je bilo gradivo in celotna zbirka v takem stanju, da mi drugega ni preostalo. Zato se tega izziva nisem ustrašila. Razmišljala sem podobno kot pred rojstvom prvorojenke: »Kaj pa je to takega, saj vse ženske po svetu rojevajo otroke, ga bom pa še jaz.« Po odločitvi sem prilagodila urnik KIZ-a, ki sem ga oblikovala na začetku leta. Septembra in oktobra sem v razredih izvedla že vse prve ure. Preostale ure pa sem odrinila v drugo polovico leta (nadaljevala sem po zimskih počitnicah). S pomočnico ravnateljice sem se dogovorila, naj bo prizanesljiva z nadomeščanji, ker je bil dopoldanski čas, ko so imeli učenci pouk, zame najbolj dragocen (mir v knjižnici). Pa kljub temu brez nadomeščanja kdaj pa kdaj ni šlo. Morda mi je le uspelo kdaj reči ne, kar pa je bil pomemben osebni dosežek tudi zame. Knjižnico imam odprto vsak dan od 7.30 do 9.30, od 10.15 do 10.30 in od 12.00 do 15.00. In v tem času sem normalno izposojala gradivo. Knjižnica je bila za uporabnike zaradi mojega prehoda na COBISS zaprta le dva dni. To sta bila dneva izobraževanj (4. 11. 2014 in 8. 1. 2015). priložnosti, ki jih nudi PREHOD NA OOBISS Kot sem že omenila, je prehod na COBISS lahko tudi priložnost za nov začetek, za drugačno knjižnico s spremembami, ki se jih niste nikoli lotili, ker vam bi vzele preveč časa, ker je vedno veliko drugega dela, ker šolski knjižničarji preprosto nimamo časa, da bi se posvečali in ukvarjali s svojo knjižnično zbirko toliko in tako, kot bi bilo stanu primerno. Smo v šolah zaposleni knjižničarji in kot taki zelo uporabni multipraktiki za karkoli je pač potrebno: Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 177-27 i 21 < (O < a. d < O a. H (0 nadomeščanja, spremstva na športnih idr. dnevih, vodenje projektov (takšnih in drugačnih), organiziranje prireditev, razstav, okroglih miz, vodenje interesnih dejavnosti in še mnogo drugih zadolžitev. In tako nam na koncu za knjižnico zmanjka časa. Zdaj pa to priložnost lahko izkoristite: spremenite postavitev gradiva v knjižnici. V tem primeru računajte na to, da boste morali zamenjati tudi nalepke, kjer boste vpeljevali spremembe. Lahko poskrbite za večji odpis gradiva (o gradivu, ki ni bilo preneseno s konverzijo, se po premisleku odločite, ali je še relevantno, ali sploh sodi v šolsko knjižnico). Uporabnikom lahko nudite možnost rezerviranja in podaljšanja gradiva prek spleta s CO-BISS-OPAC-om. V okviru ur KlZ-a zdaj lahko učence učite brskati in iskati gradivo s programom, ki se uporablja v vaši šolski knjižnici. Ker danes skorajda ni učenca, ki ne bi imel pametnega telefona, lahko pripravite uro, na kateri spoznavate aplikacijo mCOBISS in z njo vstopate v šolsko knjižnico ter brskate po katalogu. Kar naenkrat se bo vam in vašim učencem odprl svet, del katerega ste tudi vi. Kako navdihujoče. stroški Menim, da je glede na prednosti, ki jih prinaša priključitev šolskih knjižnic sistemu COBISS, govoriti o stroških brezpredmetno. Je pa dobro vedeti, da je poleg vseh pozitivnih plati uporaba COBISS-a tudi cenovno ugodnejša. Vsak naj se sam pozanima, koliko plačuje za program, ki ga uporablja, za morebitno pridruženo članstvo pri COBISS-u in stroške sešteje. IZUMOV veljavni cenik je dostopen na spletu. In četudi boste morali kupiti nov čitalnik črtne kode (moj je bil ustrezen), tiskalnik za nalepke in plačati konverzijo, prihranek kljub vsemu bo, samo kasneje. Bo pa. Če pa bi ostali na istem, prihranka ne bi bilo in kar je bistveno, ostali bi samotni otok sredi morja, nepovezani, osamljeni in izolirani. sklep Menim, da šolske knjižnice z uresničitvijo te ključne spremembe v Zakonu o spremembah in dopolnitvah ZKnj vstopajo v novo obdobje. In pri tem ni pomembno, ali bo konverzija podatkov imela 85-%, 70-% ali 65-% uspešnost ali pa se morda knjižnica sploh ne bo odločila za konverzijo. IZUM konverzijo svetuje predvsem knjižnicam z veliko gradiva (več kot 10.000 enot). Pomembno je to, da končno storimo ta zadnji korak in se pridružimo vsem drugim knjižnicam po Sloveniji, pa čeprav to od nas zahteva malo več dela, malo več prilagajanja in več ustvarjalnega reševanja problemov. Za to smo vendarle plačani, za to smo postavljeni na delovno mesto šolskega knjižničarja. In če razvoj šolskega knjižničarstva vodi v smer povezovanja, napredka, stopimo na to pot. Sama sem jo že prehodila. In danes sem zadovoljna uporabnica programa COBISS. Najbolj pomembno pa je, da so zelo zadovoljni tudi moji uporabniki, učenci, učitelji in posredno tudi starši. In to mi veliko pomeni. Končala bom z mislijo Edmunda Burka, ki ne potrebuje nobenega dodatka, razlage: »Nobena strast ne oropa um njegovih sposobnosti delovanja in razsojanja tako učinkovito kot strah.« Viri Fekonja, R. (2016). Spremembe Zakona o knjižni- Platforma COBISS - Kooperativni online bibliograf- čarstvu in šolske knjižnice. Šolska knjižnica, 25 skisistem in servisi. Dostopno na: http://www. (1-2), 23-32. cobiss.net/platforma_cobiss.htm (9. 1. 2017). O urška ščavničar cunder, prof. slov., univ. dipl. etn. in antr. kult., knjižničarka na OŠ Vodice Naslov: OŠ Vodice, Ob šoli 2, 1217 Vodice E-naslov: urska.cunder@guest.arnes.si Urška Ščavničar Cunder: Prehod na COBISS v knjižnici OŠ Vodice priloga TZTIM Institut informacijskih znanosti 2000 Maribor, Prešernova 17, Slovenija telefon h.c. 02 2520-331, telefaks 02 2524-334, e-pošta izum@izum.si Vsem osnovnim šolam, pridruženim članicam sistema COBISS.SI Spoštovani! V sistem COBISS.SI je vključenih že 433 knjižnic kot polnopravnih članic, od tega 165 šolskih knjižnic. Z željo, da bi sistem COBISS še bolj približali šolskim knjižnicam in posledično povečali njihovo število v sistemu, uvajamo s 1. 10. 2014 izključno za potrebe šolskih knjižnic naslednje novosti: - Šolske knjižnice, ki bodo postale nove polnopravne članice sistema, bodo pri plačilu članarine prvo leto članstva deležne popusta v višini 50 %; glede na veljavni cenik IZUM-a (http://home.izum.si/cobiss/o cobissu/cenik.asp') to pomeni, da za prvo leto plačajo 125,00 EUR. - Potrebam šolskih knjižnic bo prilagojeno tudi izobraževanje: • za uspešno delo v sistemu COBISS bomo namesto obstoječih večdnevnih tečajev (tečaji pod zaporednimi številkami 10, 13 in 15 na domači strani http://izobrazevanie.izum.si/EntrvFormDesktopDefault.aspx?tabid=22&tvpe=cobiss") pripravili enodnevne delavnice, na katerih se bodo udeleženci seznanili z osnovnimi postopki, potrebnimi za nemoteno in tekoče delo v knjižnici v postopkih vodenja podatkov o zalogi in vodenja evidenc izposoje gradiva ter v nabavnih postopkih; • vsaka šolska knjižnica bo imela na voljo tri dni brezplačnega izobraževanja; kako bo te dneve porabila, je prepuščeno njeni presoji. - Pogoj za začetek dela v sistemu COBISS.SI je udeležba na delavnici za zalogo; takoj po zaključku enodnevne delavnice bo sodelavec IZUM-a skupaj s prvim udeležencem delavnice na lokaciji IZUM-a pripravil zapisnike za zalogo, izposojo in nabavo, ki so izhodišče za začetek dela v posameznem segmentu programske opreme COBISS; v primeru priprave zapisnika na lokaciji knjižnice krije knjižnica zgolj svetovalne ure za pripravo zapisnika, preostale stroške (potni stroški, dnevnice) bo pokril IZUM. - Pred namestitvijo segmenta COBISS3/Izposoja ali segmenta COBISS3/Nabava se bo vsaj eden od zaposlenih v knjižnici moral udeležiti delavnice COBISS3/Izposoja ali delavnice COBIS S3/Nabava. Datum: 22. 9. 2014 Št.: 320/02-dso Na IZUM-u bomo začeli pripravljati tudi e-izobraževanje. Tako bodo lahko zaposleni v knjižnicah še lažje vključili izobraževanje za delo v knjižnici v obliki izobraževanja na daljavo v vsakodnevne obveznosti. Prav tako bomo skušali ažurno pripravljati krajše video posnetke, skozi katere bomo prikazali osnovne poteke dela. Pripravili smo že video posnetka Kako v COBISS-u vnesemo zapis o gradivu v katalog knjižnice (lokalno bazo podatkov) in mu dodamo podatke o zalogi in Kako v COBISS-u izvajamo osnovne postopke izposoje. Če se bo v knjižnici pokazala potreba po bolj poglobljenem poznavanju funkcionalnosti, ki jih omogočajo posamezne lokalne aplikacije, pa se bo eden od zaposlenih iz knjižnice moral udeležiti že uveljavljenih večdnevnih tečajev. Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 179-27 i 21 Šolskim knjižnicam, ki zdaj za izvedbo avtomatiziranih postopkov uporabljajo programsko opremo WinKnji ali Šolska knjižnica, bomo v skladu z našimi možnostmi in operativnimi načrti, šli naproti tudi s cenovno ugodnim prenosom podatkov iz obstoječih sistemov v segment COBISS3/Zaloga (izvede se t. i. konverzija podatkov o zalogi), s ciljem lažjega in hitrejšega začetka dela v sistemu COBISS.SI. Podrobnosti poteka takšnega prenosa podatkov o zalogi v sistem COBISS so na voljo na naši spletni strani v sklopu Pogosta vprašanja - Vključevanje šolskih knjižnic (http://home.izum.si/cobiss/faq/faq_solske.asp). O uspešnosti take konverzije si v Šolski knjižnici št. 3/4, 2013, lahko preberete članek z naslovom Konverzija knjižničnega kataloga iz programa JVinKnj v C0BISS3. V šolskih knjižnicah se hrani predvsem gradivo, ki je že obdelano v sistemu COBISS. Če v šolski knjižnici naletite na gradivo, ki v sistemu še ni obdelano, pa predlagamo, da se obrnete na bližnjo splošno ali kakšno drugo knjižnico. V skrajnem primeru se lahko obrnete tudi na IZUM, kjer vam bomo prav tako priskočili na pomoč pri obdelavi in v najkrajšem možnem času naredili potrebne bibliografske zapise za monografske publikacije. Vsi člani sistema COBISS.SI, torej tudi zaposleni v šolskih knjižnicah, pa imajo možnost, da se vključijo v izobraževanje za pridobitev dovoljenj za vzajemno katalogizacijo. Za konec torej le še vabilo vam, šolskim knjižnicam, da se priključite sistemu COBISS.SI in kot polnopravne članice dobite vse zgoraj navedeno in še naslednje prednosti: - Baza podatkov o gradivu vaše knjižnice bo vidna v COBISS/OPAC-u (http://www.cobiss.si/), ki ga, skupaj z drugimi servisi IZUM-a, uporablja že preko 700.000 ljudi (http://home.izum.si/cobiss/o_cobissu/statistike_kazalci.asp"). - Vaši uporabniki bodo lahko uporabljali servis Moja knjižnica v COBISS/OPAC-u, prek katerega si lahko rezervirajo gradivo, podaljšajo rok izposoje, preverijo, kaj imajo izposojeno, itd. - Z uporabo sodobne mobilne aplikacije mCOBISS, s katero želimo knjižnice približati predvsem mlajšim uporabnikom, bodo lahko člani vaše knjižnice nekatere storitve vaše šolske knjižnice opravljali sami (pregled izposojenega gradiva, podaljšanje roka izposoje, iskanje gradiva...). - Pomoč in svetovanje pri delu v knjižnici po e-pošti, telefonu ali referenčnem servisu vsak delovni dan od 7.30 do 21.00 ter v soboto od 7.30 do 13.00. Za vse morebitne dodatne informacije pišite na e-naslov podpora@izum.si ali pokličite klicni center IZUM-a na telefonsko številko 02 25 20 333. Vabljeni! Romana Muhvič Šumandl, l.r. VODJA SEKTORJA Upravljanje servisov Davor Šoštarič, l.r. DIREKTOR Urška Ščavničar Cunder: Prehod na COBISS v knjižnici OŠ Vodice Pouk v šolski knjižnici -s 5. razredom o ljudskih pravljicah & STROKA in PRAKSA Lessons on Folk Tales in the School Library with the 5th Grade E Gregor Škrlj Izvleček V prispevku je prikazan primer izvedbe ure KIZ v povezavi z ljudskimi pravljicami v 5. razredu. Ljudske pravljice so tema mnogih učnih ur vse od prvega razreda naprej. Pri izvedeni uri so učenci ljudsko pravljico Jaga baba spoznali malo drugače kot običajno - z družabno igro, z ogledom videoposnetka ter z reševanjem učnega lista. Ob izvedbi tej ure z učenci ponovimo postavitev gradiva v knjižnici, posebej izpostavimo ljudsko slovstvo in ponovimo, kako učenci poiščejo določeno pravljico na sami polici in v posameznih zbirkah pravljic. To so potem učenci tudi storili in poiskano pravljico v govornem nastopu predstavili sošolcem. Bili so navdušeni, ker so lahko izbirali ljudske pravljice iz različnih držav ter tako predstavili tudi državo, običaje in jezik. Ključne besede: šolska knjižnica, ljudsko slovstvo, slovenske ljudske pravljice, jaga baba, čarovnice, ruske ljudske pravljice UDK 027.8:398.21 Key words: school library, folk literature, Slovene folk tales, Jaga baba, witches, Russian folk tales Abstract The paper presents the implementation of a library and information knowledge (KIZ) lesson in connection with folk tales in the 5th grade. Folk tales are a topic of many lessons since the first grade onward. During this lesson, the pupils came to know the Jaga baba folk tale in a slightly different way than usual - through a party game, by watching a video, and by filling out a handout. During the lesson, we once again went over the layout of material in the library, pointed out folk literature in particular, and revised how pupils can find a specific tale on the shelf and in individual collections of tales. Afterwards, the pupils did just that and presented the tale they had found to their classmates in an oral presentation. The pupils loved it because they were able to choose folk tales from various countries and use them to present the country, its customs and language. Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 59-27 i 21 < (O < a. a < O a. H (O UVOD V naši knjižnici so na voljo različna gradiva, predmeti, vsebine, a v tokratnem prispevku bo poudarek na pravljicah, predvsem ljudskih (primer ure pouka z eno ljudsko pravljico). Učence od 1. razreda dalje učimo razlike med pravljicami, katerih avtor je znan, ter ljudskimi pravljicami (pravljice, ki jih prosto pripovedujejo generacije svojim potomcem). To podkrepimo tudi z ločenimi postavitvami gradiva in različnimi vidnimi oznakami polic. V prispevku predstavljam pouk o ljudskih pravljicah v 5. razredu, ki se na naši šoli povezuje s knjižnico in cilji kurikula knjižnično informacijsko znanje. Vsako šolsko leto v knjižnici obravnavamo drugo ljudsko pravljico, slovensko ali tujo (v razredu učiteljice namreč obravnavajo pravljico, katere odlomek je zapisan v berilu). Učenci pridejo v šolsko knjižnico že s predznanjem, ki ga pridobijo pri pouku slovenščine (tudi že v nižjih razredih), zato se v knjižnici na to temo srečamo načrtovano v 5. razredu. Ob tem učenci ponovijo tudi postavitev tovrstnega gradiva, kje v knjižnici so police z ljudskim slovstvom in kako si poiščejo določeno pravljico v zbirki. POUK O LJUDSKIH pravljicah V RAZREDU V 5. razredu so v učnem načrtu za slovenščino, področje književnosti, cilji povezani z ljudskimi pravljicami in ljudskimi pesmimi. Učiteljice z učenci v razredu začnejo z obravnavo snovi po učnem načrtu, pri čemer učenci doživljajo, razumevajo in vrednotijo prozna in dramska besedila. Na začetku je pri snovi poudarek na ljudskih besedilih (navezava na uro pouka v knjižnici). Cilji, ki so zastavljeni pri pouku v razredu, so: • učenci prepoznavajo značilnosti ljudske pravljice (tipični začetek in konec, jezikovne posebnosti, prepovedi, zapovedi in prerokbe, pravljična števila, tipične pravljične osebe; pravljične predmete), jo pišejo, pripovedujejo in razlikujejo od realistične pripovedi, • učenci spoznajo delitev ljudskih pravljic na čudežne in realistične (razlike in opredelitve); • učenci prepoznavajo tipične lastnosti slovenskih ljudskih pravljic (slovenske pravljične osebe, pravljični motivi, pravljična struktura); • učenci spoznavajo značilnosti pravljic drugih narodov sveta in jih primerjajo z značilnostmi slovenskih ljudskih pravljic. Učenci pri urah pouka spoznajo ljudsko slovstvo, zapisovalce, tipične slovenske ljudske pravljice in junake, čudežne predmete, tipične začetke in konce in še kaj. V zvezek za književnost narišejo miselni vzorec z naslovom Ljudske pravljice, kjer opredelijo in dopišejo vse posebnosti ter značilnosti. S tem miselnim vzorcem si nato pomagajo pri pripravi govornega nastopa (v knjižnici si izberejo eno pravljico) in pri reševanju učnega lista v knjižnici. POUK O LJUDSKIH pravljicah v šolski knjižnici Učence sem povabil v knjižnico, ko že imajo predznanje, saj so se pri pouku slovenščine že srečali z ljudsko pravljico, natančneje slovensko ljudsko pravljico, značilnostmi, motivi, strukturo in tipičnimi pravljičnimi osebami. Za uvodno motivacijo sem omenil družabno igro, ki je nastala po predlogi ljudske pravljice, ki jo bodo v nadaljevanju tudi spoznali. Pokazal sem igro baba yaga ter povabil učence k igranju v jutranjem in popoldanskem času (igra je namenjena od 2 do 5 igralcem1). 1 Več o igri je dostopno na povezavi: http://iellogames.com/ Baba_Yaga.html. JM Gregor Škrlj: Pouk v šolski knjižnici - s 5. razredom o ljudskih pravljicah Igra tudi ne vsebuje besedila, le slike, tako da je neodvisna od jezika in primerna tudi za mlajše otroke. Učencem sem namignil, da tisti, ki pozna zgodbo, laže zmaga v družabni igri (zbrati je treba pravilne, ustrezne uroke in se rešiti iz začaranega gozda ter tako uiti krempljem babe yage). Cilji pri delu v knjižnici: • učenec spozna ljudsko pravljico Jaga baba; • odgovori na vprašanja o bistvenih podatkih o prebranem besedilu: o čem književno besedilo govori, kje se je kaj dogajalo in kdaj, katere so glavne književne osebe, zakaj se je kaj zgodilo in katere posledice je imelo ravnanje književnih oseb; • učenec ilustrira del zgodbe; • loči ljudsko pravljico od avtorske, tako da navede avtorja oz. zapisovalca (ponovi in našteva zapisovalce pravljic); • v knjižnici locira police z ljudskim slovstvom in poišče ustrezno ljudsko pravljico za govorni nastop. Učencem sem razdelil učne liste. Predstavil sem jim mitološki lik, pokazal ilustracijo v knjigi, iz katere sem prebral tudi pravljico. Že samo ime baba Jaga oziroma Jaga baba je učence pritegnilo. Pogovorili smo se o tem, zakaj je njeno poimenovanje zapisano enkrat tako drugič drugače - izročilo potuje iz roda v rod in v različnih jezikih. Pred nadaljevanjem sem jih povprašal, ali kdo pozna to bitje, kdo ve, za koga gre ipd. Razvila se je kratka diskusija, ugibanje in razlage različnih domišljijskih likov (čarovnice, vile, starke ...). Med razlago sem namignil tudi, da sem na spletu prebral napoved, da za leto 2017 filmski studii napovedujejo celovečerno animirano priredbo zgodbe, kjer bodo prikazali, kaj je pripeljalo Jadvigo do tega, da je postala Jaga. Hkrati sem tudi omenil, da mitološki lik izhaja iz Rusije, da gre za rusko ljudsko pravljico in naj bodo pozorni ob branju, če opazijo kakšno posebnost (med nami so tudi učenci iz drugih držav, v tem letu tudi iz Rusije). Pred branjem sem pokazal še kratek odlomek iz filma z originalnim naslovom Morozko2 (v nemškem prevodu Abenteuer im Zauberwald) iz leta 1964, v 2 Povezava do odlomka iz filma: https://www.youtube.com/ watch?v=SHbcDiyddKk. katerem med drugim nastopa tudi lik Baba Jaga. Nadalje sem učencem podal navodilo, da z učnim listom spremljajo branje verzije3 pravljice ter sledijo in zapisujejo manjkajoče besede. Po prebranem so morali odgovoriti na zastavljena vprašanja, pri tretji nalogi razvrstiti deset stavkov iz pravljice v pravilni vrstni red (pravilno zaporedje dogodkov v pravljici) ter ob koncu ilustrirati tisti del zgodbe, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Rešitve smo skupaj preverili ter odgovorili še na kakšno vprašanje, ki se je mogoče porodilo. Nato sem jim zastavil vprašanje, ali ima pravljica avtorja? Kako to, da smo pravljico prebrali iz knjige, in to v slovenskem jeziku, če pa smo rekli, da je to ruska ljudska pravljica. Ob tem sem učence napeljal na zapisovalce pravljic (o tem so govorili že pri pouku) in so osvežili znanje. Vprašal sem jih tudi po imenih in priimkih zapisovalcev (ali koga poznajo, se spomnijo na katerega izmed znanih zapisovalcev ljudskih pravljic). Skupaj smo jih našteli kar nekaj tako slovenskih kot tujih zapisovalcev. Za domačo nalogo so dobili magični kvadrat (v prilogi), v katerem so morali poiskati zapisane besede, ki so povezane z ljudskimi pravljicami. Nato so imeli prosti čas, da so si izbrali ali vsaj ogledali police z ljudskim slovstvom, kjer so si izbrali pravljico za govorni nastop. Nekateri so imeli že v naprej določeno gradivo oz. naslov knjige, ki so si jo želeli izposoditi. SKLEP V prispevku sem predstavil vpletenost knjižnice pri pouku ljudskega slovstva v okviru slovenščine v 5. razredu, kjer smo povezali več sorodnih vsebin s cilji. Učenci so bili za delo motivirani, saj so že pri pouku obravnavali snov tako, da so poznali odgovore na veliko zastavljenih vprašanj. Pravilno so odgovorili, da pri ljudskih pravljicah avtor ni znan, saj se ljudsko slovstvo širi in prenaša se z ustnim izročilom, da sta čas in kraj dogajanja največkrat nedoločena ter da se pravljice začenjajo (nekoč, davno, za devetimi gorami, v prastarih časih .) in končujejo (in živela sta srečno do konca svojih dni .) skoraj vedno s podobni- 3 Preberem pravljico iz zbirke Kristalna gora in druge pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 183-27 i 21 < (O < a. d < O a. H (O mi besedami ali besednimi zvezami. Ponovili so tudi druge značilnosti (pravljična bitja, pravljični predmeti, nasprotja med dobrim in hudobnim, pravljična števila ...). Uspešno so rešili učne liste, na katerih so nastale tudi izvirne ilustracije zgodbe, ki smo jih kasneje tudi razstavili. Učenci so bili navdušeni, ker so lahko izbirali ljudske pravljice iz različnih držav ter tako svojim sošolcem (v okviru govornega nastopa) predstavili tudi države, iz katerih prihajajo, običaje in jezike. Tokrat so bili med nami tudi učenci po rodu iz Rusije, Kitajske, bivših republik Jugoslavije in Nemčije. Po izvedeni uri sem se z vsako od treh kolegic pogovoril o minuli uri, zapisala sva refleksijo in evalvacijo (pogoji za izvedbo ure, prednosti, slabosti ter morebitni predlogi za prihodnje ure sodelovanja). Prišli smo do skupnih ugo- tovitev, da so bili učenci uspešni pri sodelovalnem učenju in motivirani za delo (predznanje) ter da jih je do zdaj neznana pravljica v povezavi z vsemi dejavniki pritegnila (igra, video in besedilo). Izjemno pomembno je bilo, da smo pouk izvedli v dobro opremljeni in urejeni knjižnici (za potrebe govornega nastopa je večina učencev našla želeno pravljico). Edina večja težava, ki jo velja izpostaviti, je povezana z dejstvom, da so na isti dan v knjižnico k pouku prišli vsi trije oddelki 5. razreda. Največ težav sem imel pri pravočasnem urejanju neurejenih polic v petminutnem odmoru do prihoda naslednjega oddelka. In učenci vsakega naslednjega oddelka so imeli na policah na voljo manj knjig. Torej bo treba v prihodnje ure obiska razporediti v daljšem časovnem obdobju (vsaj ena šolska ura razmika med dvema razredoma) oziroma v roku treh dni. literatura Blažič, M. (2010). Primerjalna analiza lika čarovnice v ruskih in slovenskih pravljicah - študija primera: Jaga baba in Pehta. V: Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 46. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (str. 95-106). V Ljubljani: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 11. 2016 s spletne strani: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_informacijs-ko_znanje_os-sprejeto.pdf. Kristalna gora in druge. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. Slovenske pravljice. 2. natis. Ljubljana: Nova revija, 2008. Sušec, Z. (2005). Knjižnična informacijska znanja: program osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina [elektronski vir] (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovensci-na_OS.pdf. O gregor škrl univ. dipl. bibl., knjižničar na OŠ Prule v Ljubljani Naslov: OŠ Prule, Prule 13, 1000 Ljubljana E-naslov: gregor.skrlj@guest.arnes.si Gregor Škrlj: Pouk v šolski knjižnici - s 5. razredom o ljudskih pravljicah PRILOGA: Učni list MAGIČNI KVADRAT - UUDSKE PRAVUICE V magičnem kvadratu je knjižničar skril spodaj zapisane besede, ki so povezane z ljudskimi pravljicami. Besede iščeš vodoravno, navpično in poševno ter v ogledalu, Poišči tudi skrite besede in jih dopiši. PRSTAN, ČAROVNICA, GRIMM, NEKOČ, DAVNO, SEDEM, KAČA, VILE, RAZBOJNIK, LISICA, ZVERINICE, MAČEHA, PRINC D C w Z z T H v Z G E M E D E S Ž Q w R K v Z T E v C Z X H v z I L T J H N E K 0 č M I V Q L T V T H 0 M C C E K I N Ž G K Š A w v Z H v C S G H E W v Z z H X v s W I X N 0 T w V v s z v Z v C C Z L E v s J E G S D H A A v Z K v Z G R G A G H D P A w S Q I V X v S E R Č v G W X N v Z j L S A T v S H v C 0 I X G T X M A Č E H A C 0 A C I N V 0 R A v C E N v z T 5 I Y v Z H J v C Y z W J L Š Z Š Q P v Z š T v Z E W A J H v Z C N I R P T Č Č Z w Y v s P M I Z I C A v Z E R A Z B 0 J N I K Z v Z W v S Z p v s W v Z E Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 63-27 i 21 Kdo prebiva na knjižnih policah v* v I I • I • »0% v nasi solski knjižnici? Who Is Living on the Bookshelves in Our School Library? Ei STROKA in PRAKSA Izvleček V prispevku je predstavljen pouk v tretjem razredu, kjer preverjamo usvojeno znanje in spretnosti učencevprvega triletja priraziskovanju knjižnice. Predstavljeni so učni list in posamezne naloge, s katerimi preverjamo znanje ter uspešno sodelovanje s kolegicami, ki poučujejo v tretjem razredu. Ključne besede: šolska knjižnica, postavitev gradiva, UDK, knjižnična nalepka, iskanje gradiva UDK 027.8 Key words: school library, arrangement of materials, UDC, library label, searching for material Abstract The paper presents lessons in the third grade, during which we assess the knowledge and skills gained by pupils in the first triennium while exploring the library. It presents the worksheet and individual tasks used for knowledge assessment, and the successful cooperation with third grade teachers. UVOD pouk v knjižnici V tretjem razredu želimo vsako leto preveriti že pridobljeno znanje učencev prvega triletja, kaj vse že znajo, katera so njihova močna in šibka področja, da do konca leta s pomočjo pravih vsebin nekako zaokrožimo cilje kuri-kula za prvo triletje. Vsako leto znova načrtujemo uro z naslovom Kdo prebiva na knjižnih policah, saj v njej z učnim listom združimo veliko različnih ciljev in nalog ter preverimo skupinsko delo. Učiteljice oddelkov tretjega razreda vsako leto po dogovorjenem urniku v knjižnico pripeljejo svoje učence k uri pouka. Knjižničar učence razdeli v šest skupin, jim pripravi učne liste, s pomočjo katerih se spremenijo v knjižnične detektive in rešujejo naloge, uganke v povezavi s knjižnico, knjigami, oznakami ... Ob tem sodelujejo znotraj svojih skupin, izkažejo svoje znanje in spretnosti, ki so si jih pridobili v prvih treh letih šolanja. Seveda je 64 vseskozi treba upoštevati tudi pravila obnašanja v knjižnici. Cilji, ki so zastavljeni za to uro: Učenec: • zna sodelovati znotraj skupine, • zna poiskati ustrezno gradivo na policah za prvo triletje, • prepozna posamezne oznake na gradivu, • zna prosto pristopiti h knjižničnemu gradivu, • zna samostojno poiskati gradivo na seznamu za bralno značko, • zna samostojno poiskati in prepoznati gradivo za bralno značko na policah, • zna ločiti gradivo po vsebinskih področjih, • zna prepoznati UDK-številko in oznako police (besedno razlago), • prepozna lokacijske podatke na knjižničnih nalepkah. Učencem smo razdelili učne liste, nanje so se podpisali in nato so dobili ustrezne napotke (spomnili smo jih na pretekla leta in delo v knjižnici, naj bodo pozorni na nalepke, barve, police in številke). Skupaj smo pregledali učni list ter razložili potek dela in odgovorili na nekaj vprašanj, ki so jih postavili učenci. Zaradi prostorskih omejitev so delali v 6 skupinah. Njihovi učni listi so vsebovali popolnoma identične naloge, vendar v različnih zaporedjih (lažja frekvenca in prehodnost med policami). S pomočjo učnega lista vsako leto preverjamo, ali so si zapomnili do tedaj podana znanja, ki so povezana z oznakami naše knjižnice (npr. na hrbtih slikanic z velikimi tiskanimi črkami so nalepljeni rdeči trakovi, na knjigah s pesmimi pa modri trakovi - to spoznajo že v prvem razredu, saj tako rešujemo prostorsko stisko, hkrati pa barve nalepk kažejo, kje najdejo določeno knjigo - v prvem razredu so najbolj iskane slikanice z velikimi tiskanimi črkami ter pesmi za bralno značko). Pomembno je tudi, da so si v treh letih šolanja zapomnili urejenost seznama za bralno značko. Seznam je natisnjen v barvah, saj tako povežejo barvo, s katero je natisnjen priimek avtorja, z barvami črk na policah. Primer: police za prvo triletje z oznako C imajo nalepljene rdeče črke, zato so imena avtorjev del, ki jih najdemo na teh policah, na seznamu natisnjeni z rdečo barvo. Tako gre učenec lahko takoj preveriti, denimo, priimek Andersen (natisnjen z rdečo barvo) na polico z rdečo črko A. S tem je olajšano iskanje gradiv, še posebno kadar je v knjižnici gneča, pa tudi zato ker je v knjižnici zaposlen le en knjižničar, ki ne more pomagati hkrati iskati gradiva vsem učencem. Tako postanejo učenci samostojnejši uporabniki knjižice. Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 187-27 i 21 Slika 4: Primer zahtevnejše naloge o točno določeni knjigi. Gregor Škrlj: Kdo prebiva na knjižnih policah v naši šolski knjižnici Pri eni izmed nalog (slika 4) na učnem listu je morala skupina poiskati točno določeno knjigo na knjižnih policah (Juš in gospod Mišon avtorja Arcadia Lobata). Za to knjigo smo se odločili zato, ker imamo na zalogi 19 enot, tako da je lahko imela vsaka skupina več izvodov hkrati. Pri tej nalogi je bilo zelo pomembno, da so poiskali začetek pravljice in dopolnili besedilo z manjkajočimi besedami (vadili so glasno branje, dopolnjevanje besedila in pravilen zapis besed). Nato je bilo pomembno, da so si knjigo tudi dobro ogledali ter zapisali podatke (katerega leta je izšla, ali so v njej ilustracije) ter s pomočjo predloge dopolnili nepopolno knjižnično nalepko - prepoznavni znaki naše knjižnice. Nekaj nalog je bilo povezanih s prepoznavanjem oznak za strokovne knjige oz. področja. Če so iskali knjigo za matematiko, so morali poiskati polico z oznako 51 - matematika (oznake na policah, nalepkah in legendi so identične, tako da so se laže znašli). Pri tej nalogi smo opazili, da se bolje znajdejo tisti učenci, ki se tudi v prostem času več zadržujejo v knjižnici ali pa so v preteklih letih obiskovali knjižničarski krožek, kjer je velik poudarek na organiziranju in postavitvi gradiva. sklep Članek predstavlja pouk v tretjem razredu, v katerem preverimo pridobljeno znanje učencev prvega triletja. Z izvedeno uro dobimo nekakšno okvirno sliko oz. odgovor, kaj vse je treba še storiti in kje je manko oz. kaj vse učenci že znajo. Učni list je odličen pripomoček, saj smo med reševanjem nalog skupaj z učiteljicami spremljali in opazovali, kako so se učenci lotevali nalog, kako so se v knjižnici znašli (ali so si ogledali legendo postavitve, ali so že vedeli, kje so določene police ter poimenovanja ...). Po izvedeni uri smo se na aktivu o njej pogovorili, zapisali ugotovitve in krajšo refleksijo ter evalvacijo (nekaj o pogojih za izvedbo ure, prednostih in slabostih ter o možnih izboljšavah za prihodnje ure sodelovanja). Prišli smo do skupnih ugotovitev, da so bili učenci pri skupinskem delu uspešni in zanj motivirani (izkazali so visok nivo predznanja). Posebnih težav pri reševanju učnega lista nismo zaznali, posebej je bilo treba pohvaliti in izpostaviti določene učence, ki so resnično zgledno pomagali svojim skupinam. Po pogovoru smo laže začrtali še naslednji dve uri skupnega pouka v tem šolskem letu. • Viri Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 11. 2016 s spletne strani: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_informacij-sko_znanje_os-sprejeto.pdf. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina [elektronski vir] (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 18. 11. 2016 s spletne strani: http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocj e/os/prenovlj eni_UN/UN_slovensci-na_OS.pdf . O gregor škrl> univ. dipl. bibl., knjižničar na Osnovni šoli Prule v Ljubljani Naslov: OŠ Prule, Prule 13, 1000 Ljubljana E-naslov: gregor.skrlj@guest.arnes.si Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 67-27 i 21 Ura pouka v šolski knjižnici s knjižničarko Mrcino Lesson in the School Library with Spud Murphy ^ Laura Belak Izvleček Pri pouku slovenščine smo po obravnavi dela Knjižničarka Mrcina avtorja Eoina Colfra odšli na obisk tudi v šolsko knjižnico. Učenci so bili ob obravnavi dela seznanjeni tudi z bralnim listom za prozo, na katerem je treba zapisati osnovne podatke o prebrani knjigi ter delo analizirati po vsebinski, oblikovni in jezikovni plati. Izpolnjene bralne liste učenci vložijo v bralno mapo ter so jim v pomoč pri pripovedovanju bralne značke kot tudi pri urjenju veščine govornega nastopanja. Pri uri pouka v šolski knjižnici je knjižničar učencem predstavil tudi postopek nastanka knjige ter pot, kako sploh pride knjiga od avtorja na police šolske knjižnice in v roke bralca. Učenci so se nato v izdelavi lastne knjige preizkusili tudi sami, pri čemer so morali upoštevati oblikovne lastnosti, ki jih ima vsaka knjiga. Ključne besede: šolska knjižnica, medpred-metno sodelovanje, pouk, knjižničar, nastanek knjige, analiza knjige/pesmi, bralna mapa, bralni list UDK 027.8 Key words: school library, cross-curri-cular cooperation, lessons, librarian, book creation, analysis of book/poem, reading folder, reading sheet Abstract During a Slovenian Language lesson, we visited the school library after discussing the book The Legend of Spud Murphy by Eoin Colfer. During the discussion of the book, the pupils were acquainted with the prose reading sheet, on which they have to write down the basic information about the book they have read and analyse it from the aspect of content, form and language. The pupils insert the filled-out reading lists into their reading folders, which help them to tell stories under the reading badge project, and practise the skill of oral presentations. During the lesson in the school library, the librarian presented to the pupils the process of creating a book and how the book passes from the author to the shelf of the school library and eventually to the reader. Afterwards, the pupils tried their hand at making their own book, for which they had to bear in mind the formal properties of books. UVOD Vsako šolsko leto učiteljice skupaj s knjižničarjem načrtujemo ure pouka v knjižnici. Za novo šolsko leto smo spremenili vsebine ur pouka, saj smo izhajali iz besedil v novih berilih, tako da smo vsebine (književnost) malo posodobili. Še vedno je pouk vezan na cilje, ki so zapisani v učnem načrtu slovenščine in kurikulu knjižnično informacijsko znanje. Tako smo v tem letu pri uri slovenščine v okviru učne teme »Jaz, moja družina, družba« izvedli učno enoto Eoin Colfer: Knjižničarka Mrcina. Za obravnavo dela smo uporabili odlomek v berilu in knjigo Knjižničarka Mrcina. POTEK UČNE URE V RAZREDU V uvodnem delu sem se z učenci želela pogovoriti o poznavanju knjig. Postavila sem preprosto vprašanje: »Kakšne knjige rad bereš?« Učenci so mi povedali in opisali zelo različne stvari (tanke ali debele knjige, stripe, detektiv-ke itd.), predstavili svoja mnenja in tako se je razvil pogovor. Nato sem na i-tabli prikazala spodnjo sliko in navodilo »Besede v levem stolpcu poveži z besedami v desnem v logične dvojice. Rešitve utemelji.« ilustracija detektivka par slikanica zaklad ljubezenska zgodba rima pustolovska zgodba prstni odtis pesem Po uvodu smo prešli na glavni del, v katerem sem vodila učni pogovor o odnosu učencev do knjižnice. Vnaprej sem si pripravila naslednja vprašanja, pri katerih so učenci sodelovali: a) Ali hodiš v šolsko knjižnico? b) Kako pogosto jo obiskuješ? c) Kakšne knjige si rad sposojaš? d) Katere dejavnosti v knjižnici so ti še všeč? e) Kako bi sprejel, če bi bil za neko svoje ravnanje kaznovan tako, da bi moral nekaj ur preživeti v knjižnici? f) Ali obiskuješ tudi kako drugo knjižnico? Katero? Po odgovorih in daljšem pogovoru sem napovedala branje odlomka Knjižničarke Mrcine avtorja Eoina Colferja. Pogovorili smo se o avtorju, ilustratorju, podatkih, ki so zapisani v knjigi, ki so neke vrste osebna izkaznica knjige (kasneje je v knjižnici natančnejšo razlago podal knjižničar). Podatke o knjigi (avtor, naslov, založba, letnica) so zapisali v zvezek. Zbrano so poslušali prvo poglavje in nato izražali svoje vtise. V razmislek sem jim izpostavila misel iz knjige: »Vili ne razume, kaj hoče mama povedati s povedjo: »Veš, Vili, včasih je pač tako, da lahko jahaš samo v domišljiji.« Nato sem jih vprašala, kako so razumeli zapisani stavek. Zatem so odprli berilo na 54 strani in glasno brali odlomek. Ko so zaključili z glasnim branjem, je prišel na vrsto razmislek, o čem pripoveduje/govori odlomek oziroma knjiga. Glavne podatke so zapisali v zvezek. Nato so s table prepisali navodilo za domačo nalogo: »Napiši nekaj nasvetov, kakšen naj bo knjižničar, da bodo otroci radi hodili v knjižnico.« Ob tem sem jim napovedala, da bo naslednja ura slovenščine potekala v šolski knjižnici. sodelovanje s šolskim knjižničarjem S knjižničarjem sva pred začetkom šolskega leta uskladila časovni okvir ter cilje, ki ustrezajo pouku glede na učni načrt slovenščine ter kurikula knjižnično informacijsko znanje (dalje KIZ). Cilji in vsebine KIZ so v drugem VIO (pri nas v 4. razredu) povezani s postopkom nastanka knjige ter potjo knjige, od tega, kako se uresniči ideja o vsebini, do same izdaje, natisa knjige ter distribucije (knjigarna, knjižnica), kako knjiga pride od avtorja do končnega uporabnika (bralca). Ob tem učenci spoznajo tudi poklice, ki so povezani s knjigami. Knjižničar je učence pozdravil in za uvodno motivacijo predstavil eno svojih najljubših knjig ter junakinjo knjižničarko Mrcino. Pokazal je knjigo, platnice ter nekaj ilustracij, o katerih je želel spregovoriti. Posebej je izpostavil ilustracije ter vprašal, ali so komu znane (isti ilustrator je ustvarjal groznega Gašperja, Tiransko teto in druge). Učenci so knjigo že poznali, saj so jo obravnavali v okviru pouka slovenščine. Knjižničarju so obrazložili, da se Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 191-27 i 21 < (O < a. d < O a. H (0 je knjižničarka Mrcina obnašala zelo nerazumno s tem, ko je s krompirjevko kaznovala uporabnike ob premikanju po knjižnici ter jim omejila gibanje med policami. Povedali so, da njeno obnašanje ni bilo primerno, niti si sami ne bi želeli takšne knjižničarke. Knjižničar je nato pokazal knjižni blok (sešite in zlepljenje liste) ter platnice, ki ga obdajajo, nato je omenil še CIP-zapis in razložil, kaj to pomeni (nekakšna osebna izkaznica knjige, kjer na enem mestu najdemo pomembne podatke o knjigi). Hkrati je opozoril na različne poklice, ki sodelujejo pri nastanku knjige (avtor, ilustrator, založnik, tiskar, knjigarnar, knjižničar itd.). Da so učenci laže in bolj realistično doživeli avtorstvo, so po navodilih sami izdelali knjigo. Ob knjižničarjevem prikazovanju in prepogibanju lista v podobo knjige so se sami lotili izdelave preproste knjige. Uporabili so pripomočke (list papirja, škarje, svinčnike, barvice) in zgibali svojo knjigo. Ob tem so postali neke vrste tiskarji, nato avtorji (pisatelji, pesniki, ilustratorji), odvisno od vsebine, ki so jo namenili knjigi. Ko je bila knjiga izdelana, so se lotili še knjižničarke Mrcine, ki je bila narejena v obliki vogalne knjižne kazalke. Knjižničar je za naslednje dni pripravil razstavo iz izdelkov, ki so nastali pri pouku. Slika 1: Na zgornjih dveh fotografijah so učenci med izdelavo svojih knjig. Na srednji levi fotografiji so knjižne kazalke - knjižničarke Mrcine. Na spodnji pa je razstava izdelanih knjig. (Foto Gregor Škrlj) 0 Laura Belak: Ura pouka v šolski knjižnici s knjižničarko Mrcino BRALNA MAPA SKLEP S sodelavkami, ki poučujejo v preostalih oddelkih četrtega razreda, smo v tem šolskem letu na novo vpeljale tudi bralne liste, s katerimi bodo učenci pridobili sistematične veščine, saj bo treba bralni list izpolniti po vsaki prebrani knjigi, naučeni pesmi ter ga vložiti v bralno mapo. Učencem bo bralni list služil kot pripomoček pri pripovedovanju prebranega za bralno značko ter pri govornih nastopih. Bralni listi se nekoliko razlikujejo glede na to, ali je prebrano delo proza ali poezija. Na podlagi tega smo skupaj oblikovale dva tipa bralnih listov (enega za prozo in drugega za poezijo). Bralni list za prozo je sestavljen iz preglednice osnovnih podatkov o knjigi ter nekaj vprašanj o prebrani zgodbi. Preglednico osnovnih podatkov sestavljajo naslov prebrane knjige in naslov izvirnika, če ga izbrano delo ima, ter ime prevajalca v slovenščino. Poleg tega vsebuje tudi podatke o tem, kdo je delo ilustriral, katera založba ga je izdala, kraj in letnico izdaje ter število strani, ki jih ima izbrano delo. Zapisanim osnovnim podatkom o knjigi sledi krajša, strnjena obnova prebrane zgodbe in lastno vrednotenje oziroma razmišljanje o sami knjigi kot tudi zgodbi. Ob koncu bralcem podamo še svoje priporočilo in lastno oceno. Bralni list za poezijo pa vsebuje podatke o naslovu in avtorstvu izbrane pesniške zbirke kot tudi naslovu izbrane pesmi iz le-te. Kot pri prozi je treba tudi pri poeziji zapisati, o čem govori izbrana pesem ter koliko kitic in verzov ima. V pesmi je treba poiskati tudi rime in jih izpisati. Utemeljiti in zapisati pa je treba tudi verz, ki je bralcu v pesmi najbolj všeč. Bralni list se sklene z vrednotenjem in lastno oceno izbrane pesniške zbirke. Osnovni namen uporabe in vpeljave bralnih listov je, da se učenci urijo v veščini iskanja osnovnih podatkov o knjigi ter seznanijo s tem, kje v knjigi najdemo te podatke (kar se dobro povezuje z delom in poukom v knjižnici). Učenci se prav tako urijo v analiziranju zgodbe, pesmi po vsebini, obliki in jeziku. Poleg tega lahko učenec prek bralnih listov spremlja svoj lasten napredek v sposobnostih zapisovanja, analiziranja kot tudi izražanja. Prispevek predstavlja dobro sodelovanje s šolskim knjižničarjem, saj vsako leto pred začetkom novega šolskega leta skupaj načrtujemo pouk v knjižnici. Pri načrtovanju tokratnega šolskega leta smo načrtovali malo drugačen pouk (prvič po dolgih letih smo zamenjali in posodobili tudi učbenike v učbeniškem skladu in tako v berilih dobili odlomke sodobnejših del). Predstavila sem uro pouka slovenščine, v kateri sem učence izzvala z vprašanjem »Kakšne knjige rad bereš?« in se z njimi pogovorila o poznavanju knjig. Z dodatnimi vprašanji sem se navezala na knjižnico, obiskovanje knjižnic in dejavnosti, povezane s knjižnico ter branjem. Nato smo obravnavali knjigo Knjižničarka Mrcina, zapisovali podatke o delu (avtor, naslov, založba, letnica) in se pogovorili o glavni junakinji v knjigi. Pomemben del pouka je tudi glasno branje odlomka ter motivacija za branje celotnega besedila (knjiga je bila v ožjem izboru za domače branje, vendar po tehtnem razmisleku, saj je ni možno več kupiti, knjižnice pa nimajo dovolj izvodov, ni bila izbrana za domače branje). Predstavila sem tudi pouk v knjižnici, kjer je knjižničar bolj strokovno razložil, kje se nahajajo podatki o knjigi ter kdo vse sodeluje pri nastanku knjige kot vsebinskega kot fizičnega izdelka, in je učence naučil izdelati lastno knjigo ob prepoznavanju vlog oz. poklicev, na povključenih v izdelavo. Za dodatno motivacijo so po njegovih navodilih in predlogah učenci sami izdelali tudi knjižno kazalko v podobi knjižničarke Mrcine. Sodelovanje in medpredmetno povezovanje s šolskim knjižničarjem je bilo kot vedno izvedeno uspešno, saj je knjižničar učencem slikovito in zanimivo predstavil knjigo kot lepljen oziroma sešit blok listov, ki ga obdajajo platnice. Seznanil jih z vsebino ter poklici, ki so povezani z nastankom knjige od začetka do prihoda na knjižno polico. Poleg tega jih je še dodatno navdušil z dejansko izdelavo knjige. Predstavila sem tudi letošnjo novost - bralne mape in bralne liste -, saj s sodelavkami po nekaj mesecih ugotavljamo, da učenci že pridobivajo sistematične veščine, kajti po vsaki prebrani knjigi, pesniški zbirki izpolnijo bralni Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 193-27 i 21 < (O < a. d list ter ga vložijo v bralno mapo. Izkazalo se je, da jim izpolnjeni bralni list služi kot dober pripomoček pri pripovedovanju za bralno značko. • < * O tr H (O Viri Colfer, E. (2005). Knjižničarka Mrcina. Ljubljana: Mladinska knjiga. Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola. (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 30. 9. 2016 s spletne strani: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_informacij-sko_znanje_os-sprejeto.pdf. Radovednih pet. Berilo 4: berilo za slovenščino v 4. razredu osnovne šole (2016). 1. izd., 1. ponatis. Ljubljana: Rokus Klett. Slovar slovenskega knjižnega jezika: SSKJ 2 (2014). 2., dopolnjena in deloma prenovljena izd. Ljubljana: Cankarjeva založba. Škrlj, G. (2014). Kako nastane knjiga - pouk v četrtem razredu o nastanku in zgradbi knjige. Šolska knjižnica, letn. 24, št. 1, str. 43-49. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 30. 9. 2016 s spletne strani: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlje-ni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf. O Laura Belak, univ. dipl. prof. razrednega pouka, zaposlena kot učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Prule v Ljubljani Naslov: Osnovna šola Prule, Prule 13, 1000 Ljubljana E-naslov: belaklaura@gmail.com 0 Laura Belak: Ura pouka v šolski knjižnici s knjižničarko Mrcino PRILOGA: Bralni list za prozo Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 195-27 i 21 < (O < a. d < O a. H (0 Če bi imel/a možnost avtorju postaviti vprašanje o zgodbi., kaj bi ga vprašal/a? Komu bi to knjigo priporočilna v branj e7 Zakaj? 0 Laura Belak: Ura pouka v šolski knjižnici s knjižničarko Mrcino Z didaktičnimi igrami usvajamo nova znanja, utrjujemo že slišano in se zabavamo Using Didactic Toys to Assimilate New Knowledge, Consolidate What We Already Know, and Have Fun Nina Kranjec Izvleček Igra je otrokom najpomembnejša oblika učenja, zato jim mora tudi šola omogočiti igro, jih pri tem voditi in spodbujati. Prek igre namreč otroci razvijajo občutek pripadnosti, zadovoljujejo potrebo po druženju, se navajajo na medsebojne odnose, spoznavajo pravila in se urijo v komuniciranju. Didaktične igre veliko pripomorejo tudi k boljšemu branju in pisanju. To so igre, ki hkrati omogočajo učenje, utrjevanje znanja ter zabavo in sprostitev. Za izvedbo ur knjižnično informacijskih znanj v mesecu decembru smo izdelali posebno didaktično gradivo. Za osnovo smo vzeli igre različnih založnikov (Zajček Hop, Brainbox, Tik Tak Buum, Activity itd.), ki smo jih tematsko prilagodili knjižničnemu okolju, knjigam in slovenskemu jeziku. Cilj iger je, da učenci na zabaven in sproščen način osvežijo ali utrdijo svoje znanje in se naučijo česa novega. Ključne besede: šolska knjižnica, knjižnična informacijska znanja, didaktične igre, motivacija UDK 027.8:794.09 Key words: school library, Library and Information Knowledge, didactic games, motivation Abstract Playing is the most important form of learning for children, which is why the school must enable children to play, guiding and encouraging them in the process. Through playing, children develop a sense of belonging, satisfy their need for socialising, become accustomed to interrelationships, learn the rules, and practise communication. Didactic games also greatly contribute to better reading and writing skills. Such games enable learning, knowledge consolidation, fun and relaxation at the same time. Special didactic material was prepared for the implementation of Library and Information Knowledge lessons in December. The basis was the games of various publishers (Bunny Jump, Brainbox, Tick Tock Boom, Activity, etc.), which were thematically adapted to the library environment, to books and to the Slovenian language. The aim of these games is for pupils to refresh or consolidate their knowledge in a fun and relaxed way, and to learn new things. Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 75-27 i 21 < (O < a. d < O a. H (0 UVOD Za otroke je igra temeljna spoznavna izkušnja in osnova za proces učenja. Je razvojna in vzgojna dejavnost, pri kateri je otrok samostojen, svoboden, ustvarjalen, raziskuje in išče nove možnosti, tekmuje s sabo, z drugimi, s časom, s cilji (Pečjak, 2000). V človekovem prostem času ima igra v vseh življenjskih obdobjih svoje mesto (Cencič, 1986). Kot navaja B. Marentič Požarnik (2000), se tako predšolski otrok, šolar kot tudi odrasel človek veliko pomembnega nauči prek igre. Najpomembnejšo obliko učenja pa igra predstavlja v otroštvu. Prek nje otroci pridobivajo tudi osnove za višje oblike učenja in razvoj mišljenja ter čutne vtise - tipajo, opazujejo, poslušajo, vohajo, se aktivno ukvarjajo z raznimi gradivi, sestavljajo, pretakajo, gnetejo, s prevzemanjem raznih vlog si pridobivajo socialne izkušnje ... M. Cencič (1986) poudarja, da mora šola učencem omogočiti igro, vendar pa je pri tem treba zagotoviti dovolj prostora, jim dati dovolj časa, preproste igrače in material ter jih voditi in spodbujati. Igra namreč vpliva na otrokov telesni, umski, psihomotorični, spoznavni, čustveni in socialni razvoj, pomembna pa je tudi za socializacijo otrok v razredu. Prek nje si otrok pridobiva občutek pripadnosti skupini, solidarnosti, zadovoljuje svojo potrebo po druženju in socialni pripadnosti. S pomočjo skupinskih iger otroke postopoma pripravljamo na delo in sodelovanje v razredu, saj se prek njih srečujejo z določenimi pravili, se navajajo na medsebojne odnose in urijo v komuniciranju. IGRA KOT METODA POUČEVANJA Za učinkovito posredovanje znanja je pomembno poznavanje različnih metod poučevanja. Metode poučevanja so pomembne najmanj toliko kot snov, pogosto še pomembnejše (Galeša, 1995). Metoda je sredstvo, ki ga uporabimo za dosego cilja. Pove nam, kako bomo nekaj naredili ali dosegli. Gre za načrtovano dejavnost za posameznika ali skupino (Pucelj Lukan, 2010). Poznamo statične in dinamične metode dela. Odločitev o izbiri metode temelji na tem, kaj želimo doseči s podanim znanjem. Med statične metode dela štejemo predavanje, kjer so udeleženci pasivni, se manj aktivno vključujejo v procese učenja, večkrat so le v vlogi poslušalcev ali opazovalcev, aktiven pa je vodja. Pri dinamičnih metodah dela, kamor prištevamo tudi igro, pa so udeleženci aktivni, sodelujejo, skupaj z vodjo ustvarjajo proces in odkrivajo novo znanje. Igra je pomemben posredovalec znanj. Posameznik vanjo namreč vključi znanje, ki ga že ima, ter ga nadgradi z novimi spoznanji in znanji, pridobljenimi prek igre ter sodelovanja s soudeleženci. Igra tako omogoča celostno učenje, saj spodbudi tako kognitivno raven (povezovanje že naučenih pojmov iz naših preteklih izkušenj z novimi) kot tudi afektivno (aktivna vloga udeleženca zahteva tudi vpetost čustev in etičnih načel) in psihomotorično raven. Zaradi svoje dinamike zahteva tudi višjo kognitivno stopnjo razmišljanja (po Bloomovi taksonomiji). Z aktivno vlogo udeleženec takoj preide na stopnjo uporabe že pridobljenega znanja ter preizkušanja novo pridobljenih informacij. Za celostno učenje potrebujemo bogato učno okolje, veliko informacij in vzdušje, ki omogoča in spodbuja domišljijo, zabavo, pustolovščino, igro, humor, fantazijo, tveganje in pozitivno komunikacijo. Takšno učno okolje pa omogočajo didaktične igre (Mrak Merhar, Umek, Jemec in Repnik, 2013). S. Pečjak (2000) opredeli didaktično igro kot igro z določeno nalogo ali ciljem, ki ga morajo otroci doseči. N. Bucik (2009) pa didaktične igre opredeli kot organizirane oblike iger, ki se igrajo po navodilih. Njihov cilj je razvijanje določenih spretnosti oz. sposobnosti na igriv način, urjenje spomina in usmerjene pozornosti. To so igre, ki hkrati omogočajo učenje in urjenje ter zabavo in sprostitev. Ko otrok sodeluje v zanimivi didaktični igri, je namreč sproščen, saj ga igra zabava in sprošča, hkrati pa je tudi pozoren, ker mu igra predstavlja izziv. Ta hkratni proces je odlična podlaga za učenje. Badegruber (1995) navaja, da so didaktične igre namenjene vaji in utrjevanju že naučene 198 Nina Kranjec: Z didaktičnimi igrami usvajamo nova znanja, utrjujemo že slišano in se zabavamo snovi. V nasprotju z drugimi oblikami ponavljanja (delovni listi, ustno ponavljanje ipd.) so namreč igre učencem v veselje in zabavo, zato se jih lotevajo z veliko vnemo in so zelo osredotočeni na delo. Po zapisih N. Bucik (2009) pa imajo otroci radi tudi tekmovanja, torej tudi igre, ki vključujejo tekmovalnost - zmago in poraz. Ob zmagi so vsi veseli, medtem ko poraz pogosto prenašajo zelo slabo. Igranje takšnih iger je zato odlična priložnost, da se navajajo sprejemati tudi poraze. V življenju bodo žal tudi trenutki, ko ne bodo samo zmagovalci. Sčasoma bodo morali razumeti, da so v tekmovalnih igrah poleg zmagovalcev vedno tudi poraženci. M. Cencič (1986) navaja, da tekmovanje spodbuja k aktivnosti, večjemu prizadevanju in vztrajanju pri tem prizadevanju, spodbuja željo nalogo opraviti hitro in kakovostno, poveča zanimivost in napetost, vnaša med tekmovalce živahnost in vedrino, razvija interese, krepi borbeni duh, voljo in željo po zmagi. Na trgu je velika izbira didaktičnih iger, vendar pa, kot navaja Badegruber (1995), imajo igre, ki jih učitelj izdela sam, veliko prednost pred kupljenimi, saj jih sestavlja in prilagaja učencem in snovi, ki jo želi ponoviti ali utrditi. DIDAKTICNE IGRE V knjižnici osnovne šole grm Knjižnično informacijske dejavnosti v naši knjižnici smo želeli decembra učencem približati na zabavnejši način, tako da bi v njih vzbudili posebno zanimanje in navdušenje nad učenjem in znanjem ter da bi ob tem uživali, se dobro počutili, bili sproščeni, dobili potrditev svojega znanja, se naučili česa novega in se posledično tudi pogosteje vračali v knjižnico. V ta namen smo izdelali posebne didaktične igre. Kot osnova so nam služile igre različnih založnikov (Zajček Hop, Brainbox, Tik Tak Buum, Activity itd.), ki pa smo jih tematsko prilagodili knjižničnemu okolju, knjigam in slovenskemu jeziku. Cilj teh didaktičnih iger je, da se učenci sprostijo, uživajo ter hkrati osvežijo ali utrdijo znanje, ki so ga pridobili pri pouku, poleg tega pa se tudi česa novega naučijo. Tako smo za igre sami izdelali didaktično gradivo, pri tem pa upoštevali učne cilje in gradiva, ki jih uporabljajo na naši šoli. Ciljna skupina so bili učenci in učenke oddelkov OPB-ja od 2. do 5. razreda. Igre so zasnovane kot tekmovanje dveh skupin z aktivno vlogo vseh članov v skupini. Učenci se v skupine razdelijo tako, da iz mošnjička izžrebajo papirnato sovo (simbol znanja in modrosti). Sove so izdelane v dveh barvah -vsaka skupina dobi svojo barvo. Slika 1: Mošnjiček s sovicami Pripravili smo naslednje igre: 2. razred »UJEMI ZAJčKA« Kot osnova nam je služila igrica zajček hop. To je igra, kjer se učenci urijo v koncentraciji in motoričnih spretnostih, ko nabirajo korenčke in lovijo zajčka, ki nepričakovano skoči iz svoje luknje. Naša igra je prirejena tako, da mora skupina, ki zajčka ulovi, odgovoriti še na vprašanje. Številko vprašanja si izberejo sami. § Slika 2: Ujemi zajčka Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 199-27 i 21 < (O < a. a < O a. H (O Vprašanja se nanašajo na pravljice, ki so jih obravnavali v 1. razredu (Mojca Pokrajculja, Žabji kralj, Obuti maček, Jure kvak kvak, Muca Copatarica, Kdo je napravil Vidku srajčico itd.). Če odgovorijo pravilno, lahko nasprotni skupini vzamejo 2 korenčka, če odgovora ne poznajo ali odgovorijo napačno, odgovarja nasprotna skupina, ki jim v primeru pravilnega odgovora vzame 2 korenčka. Zmaga skupina, ki na koncu zbere več korenčkov. 3. razred »BRAINBOX ILUSTRATORJI« SLOVENSKI Brainbox je igra urjenja spomina in koncentracije. V kompletu so kocka, peščena ura in kartice s slikami z različnih tematskih področij (šport, dinozavri, živali, angleški jezik itd.). Igralci imajo 10 sekund časa, da si izbrano sliko ogledajo in zapomnijo čim več podrobnosti. Nato mečejo kocko in odgovarjajo na izbrano vprašanje. Mi smo igro priredili tako, da smo izdelali 20 kart z ilustracijami slovenskih ilustratorjev (Jelka Reichman, Marlenka Stupica, Kostja Gatnik, Marjanca Jemec Božič, Uroš Hrovat itd.) ter čas podaljšali na 20 sekund. Obe skupini hkrati izbereta vsaka svojo karto in si jo ogledata. Po izteku časa si ekipi karti zamenjata ter izmenično mečeta kocko, odgovarjata na vprašanja in preverjata pravilnost odgovorov nasprotne skupine. Skupina, ki na izbrano vprašanje odgovori pravilno, prejme 1 točko, če pa poznajo naslov knjige, iz katere je ilustracija, prejmejo še dodatno točko. Če na vprašanje ne poznajo odgovora ali odgovorijo napačno, ne morejo več odgovarjati o naslovu knjige. Zmaga skupina, ki zbere več točk. 4. razred (KNJIžNIčNI TIK TAK BUUM) Igra tik tak buum junior spodbuja kreativnost, raziskovanje in eksperimentiranje z besednimi asociacijami. Pri naši igri so igralci razdeljeni v dve skupini. V krogu sedijo tako, da poleg igralca ene skupine sedi igralec druge skupine. Učiteljica iz mošnjička izžreba še eno sovo. Barva, ki jo izžreba, določa skupino, ki začne igro. Učenec izbere karto in prebere na njej zapisano temo. Učenci si bombo podajajo, pri tem mora vsak, ki bombo prime, povedati besedo, ki se nanaša na motiv s karte. Tisti, ki bomba eksplodira v roki, podari točko nasprotni ekipi. Mi smo igro priredili tako, da smo izdelali 20 kart z motivi knjižnice, knjig, pisateljev, ilustratorjev, knjižnih junakov, jezikovnimi prvinami (knjiga, v knjižnici, Pika Nogavička, Kekec, France Prešeren, rime, pomanjševalnice itd.). Zmaga ekipa, katere članom bomba manjkrat eksplodira. 5. razred (PRAVLJIčNI AcTIVITY) Moj prvi activity je igra, ki pri igralcih spodbuja kreativnost. Igralec poskuša preostalim igralcem predstaviti pojem s karte z risanjem, pantomimo ali razlago. Tisti, ki iskani pojem ugane, premakne svojo figuro na naslednje polje na igralni površini, ki je enake barve kot odtis na hrbtni strani karte. Za potrebe našega pravljičnega activityja smo pravila prilagodili igri med dvema skupinama. Izdelali smo 32 kart s podobami pravljičnih junakov in pravljičnih predmetov (košara, škarje, metla, jabolko, medved, volk, miške, copati itd.). V 200 Nina Kranjec: Z didaktičnimi igrami usvajamo nova znanja, utrjujemo že slišano in se zabavamo dveh škatlah so imena učencev dveh skupin. Pred vsako igro učiteljica iz škatle izžreba eno ime. Izžrebani učenec izbere karto in motiv s karte svoji ekipi predstavi s pantomimo, opisom ali risanjem. Na voljo ima 90 sekund. Če učenci iz njegove skupine pojem uganejo, dobijo 1 točko, če pa povejo še naslov pravljice, iz katere je opisani pojem, prejmejo še dodatno točko. Ekipi izmenično sodelujeta v igri. Zmaga ekipa, ki prejme več točk. Slika 5: Pravljični activity sklep Po besedah N. Bucik (2009) lahko spretnosti in sposobnosti, ki so potrebne za uspešno učenje branja in pisanja (glasovno zavedanje, spoznavanje črk, razumevanje in izvajanje navodil itd.), razvijamo na različne načine. Najpomembnejše je skupno branje z otrokom, zelo primerne pa so tudi različne didaktične igre. Te namreč spodbujajo različne sposobnosti in spretnosti, od zaznavanja in sprejemanja do urjenja spomina ter usmerjene pozornosti, ki so ključ do uspešnega učenja nasploh. Vendar pa moramo pri tem upoštevati, da je vodilo skupnih didaktičnih iger užitek, zabava in sproščenost. Da pa lahko to uresničimo, morajo biti igre primerne razvojni stopnji in znanju otrok. Če so prezahtevne, so otroci ves čas napeti in v stiski, hitro bodo odnehali, če pa so prelahke, jim ne bodo predstavljale izziva, zato se bodo dolgočasili in kmalu naveličali. Z didaktičnimi igrami, ki smo jih izdelali na osnovi iger različnih založnikov tako, da smo jih prilagodili učnim načrtom, ciljem in knjižničnemu okolju, smo želeli v knjižnici popestriti dogajanje v veselem decembru. Cilj je bil v učencih vzbuditi zanimanje in navdušenje, jim omogočiti občutke ugodja, varnosti, pripadnosti, sproščenosti in utrditve oziroma potrditve njihovega znanja. Učenci so se v igre zelo vživeli, pokazali so borbeni duh, razvili pravo tekmovalno vzdušje, aktivni so bili prav vsi v skupini in se med seboj spodbujali. Do izraza so prišli tudi tisti bolj zadržani. Tako smo uresničili zastavljene cilje, saj so se učenci ob igrah zabavali, se urili v komuniciranju, sodelovanju, zaradi naključne razdelitve v skupine so, kljub začetnemu negodovanju, navezali nove stike, hkrati pa pokazali tudi veliko znanja oziroma utrdili že znane informacije. Z igro smo jim omogočili maksimalno usmerjenost k vsebini, in to brez prisile in brez večjega napora. Z igrami, ki smo jih prilagodili zmožnostim in znanju otrok, smo povečali njihovo aktivnost, motiviranost za delo, hkrati pa so nevede tudi utrdili svoje znanje. Viri Badegruber, B. (1995). Učenje brez prisile v 28 korakih. Radovljica: Regionalni izobraževalni center. Bucik, N. (2009). Didaktične igre za spodbujanje porajajoče se pismenosti. V: L. Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti (str. 107-115). Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Pridobljeno 20. 12. 2016 s spletne strani http://arhiv.acs.si/publikacije/Branje_za_znan-j e_in_branj e_za_zabavo-prirocnik.pdf. Cencič, M. (1986). Dinamika vzgojnega dela v šoli. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Galeša, M. (1995). Specialna metodika individuali-zacije. Radovljica: Didakta. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 201-27 i 21 < (O Mrak Merhar, I., Umek, L., Repnik, P., Jemec, J. Pucelj Lukan, P. (2010). Veš kaj pa ne veš kako?: o a. (2013). Didaktične igre in druge dinamične meto- metodah za mladinske voditelje. Ljubljana: Salve. d < O a. H (0 de. Ljubljana: Salve. Pečjak, S. (2000). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. O nina kranjec univ. dipl. bibl., zaposlena kot šolska knjižničarka na OŠ Grm Naslov: Osnovna šola Grm, Trdinova 7, 8000 Novo mesto E-naslov: nina.kranjec@guest.arnes.si KjhurnimzaS Q KLUB LILI NOVY 16.00-17.00 30.3. KULTURA SE PREDSTAVI Raz dva strip Predavanje o značilnostih stripovskega pripovedovanja Izvaja: David Krančan, stripavtor, urednik, mentor; produkcija: Stripburger/Forum Ljubljana Raz dva strip, David Krančan bo na predavanju predstavil osnovne pripovedne značilnosti stripa. Spregovoril bo o stripovskih okvirjih in oblačkih, o tem, kako se bere strip, kako v stripu teče čas, o pomenu ritma v stripu, o soležnih straneh, o obratu strani, o razmerju med sliko (kadrom) in celo stranjo, o možnostih digitalnega stripa, o klasični in novi stripovski formi. Razkril bo tudi skrivnosti o tem, kako lahko pripovedovalec vodi in zavaja bralca. Predavanju bo sledil pogovor o dobrih primerih rabe stripovskega medija. Pogovor bo s primeri v slovenskem stripu razkril, kako kadriranje vpliva na dramaturgijo zgodbe, kdaj so detajli pomembni, kdaj odvečni, kakšno je razmerje med besedilom in risbo, kakšen pomen imajo barve v stripu oz. ali je ta zgolj vpliv komerciali-zacije ... i 1. f^iiilikllMiiiimiliiMi i. išik^MikA^iiia 80 Nina Kranjec: Z didaktičnimi igrami usvajamo nova znanja, utrjujemo že slišano in se zabavamo Izbirni predmet računalniška omrežja v povezavi s knjižničnim informacijskim znanjem na Osnovni šoli Prule Computer Networks Elective Subject in Connection with Library and Information knowledge at Prule Primary School O Mojca Tisovic Izvleček V prispevku bo predstavljeno medpredmetno sodelovanje učiteljice izbirnega predmeta računalniška omrežja in knjižničarja, pri čemer je bilo povezanih več sorodnih vsebin in ciljev. Ustrezna vsebina predmeta je bila povezana z izdelovanjem projektne naloge in delom v šolski knjižnici. Ključne besede: računalništvo, šolska knjižnica, navajanje, avtorstvo, viri UDK 027.8:004 Key words: Computer Science, school library, citation, authorship, sources Abstract The paper presents the cross-curricular cooperation between the teacher of the Computer Networks elective subject and the librarian, during which several similar contents and objectives were interconnected. The relevant subject contents were connected with preparing a project assignment and working in the school library. UVOD Izbirni predmet računalniška omrežja spada v skupino treh izbirnih predmetov računalništva. Izberejo si ga lahko učenci v 9. razredu. Cilji v učnem načrtu predvidevajo, da učenci spoznajo zgradbo in možnosti svetovnega spleta ter se ga naučijo uporabljati. S ciljem naučiti iskati gradiva za izdelavo pisne naloge in pravilno navajati literaturo, sem k sodelovanju povabila šolskega knjižničarja. Poleg spletnih virov sva učencem želela omogočiti skupinsko iskanje gradiva v šolski knjižnici. Pri izvedbi se Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 81-27 i 21 < (O < a. d < O a. H (0 je knjižničar držal ciljev kurikula knjižničnega informacijskega znanja (dalje KIZ). Naloge so od učencev zahtevale, da so s pomočjo učnega lista iskali ter zapisovali vire. V sklopu ur računalništva so poleg izdelave projektne naloge tako ponovili in nadgradili tudi znanje o navajanju literature ter urejanju seznama literature na koncu projektne naloge. Učenci in učenke so v okviru izbirnega predmeta računalniška omrežja spoznavali vlogo in pomen računalnika v današnji družbi. Med drugim računalnik uporabljajo za iskanje, zbiranje, obdelavo, oblikovanje in predstavljanje pridobljenih podatkov pri delu v šoli. Vsebine pouka ob računalnikih se navezujejo na teoretična spoznanja, pri čemer učenci in učenke z računalniki oblikujejo različne pisne izdelke. V šolskem letu 2015/2016 so oblikovali in izdelovali projektno nalogo z vsebino po lastni izbiri (izbrane teme so bile med drugim izbrane s področij fizika, nogomet, Ljubljana, računalništvo, konji, glasba itd.). Izdelava projektne naloge vsebuje določene faze oziroma procese, kot so zbiranje in izbiranje virov (gradiva), zapisovanje ključnih besed, oblikovanje vsebine, izdelovanje naloge, ustrezno navajanje virov, oblikovanje celotnega dokumenta in oddaja dokumenta ob sodelovanju z učiteljico in knjižničarjem. Pri predmetu računalniška omrežja (dalje ROM) sem v sklopu ur, izpeljanih skupaj s šolskim knjižničarjem, poudarila pravilen odnos do varovanja intelektualne lastnine (avtorskih pravic) ter vpliv napačnih oziroma narobe razumljenih podatkov na kakovost informiranja. Pred izdelavo projektne naloge in iskanjem podatkov so učenci že sami na spletu iskali primerno literaturo in presojali o njeni verodostojnosti. Izpisali so si ključne podatke o izbrani temi, ki so jih nato preverjali z literaturo v knjižnici. Pri izvedbi ure v knjižnici je bil poudarek na iskanju, ovrednotenju in izbiri ustreznih podatkov za projektno nalogo. Po delu v knjižnici so učenci znali razložiti vpliv prevelikega oz. premajhnega števila virov na kakovost informacije in pridobljeno znanje uporabiti pri oblikovanju projektne naloge. UVODNA URA IN PREDSTAVITEV DELA Za potrebe pouka ROM sva s šolskim knjižničarjem učencem v spletni učilnici predmeta pripravila osvežitev legende ter same postavitve gradiva. Šolski knjižničar je izdelal posebno navodilo za uporabo COBISS/OPAC-a naše šolske knjižnice in iskanje virov v katalogu. Pri uvodni uri so učenci izvedeli, da bo nekaj prihajajočih ur pouka ROM potekalo malo drugače. Predstavljena so bila navodila za delo, nato pa je knjižničar ponovil osnovne podat- Mojca Tisovic: Izbirni predmet računalniška omrežja v povezavi s knjižničnim informacijskim znanjem na Osnovni šoli Prule ke o knjižnici. Gradivo v šolski knjižnici je urejeno v prostem pristopu, tako da lahko vsak sam išče med policami. Leposlovno gradivo je urejeno po starostnih stopnjah in abecedi avtorjev, poučno gradivo pa je urejeno in razvrščeno z UDK-postavitvami, ki so prilagojene za našo šolo. Knjižničar je učencem pripravil podrobna navodila za iskanje gradiva v knjižnici (izroček za ponovitev z namigi za posamezno izbrano tematiko). Podrobneje so bila predstavljena navodila za navajanje virov ob koncu projektne naloge, pri čemer so morali upoštevati navodila za navajanje virov v literaturi, za pomoč in podrobnejša navodila pri posameznem primeru vira pa so lahko prosili knjižničarja (priloga 1). Pomembna zahteva (upoštevana pri vrednotenju projektne naloge) je bila tudi pravilno navajanje virov na koncu naloge (abecedni vrstni red, upoštevanje izročka za navajanje posamezne vrste vira itd.). POTEK POUKA Pri skupni uvodni uri v računalniški učilnici so se učenci in učenke seznanili z načinom dela, navodili učiteljice in knjižničarja ter začeli izbirati gradivo v zvezi s tematiko, ki jih je zanimala. Vsak je imel svoj računalnik in navodila. Vire so iskali na svetovnem spletu (s pomočjo brskalnika,1 z vpisovanjem določenih besed oz. besednih zvez, ugibanjem in klikan-jem povezav, na katere so naleteli pri brskanju itd.) in v katalogu šolske knjižnice, kjer so iskali s pomočjo ključnih besed in avtorjev, ki jih poznajo. Na učni list so morali zapisati pomembne podatke o avtorjih, knjigah in drugih virih, ki jih bodo prihodnjič poiskali v šolski knjižnici. Nekateri so bili zelo samostojni in vešči iskanja, drugi pa so potrebovali pomoč. Učiteljica in knjižničar sta opazila, da so tisti, ki so bolj vešči iskanja, z nasveti in namigi pomagali tistim, ki niso bili tako iznajdljivi. Natančneje in veliko podatkov so si zapisala predvsem dekleta. 1 Ob tem so ponovili, da je brskalnik programsko orodje, ki omogoča pregledovanje spletnih strani (Internet Explorer, Safari, FireFox, Opera itd.). Naslednjo uro jih je čakalo delo v knjižnici. Reševali in dopolnjevali so učne liste, s pomočjo katerih so našli izbrano literaturo (nekateri si prejšnjo uro niso zapisali postavitve gradiv, zato so iskali dlje). Med brskanjem po policah so naleteli tudi na dodatno gradivo, ki ga v katalogu niso iskali. Pregledovali so literaturo, iskali vsebine po kazalih, poglavjih in geslih v priročni literaturi (slovarji, leksikoni, enciklopedije). Začeli so označevati strani v gradivu, ki so si ga lahko izposodili, in izpisovali podatke ter strani iz čitalniške literature. Dogovorili so se, da lahko čitalniško gradivo pustijo na izposojevalnem pultu ter delo v knjižnici nadaljujejo po pouku. Pri naslednji uri so imeli učenci že izdelano zamisel vsebine ter določena tudi osnovna poglavja oziroma posamezne elemente in približen obseg projektne naloge. Nato so se lotili zgradbe naloge glede na temo in zastavljena poglavja (vsebino v obliki besedila so smiselno oblikovali v programu Microsoft Word). Zadnja skupna ura je bila namenjena končni pripravi izdelka (projektne naloge na izbrano tematiko), ki ga je bilo treba oddati v spletni učilnici. V dnevih, ki so minili, so projektne naloge vsebinsko večinoma že izdelali (uredili strani, naslove, zapisali besedilo, vstavili slike, preglednice ipd.), vendar so potrebovali pomoč pri navajanju virov pri posameznih slikah, vzetih s spleta, in oznakah poglavij (oblikovanje slogov, izbira pisave, urejanje odstavkov, poravnave itd.). Največ preglavic so imeli s poimenovanjem spletnih strani, s katerih so povzemali besedilo, saj pri vsaki niso natančno vedeli, kako se imenuje ter kje naj to preverijo. Po posvetovanju z učiteljico in knjižničarjem so uredili manjkajoče podatke, dokončno uredili obliko projektne naloge, preverili črkovanje in pravopis ter nalogo oddali oziroma naložili v spletno učilnico. SKLEP V prispevku je bil predstavljen potek pouka, temelječega na sodelovanju učiteljice predmeta ROM in šolskega knjižničarja. Pri tem sta sledila več skupnim ciljem. Zelo pomembno je bilo, da so učenci razvijali in krepili svoje sposobnosti in veščine za samostojno uporabo Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 205-27 i 21 < (O < a. d < O a. H (0 informacijskih virov in knjižnice. Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je vse bolj pomembna digitalna pismenost, saj »učenec razvija informacijsko pismenost in uporablja informacijsko-komu-nikacijsko tehnologijo, pridobiva gradivo in informacije, uporablja informacije iz različnih elektronskih virov, usposablja se za delo z viri« (Kurikul, 2008, str. 6). Ob sodelovanju učite- ljice računalništva in šolskega knjižničarja so učenci postali samostojnejši pri pisanju besedil ter bolj suvereni pri iskanju literature na spletu in v knjižnicah. Učencem je tako postalo knjižnično okolje bolj domače. Pri uporabi najdene literature so postali kritični, hkrati pa ozaveščeni o pomembnosti spoštovanja avtor-sikih pravic. Viri Knjižnično informacijsko znanje. Kurikul: osnovna šola (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 6. 2015 s spletne strani: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_informacij-sko_znanje_os-sprejeto.pdf. Učni načrt. Izbirni predmet: program osnovnošolskega izobraževanja. Računalništvo: urejanje besedil, računalniška omrežja, multimedija. Pri- dobljeno 13. 5. 2015 s spletne strani: http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Racu-nalnistvo_izbirni.pdf. Wechtersbach, R. Računalništvo. Učbenik za Računalniško opismenjevanje in izbirne predmete oblikovanje besedil, multimedija in računalniška omrežja v 7., 8. in 9. razredu devetletne osnovne šole. Sela pri Šmarju: Saji, 2008. O mojca tisovic. profesorica matematike in računalništva na OŠ Prule Naslov: Osnovna šola Prule, Prule 13, 1000 Ljubljana E-naslov: mojca.tisovic@osprule.si Mojca Tisovic: Izbirni predmet računalniška omrežja v povezavi s knjižničnim informacijskim znanjem na Osnovni šoli Prule priloga: Izroček z navodili za iskanje gradiva (postavitev in nalepke) ter navajanje literature Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 207-27 i 21 Za zapis podatkov o gradivu uporabi tabelo in natančno poišči čimveč popolnih podatkov (če podatka ne najdeš, pustiš prazno). AVTOR NASLOV KRAJ IZDAJE ZALOZBA LETNICA ST. STRANI P O STAV [TE V Navedi tudi uporabljeni vir. Upoštevaj spodnja navodila (za pomoč vprašaj knjižničarja). Če imamo knjigo enega avtorja, navedemo naslednje podatke: Priimek, L Naslov dela. Kraj izida: založba: letnica. Primer: j^U&giflflJdS: K. Z računalnikom do znanja. Ljubljana: Karantanija, 2006. Če imamo knjigo, ki ima več kotfri avtorje, navedemo naslednje podatke: Naslov dela. Kraj izida: založba: letnica. Primer: Računalniški virusi -vedno večja grožnja. Novo mesto: 1995. Če imamo članek v reviji: Priimek: L Naslov dela. Naslov revije, letnik, (leto), številka, str. od-do. Primer: Levanič, T. Doktor P C: moj računalnik ima virozo. £¡£3, Igla 2(1992), št. 4, str. 4849. Če imamo elektronski nosilec jfccd..): Priimek, I. Naslov. DVD ali Videoposnetek. Kraj izida: založba, letnica. Primer: MIŠKA praznuje. Računalniški program. Ljubljana: Računalniški center Miška, 1999. Če imamo intemetno stran: Priimek, L Naslov dela. Pridobljeno dne 11.11.2000. s spletne strani: http://... Primer: Sflsnis, Z- Sočasno programiranje v javi. Pridobljeno dne 12. 3.2010: s spletne strani: http://l km. fri.uni -I j. s i/zo ran b/grad iv a/ pa/s ocas n o_proarami ranj e_v J av i .pdf Mojca Tisovic: Izbirni predmet računalniška omrežja v povezavi s knjižničnim informacijskim znanjem na Osnovni šoli Prule ^^ Vlasta Skok Praznovanje prve obletnice ^P Rastoče knjige Osnovne šole Solkan Slika 1: Zametki Rastoče knjige Vrednote. Kam ste izginile? Kot naročeno: spomladi 2015 se je na sedežu I z < z n Slika 3: Predsednik države pri nas Slika 4: Rastoča knjiga OLKAN Posebno tidoja Solkanske sapice Slika 5: Solkanska sapica Apfil2Qt6 ia z < 2 zelo trudijo in na različne načine motivirajo otroke. Tako smo si ogledali prisrčen odlomek Dahlove Matilde in muzikal Damjane Golavšek. Slika 2: Matilda Vse navzoče je pozdravila tudi načelnica oddelka za družbene dejavnosti MO NG, Marinka Saksida. O prvih začetkih Bralne značke v zamejstvu je spregovorila Nataša Paulin, dolgoletna kulturna in prosvetna delavka v zamejstvu. Podpredsednik Bralne značke Slovenije, mladinski pisatelj Slavko Pregl, se je v imenu Društva Bralna značka zahvalil vsem mentoricam in mentorjem, učiteljicam in učiteljem in poudaril, da je v to, tako pomembno gibanje v Sloveniji vključenih približno 6500 mentoric in mentorjev. Slika 3: Ravnateljica dijaškega doma Simon Gregorčič, Kristina Knez Slika 5: Marica Nakrst Vlasta Skok: Praznovanje 50-letnice Bralne značke na Goriškem in v Zgornjem Posočju V dobrih treh urah druženja smo začutili pomen ohranjanja lepe slovenske besede, zavednosti in pripadnosti slovenskemu narodu in bogastvu kulturne dediščine, ki ga ohranjajo Slovenci v zamejstvu. Organizator in nastopajoči so se izjemno potrudili in dali dogodku še večjo težo. Prvo tekmovanje za Gregorčičevo bralno značko na Goriškem in v Zgornjem Posočju je bilo zaključeno 28. junija 1966 v Kobaridu. Pristojne šolske oblasti so tedaj zapisale, da bo to odtlej stalna oblika vzpodbude k ljubezni do slovenske knjige in besede in navajanja k pravilnemu razumevanju prebranih del. Zgornjem Posočju. To je kapital, ki jim ga nihče ne more poplačati, so pa nanj lahko izjemno ponosni. In mi smo ponosni na njih, mentorice in mentorje Bralne značke. Mentorji so se prireditve udeležili v velikem številu. Program jih je zelo navdušil. O pomenu Bralne značke za šole pričajo tudi besede dveh koordinatork Bralne značke: Slika 6: Simon Gregorčič V teh petdesetih letih so mentorice in mentorji knjigo približali najmanj 150.000 učenkam in učencem na osnovnih šolah na Goriškem in v Slika 7: Navdušene mentorice »Naša šola ima spominsko knjigo, v katero se vpisujejo predvsem pesniki in pisatelji, gostje prireditev v okviru Bralne značke.« (Tjaša Klemenčič, koordinatorka BZ na OŠ Frana Erjavca) »Na naši šoli je največji praznik ravno zaključek Bralne značke.« (Vlasta Skok, koordinator-ka BZ na OŠ Solkan) Srečanje se je zaključilo s podelitvijo priznanj in knjige avtoric Benke Pulko in Janje Vidmar Otroci sveta. ^^^ Andreja Urbanec Društvo bibliotekarjev Gorenjske pripravilo zanimivo razstavo i s Društvo bibliotekarjev Gorenjske je 13. 5. 2016 na gradu Khiselstein v Kranju odprlo zanimivo razstavo z naslovom Generacija za generacijo: predračunalniške knjižnice na Gorenjskem. Razstava je bila samo eden izmed delčkov mozaika pri praznovanju 40-letnice DBG-ja. Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 91-27 i 21 G i) z o o > z < z Avtorice razstave Razstavo v podstrešni galeriji gradu so pripravljale knjižničarke gorenjskih splošnih, specialnih in šolskih knjižnic. V sklopu razstave je izšla tudi lično izdelana zloženka. Razstava je bila predstavljena prek panojev, vključevala pa je tudi razstavne eksponate. Predstavljene so bile naslednje teme: Društvo bibliotekarjev Gorenjske, nabava in obdelava gradiva, bralci, iskanje gradiva, izposoja gradiva, pultni sistem, prosti pristop, knjigoveznica, oprema knjižnice in potujoča knjižnica. Pred otvoritvijo razstave je potekala okrogla miza z naslovom Knjižničarski muzej, ki jo je vodil Ivan Kanič. Svoje poglede na ustanovitev muzeja so podali dr. Sabina Fras Popovic, mag. Barbara Ravnik, mag. Tomaž Štefe, Tjaša Mrgole Jukič in Rezka Šubic Pleničar. Razstava je bila na ogled do konca oktobra. Del razstave na podstrešju gradu Khiselstein ^^^ Andreja Urbanec Vrednotenje dela v projektu Rastem s knjigo (RSK) Javna agencija za knjigo (JAK) in Ministrstvo 2015-2016 začne vrednotiti sodelovanje v dr-za izobraževanje, znanost in šport sta konec žavnem projektu Rastem s knjigo. Za sodelo-leta 2015 sporočila, da se s šolskim letom vanje v projektu je možno pridobiti eno ali dve g» Andreja Urbanec: Vrednotenje dela v projektu Rastem s knjigo (RSK) točki. Potrdilo z eno točko izda ravnatelj na podlagi oddanega poročila o opravljenem delu, potrdilo za dve točki pa izda JAK na podlagi opravljenega dela v zvezi z omenjenim projektom. Pogoji za pridobitev ene ali dveh točk so navedeni v sporočilu Javne agencije za knjigo in objavljeni na njeni spletni strani, zato jih ne bom podrobneje navajala. Pojasnila pa bom, kako sem v lanskem letu nadgradila projekt v tolikšni meri, da sem imela priznani dve točki. Najprej smo s sedmošolci izpeljali obisk Mestne knjižnice Kranj, pod okrilje katere sodimo. Vsakoletni obisk in aktivnosti, povezane s tem, so utečena praksa (dogovor s splošno knjižnico, določitev termina, organizacija prevoza). Za to mi je bila priznana ena točka. Kaj pa je veljalo za drugo točko? Knjiga je že nekaj let obvezna za domače branje v sedmem razredu. Knjiga je tudi vključena v seznam bralne značke za delavce šole, ki jo na šoli imenujemo Pehar za knjigoljube. Po izvedeni dejavnosti z učenci vedno opravimo evalvacijo, vendar jo moramo v prihodnje še bolj razširiti, da bo zajemala ne samo dejavnosti, vezane na splošno knjižnico, ampak tudi druge dodatne dejavnosti. O projektu RSK vedno pripravim članek tudi za spletno stran šole, vendar bo v članku treba v prihodnje pisati tudi o vsebinski nadgradnji projekta. Ker je bilo v šolskem letu 2015-2016 prvič možno pridobiti točke, sem imela zelo malo stvari dokumentiranih, fotografiranih. V letošnjem letu bolj sistematično in dosledno zbiram dokazila, da konec leta ne bo težav vse te dokumente pripeti k poročilu o opravljenem delu. Na tem področju ostaja še nekaj možnih aktivnosti. Na šolah, kjer izdajajo šolska glasila, lahko prispevek o projektu vključijo med novice, na šolskem radiu lahko pripravijo kratko reportažo, na panojih po hodnikih lahko oblikujejo tematsko razstavo. Na temo izbrane knjige se lahko izvede ure KlZ-a. Če šola organizira medgeneracijska druženja s starejšimi, je knjiga vsekakor lahko vključena tudi v tako dejavnost. O projektu bi morali v šolah več govoriti, da bi bil bolj prepoznaven in priznan kot pozitivna spodbuda za branje kakovostne literature. Ne samo da je neki postranski projekt, ki se dotakne le sedmošolcev in nekaterih strokovnih delavcev šole. Nekatere šole izpeljejo projekt v nekaj urah in ga beležijo kot ure slovenskega jezika, nekateri pa ga razširijo na cel kulturni dan. Možnosti so, od vsakega posameznika pa je odvisno, kako široko se bo angažiral in nadgradil projekt. • ^^^ Andreja Urbanec Projekt Naša mala knjižnica kot dodatna motivacija za spodbujanje branja i s Na Osnovni šoli Orehek Kranj smo že drugo šolsko leto vključeni v mednarodni projekt Naša mala knjižnica, ki poteka pod okriljem KUD Sodobnost International. Izvaja se kot interesna dejavnost za učence od 2. do 5. razreda. Že prvo leto je bil interes za krožek večji od naših pričakovanj. Učenke so bile vse leto zelo inovativne, ustvarjalne in polne novih idej. Prek Ustvarjalnika smo spoznali pet novih knjig, jih prebrali, se o njim pogovarjali in izvajali razne aktivnosti. Učenke so s pomočjo mentorice izdelale kar dve ročni lutki po knjižni predlogi - Junačka Travčka in Groznovilco. Junaček Travček je Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 93-27 i 21 naloge ni bila lahka. Prebrati smo morali 25 knjig, da smo našli odgovore na tri zastavljena vprašanja. Pridno delo pri interesni dejavnosti je bilo nagrajeno z obiskom presenečenja. Dekleta je obiskala slovenska pisateljica in urednica KUD Sodobnost International, Jana Bauer. Z njimi je izpeljala delavnico kreativnega pisanja. Učenke so se naučile, kako po korakih napisati zanimivo zgodbo, kako zelo natančno identificirati glavnega junaka, kako mu pripisati določene lastnosti in ga postaviti v dogajanje. Začele so nastajati zelo različne zgodbe, ki so jih učenke nadaljevale doma. Na koncu delavnice so imele možnost kupiti knjige, poseben pečat pa so knjigam dala osebna posvetila. Druženje v delavnici je minilo zelo hitro, vtisi pa so ostali. Ena bolj odmevnih »naj stvari pri NMK« je bila čajanka, ki smo jo priredile po prebrani knjigi Groznovilca v hudi hosti. Sproščena ura je bila namenjena klepetu ob dobrem čaju in slastnih piškotih. S projektom nadaljujemo tudi letos. Nekatere aktivnosti bomo zamenjali, nekatere bomo nadgradili. Zopet bomo spoznali nove knjižne junake, nove dogodivščine in naša domišljija se bo razvijala v nove razsežnosti. Učenci so projekt sprejeli za svojega, pri krožku se počutijo zelo dobro, saj prek kakovostnih knjig nadgrajujejo prebrano «JH? literaturo v nove dimenzije. • bil poslan v izmenjavo na OŠ Starše, od koder pa smo prejeli njihovega knjižnega junaka, ki je potem potoval od učenke do učenke in doživljal razne dogodivščine. Ob koncu leta smo si lutke zopet zamenjali, tako da ima naš Junaček Travček zdaj v knjižnici vidno mesto. Poleg izmenjave smo sodelovali v detektivski nalogi, vendar pot do rešitev Andreja Urbanec: Projekt Naša mala knjižnica kot dofatna motivacija za spodbujanje branja ^^^ Andreja Urbanec M I •• V I I • I I •• V t v • ^Sfd Sekcija solskih knjižničarjev pri SVIZ-u Ustanovni sestanek koordinacijskega odbora Sekcije šolskih knjižničarjev SVIZ je bil 12. maja 2016. Na njem je bil ustanovljen koordinacijski odbor. Za predsednico Sekcije je bila izvoljena Marija Andrejčič (OŠ Dolenjske Toplice), člani predsedstva pa so še Nataša Kuštrin Tušek (Gimnazija Nova Gorica), Marjana Rojnik (OŠ Veržej), Milan Kumer (OŠ Majšperk), Urška Ščavničar Cunder (OŠ Vodice), Alja Bratuša (OŠ Polzela) in Andreja Urbanec (OŠ Orehek Kranj). Na sestanku so bile izpostavljene naslednje teme: • neurejen delovni čas knjižničarjev, • neovrednoteno delo knjižničarja v vrtcih pri OŠ, • priznavanje oddelkov podaljšanega bivanja v normativ za zaposlovanje knjižničarjev, • plačilo nagrade skrbniku učbeniškega sklada, ureditev dela skrbnika učbeniškega sklada, • opravljanje dodatnega dela - spremstvo, dežurstva in drugo delo, • neurejen odmor med delovnim časom, • predlog za spremembo normativa: namesto 20 oddelkov, 18 oddelkov (2 oddelka na razred), • plačilo/zaposlitev knjižničarjev v srednjih šolah - glede na število dijakov, • napredovanje in priznavanje kvalifikacij v vseh knjižnicah (nazivov iz šolstva ni mogoče uveljavljati v splošni knjižnici - dejavnost kulture in obratno), • nadomeščanje odsotnih učiteljev (zastoj pri rednem delu knjižničarja, delo opravljamo po delovnem času), • delo v času počitnic (nima prostih počitnic in izrablja le letni dopust), • vrednotenje ur izposoje, • izvedba KlZ-a priznana kot pedagoške ure (vključujejo pripravo). Na sestanku je bil izražen poziv k vključitvi predstavnikov iz tistih območnih odborov, ki še niso zastopani v Sekciji šolskih knjižničarjev. Več o sekciji in sestanku si lahko preberete na spletni strani SVIZ-a. Drugi sestanek Sekcije knjižničarjev pri SVIZ--u je bil 1. 12. 2016. Glavni tajnik SVIZ-a Bra-nimir Štrukelj je navzoče seznanil z aktualnim dogajanjem glede pogajanj med SVIZ-om in MIZŠ-jem. Problematika učbeniškega sklada je še vedno odprta točka in ker MIZŠ oktobra še ni podalo nobene rešitve, kako s skladom v prihodnje, se je SVIZ zavezal, da ministrstvu pošlje opomnik, da izpolnijo svoje obljube in pripravijo predloge. Govorili smo tudi o vprašanju delovnega časa. Pravnica SVIZ-a je dejala, da so na vrsti najprej učitelji ter njihova opredelitev delovnega časa in razporeditev ur skozi celotno šolsko leto. Knjižničarji imamo v zakonu opredeljen 8-urni delavnik. Opozorila je, da si pogledamo opis nalog knjižničarja, ker ponekod prihaja pri teh opisih do anomalij. Če je v LDN-ju šole nepravilen opis nalog, je na Svet zavoda treba nasloviti predlog za spremembo akta. Učbeniški sklad nikakor ne sme biti v opisu nalog knjižničarja in ne sme biti sistemiziran. Predstavljeni so bili tudi trije zapisi, ki so prispeli do predsednice sekcije in v katerih so izpostavljeni različni problemi šolskih knjižničarjev. Zadnja tema, o kateri smo razpravljali na sestanku, pa je bil prehod na COBISS, ki je predviden v Zakonu in tako neizbežen za vse. Izmenjani so bili nekateri primeri dobrih praks, kako so se lotili prehoda in kako so izvedli prehod. Še vedno je veliko nejasnosti, saj MIZŠ, IZUM ali ZRSŠ nobenemu knjižničarju niso posredovali nobene informacije. Ker je prehod stvar medresorskega usklajevanja, bo treba počakati še nekaj časa, da se stvari dogovorijo in potem začnejo udejanjati. Predstavnik Mordicoma pa je predstavil tudi možnost lažjega prehoda na COBISS. Glede tega bo bo moral dati več informacij direktor Mordicoma. Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 95-27 i 21 G i) z o o > z < z ^^^ Andreja Urbanec Bralni prijatelj Na OŠ Orehek Kranj že četrto šolsko leto poteka dejavnost, ki smo jo poimenovali bralni prijatelj. Na začetku šolskega leta 2013/2014 smo si zadali cilj, da bi vsi učenci do vključno 5. razreda uspešno opravili bralno značko. Bralne prijatelje smo ponudili učencem nižjih razredov (predlagajo jih razredničarke), ki imajo slabe bralne navade, ki neradi berejo ali doma nimajo spodbudnega okolja. Z bralnimi prijatelji se med drugim krepi tudi medgene-racijska povezanost. Učenci višjih razredov so zainteresirani za pomoč, mlajši pa so motivirani in se radi odzovejo, saj v prijetni družbi opravijo (za mnoge) zelo zahtevno nalogo -bralno značko. Kako se lotimo aktivnosti? V sodelovanju s šolskim parlamentom najprej poiščemo prostovoljce iz višjih razredov, ki bralno šibkim učencem iz nižjih razredov pomagajo brati knjige za bralno značko. Na prvem srečanju se učenci razporedijo v pare in se dogovorijo za termin srečevanj. Vsakotedenska srečanja lahko potekajo kjerkoli na šoli, vendar si večina parov poišče svoj kotiček v šolski knjižnici. Učenec/učenka višjega razreda ima list, na katerega vpisuje datum srečanja in vsebino le-tega. Evalvacijo dela posameznega para redno spremljamo, zato da je delo uspešno oprav- Andreja Urbanec i >» ljeno v zadovoljstvo obeh. Konec leta skupaj pregledamo opravljene aktivnosti in učenci podajo svoje mnenje o bralnem prijatelju. Navajam le nekaj izbranih mnenj. Všeč mi je bilo: da so mi pomagali pri branju, da sem bral z velikimi učenci, da sem izbrala nove knjige, da sva brala vsak po eno stran, da sem dobil pomoč, če se je zataknilo, da sva se bolje spoznala, da je bila tišina, ko sem bral, da sem pomagal mlajšim, da sva se smejala, ko sva brala, da se je mlajši naučil samostojno brati. Ni mi bilo všeč: ker je bil odmor za branje prekratek, ker je prijatelj bral počasi, da se prijatelj ni držal dogovorjenih srečanj. Nagrada za učence, ki dosežejo zastavljene cilje, je noč v knjižnici, ki jo vsako leto organiziramo junija. To je posebno doživetje, ko se učenci še dodatno povežejo prek različnih iger in dejavnosti. Prav zato ohranjamo noč v knjižnici kot eno izmed oblik nagrade. V šolskem letu 2016/2017 pri bralnem prijatelju sodeluje 35 parov. • Bralna značka za odrasle v | I • I »av • • v solski knjižnici i Pehar za knjigoljube je poimenovanje bralne značke, v katero so na Osnovni šoli Orehek Kranj prostovoljno lahko vključeni vsi delavci šole. Ideja se je porodila zaradi potreb po branju prostočasne literature. Veliko učiteljev in drugih strokovnih delavcev je v šolski knjižnici iskalo namige, kaj brati med počitnicami oziroma v prostem času. Seznama priporočene literature za odrasle ni bilo, niti ni bilo nabora knjig izključno za odrasle. Tako je počasi zorela ideja po priporočilnem seznamu mladinske literature, ki bi lahko zanimala tudi Andreja Urbanec: Bralna značka za odrasle v šolski knjižnici odrasle. Oblikovala se je bralna značka in prvo leto delovanja tudi nosila ime Bralna značka za delavce šole. Ker je bilo poimenovanje zelo suhoparno, smo jo naslednje leto preimenovali v Pehar za knjigoljube. Tako ime ima še danes. Na šoli deluje že peto leto in iz leta v leto ima več sodelujočih. Obveznost, ki jo imajo sodelujoči, je izpolnjena »zgibanka«, ki je narejena posebej za Pehar. Vanjo morajo vpisati pet knjig, iz ene prepisati misel, ki se jih je dotaknila, in na koncu komentar k sami dejavnosti. S tem komentarjem knjižničarka dobi povratno informacijo, kaj je v redu in kaj je mogoče drugo leto spremeniti. Največja nagrada za vse, ki oddajo zgibanko, je pisno priznanje na zadnji pedagoški konferenci v šolskem letu. Poleg priznanja knjižničarka vedno izdela tudi simbolno darilo (magnetne kazalke, kazalke iz sponk ipd.). Na koncu podelitve pripravi tudi multimedijs-ko predstavitev s knjigami, ki so jih sodelujoči komentirali. Ko se vrti predstavitev teh knjig, vlada v zbornici popolna tišina, mnogi učitelji Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 219-27 i 21 G i) z o o > z < z pri pouku, je to najboljša motivacija za učence. Veseli nas, da poleg učiteljev in drugih strokovnih delavcev v tej dejavnosti sodelujejo tudi tehnični delavci (tajnica, računovodkinja, knjigovodkinja, kuharica). Za naprej pa še vedno ostaja odprt izziv, kako k sodelovanju pritegniti tudi moški del kolektiva (športniki, hišnik, tehnik, geograf in tehnik). Zanimivo je, da se včasih pogovori za skupno mizo dotikajo tudi prebranih knjig priporočil, kaj vzeti v roke. Letos je trenutno zelo aktualna knjiga Čudo, ker je bila reklamirana v bralnem maratonu, ki ga imamo vsako leto septembra. • si ideje za počitniško branje sproti beležijo v svoje zapiske. V naslednjih dneh je šolska knjižnica zaradi potreb za poletno branje dobesedno izropana. Vsekakor je bil namen bralne značke Pehar za knjigoljube dosežen. Promovira se branje in učenci zelo dobro vedo, da so tudi nekateri učitelji vključeni v to dejavnost. Ko učitelj iz lastnega veselja reklamira knjigo ' "\T ^^^ Metka Kostanjevec v Šolska knjižnica + nadarjenost = nadarjenost2 Okrogla miza šolskih knjižničarjev o delu z nadarjenimi v šolskih knjižnicah Sekcija za šolske knjižnice Hrvaškega društvom Krapinsko-zagorske županije knjižničarskega društva je v sodelovanju 3. oktobra 2016 izpeljala že 7. okroglo s Srednjo šolo Krapina in Knjižničarskim mizo šolskih knjižnic, tokrat z naslovom g» Metka kostanjevec: Šolska knjižnica + nadarjenost = nadarjenost2 »ŠKOLSKA KNJIŽNICA + darovitost = darovitost2«. Na povabilo organizatorjev sem se srečanja tudi tokrat udeležila kot predavateljica in hkrati odprta za nove ideje, spoznanja, primere dobre prakse. Po uvodnem pozdravu in kratkem kulturno-umetniškem programu je najprej sledil plenarni del, v katerem smo s predavanji nastopili vabljeni predavatelji. Prof. dr. Vesna Vlahovic Štetic z Oddelka za psihologijo (UF Zagreb) je spregovorila o tem, kako je mogoče motivirati nadarjene dijake, in predstavila nekaj stereoti-pov o delu z njimi. Sledila je izjemno zanimiva predstavitev primerov dobre prakse Jasne Cvetkovic-Lay, diplomirane psihologinje, specializirane za delo z nadarjenimi, ustanoviteljice in ene glavnih akterk centra za spodbujanje in razvoj nadarjenih otrok „BISTRIC" iz Zagreba. S konkretnimi primeri iz vsakdanjega dela z nadarjenimi otroki je pokazala nekaj možnosti, kako pristo- piti k delu z nadarjenimi učenci ter kje najti in kako ustrezno pripraviti gradiva zanje. Sledilo je moje predavanje o delu z nadarjenimi na Prvi gimnaziji Maribor, plenarni del pa je zaključila profesorica Vesna Tomorad, psihologinja na OŠ Marija Bistrica in predsednica delovne skupine za nadarjene »Futura«, ki je predstavila, kako se v Krapinsko-zagorski županiji trudijo spodbujati nadarjene otroke. Popoldanski del programa je bil namenjen predstavitvi primerov dobre prakse. Kolegice in kolega s hrvaških osnovnih in srednjih šol so navdušili z izvirnostjo idej in pogumom, ki jih vodita pri delu z nadarjenimi, čeprav to ni vedno enostavno. V razpravi, ki je sledila ob koncu srečanja, smo se zbrani strinjali, da je delo z nadarjenimi učenci velik izziv - tako za nas, šolske knjižničarje, kot tudi za učence, ki so nam zaupani in nam zaupajo. V procesu dela z nadarjenimi ni prav nikomur lahko - knjižničarji in učitelji moramo pri svojem delu dosledno upoštevati Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 221-27 i 21 G i) 2 o o > z < z vse zakone, predpise koncepte ipd. Velikokrat se zatakne že pri evidentiranju in identifikaciji nadarjenih, vsekakor pa sta skozi ves proces nujna sodelovanje in podpora vseh vpletenih - družine nadarjenega otroka, šole, nadarjenih otrok in ne nazadnje države, ki bi morala z vsemi možnimi sredstvi (finančnimi, kadrovskimi, zakonodajnimi idr.) omogočati spodbudno okolje za uspešno tovrstno delo. Nadarjeni otroci so »posebni« in naša naloga je, da jim pomagamo verjeti, da je ta »posebnost« resnično njihov dar in ne ovira, da spodbujamo kreativnost in izvirnost njihovih idej, da jim prisluhnemo in jih podpremo, ko to potrebujejo in si želijo še več. Narava dela šolskih knjižničarjev nam s svojo vseobsež-nostjo in raznovrstnostjo to gotovo omogoča. • O Gregor Škrlj Obisk 32. Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu i >» Slika 1: Pomemben element sejma na vsakem koraku - rumeni dežnik (Foto: G. Škrlj) Letos je v Cankarjevem domu od 23. do 27. novembra 2016 potekal že 32. Slovenski knjižni sejem. Kot so zapisali na spletni strani knjižnega sejma, je bil sejem | »sejem inspiracij, I kreativnosti, idej, | sanj in čudežnih ' potovanj«.1 Letošnji sejem je imel posebno likovno podobo v rumeni barvi dežnika iz pravljice Moj dežnik je lahko balon avtorice Ele Peroci. Naslovno ilustracijo pravljice je dodelala oziroma prerodila Hana Stupica (vnukinja Marlenke Stupica). Deklici z rumenim dežnikom je v roko dodala knjigo z omembo sejma. Razstavljavci so imeli svoje kotičke razvrščene v veliki sprejemni dvorani, v prvem in drugem preddverju. Sejem je poleg razstavnih pros- torov posameznih založb in ustanov ponudil veliko različnih dogodkov. Ambasador festivala Niko Grafenauer je otrokom in mladim o branju in knjigah napisal posebno poslanico.2 Dežela v fokusu je bila Italija, ki je bila predstavljena ob sodelovanju Italijanskega inštituta za kulturo. Predstavljali so se italijanski avtorji ter knjige - Založniška akademija je gostila nekaj vidnih italijanskih predstavnikov, teme so bile prestavljene tudi v Debatni kavarni in tudi kotiček Kulinartfesta je bil odišavljen z italijanskimi aromami. Posebej je bil bogat program Cicifesta, na katerem so sodelovali mnogi slovenski avtorji (Andrej Rozman Roza, Anja Štefan, Zvonko Čoh, Milan Dekleva in drugi). Pomemben dogodek tega sejma je bil tudi podpis Manifesta3 Slovenija bere, ki so ga v sklopu z naslovom Ker nam ni vseeno, podpisali predstavniki Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Gospodarske zbornice Slovenije. Iz svojih priljubljenih knjig so znani Slovenci brali in tako začeli nacio- 1 Citat: http://www.knjiznisejem.si/index.php/slv/domov/za-obiskovalce/o-sks. 2 Poslanico je avtor prebral in je dostopna na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=L9JkQiZ-awQ. 3 Manifest je dostopen na povezavi: http://www.knjiznise-jem.si/images/Manifest%20Slovenija%20bere.pdf. ooj Gregor Škrlj: Obisk 32. Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu kulturi dan - obisk knjižnega sejma. Natančneje sem prebral program, spisek dogodkov ter katere nagrade bodo podeljene in kdo jih bo prejel. Tako sem za učence laže pripravil ustrezen učni list (prirejen starosti oz. oddelku ter ciljno naravnan skladno z učnim načrt ter kurikulom KIZ). Kulturni dan na šoli izvajamo že od leta 2006, vsako leto dodamo posebnosti, ki so vezane na dogodke, saj po vrnitvi v šolo učence čaka še praktično delo v razredu. Letos je bila pomembnejša novost (zanimiva za naše učence) Slika 2: Razstavna vitrina z nominirankami za nagrado knjiga leta 2016. Nagrado je prejela knjiga, ki je prejela največ oddanih glasov občinstva, Slolvenski klasiki 1 avtorja Boštjana Gorenca. (Foto: G. Škrlj) nalno kampanjo. Vsi upamo, da bo manifest pripomogel k še večji popularizaciji branja in še boljši bralni pismenosti. Pomemben dogodek se je odvil tudi na že sedmi podelitvi priznanj za izjemne dosežke na področju promocije mladinske književnosti in branja Slovenske sekcije IBBY. Skupaj z Društvom Bralna značka Slovenije - ZPMS in revijo Otrok in knjiga so na prireditvi z naslovom Branje nagrajuje podelili nagrado Slovenske sekcije IBBY 2016 Idi Mlakar Črnič. Priznanje Slovenske sekcije IBBY 2016 so prejeli Irena Cerar, mag. Urška Bajda in Služba za mlade bralce v Mariborski knjižnici. Vsem nagrajenim čestitke, še posebej pa naši kolegici mag. Urški Bajda, ki je šolska knjižničarka kar na dveh osnovnih šolah. Podrobnejši opis utemeljitev si lahko preberete na spletni strani Slovenske sekcije IBBY4 in v reviji Bukla (št. 127-128, dec. 2016-jan. 2017). Tudi sam sem si ogledal ponudbo sejma, saj sem za 104 učence 6. in 7. razreda pripravil Podrobne utemeljitve: http://www.ibby.si/index.php/com-ponent/content/article/34-slo-clanki/272-mag-urka-bajda. Slika 3: Učenci med reševanjem učnih listov na sejmu. (Foto: G. Škrlj) aplikacija, ki so si jo lahko naložili na svoj pametni telefon ter tako imeli sejem (razpored, časovno razporeditev dogodkov) tako rekoč v svojem žepu. Učenci so si sejem zapomnili tudi po tem, da je bilo organizirano tudi gostovanje sejma po drugih krajih Slovenije od koder posamezniki ne (z)morejo poti do prizorišča v Ljubljani (zapor Dob, Vzgojni zavod Planina, materinski dom Mozirje, otroški oddelek bolnice Murska Sobota, projekt Človek v Škofji loki in center Janeza Levca). Učenci so zapisali svoje vtise s sejma ter izdelali ilustracije in pripravili razstavo pred šolsko knjižnico OŠ Prule. 4 Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 100-101 10 G i) 2 o o > z < z ^^ Gregor Škrlj Teden zlatih hrušk v Konzorciju Od 9.1. 2017 dalje si je bilo možno v izložbi knjigarne Konzorcij ogledati razstavo knjig, dobitnic priznanja zlata hruška, ki jo že več let v sodelovanju pripravljata Knjigarna Konzorcij in Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska -center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Razstavo je zasnovala akademska slikarka in ilustratorka Maja Šubic in je bila na ogled ves januar. Poleg tega so pripravili tudi Teden zlatih hrušk, v okviru katerega so organizirali dogodke, ki so bili namenjeni različnim skupinam (mladostnikom, otrokom in odraslim). • 1 >» Razstavljene nagrajene knjige v izložbi knjigarne Konzorcij (Foto: G. Škrlj) Razstava knjig, nagrajenih z zlato hruško, na mladinskem oddelku knjigarne Konzorcij (Foto: G. Škrlj) 02 Gregor Škrlj: Teden zlatih hrušk v Konzorciju ^^^ Marta Gorjup Brati gore 2016 ®}) Alpska konvencija in Društvo Bralna značka sta tudi letos povabila k sodelovanju v pobudi Brati gore. Dogodki so se odvijali od 5. do 11. decembra 2016 na območju vseh držav, ki so vključene v organizacijo in tudi širše. Potekala so branja ali predstavitve literature, ki je nastala v alpskem prostoru, ter razprave o knjigah, zbirkah in avtorjih s področja sodobne alpske planinske literature. Alpska konvencija je organizacija za trajnostni razvoj in zaščito Alp. Osnovna ideja lani prvič organizirane pobude je spodbuditi dogodke, posvečene branju alpske literature na različnih lokacijah v Alpah na mednarodni dan gora, 11. december. Tako lani kot tudi letos je k sodelovanju povabilo še Društvo Bralna Značka, ki je ob seznamu literature Alpske konvencije pripravilo še dodatni seznam, ki je bil organizatorjem v pomoč pri izbiranju knjig za branje in pri pripravi razstav. Tudi na naši šoli smo se lani odzvali vabilu in uspešno izvedli dogodek z učenci planinskega krožka, ki so svoja gorska doživetja zapisali in izdali v knjižici ter prisluhnili alpinistu. Letos smo k sodelovanju povabili učence 4. in 5. razreda, za branje pa izbrali odlomek iz knjige Josipa Vandota Kekec nad samotnim breznom. V uvodu smo učence spomnili na 11. december, mednarodni dan gora, ter jim pokazali predstavitveni film Alpske konvencije. Učenci so v pogovoru izkazali, da se zavedajo pomena varovanja zaščitenih rastlin in živali ter skrbi za naravno in kulturno dediščino. Na kratko smo predstavili avtorja, si ogledali različne izdaje Kekca (tudi e-knjigo), nato pa je sledilo branje odlomka. Učenci so se razdelili v skupine in v kvizu pokazali, kako dobro so poslušali prebrano in povedano. Odgovori večini skupin niso povzročali težav, so se pa bolje odrezali četrtošolci. Šolska ura je prehitro minila, učenci pa so se razveselili kazalk in nalepk, ki smo jih pred dogodkom prejeli na šolo. Ob koncu ure smo učence prosili, naj zapišejo eno stvar, ki se jim je vtisnila v spomin, in jih povabili k branju knjige, ura pa je bila tudi izhodišče za pogovor v razredu in doma. Pobuda Brati gore je odlična priložnost, da učence spodbudimo k branju različne literature, tako leposlovne kot poučne, na neki način pa tudi povabilo za obisk gora ali vsaj bližnjega hriba. 16.30-17.30 KULTURA SE PREDSTAVI Severni sij Živa risanka Pripovedujejo: Ana Duša, Špela Frlic, Rok Kušlan; animacija: Matej Lavrenčič; glasba: Jelena Ždrale; produkcija: Pripovedovalski Variete Trije pripovedovalci, en risar, ena glasbenica. Tri pravljice iz severnih dežel, ki tako zvočno kot likovno nastajajo vsakokrat sproti pred zbranim občinstvom. Severne dežele so hladne, razen takrat, kadar so tople. Gorate so, razen tam, kjer se preli- jejo v morje. Tam živijo pametni ljudje, ki včasih naredijo tudi kakšno neumnost, in čudežna bitja, ki spletajo svoje zgodbe z njihovimi. Tako gredo stvari na severu, zdaj po svetlem, zdaj v temi, in kdor ima za prdec sreče, ga obsije še severni sij. UilLiiiiiiiiiiliiliiiii i iii^UiiliiMilliliUiiJyJil^ly^ yiiliiiiiiiliiMiJliUiii Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 103-27 i 21 G Po spletni strani ZBDS povzela Romana Fekonja o ^^ > z < z 1 Med prejemniki stanovskih nagrad tudi šolska knjižničarka V sredo, 21. decembra 2016, so ob 19. uri v Plečnikovi veliki čitalnici v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani podelili nagrade Zveze bibliotekarskih društev Slovenije - stanovske nagrade, ki jih podeljujejo knjižničarji za izjemne dosežke na strokovnem področju. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), krovna organizacija slovenskih knjižničarjev, ki je 21. decembra 2016 stopila v 70. leto delovanja, podeljuje svojim članom javna priznanja in nagrade za dosežene rezultate na področju knjižničarstva: Čopovo diplomo, Čopovo priznanje in Čopova plaketo. Čopove diplome in Čopova priznanja so najvišje državne nagrade, poimenovane po slovenskem knjižničarju in učenjaku Matiji Čopu, podeljujejo se za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjižničarske stroke. Čopova diploma se podeli za izredno pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, ki je širšega pomena in prispeva k ugledu in napredku knjižničarske stroke. Čopovo priznanje se podeli za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristopov, ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti. Dobitnici Čopove diplome za leto 2016 sta mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direk- torica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, in mag. Tatjana Likar iz Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo. Čopova priznanja za leto 2016 so prejele mag. Urška Bajda, vodja šolske knjižnice v OŠ Tončke Čeč Trbovlje ter v Javnem zavodu Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Barbara Bračič Fabjančič iz Mestne knjižnice Ljubljana in Roža Kek, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje. Letos podeljeno Čopovo plaketo sta prejela dr. Martin Žnidar-šič in EBSCO Information Services. Prejemnice Čopovega priznanja za leto 2016: mag. Urška Bajda, Roža Kek in Barbara Bračič Fabjančič 04 Romana Fekonja: Med prejemniki stanovskih nagrad tudi šolska knjižničarka »Knjižničarji smo v zadnjih dveh letih dobili sodobne predpise, ki pa so le predpisi. Posamezniki, kot so letošnji nagrajenci, jih vedno znova postavljajo v realno okolje,« je povedala predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije dr. Sabina Fras Popovič. »Letos smo še posebej veseli, ker je med nagrajenci tudi šolska knjižničarka, ki si izjemno prizadeva za vse tisto, kar marsikje ni možno, predvsem zaradi pomanjkanja podpore v okolju. Šolske knjižnice naj bi se z načrtovano strategijo razvoja v naslednjih letih spremenile v to, kar šolski knjižničarji že vrsto let poskušajo doseči: biti srce in možgani šole,« je še dodala. Veseli smo seveda tudi vsi šolski knjižničarji, saj je kolegica mag. Urška Bajda pred strokovno knjižničarsko javnostjo predstavljala vse šolske knjižničarje. Velikokrat naše delo ostaja neopaženo, je pa prav tako kakovostno in odlično opravljeno. Iskrene čestitke! Prejemnica Čopovega priznanja za leto 2016 je mag. URŠKA BAJDA (OŠ Tončke Čeč Trbovlje, Javni zavod Osnovna šola Marjana Nemca Radeče) Utemeljitev Magistrica Urška Bajda poslanstvo šolske knjižničarke razširja daleč preko zidov šolske knjižnice. Zaposlena je kot vodja dveh šolskih knjižnic, v OŠ Tončke Čeč Trbovlje ter v Javnem zavodu Osnovna šola Marja- na Nemca Radeče. Delo z mladimi, učitelji in družinskimi člani učencev usmerja v projekte bralne pismenosti, promocijo družinske pismenosti, debatne krožke z razvijanjem kritičnega mišljenja, bralne urice, tekmovanja iz znanja zgodovine in strategije nudenja pomoči učencem s težavami pri branju. Sodelovala je v več kot 30 mednarodnih projektih, povezanih s šolskimi knjižnicami. Kot prva slovenska učiteljica - šolska knjižničarka je bila predlagana za ambasadorko projekta eTwinning, ki povezuje šole iz vse Evrope, in bila povabljena na Kreto kot edina predstavnica Slovenije. Prejela je tudi naziv eTwinning Superstar, priznanje za največje število kakovostno izvedenih projektov med učitelji v naši državi. Urška Bajda s strokovnimi prispevki ter referati doma in v tujini pomembno prispeva k promociji dela šolskih knjižnic, seznanja strokovno javnost s strategijami dviga pismenosti med mladimi bralci ter aktivno sodeluje na kongresih šolskih knjižnic in na kongresih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Za izjemen prispevek pri promociji dejavnosti šolskih knjižnic, dvigu informacijske pismenosti mladih ter krepitvi sodelovanja in povezovanja zaposlenih v knjižničarstvu ji Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje Čopovo priznanje za leto 2016. • Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 105-27 i 21 o HH -J O d z >N HH ■"D Z * (0 Dr. Tomi Deutsch S knjižnih polic Manfred Spitzer (2016). Digitalna demenca: Kako spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet. Celovec: Mohorjeva Prevod: Manfred Spitzer (2012). Digitale Demenz. Wie wir uns und unsere Kinder um den Verstand bringen. München: Droemer Verlag. Manfred Spitzer, uspešen psihiater in psiholog iz Nemčije, v svojih knjigah in drugih objavljenih delih piše predvsem o delovanju možganov ter o raznih vplivih uporabe digitalnih medijev na posameznike in družbo. V slovenščino je prevedena njegova knjiga Digitalna demenca, uspešnica iz leta 2012, v kateri avtor na osnovi povzemanja večjega števila relevantnih znanstvenih študij ugotavlja, da so vplivi digitalnih medijev dokazano predvsem negativni. Kljub omejitvam tovrstnih študij, tj. da se lahko merijo predvsem kratkoročni učinki neposredno po izpostavljenosti digitalnim medijem, je avtorju na osnovi bogatega znanja o delovanju možganov izsledke teh študij uspelo povezati v smiselno celoto, ki nakazuje dejanski dolgoročni vpliv digitalnih medijev na posameznike in družbo. Po uspešni kolonizaciji naših domov in velikega dela prostega časa naših otrok se trenutno nahajamo v obdobju, ko digitalni mediji osvajajo še zadnji pomemben del v življenju otrok, tj. čas, namenjen učenju. Nekritičnost pri uvajanju digitalnih medijev v šole in celo vrtce, ki smo ji priča danes in ki ji bomo prav gotovo priča v prihodnje, lahko presune marsikaterega opazovalca. Prevladuje z ničemer dokazano prepričanje, da je digitalno v vseh pogledih boljše od obstoječega. Zato lahko tudi že pričakujemo odzive na zaznane negativne posledice - v slepi veri v digitalizacijo bodo rešitve prav gotovo iskali v smeri še večje krepitve digitalizacije učnega procesa. Knjiga Digitalna demenca je v takšnem kolektivnem deliriju, sicer spodbujenem s strani gospodarskih in političnih elit, več kot dobrodošla. Razblinja mite, ustvarjene okrog digitalnih medijev, poziva k previdnosti pri rabi le-teh in sproža razmisleke o kratkoročnih in dolgoročnih vplivih na otroke kot najbolj ranljive ter tudi na odrasle. Avtor v knjigi kot najbolj problematično izpostavlja uporabo digitalnih medijev v procesu učenja. Ker prenosniki, interaktivne table ipd. obdelujejo informacije namesto nas, se mi brez lastne obdelave informacij ne bomo naučili nič. S površno obravnavo neke snovi oz. problema na računalniku se naši možgani ne bodo naprezali dovolj intenzivno, da bi imeli od tega kakršnekoli koristi v obliki povečanega dolgoročnega znanja. Oblikovanje črk s svinčnikom npr. pušča motorične sledi spomina, ki se potem pri zaznavanju črk aktivirajo ter olajšajo prepoznavo črk, česar s tipkanjem črk ne moremo doseči. Gre za analogijo, ki velja tudi za pridobivanje drugih znanj. Obravnava vsebin prek digitalnih medijev ne pušča v naših možganih globokih sledi in s tem dolgoročnega znanja o obravnavanih vsebinah. 06 Dr. Tomi Deutsch: S knjižnih polic Knjige seveda ne moremo razumeti kot poziva k bojkotu digitalnih medijev, temveč kot poziv k previdnosti in k omejitvam pri uporabi le-teh. Računalniško znanje je postalo obvezno osnovno znanje za opravljanje velike večine nalog v poklicnem življenju in pred tem si izobraževanje ne more zatiskati oči. Vendar se namesto vprašanja, kdaj in kako otroke oz. mladostnike naučiti uporabljati računalnik kot pripomoček na nadaljnji izobraževalni in poklicni poti, udejanja razvoj v smeri digitalizacije učnega procesa v celoti. Manfred Spitzer svetuje, da naj tisti, ki želi, da bodo njegovi otroci uspešni, poskrbi za prstne igre v vrtcih namesto računalnikov in zagovarja uporabo svinčnikov namesto računalnikov v šolah. Nasvet, od katerega se trenutni razvoj v izobraževanju ne bi mogel bolj oddaljiti. Tudi če se postavimo na stališče, da se Manfred Spitzer v celoti moti in da številne študije, ki kažejo negativne vplive uporabe digitalnih medijev, ne držijo, ne moremo spregledati tega, da je digitalizacija izobraževanja verjetno največja reforma sodobnega (množičnega) izobraževanja, za katero nimamo nobenih zagotovil, da bodo rezultati pozitivni. Torej množični družbeni eksperiment z neznanim izidom. Vprašanje digitalizacije vzgojno-izobraževal-nega procesa je ne nazadnje tudi politično oz. razredno vprašanje, ki zahteva politične rešitve. Prenos odgovornosti na starše (omejevanje uporabe digitalnih medijev v prostem času), medtem ko je v šolah čas za »nedigital-ne« vsebine v veliki meri odvzet, je le prelaganje odgovornosti in umivanje rok odločeval-cev. Avtor navaja, da digitalne medije v večji meri uporabljajo otroci iz revnejših socialnih slojev, zato bo negativni učinek pri njih večji. Digitalizacija izobraževanja bo tako razkorak med revnimi in premožnimi sloji po vsej verjetnosti le še poglobila. Baje menedžerji velikih podjetij s področja digitalnih medijev iz Silicijeve doline v ZDA, zaslužni za pretežni del digitalizacije naših življenj, svoje otroke vpisujejo v zasebne šole, v katerih so digitalni mediji prepovedani. In to prav gotovo ne na škodo svojih otrok. Za slednje lahko pričakujemo, da bodo med naslednjo generacijo politikov, menedžerjev in znanstvenikov, tudi s področja informatike in računalništva, zastopani precej nadpovprečno. Le kaj vedo veliki guruji digitalizacije, česar mi nočemo vedeti? Knjiga obravnava zelo pomembno temo in katere pomembnost bo v prihodnje še večja. Priporočam jo čim širšemu krogu bralcev, predvsem pa vsem, vpetim v vzgojo in izobraževanje otrok, tudi odločevalcem na nacionalni ravni. Ustrezna razprava glede možnih izidov digitalizacije izobraževanja (še) ni bila opravljena, ne pri nas ne v tujini. Zato lahko na knjigo Digitalna demenca gledamo tudi kot na svarilo k previdnosti, da ne bomo delali napak, ki jih potem ne bomo zmožni odpraviti. Matej Horzelenberg V elementu Ko odkriješ svojo strast, se vse spremeni Element je prvina vsakega človeka. Je presek priložnosti, naše naravnanosti, zmožnosti in strasti. Za našo prihodnost je nujno, da ga odkrijemo in razvijemo! Ko smo v elementu, smo sposobni resnično daljnosežnih potez, o katerih smo vedno sanjali. Kako odkriti in živeti svoj element? Resnične zgodbe velikih osebnosti in zgoščene, s humorjem obarvane Šolska knjižnica, Ljubljana, 25 (2016), 3/4, 107-27 i 21 u Ken Robinson, Lou o Aronica (2016). V elementu. z Šmarje-Sap: •N ,' r ¡3 Lectour. z 10 Prevod: Tobija Siter. Izvirnik: The element: how finding your passion changes everything. Ken Robinson in Lou Aronica V ELEMENTU Ko odkriješ svojo strast, se vse spremeni razlage nam bodo pri tem zagotovo v pomoč! Dr. Ken Robinson v knjigi prevprašuje naše ustaljene predstave o ustvarjalnosti, nadarjenosti in inteligenci in nam zagotavlja, da se prav v vsakem izmed nas skriva pomemben potencial za osebno srečo in izpolnitev, pa tudi za edinstven prispevek celotnemu človeštvu. o avtorjih Sir Ken Robinson (1950) je svetovno priznan strokovnjak na področju vzgoje in izobraževanja, kreativnosti ter medosebnih odnosov. Je eden vodilnih govorcev, ki zna nagovoriti poslušalce po vsem svetu. Posnetke njegovih odmevnih govorov na prestižni TED konferenci si je ogledalo že več sto milijonov ljudi. Sodeluje z vladnimi organizacijami v Evropi, Aziji in ZDA, z mednarodnimi agencijami in vodilnimi kulturnimi institucijami. Leta 1998 je vodil državno komisijo za kreativnost, izob- raževanje in ekonomijo britanske vlade, dobri dve desetletji pa predaval na Univerzi v War-vicku. Za svoje delo in zavzemanja je prejel več nagrad in viteški naziv. V svojih knjigah in predavanjih prevprašuje obstoječe sisteme vzgoje in izobraževanja, ki po njegovem zatirajo otrokove naravne talente v imenu doseganja standardiziranih ciljev. Zagovarja pristope, ki negujejo kreativnost ter priznavajo različne vrste inteligence in edinstvenost vsakega človeka. Lou Aronica (1958) je pisatelj, urednik in založnik, specializiran predvsem za znanstvenofantastično in fantazijsko književnost. Je avtor desetih romanov in soavtor številnih uspešnic, med njimi tudi treh skupaj s Kenom Robinso-nom (Kreativne šole, V elementu in V iskanju svojega elementa). »Če se nisi pripravljen zmotiti, ne boš nikoli naredil nič izvirnega.« Sir Ken Robinson iz knjige Temeljnega pomena je, da vsak od nas odkrije svoj element; ne le zato, ker nas bo element izpolnil, temveč zato, ker se svet razvija v tako smer, da bo od elementa odvisna prihodnost naših skupnosti in ustanov. Bistvo elementa je v bolj razgibanem, organskem pojmovanju človeškega obstoja. [...] Ne glede na to, ali smo v elementu večji ali manjši del svojega časa, lahko to vpliva na vse naše življenje kot tudi na življenje ljudi okoli nas. Ruski pisatelj Aleksander Solženicin se je tega zelo dobro zavedal: »Če hočeš spremeniti svet - pri kom ga boš začel spreminjati, pri sebi ali drugih? Prepričan sem, da imamo večjo možnost spremeniti svet na bolje, če se tega lotimo pri sebi in storimo, kar nam je storiti, ter postanemo najboljši, kot lahko.« 08, Matej Horzelenberg: V elementu IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO temeljni priročniki TAKSONOMIJA ZA UČENJE, POUČEVANJE IN VREDNOTENJE ZNANJA • Revidirana BLOOMova taksonomija izobraževalnih ciljev. • Utemeljitev taksonomije, predstavitev taksonomske preglednice in prikaz uporabe taksonomske preglednice v praksi. • Temeljni priročnik, neprecenljiv vir in orodje za vse, ki se na neposreden ali posreden način ukvarjajo z izobraževanjem. • Okvir, ki omogoča učiteljem organizirati učne cilje tako, da bodo lahko razumljivi in uresničljivi. -T,**-»*""" Avtorji: Lorin W. Anderson, David R. Krathwohl idr. Prevod: Sonja Sentočnik Cena: 34,50 € 29,33 € Avtorici: Alenka Kompare, Tanja Rupnik Vec Cena: 31,90 € BrfOt Avtorici: Sonja Pečjak, Ana Gradišar Cena: 35,00 € 28,00 € KAKO SPODBUJATI RAZVOJ MIŠLJENJA Od temeljnih miselnih procesov do argumentiranja • Namenjeno osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem različnih predmetov ter bodočim pedagoškim delavcem. • Učitelju omogoča spodbujanje in razvoj kritičnega mišljenja, ponuja eksplicitne poučevalne pristope, miselne izzive in naloge za razvoj kritičnega mišljenja na različnih stopnjah izobraževanja od osnovne do srednje šole. • Podaja različna deklarativna in proceduralna znanja s področja kritičnega mišljenja. • Namenjeno tudi vsem, ki jih zanima področje kritičnega mišljenja in spodbujanje razvoja kritičnega misleca. BRALNE UČNE STRATEGIJE • Prenovljena in z novejšimi spoznanji dopolnjena izdaja s področja učenja. • Najpomembnejši in najbolj celovit pripomoček za razvijanje bralne pismenosti in tudi zmožnosti samoregulacije učenja iz pisnih virov pri nas. • Namenjeno pedagoškim delavcem v najširšem smislu: učiteljem na vseh stopnjah izobraževanja, študentom vseh pedagoških smeri in šolskim svetovalnim delavcem pri strokovni pomoči učencem z učnimi težavami. G) Naročanje Naročanje: po pošti (Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana), faksu (01/3005-199), elektronski pošti (zalozba@zrss.si) fitU zaioi ali na spletni strani (http://www.zrss.si). IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Uc»od®n na' stroKov«* «tera»r\l I Stnimt (nZi^njružii Ir svtfAf pm/iči ■ PCKZAJMO A SLOVENSKO K DOBREKU POČUTJU ilinir iou 09,700. 9,85€ Naročanje: P Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 F 01 300 51 99 | Zavod E zatoztiagzrss.si S www.zrss.si H H arhiv revij h; facebook ZRSŠ ISSN 0353-fll Bi twitter ZRSŠ 9 770353 895004 9770353895004