45. številka.
V Trstu, v sredo 5. junija 1889.
i Tečai
4-
„EDINOST"
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in loboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vas leto gl. «. —; izven Avst. 9.— gina polu leta „ 3.—; „ » 4-30 „ ta četrt leta , 1.50; „ „ 2 25 , Posamične številke ho dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstt! po ft nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po « "ov. Na naročbe fcrei priložene naročala« se tipravniitvo ne o«ira.
EDINOST
Vsi dopisi h« pošiljajo ure.l^stvu v ulici Carintiu At. '.i8. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi in oznanila se račune po 8 nov. vrstica v petitu : za naslove t. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obneslo navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
»o račun« po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in insorate prejema njravništvo v ulici Carintia 28, Odprte reklamacije »d prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V .Jinoat j« iuoC«.
Zapomnimo si!
(Konec.)
Tretjo srodstvo — prida njihovo ve-kovito kulturo —, ki je rabijo, da svetu pokažejo svoje proti-avstrijsko mišljenje., to so jim — bombe in petarde in druga dinamitarska sredstva. Zadnja bo prišla v poslednjem času nekako v „modo", radi česar ni je avstrijske slavnosti v Trstu, da bi je Irredenta ne obhajala s temi pe-klenskimi iznajdbami.
Ko se je I. 1882 otvorila razstava v spomin petstoletnice združenja Trst« z habsburško slavno dinastijo bil je Ober-dank, ki je odprl pot bombam in petar-dam. Dobil je za to tudi zasluženo kazen, a s tem tudi mnogo častilcev in privržencev, ki ga še vedno poveličujejo tor smatrajo „narodnim mučenikomnjegov spomin pa najudanejše obhajajo s tem, da nadaljujejo njegovo hudičevo započetje.
Ko je lansko leto presv. cesar sam bival v svojem grhdu Miramare ter hotel v miru in pokoju na tihem obhajati štiri-desetletnico »vojega vladarstva — našel se je šakanjak irredentar, ki je nameraval presvitlemu gospodu posvetiti z bombo!
Ko so nedolgo tržaški vpljivni domoljubi v spomin petstoletnice združitve Trsta z Avstrijo na trgu pred kolodvorom odkrili lep spomenik, počilo jo na večer pet bomb, katerih ena je poškodovala celo nečega policijskega uradnika.
Ko se je pred minoli teden spustil v morje nov križar „Cesar Fran Josip I." v kojoj priliki so je zbrala v Trstu večina državnozborskih poslancev in trije udje presv. cesarsko hiše — počilo so na predvečer v mestu štiri petarde ter jasno kazale, da ima v Trstu svoj sedež Irredenta, čije hudobni nameni so vsem znani. No da bi izkazali TržaČani svojo naklonjenost in zahvalo državnozborskim poslancem ob njihovem prihodu v Trst, koji poslanci so so toliko potezali pri vladi za interese Trsta — pustili so, da jih je sprejela iredentovska sekta na naj-sramotnejši način. Da, nahajalo so jo celo udov to skrivne sekto ali vsaj ščuvancev po njenih udih, ki ho odrekli tem poslancem celo stanovanja!
Da je bil oni praznik ob enem proslava napredka tržaško obrtnosti, tega nam ni treba praviti. Avstrijska država bi pač prav lehko naročala enaka dela kjo drugoj izven monarhije: izbrala si je Trst samo radi tega, da povzdigne njegovo industrijo, da preskrbi delulcein dela. Ne da bi jej tržaški Italijani bili za to zahvalni, pokazali «o na najpodlejši način svoje nasprotje !
Kdo jo pa kriv teh razmer in kjo so prav za prav nahaja gnjilost in podlost P t že zgora j unio oiuenili enoglasjo tržaške mestno vlade z iredentarskimi manevri. Ali tega natn ni treba skoraj niti dokazovati, kajti jasno jo samo ob sebi. Saj ma-gistratna gospoda no taji, da je .Tndipen-dente" njegovo glasilo in organ deželne vlade v Trstu. 1 nu, ta prerudeči časopis se odlikuje po svojom živem izraženju la-honskega protiavstrijskega mišljenja.
Nije avstrijske slavnosti, da bi o njej modro no molčal; ui ga pohoda kako \ladarsko osebe, da bi o njem ne molčal ali vsaj ga zabilježevul kot „obvezano
notico", če se pa tain doli v dolgej in lačnej škornji laški kralj obrne ali bog ve kaj neznatnega učini — list ti jo poln dolgih telegramov, dopisov in brezkončnih opisov.
Naravno je, da ta časopis, — kojemu slede v zagrizenosti in celo presegajo v grdenji avstrijskega čuta, „Piccolo" it) „Mattino" — v počenjanju petardistov iti bombo metalcev ali „modro" molče ali jih pa naziraju neškodljive .otročarije". Vx« lasti zadnjo imenovan list odlikuje se po svojem pretiranju in grdenju družili deželnih narodnosti tor po svojej lehkomi-seljuej sodbi o dogodkih, ki nosijo na sebi pečat sovražtva in gnjeva proti Avstriji. In isti je neki še celo polouradni ? — Kjo tiči tedaj prvi vzrok teh žalostnih razmer ?
* Odgovorili bi ali bojimo se priti v nanprotstvo z državnim upravnikom. Dunajski listi in praška „Politik* skupno obsojajo te razmere ter zavračajo vso krivdo na znano hišo, tirjajoč, da se v Trstu postavi vladni komisar. Zadnjega je v resnici Trstu treba, kajti to mesto bode nevarno in nezanesljivo dotle, dokler ne pride železna roka ter ne odpravi sedanje sodrge iz mestne kolibe, ki je edini vzrok teh dogodkov ter jih vidno podpira!
Volitve v deželni in mestni zbor v Trstu se bodo po prizadevanju rudeče gospode na magistratu vršile pozneje in morda še-Ie jeseni tega leta. Mi dobro vemo, da si ne bodemo tudi letos mnogo na boljšem, kajti ista konservativna stranka se Bkoraj no upa stopiti na dan sfe svojimi kandidati. Tudi ves volilni red in volilne listine bo tako uravnane, da je skoraj nc-možno, da bi ista v vseh skupinah prodrla. —
Slovenci! Složimo se in volimo svojo kandidate ; postavimo v mestni zbor vsaj j s v o j i h šest možev, ki nam jih vo-' liliii red dovoljuje, da se bodo Irrerienti upirali ali vsaj stali „zum Trotz dor Irredenta" !
Dosti si od tacih zapriseženih sovražnikov Slovanstva sicer no moremo obtčati ali protivili so jim bodetno ter bili priča jn j i h izdajstva!
Slavna vlada pač menda enkrat spregledu t.o nenaravno stanje ter mu postavi pravi jez. So vo, da se to ne bodo zgodilo tako brzo ter bodo irredentovski zmaj se daljo svojo glavo stezal in teptal av-j atrijski čut.
Mi bodimo priča temu početku in 1 zvesto zabilježujmo iredentovske „slavno čine" ter zapomnimo si jih dobro!
Govor drž. posl. dra.Tonklija
v državnozborskej seji dno 8. t. tu.
(Dalje).
Obravnave so počasne in jako teže italijansko prebivalstvo in porotniki se mnogokrat povprašujejo, kako da mi moramo soditi tudi Slovence, zakaj so, stvar tako ne uredi, da bi Slovenci sodili Slovence, mi pa le Italijane, ter se bi nam tako olujšttlo ? To jo zaradi toga tako, ker bi so sicer obravnavo še bolj podaljšale, ko bi se dopustili slovenski porotniki.
Predsednik, ki vodi obravnavo, vprašuje v italijanščini stranke, če so slovenske, tolmač vprašanja tolmači slovenski, stranka odgovarja Blovenski in tolmač prevaja v italijanščino in se potem italijanski zapisuje.
Od slovenskih okrajnih sodišč prihajajo največ nemški zapisniki o preiskavah, ki se prečitajo tudi v nemščini, italijanski porotniki jih ne razumijo, morajo so torej prevajati v italijanščino, pa tudi stranke jih ne razumijo in potem so morajo zapisniki prevajati še v slovenščino. To se neskončno vleče. Zatorej je neobhodno, da so jedenkrat odpomore temu nedostatku in j'sk opozarjam na to, da se je jedenkrat že vsa porotniska klop v Gorici, Italijani in Slovenci vkupe, obrnila s prošnjo do pravosodnega ministerstva, da se razdele porotniki v dve klopi, v Slovensko za Slovence in Italijansko za Italijane, da ne bode treba prevajanja. Pa je tudi v interesu pravosodja, da porotniki umejo jezik onih, katere sodijo. Proslavljata se ustnost in javnost civilne prave, ker se trdi, da neposrednost največ pripomore sodcu, da more pravično soditi.
Če velja to o civilni pravdi, velja Še v večjej meri o kazenskej. če sodci tega nič ne razumejo, ki ga morajo soditi, če se jim izpovedbe le pretolmačijo, kakor jih razume tolmač — in to jo deloma subjektivna stvar — potem ne dobe pravega utiša, katerega bi dobili, ko bi ga neposredno slišali in razumeli in zaradi twga se večkrat razsodbe ne ujemajo z dejstvi. Vsemu temu bi so odpomoglo, če se razdeli porotniska klop.
Ravno to velja tudi gledo kolegija štirih sodeov, ki ima soditi o navadnih zločinih, ki se kaznujejo z ječo manj nego petih let. Pomagajo si tako, vsaj v Gorici, da sodni kolegij tako sestavijo, da polovica sodeev zna Blovenski, in drugim predsednik prevaja. Pa tudi to ni pravo, kajti predsednik prevodu tako, kakeršen utis jo on dobil in on ne more biti nezmotljiv ; sodeč mora dobiti neposreden utis izpovedbe zatoženca in le ta ima nanj uplivati, potem more biti pravosodje stvarno in pravično. Kakor v Gorici, ravno tako godi so tudi v Trstu in Rovinj i, morda pa še slabši. Tudi ondu bi se moralo od-pomoči in to so lahko zgodi, čo se jedenkrat povabijo slovenski porotniki, drugikrat pa italijanski.
Sedaj pa hodom govoril so o civilnih sodnih zadevah. V civilnosodnih zadevah bi se moralo soditi v onem jeziku, v katerem so jo podala uloga. To so no godi, vsaj zmirom ne, in večkrat se hoče temu izogniti.
Najslabše je ondu, kjer pričo zasli-sava sodeč, ki ni vešč njihovega jezika. Tu se še tega ne drže, da bi povabili sodno zapriseženega tolmača, temveč zadovoljujejo se s tem, da prevaja zapisnikar, ki sam jedva slovenski zna, pogostem pa še navadni diurniat. Da tako postopanje ni pravo in ne ugaja zakonu, se mi bode priznalo, in strogo bi se moralo gleduti na to, da bi pravosodni uradniki zares praktično znali jezik.
Ce bodem govoril o Koroški, moram poprej povedati, da mi no gro zato, da bi so ondu nastavljali Slovenci, tudi no zato, da bi se pravosodstvo poslovenilo, temveč,
da ona dobi tudi narod slovenski pravico svojo. (Posl. Klun : Prav res!) Če imajo Nemci na Koroškem pravico — in to jaz popolnoma priznavam — da se zaslišujejo v jeziku svojem pri sodiščih, ima pač slovensko prebivalstvo isto pravico. Čo se nastavljajo na Koroškem uradniki, ki ne znajo slovenski, dola so s tem krivica narodu slovenskemu. Njega ekscelenca je v odgovoru na neko interpelacijo sam priznal, da je treba pomnožiti število avskul-| tantnih mest za pet in ja namestiti z oso-bami, ki znajo slovenski, da potem ne bodo treba tolmačev. Kako se je etvar zvršila v praksi P Imenovalo sejo res pet avskul-tantov ; dva zares zmožna slovenščine sta so nastavila, a jeden teh dveh jo uže bil poprej v Celovoi. Dva druga, ki sta imenovana, ne znata slovenski; peti pa šo nikdar v Celovec prišel ni. Kako se temu hoče odpomoči, ne vem.
Poglejmo kazensko zadeve. Kolegiji štirih sodeov, se res tudi daje, če se iz-izključita predsednik in podpredsednik in 1 pokličejo drugi svetniki, sestaviti vsaj na pol iz slovenskih sodcev. Kako jo pa z zapisnikarji? Zapisnikar zna samo tedaj slovenski, ako bo pokliče kateri iz teh | dveh avskultantov. Čo stranka, avskultant in sodci znajo slovenski, gro dobro. Če pa j HVtttuik ne zna slovenski, morajo poklicati , tolmača in zares se pokliče jedon imenovanih dveh avskultantov. To so godi tudi j po imenovanji. Torej čemur so so hoteli j izogniti, je prišlo. Pa vsaj toliko so je zboljšalo, da jo tolmač prisežen slovenščine [vešč mož. No, pred porotniki bode ravno tako. Kako je pa pri preiskovalnih sod-cih ? V Celovoi so trije preiskovalni sodci. Od teh noben ne zna slovenski. More za-| torej jeden od teh dveh avskultantov biti zraven. Če sta ta dva avskultanta tukaj največ le zato, da tolmačita, kdaj bodeta i pa delala, se u ve »bula, kdaj so bodeta uvela v pravosodno službo? Drugače je pri druzih okrajnih sodiščih — okrajev, kodar bivajo Nemci, no jemljem v poštev — polovica sodcev no zna slovenski. Z adjunkti je ravno tako. Znano je, da navadno opravljajo kazensko sedstvo gledo prestopkov. Pač kakšna mora biti preiskava,
kakšna mora biti rustsodba, čo sodeč ne i ' 1 zna slovenski, stranka pa nemški no ?
Ravno tako je v civilnih pravdah, kjer ! sodeč, ki ne zna slovenski, brez tolmača i zaslišava priče, ki no znajo nemški. To ' so pomanjkljivosti, ki se morajo odpraviti ' ne v interesu kake narodnosti, temveč v | interesu varnega in dobrega pravosodja. (Dobro! Dobro! na desnici.) Na to stališče se postavim in s tega stališča zahtevam pomoči od visoke pravosodne uprave.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Govor nadvojvodo Raj ne rja pri seji akademije znanosti in umetnosti je kaj neprijetno dirnol nemške konservativce. Nekateri pravijo, da se besede ne smejo tako tolmačiti, kakor jo tolmačijo liberalni listi, kajti s konfesijoneluo šolo bi se pro-sveta iu napredek le povzdignila. — V
Evropi, na Dunaji bućo židovske redakcije, v Pesti so ljuto razjarile, t Berolinu pa večji liati trde, da jih te besede nič ne brigajo. Od vseh izjav je najkorekt-nejša ona angleškega lista „Standard", koji piše : „Besede cara Evropi ne oznanjajo samo, da car Aleksander pozna opozicijo proti ruskej politiki in ruskim osnovam, marveč vč i to, da on dalje ne misli to spoznanje zakrivati. Pri vsem tem pa vendar ni razloga, da bi se moglo misliti, da bi car nameraval dosedanjo politiko pričekivanja zapustiti11.
DOPISI.
Iz Barkovelj, 3. junija 1889. (O razmerah v B a r k o v I j a h.) Radi znane nedolžne demonstracije prijavilo se jo c. kr. sodišču več liarlcovljanukih pevcev, kateri so bili uže zaslišani. Čuje so sedaj, da bode zaslišanih še kakih 25 drugih pevcev. Obravnava utegne biti na vsak način zanimiva in utegne na dan spraviti nekatere prav čudne reči. Vso se povprašuje, ali vlada ne bode uže enkrat neznosnemu stanju v Barkovljah konec naredila ! A bolj ko Barkovljani svojo neje-voljnost Capovilli kažejo, bolj se njemu od strani magistrata plača povišuje. V Barkovljah bilo je mesto za „sottocapo-villa* — katero jo prevzel bivši „kolner" Jože — in dotično tablo ima še vedno na svojem stanovanju z enakim napisom. Na magistratu so se pa kar črez noč spomnili, da ima mož veliko zaslug — in imenovali so ga na tihoma (menda v tajni seji) za „Capodistretto!" Od 250 gld. plačo povišali so mu na 500 ali 550 gld. Enake razmere so edino mogoče le pri magistratu v Trstu. Gospoda na magistratu nazivlje nas sužnjim (schiavi), a ima nas tudi za popolnoma take! NaŠ glas je glas vpija-jajočega v puščavi; ako mi prosimo podpore za našo cerkev ali za druge prepo-trebne reči, nimate denarja. Ko jo pf treba kake neumne ničvredno starino ko-pati, ko napravljajo v Italiji Bpomenike, ta-krat imate denar, takrat pošiljate celc italijanski denar tje. Ako je le še nekolike pravice na svetu, mora se i nam enkral pokazati. Čakamo z nestrpnostjo, da se odpre državni zbor. Videli in slišali bo demo ta pot, da so se oči marsikomu od' prle. Obračamo se v prvej vrsti pa d( slovenskih poslancev, naj dogodkov \ Barkovljah nikakor ne zamolče. Upamo da se v teh zadevah gotovo oglasite, dokazov imate dovolj. Zunanji rodoljubi prvaki okolice nas povprašujejo jeli bo-demo še dolgo enake stvari trpeli in ko-liko časa bode Še vladal pri nas oni čudne bradati Človek? Da se ne bode mislilo, d« Barkovljani spimo, navedemo zopet, tu nekaj dokazov, koliko smo se trudili, da b tega ptujca odstranili. Hitro ko je bil ta I človek imenovan Capovilla v Barkovljah, | zbrala so je deputacija Barkovljanskih ve-' Ijakov ter šla se pritožit namestniku, kjei 1 ni nič opravila. Član deputacije, — sin jedne najstarejših okolicanskih rodovin — rekel je odločno, da je sramota z o Barkovljane, ako se jiin boljšega človeka županom ne imenuje. Šli so potem k županu Bazzoni-ju, ter mu tudi enako povedali. Odgovor si lahko mislite ! Imenovani Capovilla pa sluteč, da se utegne prizadevanje domačih možakov vresničiti Šel je k imenovanemu domačinu, ter ga prosil, naj ga na svojem mestu pusti. Domači veljaki so verovali besedam teg« človeka, t^r ga v miru pustili. Drugo ljud stvo pa je odločno pokazalo, da nikakoi ni zadovoljno, da se mu postavi za župani žganjar. Zbralo se jo na stotine Ijudatvt v prostorih družtvene krčme, ter odločne protestovalo, pelo narodne pesmi in v svo-jej razburjenosti kričalo. Žandarji niso morali napraviti miru, morali so alarmirati in na pomoč klicati jedno kompanijo vojakov. In kaj mislite, kakov vspeh je ime
vani most, toda tudi ta prošnja čaka žali-bog še vedno rešitve kakor glas vpijočega v puščavi, menda ker je dotična gospoda za prošnje in klice Slovencev nema in gluha !
Kaj za Boga je početi, ljudstvo je nezmožno iz lastnih moči takovih del izvršiti, dotična deželna oblast prezira prav po mačehovsko njene prošnje in potrebe in tudi c. kr. okrajno giavarstvo se malo briga za nje, akoprem bi le en površen ogled do prepričanja dopeljal, da so dotične prošnje vložene pri deželnem odboru važne in opravičene, zatoraj rešitev prav nujna.
To je objektivni položaj kakor sem ga pozvedel in ker bi edino le pravi in vesten deželni poslanec zamogel odmašiti všesa do zdaj gluha vašim prošnjam, volite si pri sedanjih volitvah može, kateri no samo poznajo vaše potrebe, ampak se bodo tudi potegovali, da se dotične prošnje postavno rešijo, in ta moža bi zares bila gg. profesor 8 p i n č i č v Gorici in občinski svetovalec Josip F r a n z a iz GračiŠč občino Dekani.	Pot o valeč.
Občni zbor
telov. družtva „Tržaški Sokol- dne 2. t. m.
Ko se je bilo zbralo okolo 40 članov, odpre podstarosta g. Kariž zboro-| vanje. Pozdravil je a kratkimi besedami zbor ter pozval potem tajnika, da prečita svoje poročilo.
Iz tega posuemamo, da jo bilo v pre-teklem družtvenem letu v našem Sokolu več gibanja, več življenja nego navadno. Tudi v Trstu se je začela prijemati so-' kolska ideja, na lanjskih izletih je pokazal naš Sokol, da ga navdaja pravi sokol-kolski duh. Naše družtvo jo napravilo v ! preteklem letu tri izlete, dva v okolico in enega v Ljubljano, kjer je slavilo bratsko ' družtvo svojo 251etnico.
Od vseh strani čujejo se tožbe, da naša okolica čedaljo bolj propada in da Italijani dan na dan pridobivajo naše zemlje. Vsa mogoča sredstva rabijo, da bi primamili okoličane na svojo stran. V zadnji čas so začeli uže delati velikanske izlete v okolico, da bi tem silneje vplivali na materijalno mislečega okoličana. Ta 1 podjetja bi nam bila lahko zelo novarua, | ako ne storimo kaj proti. To je sprevidel tudi naš Sokol ter jo izletel dvakrat v ' okolico, eukrat v Bazovico, drugokrat i na ProBek. Povsod je bil presrčno j vsprejet ter je a telovadbo sodeloval pri tamošnjih veselicah. Se svojimi izleti v | okolico sme biti naš „SokolB zadovoljen, ker jo dosegel svojo svrho ; vzbudil je v , narodu navdušenje za našo stvar ter si : pridobil vseobčno simpatije. Važen je bil tudi izlet v Ljubljano, kjer je imel biti
■	shod vseh Sokolskih družtev, čeških, hrvatskih in slovenskih. Na tak način je kanil proslaviti pražki „Sokol" svojo 25 letnico, no vlada mu je stavila zapreke, da ni mogel uvesti svojega namena. To kar jo bilo v Pragi zabranjeno imeli smo praznovati v beli Ljubljani t. j. shod vseh slovanskih telovadnih družtev ter prosla-vati vzajemnost slovansko ! Naš „Sokol*
J jo torej z veseljem sprejel vabilo ter se
■	v obilnem številu, kakor nobeno drugo družtvo (bilo je 21 naših Sokolašev) udeležil te izredno in pomenljive slavnosti. In ni nam žal truda, bilo nam je kaj videti v Ljubljani, vrnili smo se, kar prerojeni. Da o prekrasnem sprejemu in o veselicah niti govorimo, povemo naj, kako so vplivali na nas češki telovadci. Igraje izvrševali so najtežje vaje z nedosežuo točnostjo, gibčno in elegantno. Tu smo prvokrat videli, kolikega pomena jo stroga sistematična telovadba, kakeršno imajo Češki telovadci. Prepričali smo se, kako daleč more dospeti družtvo, ako vs trajno in dosledno goji sve>jo svrho ! Vsakemu je moral ta prizor vzbuditi željo tudi v bv«-
Dalmaciji ao Hrvatje in Srbi sklenili za bodoče Tolitve kompromis. Srbom so zagotovili dva nova mandata, za to bodo pa glasovali za Hrvate v onih krajih, kjer bodo Italijani kandidovali proti Hrvatom. Zadnji se nadejajo, da Italijani ne bodo dobili več nego tri mandate pri deželno-zborskih volitvah. — V Galiciji bo volilni boj jako hud. Poljsko časopisje obeh strank si hudo nasprotuje. Nedvojno je, da bode večina osrednjo odborovih kandidatov' voljena. Tudi mej mladimi in starimi Rusi ^ se bo bil silen boj. Vest nekega berolin-škega lista, da na Dunaji nameravajo pre-stolonasledstvo predrugačiti v korist hčere umrlega prestolonaslednika Rudolfa ni resnična, ker je po pragmatičnej sankciji j nemogoča. — Strajkovanje v čeških rud-j nikih ni še končano in se posebno pri j rudnikih Pražke železniške družbe šo siri,' ker rudniški ravnrtelj štrajkujočim delavcem noče dovoliti njihovih deležev iz rudarske blagajnice ; vrhu tega hoče le nekoliko delalcev vzeti na delo in te le kot novo ustopivše. — V Zemun poslani so štiri novi bataljoni vojakov; to povečanje zemunske posadke dovodi se v zvezo z beligradskimi dogodki.
Ogerski kraljevinski odbor imel je v nedeljo zborovanje o odgovoru hrvatBkega kralj, odbora na madjarski renuncij. Ma-djarski modrijani so konstatirali, da je v odgovoru mnogo takih zahtev, katere ne spoznajo postavnimi in nA katere se radi tega ne more obzir jemati. Te točke bodo članom hrvatske deputacije pri razpravi ustmeno naznanjene in od katerih bodo hrvatski zastopniki, madjaroni prve vrste, gotovo odstopili ter s tem Hrvatsko še bolj v madjarske spone zakovali. Možkega zastopanja hrvatskih pravic napram Ma-djarom se od teh hrvatskih poturic in ne-značajnikov zahtevati ne more, kajti njim je vse le lasten prid, narodnosti nikedar niti poznali niso in smelo se more trditi, da bi, ko bi sedanji ban padel, kar bi bil užo skrajni čas, novemu banu, ako bi tudi pravo hrvatsko politiko tiral, ravno tako zvesto sledili, kakor sedanjemu tlači* telju hrvatskega naroda in zatiralcu njegovih pravic.
Vnanje dežele.
Nesloga mej regencijo in minister-stvom v Srbiji, kojo so dunajski in pe-štanski židovski listi v svet raztrobili, ni istina, niti ni bilo diferencij med vlado in regenti radi dočeka metropolita Mihajla. Govori se, da hoče sedanji srbski metropolit Teodozije mirovino upitati, na njega mesto se povrne metropolit Mihajl. Najviše srbsko sodišče je potrdilo pravičnost Garašaninovega zapora, ne boječi se ni malo prigovora iz Pešte iu Dunaja. Gara-šanin je preiskovalnemu sodniku sam izjavil, da se popolnoma zanese na previdnost sodišča in vlade, a ko mu je sodnik povedal, da ga pridržuje v zaporu, je razkačen začel žugati, da bo pri obravnavi bivšemu kralju Milanu in regentstvu krinko z obraza strgal. — Regentstvo je razveljavilo pogodbo z francozkim družtvom, koje je srbske železnice vpravljale. Finančni minister in minister za javne zgradbe sta pooblaščena, da z zastopniki železnične družbe začneta pogajanja glede likvidacije in odškodnine za inventar. Vsi uradniki, izimši višjo osobje in ravnateljstvo, ostanejo za 2daj v službi. Upati je, da bodo sedaj, ko preidejo proge v državno upravo, madjarski napisi na postajah in čelezniških tiskovinah odstranjeni ter tako potujoči ptujci videli, da Srbija ni kak madjarski komitat, kakor so dosedaj posmehljivo pripovedovali.
Zaroka črnogorske kneginje Milice z velikim knezom Petrom Nikolajevićem je hudo iznenadilu „prijatelje" Rusije, a zdravica ruskega carA, izrečena tim povodom in koja se v originalu glasi: „Piju za zdorovje knjaza črnogorskago, edinatve-nago, iskrenjago i vjernago druga Rosiji", gotovo jim je pokvarila vse koncepte. Bo-sede cara Aleksandra odjekujejo po vsej
ta protest ? Magistrat je zažugal, da, ako se bode še demonstracije ponavljale, dalo se bodo odvesti vse glavne možake v zapor! Znano je tudi, da so poslali Barkovljani prošnjo na magistrat, naj se Capovilla odstrani ; — a kaj so opravili je znano — Capovilli ae je plača povišala. Pred par leti imeli ao Kontoveljci in Prosečani dva vrla moža za Capoville, ker sta bila od vsih spoštovana domačina in narodnjaka, odstranil jih je magistrat na prigovarjanje nekaterih mestnih rudečih svetovalcev. — Pisatelj teh vrst je pri več uredniitvih italijanskih listov zvedel, da jim je poro-1 čila iz Barkovelj sam Capovilla narekaval. — Čujemo, da se je te dni hvalilo Capo-vilo v vladnem listu „Adria". — Ne vemo koliko je na tem resnice, a mislimo, da je to le manever za prihodnjo obravnavo . Vsaj Capovilla stavil je vedno vladine stvari „trikrat pod ničlo*, enako moral se je toraj vesti i proti vladnemu listu „Adria", katerega menda nikoli ni | čital! Naročil je toraj gotovo svojim pri-1 stašem, naj ga sedaj ko ima potrebo, pri vladi pohvalijo.	«X*.
Iz Istre, 2. junija. Prosim g. urednik za malo prostora v Vašem cenjenem listu, da popišem nekatere drobnosti na katere sem naletel med potovanjem po Istri,
Da so dobre in položne ceste ena | ' glavnih dobrot dotičnih posestnikov je no-ovrgljiva resnica in prav v tem obziru ao 1 nekateri kraji Istre prav po mačehovsko priskrbljeni. Tem bolje pa vzbudila je ' sožaljenje v meni okolnost, da so ti za-vrženci sami Slovenci, kar bi gotovo ' vse drugače bilo, da živijo v teh krajih Italijani priljubljeni dotičnim oblastim.
Naj omenim cestno črto Rakitovič-Zazid, Podpeč, Bazovica, Loke do vladne ceste. Kakova je ta cesta ni mogoče popisati, naj zadostuje to, da nisem še slabše ceste nikdar videl. Človek bi mislil, da se ljudstvo onih krajev za zboljšanje cest n i č ne briga, toda temu ni tako, kajti že dolgo je od tega, da so dotične občine na ' podlagi občinskih sklepov vzajemno pri deželnem odboru prošnjo vložile za pre-atroj omenjene cestne črte, katere sedanji položaj je zares žalosten in nevaren tako, da b6 je že več nesreč pripetilo ; in čo tudi so se v rečeni vlogi prosilci pripo-nudli plačati stroške za izdelovanje dotič-nega načrta in prevzeti navadna tlačna dela, ni ga še odgovora. To je zares žalostno, ker se po rečeni cesti prevaža mnogo blaga v Trst ne samo iz imenovanih občin ampak tudi iz sosedne ČiČarije.
Dospevši do mlinov pri „Mahniču" na reki „Rižan" blizo Dekani vstaviti sem {se moral nehote, kajti tam bo nahaja čudoviti most, ki je menda pravi unicum. Ta most služi mnogim krajam in posebno : | Dekani, Kubed, Sv. Anton županija Dekani, Truške in Marezigo županija Pomjan, Cesari in Pobegi županija Koper in sicer : se po tem mestu tudi mnogo vozari bodisi ' do in od mlinov ali tudi iz gojzdo?, tako, i da je ta most neobhodno potreben iu po-' sobno o času povodnji edini na Rižani ' pri Dekani.
I Zdaj ko vidimo potrebo in važnost ' tega mosta, ogledajmo si ga nekoliko. Dolg je kakih dvajset metrov, izdelan pa tako primitivno, da se je prav čuditi, kako da se ljudstvo upa po njem prehajati in še celo vozariti, ko jo eden steber že ra/pokan. Sila kola lomi, pravi stari pregovor in taka jo tudi tukaj, ljudstvo mora do mlinov zarad moke in če tudi pri tem življenje nevarnosti razpostavi. Tako se je v zadnjih letih v istini mnogo nezgod pripetilo ter padlo je čez most mnogo ljudi in tudi več zapreženih vozov in to no tem ložeje prigodi, ker je most brez stranske brambe ali vsaj držaja.
Kolikor sem zvedel so je tudi v tem oziru županstvo v Dekani in eden zaveden posestnik z primerno vlogo obrnil na deželni odbor h prošnjo, da bi se z deželno pomočjo sezidal, oziroma prestrojil imeno-
jem družtvu vzgojiti tacih telovadcev; navdal nas je pa tudi s ponosom, da so naši čefiki bratje dospeli uže na tako visoko stopinjo dovršenosti, da v tej stroki lahko tekmujejo z vsakim drugim evropskim narodom. In to prepričanje je veliko vredno, posebno za one. ki stavijo Še le temelj sokolstvu! Tekmovalne telovadbe sti se udeležili samo dve slovenski druž-tvi in sicer ljubljansko in naše. Tu smo se zopet prepričali, da se Slovenci še ne moremo kazati s Čehi, manjka nam šole, manjka nam resnega, premišljenega dela. K telovadnim vajam hodilo je v preteklem letu začetkoma do petnajst Članov, katero število se je proti koncu leta se bolj skrčilo, čemur je kriv naš stari greh, pomanjkanje vstrajnosti in trdno volje! Telovadilo se je trikrat na teden. Lansko leto smo osnovali tudi telovadni oddelek za dečke. S prva se je oglasilo mnogo, da je bilo treba nekatere celo zavrniti, n pozneje se je tudi njih število zmanjšalo tako, da je bilo povprek v vsaki telovadni uri po 15 dečkov. Pouk pri odraslih je vodil brat Jeršek, pri dečkih brat Pater-nost, na čemer jim bodi izrečena zahvala.
Lansko leto se je osnoval tudi dra-matični odsek, ki ima namen uriti člane v dramatičnih igrah in sodelovati o druž-tvenih zabavah. Pouk vodi brat Grebene Ta odsek je nastopil kmalo po svojem osnovljenji z velikim vspehom na „jour-fixuu, dne 21. aprila 1.1. Želeti bi bilo, de se lepo in vspešno razvija ter povspešuje družtveno zabavo. V preteklem družtve nem letu imel je „Tržaški Sokol* tri plese ki so bili vsi živahni in dobro obiskani (Dalje prih.)
Domače vesti.
Opozarjamo č. g. naročnike, koji do sedaj niso še izpolnili svoje dolž nosti s plačancem naročnine za naš list, <la to kolikor mogoče prej store
Razne dolžnike, kojim smo ž< večkrat priložili znane rudeče listke spominjamo še enkrat, da nam na ročitino dopošljejo.
Upravništvo „Edinosti". Cerkvene vesti. Č. g. Ivan I v i ć upravitelj županije v Oprtlju je imenovat dekanom; č. g. Josip Skerlj imenovat jo kapelanom v Štorji. Umrla sta č. gosp Josip Vode, umirovljeni kapelan v Moravčah in Peter Svetlin, dekan ^ Avberju. Natečaj za avbersko dekanijo j« razpisan do konca junija t. 1.
6. Ivana Rendića imenovala je ruska akademija lepih umetnosti v Petrogradu svojim častnim članom za dela izložene na letošnjej izložbi. Častitamo vrlemu rodoljubu!
G. E. Kramar, bivši popotovalni učitelj kmetijstva v Trstu, predložil je jugoslovanski akademiji znanosti i umetnosti razpravo z naslovom: Iztraživanjo o postanku taKOzvane „terre rosse".
„Tržaški Sokol". V odbor so voljeni sledeči gg.: starosta : Ferdo K a r i ž ; odborniki : Srečko B a r t e 1 j , Gregor Bartol, Ludevit F u r 1 a n i, Vekoslav K a-1 i s t e r , Dinko M r v a r, Fran Polič, Fran Prelog in dr. Otokar Ryb&rž; namestniki: Fran I n a m o, Julij M i k o t a in Fran Rus.
Za družbo sv. CirMa in Metoda nabrali so 1. junija prijatelji pri Zulianu 3 gold. — 2. junija pa sokolaši 5 gold.
Prvi občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti bode dno 16. junija. Natančni vepored piiobčitno v prihodnji številki.
K volitvam v deželni zbor goriški.
Goriško politično družtvo „Sloga" se je zares zdramilo iu je „olajšalo volilcem važno delo pri izbiranji in postavljanji kandidatov" steni, da vabi volilce okrajnih glavarstev sežanskega, goriškega in tolminskega k javnemu shodu dno (}. t. m. ob 11. uri predpoldne v prostore goriške čitalnice. Vabilo je podpisano po g. pred-
sedniku, dr. Josipu Ton k liju. Odbor „Sluge" je „soglasno" sklenil priporočati sledeče kandidate: I. V volilni skupščini kmetskih občin: 1. za sežansko glavarstvo g. dr. Josipa A b r a m a, odvetniku v Gorici, in g. Rajmunda M a-horčiča, veleposestnika v Sežani; 2. za tolminsko glavarstvo: g. dr. Antona G r e-g o r č i č a. profesorja bogoslovja v Gorici, in g. dr. Nikolaja Ton k lij a, odvetnika v Gorici ; 3. za goriško glavarstvo : g. dr. Aleksija Rojica, zdravnika v Gorici, in dr. Josipa Ton k lij a, odvetnika v Gorici. II. Za volilno skupščino slovenskih trgov: Ajdovščine, Kanala, Tolmina, Kobarida in Dolca g. Matija J o n k o-a, veleposestnika v Bolcu. III. Za volilno skupščino veleposestnikov: g. Josipa Ivan-čiča, c. kr. notarja v Tolminu, g. Ignacija K o v a č i č a, veleposestnika pri sv. Luciji, in g, Andreja Kocijančiča, veleposestnika v Podgori. Radovedni smo, kaj bo na temu shodo zaključeno in kako se bo „obelodanilo" mišljenje volilcev v njih večini, ako se namreč večina v istini tega zborovanja vdoleži. „Soča" pišo, da je vsakdo dolžan skrbeti za to, da se užc pri prvotnih volitvah izvolijo taki volilni možje, ki imajo prostost in pogum voliti pozneje v deželni zbor kandidate, ki so vredni splošnega zaupanja, ki „s o pokazali se svojim dosedanjim dejanjem, da morejo povdar-jati in zastopati splošne koristi". Ali so pa vsi bivši deželni poslanci »do sedaj" to pokazali, je drugo vprašanje.
i Volitve volilnih mož za isterski dež. zbor vršile so se do sedaj v obsega okr. glavarstva Voloskega in sicer v Kastvi, Voloskem, Veprincu, Lovrani, Jclšanih, Podgradu in Materija; kder je vseh 74 naših fiducijarov ednoglasno izvoljenih. Danes in jutri so volitve v buzetskem okraji. Zmagali so narodnjaki tudi v Roču, koparskega okraja, kder ao do letos zme-ron Lahoni večino dobivali. — Kakor nam se poroča iz Milj pri Trstu, koperski okraj, kjer so včeraj 4. t. m. volili fidu-I cijare, zmagala je narodna stranka z veliko večino.
O „konsoriih". Magistrat tržaški jo, (kakor znano, za letošnjo volitev zbrisal takozvane „konsorte" iz imenika volilcev. Namestništvo je ta zaključek uničilo in magistrat je napravil utok na ministerstvo notranjih zadev, katero ga je zavrglo. Na podlagi tega je namestništvo zahtevalo, naj se mu imeniki volilcev predložijo. Proti temu ukazu je magistrat v sobotnej seji sklenil na upravno sodijče rekurirat, češ, da volilne priprave niso tako dolgo dokončane, dokler niso vse pritožbe volilcev definitivno rešene. Iz vseh teh manevrov se posnema, da magistratovi mogotci žele kolikor mogoče volitve zakasniti, dobro vedoč, da so Bkoro vsi njihovi pristaši povsem zaupanje pri večeru dolu volilcev zgubili, in je malo ali prav nič nade, da bi bili zopet voljeni.
O ribolovu. Naredba trgovinskega in poljedelskega ministerstva z dne 5. decembra 1884 natanjčno določuje kako, kedaj in kje se smejo ribe v Adriji loviti. Čožotski ribiči se pa teh postav prav nič ne drže ; prijeli smo namreč več dopisov od domačih ribičev, kateri se pritožujejo, da so italijanski ribiči pri lovu zakonito prepovedanega orodja poslužujejo, posebno pa tak o imenovanih mrež „malajd* in „delfinov". Eden domači ribič nam celo javlja, da jo neki čožotski ribič S. G. dne 16. maja od 91/« do	ure zvečer 47
dinamitnih patron na raznih mostih v morje vrgol. Stem se pa ribe prepode in mine mnogo časa proden so zopet v take kraje morja povrnejo, kder so spuščeno bilo dinamitne patrone. Pomorska oblast naj bi v vsakem obziru bolj strogo čožot-ske ribiče nadzorovala, kajti to je njena dolžnost. Našim ribičem pa priporočamo, naj se na to oblast obrnejo in Čožote prijavijo, da jej bo mogočo postavno proti
njim postopati. Tudi na ribjem trgu z okolićanskimi prodajalci rib mestne straže prav grdo postopajo, med tem, ko se Čo-j žoti z njih zamazanimi jerbasi na vse načine protežirajo. Mislimo, da imajo domačini predpravice, kar pa mostnim redar-jem, osobito pa bivšemu natakarju in „frajtarju" pri 22. pnlku Ilolluschki menda ni znano, ker drugače bi domače prodajalce tako nesramno ne psoval in zmerjal, čožotom nasproti bil pa samo med in mleko, j Levstikov spomenik. Iz Velikih Lašič nam pišejo : „Odbor za zgradbo Levstikovega spomenika v Velikih Laščah šteje si v prijetno dolžnost, da se zahvali vsem rodoljubnim Slovencem od obal sinje Adrije, posebno pa vrlim tržaškim narodnjakom za zdatna darila, ki so jih darovali za spomenik našega duševnega velikana Fran Levstika, ki se je za našim Preširnom stekel največ zaslug za naš jezik, za naše pesništvo in sploh za razvoj slovenskega slovstva. Profesor Stritar na Dunaji, kateri se ni daleč od Levstikovega doma rodil in bil vedno njegov najiskrcnejši prijatelj in čestilec, poslal je odborovemu predsedniku pismo, v katerem piše mej drugim: „Jaz vem, kaj je bil Levstik, jaz vein, da je on zaslužil spomenik, kakoršnega morebiti nobeden mož, kar jih je rodila slovenska mati. Vse hvalo vredno je torej prizadevanje si. odbora, kateremu jaz želim lep uspeh iz vsega svojega srca. Dopovedati Vam no morem, kako me veseli, da se moji La-ščanjo tako vrlo vedo, da se tako lepo, tako hvaležno spominjajo svojega rojaka, svojega Levstika, ki je tako poveličal svoj roj st v en kraj".
Naj bodo iz kroga odličnih tržaških Slovencev omenjeni samo g. F. Kalister, ki je žrtvoval v ta nainen 25 gld.; preč. g. dr. I. Sust, inf. prošt 10 gld.; gcp. J. Gorup 10 gld.; g. Vek. Grebene, trgovec, nabral 7 gld.; g. M. Krže, trgovec, nabral v tržaškem podpornem in bralnem društvu 6 gld. 60 kr. in gosp. F. Čokolj, nabral 5 gld. Uzorni Hrvat in Slovan Matko Mandić poslal nam je 6 gld. nabranih v delalskem podpornem družtvu „uz živu želju, da bi plemenito nastojanje toga si. odbora širom slavenskoga juga našlo živa odziva.* — Živeli! —
Gospode, kateri menijo še kak darec žrtvovati za Levstikov spomenik, prosi odbor, da blagovolijo to takoj storiti, da se bo v kratkem dovršil izkaz o nabranoj svoti.
Slavnost odkritja Levstikovega spomenika vršila se bo 11. augusta t. 1. v Velikih Laščah, ter opozarja in vabi odbor že sedaj vse rodoljube in slovanska družtvu — zlasti pa tržuškega „Sokola" — na ta narodni praznik. Od Trsta do železniške postaje Rakek je samo kratka vožnja z železnico, od tam do Velikih Lašč z vozom pa jedva štiri ure. Uverjeni smo, da takrat ne bode manjkalo i vrlih tržaških Slovencev in Slovanov, ter jim žo sedaj kličemo: dobro došli I	—r.
Volilni shod v Cerknici. K volilnemu shodu v Cerknici prišlo je v nedeljo nad 100 volilcev Cerkniško občine in Ložkega okraja. Dr. V o š n j a k in II. Kavčič poročala sta o delovanju dež. zbora kranjskega. Zupan Jos. M i 1 a v c iz Cerknico, ki je predsedoval zboru, izrekel jo obema poslancema zahvalo za njijin trud in popolno zaupanje, čemur so volilci z burnimi živioklici pritrdili ter soglasno proglasili gg. dr. V o š n j a k a i u II. K a v-č i č a kot kandidata za deželnozborsko volitev v notranjskih občinah. Zbor je potem še sklepal o resoluciji glede previsokih refakcij južne železnico za gališki les, ki silno škoduje lesni trgovini na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Po zborovanju peli so Cerkniški pevci več pesnij.
Ceciljansko družtvo goriško vabi k IV. občnemu zboru in muzikalni produkciji, katero priredi v četrtek po binkoštih, dnu 13. junija 1889 v Gorici z naslednjimi točkami: 1. Ob devetih dopoludne:
Slovesna sv. maša v semeniški kapeli. In-troitus in Communio, koral, se spremlj«'-vanjem orgelj iz Graduale Romanu m. Missa: In honor. S. Luciae auetore Fr. X. VVitt, op. II b ad quatuor voces ae<jua-les comitante organo curavit Gdenhofer. (Možki zbor z orkestrom.) Graduale (Alle-luja et Sequentia) in Offertorium (Confirma hoc Deus) za 4 možke glasove zl. Frid. Koenen op. 23. 2. Ob desetih : Zborovanje v centralnem semenišči, ki bo oblegalo a) nagovor predsednikov, b) poročilo tajnikovo in blagajnikovo, c; nasvete in predloge, d) volitev novega odbora. 3. Ob treh popoludne : Slovesni blagoslov, pri katerem se bodo pele Litaniae Lauretanae, zl. A. D. Schenk. za štiri možke glasove in orgije upravil J. Kokošar. Tantum ergo, zl. D. Fajgelj. Regina coeli laetare, zl. Fr. X. \Vitt.
Spretnost naših poduzetnikov. Gosp. poduzetnika F e r 1 u g a in M a r t e 1 a n c prestavila sta cele petrolejske cisterne v novej luki, koje se jako visoke in obširne v pristanišče za petrolej pri sv. Sabbi, na jako lehak iu spreten način z malimi troš-kami, da so ao celo izurjeni merniki temu inženijoznemu poduzotju čudili. Spustila sta je namreč v morje na način, kakor se spuščajo novo ladje raz dilj, jo prepeljala v Sv. Sabbo in tam zopet na suho potegnila. To delo, katero jo mnogim preglavice delalo, zopet jasno dokazuje, da so tržaški Slovonci bistrega umu in zdrave pameti, če jih tudi Lahoni z „šeuvi" psujejo.
In vedno Barkovljanski capovilla. Iz
Barkovelj nam pišejo: „V nedeljo 2. t. m. okolu poludne prevrnil je vrtinec pred Barkovljami ladjico, v katerej sta bila dva človeka. Jeden, ribič, ostal je na preobrnje-' nej ladjici, drugi pa, bogati gospod — : italijanske narodnosti iz mesta, poskušal j je plavati proti bregu. Že so ga jele moči I zapuščati, žo se je jel utapljati, ko so mu prišli trije vrli Barkovljanski mornarji na pomoč ter ga rešili gotove smrti. Eden I treh rešiteljev, kateri je i prvi na pomoč , priskočil, je vrli Barkovljanski pevec, katerega je capovilla zatožil pri c. kr. so-idišču. Capovilla je namreč raztrosil laž ! po italijanskih listih, da so hoteli Barkovljani italijansko gospodo v morje vreči; sedaj se je pa pokazalo, da je ravno eden glavnih zatoženih pevcev tržaškega Italijana iz morja izvlekel in smrti otel."
Jabolko ne pade daleč od debla. Dečki italijanske ljudske šolo pri sv. Ja-kopu motijo podučevanje v tamošnjoj slovenskoj ljudskoj šoli in otročjem zabavišču stem, da mečejo kamenje in drugo nesnago skozi okno v šolo. Dno 29. maja vrgel ju neki Livolič Anton, učenec drugega razreda, s tako silo kos kokn v šolo da je razbil šipo, in ko bi te no bilo, bil bi kamen gotovo katerega zadel. Ta slučaj je naznanjen ondašnjej redarstvenoj ekspozituri, ali kaj to pomaga, ker v obližju šole ni nikdar viditi nobenega redarja.
Banka „Slavija". Po poročilu /a preteklo leto je štela banka „Slavija" 205.090 členov, ki so imeli zavnrovan kapital 195,669.783 gold. 64. kr. in so zato upla-čali 1,508.637 gold. 74 kr. zavarovalnine in 70.848 gold. 54 pristojbin. Rezervni in poroštveni fondi narastli so na 6,737.435 gold. 86 kr. in so naloženi vseskozi varno v urednostih papirjih in v posojilih. Čistega dobička imela je banka 08.884 gold. 52 kr., od katerega se bode 24.485 gold. 68 kr. razdelilo členom, ostalo pa dodalo rezervnim in poroštvenim londom. Uradniški pokojninski tond narastel je na 155.610 gold. 30 kr. Letos je preteklo 20 let, odkar so češki rodoljubi ustanovili banko „Slavijo". V teh 20 letih izplačala je svojim členom 14 225.165 gold. 22. kr.
Hrvatske opere ni več! Preteklo soboto je bila v zugrebaekem kazalištu zadnja operna predstava. Hrvatska opera jo pokopana, a upamo z brati Hrvati, da bodo zopet oživela in zopet bratski nam narod oživljala za narodno umetnost in vse lepo oduševljovala. Kulturni ta zavod,
podignen z narodnimi žuljevi, ni zatvoren krivnjom onega naroda, ki si ga je vstvaril in tudi ne krivnjom Zagrebčanov, nego zakrivila je to takozvana „narodna14 stranka, koja slepo sledi svojemu voditelju, poinad-jarenemu tirolskemu plemenitasu, banu Hedervary-u. Največja zasluga pa gre poslancu V. Popoviću, koji je v saboru predlog stavil, da se dokine opera, in kojemu ao drugi poslanci, ki za prijazno besedo bana vse odobrujejo, naj bode hrvatskej ideji še tako škodljivo, kimovanjem pomagali. Ta srbski izdajica je svoj predlog utemeljeval s tem, da je opera pasivna in da kraljevini prevelike bremena naklada ; ali tudi drugod se jne izplačujejo taka podvzetja, zategadel pa še ni nobemu na um prišlo, da se za kulturno življenje veleznamenito institucijo, kojom so duh, ura in srce oplemenjuje, da taki zavod uniči. Gledišče bilo je v soboto natlačeno polno, vsi igralci so bili pri nastopu od občinstva srčno pozdravljeni, še srčnejši pa pri slovesu; osobito pa zasluženi in proslavljeni maestro Zaje. Na inicijativo zagrebačkega podžupana, g, Milana Stankoviča, sestavil se je odbor naj-odličnejših prebivalcev Zagreba, koji bo razpravljal, kako bi se z dobrovoljnimi letnimi prinosi opera uzdržati mogla. Bog daj, da bi se to odboru posrečilo !
Dosedanji menični blanketi se smejo rabiti le še do 30. t. m. Kdor ima kaj' starih neporabljenih blanketov, more je zamenjati pri kolekovnih uradih od 1. julija du 30. septembra. Prošnjo v ta namem vložene so proste koleka.
»Ljubljanski Zvon". 8. zvezek prinaša sledečo vsebino: 1. Gorazd: Botra. Balada. 2. Podlimbarski: Plaznik in kirazir Martin. ' Slika s kmetov. 3. Jos. Ant. Klemenčič: Veli moj cvet. (1, 2, 3, 4.) 4. Dr. M. Murko :
V	provinciji na Ruskem. Potopis. (Dalje.) 5. Ferdinand Seidl: O menjavi topline v Ljubljani. (Dalje.) 6. Dr. K. Štrekelj : Jezikoslovne mrvice. (Konec.) 7. Clausus :
V	slovo. 8. Janko Kersnik: „Rošlin in Vrjanko". Povest. (Dalje.) 9. Književna poročila. 10. L. Pintar: „Vitrix causa Diis placuit, sod vieta Catoni". I. 11. Listek.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemne denarne vlogn v bankovcih od 50 roS. «l<> vnacrga zn.nks vsak dun v t •'dnu razni« praznikov, in ro 0'1 0—12 ' r.> opoliuim*. Ob cd I,ali pa od 10 li ure dop. Obresti
na knjižice..........
Plaćujb vsnk d u o od 9—12. ureopoludne Ziif KH do 10» eld. iTi'Cfj, zneske preko 100 do 100O vid m • ra s-» od-povedoti M dni, zn ske preko loOO i?Id. pa 5 dnij }ir.-j Eskomptuje m-nji -e domiciilrane na tržaškem trgu p.» . ......3l/!i0'o
Posojuje na drfuvne papirju «vs»ro-ogrske
d-. 1000 gld. po ...... . 5%
višj- znosite od 1000 dolOOOOgld. v
t. kot. m rakunu po......4Vj%
Več k svoto po douovitru. Daj« dei,ar proti vknjiŽei ju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TUST, 1. aprila 1880.	11-24
Katoliška Bukvama v Ljubljani založila je knjižico:
Duhovna lekarna
za vse, ki hočejo večno živeti. Podučna knjižica,
katero je izdal dr. E. M. Miiiier, Škof LinSki.
Poslovenil Fr. Zbašnik, župnik.
V Ljublj a Ti' 1^8'J. — <%oia mehko vezani knjižici je tSO lt i".
Vsebina: Prdgovor. — Vvod. Kuke je uniHti naslov tu knjižice? Zdravnik in h>>luik. U čes i je duli'ivna lr karmi. - Prvi del. Branila pr ti dušnim b 1 zniin : Ogibaj *e oku-Žei.ja. Boj o ju | u Čuv.j briSmt vrat« Ogibaj »o prepih «. N b-Sku l »ivica. Zdr..vj ■ bol-inkov. St (d.-iiec življenja in zdravju. — Drugi del. Zdravila za dit.3ii* b.ite7nl: Zdravilo zoeer duhovno jeliko al sušijo. Zoper pr-n ovojno omahovanji Zop t mraz hoj. Snonti pred ljudmi. Kako j ■ sv. Ignacij F ančiSka Kiav. rešil posvet-o g i duhu Zdrav l<> zu mrzlico lak uinisti. K ko j • sv. Filip N-n j mladeniča ozdravil om<-t<v raslilakumnos i Zoper popade bi snosti Zoper k si.no gnji'.obo — i e-voščljivosti Ma/il i za • Strup in pomoč k zope- strup. Zi ta.ii', Ul imajo duhovno vob-nico Z-i mri.v<inine Zi srčm.bolm Domuča z iraviJu zupi.-r siri h p^ed smrij Univerz oio ali občno idr.vilo. Sklep. Krščanska vodila za živij nje. Onljube naj tra božjega Od-rešbiilka časti |<vni njenoveira pr^svetrg« S^-cA Korenit izkaz /.d>'uvrliilh iiuslf.ik.»v «iuh<»vtin lekarne Z.ie.i l-jie smr;i'	5-5
Piunionc Adriatica di Sicurti
v Tretu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na fivenje v vsih kombinacijah
6livnioa in resarva drust v a dne 31. decembra 1883
Glavnica društvn	pld. 3,300.000'-
Reservni fond o«, dobičkov . 536.6320v Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na £ivlienje	150.(KH> —
Kezervn fond za podjetie nt premikanja vrednostnih efektov Hil.500 — Premijna reserva vseh oddelkov ■ 7,342.7«U'3> Keserva za ftkode	• 2ti7C0r~
24-11	V portfelj«:
l'remije, ki pe imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . 16,954.118 Skupni znesek v: h škod plačanih od I. lh3H do 188.1 gld. 114.949.847 05
Urad ravnatsljstva: Via Valdirivo, St.'2 (v la-tnej ni$i.)
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
19-104	pri
G-. BERTIN-U
Via Caterina st. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
FILIJALKA
j,m c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
Brnsko sukno
za aleguntno
pomladansko ali poletno obleko
» odr.-t i), po m. 3-in. to Je -I čun;ij»ka vatije vsi k knimn zi »ri l. 4.30 it itnn
jwr Ko1<1. 6 Ilnej«, -M
•mg (tuM. 7-75 iz j .ko ftn ^aSa D»6	1050 Iz n iJiinejSH^TjB®
pristne ovčje volne
l.«knr tudi s-ikiio t.:i povrHnjn Hiik' i.., Hul.no, [> ]il i no /. h 11, poletno vnljiin i uiikno Bukno m liiTjo, tkaninn iz niti. katero ^ dnjo Proti, fino in nujllii J*.! Brno »nkno /,ti salon oblake it'1. itd t ofl J i proti povn'iju Iznosa r olmi in •olidiiii, jii'no dobro poznanii
tovarniška zaloga sukna
SlEGEL-IMHOF
v biimu Brviniil.
Vsi Vnpo i ie «|.>lg n 10 m. in Mirok 130 CIIII., tON-j zad..»tnj.< po[io|i,umH z:i koinpteliio ohleko iri.ipoilc.
Tudi il«Je kolikor tnatrov se teli. .Iftmfil se, da eo oa^.nljo natnut*: e bl,.jfo po izbranem uzorcu,
Uzorci zastonj in franko. 29-30
za trgovino iu obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoteoalh na
4-ilnevni odkaz 2,/4<,l0 8- • 2 . ho- .	.
80-d ne vni odkaz 2 °/„ 3-muHti£ni w 21/.
«" - - 2 V.
VrodnoHtnim pnpirjeia, gluHufiitu nn napoleone, ka-fori »e nahajajo v okrogu pripozna hb nor. boreHtna tarifa na tomolju odpovedi od 22 uktobrn, 26. oktobra in 18. novembra.
Dunajska borsa
4 junija
Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 85 20
«	v srebru--— „ 85 55
Zlata renta------- — ,104.45
5% avstrijska renta-----, luO 45
Delnice narodne banko---— — „ 905.—
Kreditne delnice — — — — — — „ Hi;5 _
London 10 lir sterlin---— — „tU 80
Francoski napoloondori — — — — „ 9 41' C. kr. cekini — _____ — ^ 5^5» Nemške murke — — — —	„58 10
Rezbarstvo v Grodenu na Ti-oUk-m kji-r večina prebiv1(|,w n njem živi, p ».-nano j * radi nvoj b d.dir; h i delk »v ž« .i-.t>l<-t>j Največ se p M*:,jo preblv loi z r z :«reiijern hv.--tin p., t. b, v t j ttroki »o p i«nhi;o «>dl Uujn lota 1800. v-tanovlj nl z.vod J U Purg.'r-ja, k"j^(za crkvenim .b»t j.iiintvenikotn r.*. napravo crkvenih in b i S n i b žrtveni ko v, tab-r-nakftlnov, k rl ž v i ti p«>t..v, j u kI i itd. priporočamo C-n« so p^glednm na dobro in l«-po dnlo jitko II /k*'. Mlingo svedofirb crkvnnih obiastij in dostojanstven kov Izrekajo se jaKn ugodno o rr-zb«rskih izdelkih Purgerje-v « g a z-, vodu.
Assicunr/ioni genersili.
v Trslu
(društvo, UHtanovljeno leta 1«31.)
To društvo je ružtegn«l0 svoj h delovanje na vnr* VHje zavarovanja, posebno pi. * nti zavarovanje proti požaru — znvarovanja Ht.ekli« — zavarovanje proti loči — zavarovanj«} po morju In po kopnimi odposlanega blaga in' z.«v trovanje na živenju. Društvena glavnica in reserva
dne 31. d-cmnbra 1887 f. H0,120.l7t> 58 Premija zn potorjati v naslednjih letih	i 22,706 lott-tt Olaviiica m zavarovanje žive-
rja do 31. decembra 1887. f. 105,482.6513-i Plačana povračilu: h) v letu 1S87	f, 10,099.6J7 —
b) od začetka društva do 31. decembra 1887.	f 207,3~9.802'^0
L-tni računi, izkaz dosedaj plačanih od-šk' do Vanj, turile in pogoje Žil zavarovanja in sploh vsa natanjčinda pojasnila so dobe v Trsin u uradu društva.- Via delih Slazi »ne v butnej hiši. 8- 12
IZŠLA JE
druga popolnjena izdaja knjižice: „Poglavitni nauki in molitve, j k i j i h ra o r h znati kdor hoče prijeti r v. birmo, sv. pokoro 'in sv. obhajil o*. Zaloga tiskarne j Dolenc v Trstu. GViih za po^imczne ist-j vode 5 novć.; kd<»r naroći veo ku 25 izvodov, dobi po 4 solde izvod. —
Okrožni oddol.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoteonih brez obresti
Nakaznic?
za Dunaj, 1'rago, PoŠto, Urno, Lvov, Roko, kakor za Zagreb, Arad, Bozen Gradec, Hermanstadt, i Inomost, Oolovoc, in Ljubljane— brez trofikov« )
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovcenje kuponov pri odbitku 1°/^ provizije.	j
Pred u j m i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. 'L odprtjem kredita v Lomjoiiu ali Parizu, Ber- ; iiriu ali v drugih mestih — provizija po po- l godbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni pnpirji, zlut ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 18, oktobra 1888.	11 --24
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
a' occupa di tutte le operazioni di Banca o Cambio - Valute.
a) Accetta reraanietiti in Conto corrente, abbonando
PER 1UNCONOTE: PEK NAPOLEONI: 3% c. preav di 5 g ni
3' ,%......12 „	;'/»%c.preav.di20 g.ni
8'L „ a 4 mesi fisso	3 h 1, « ,1 40 „
& » n » 8 , „	»V*» » » B 3 med
3$/i s » 8 „ „	3'/, „ „ „ , 6 .
Silil o lottere di versamento in circo* Iazione andrd in vigore il nuovo tasso d* interes«? a datare dal 13 e 20 Maržo a seconda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 29/4°[o:in-teresse annuo sino a qualunque somma; prelevazioni aino a f. 20,000, a vista verao ch6que; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Con teg (/i u ptr tutti i versainonti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta dol me-desimo giorno.
Amtme pei propri correntiati Pincasso . di conti di piaz/a, di cambiali por Trieate, , Vienna, Budapest ed altre principali citt^, rilascia loro assegni per quostc piazzo, ed accorda lor» la facolt^ di domiciliare effetti presso la Btia cassa franco d'ogni »pesa per em,
b)	S'inmrlm deWacquisto e dali u vendita di effetti pubblici, valuto e divi.se, noneho delTincasso di assegni, cam-hiali o coupons, verao 1 lB°[0 di prov-vigione.
c)	Accorda ai propri committcnti la ta-coltd di depositare effetti di qualaiaai specie, e ne cura gratis Tineasso dei coupons alla scadenza.
d)	Vendo le Lcttero di pegno 4 e 5°|0 della Banca Connnerciale IJnghc-reae di Pest, o le lettero di pegno 4°{0 deli'i. r, priv. Banca Jpotecaria au-striaca di Vienua.	11—24
Trieste, 8 Maržo 1888.
METOVALEO.
nustroYan gospodarski list s prilogo „Vrtnar".
Uradno ^ glasilo
c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter Btoji s tirilogo vred 2 gld., za gg. u6itelje in ljudske knjižnice pa lo 1 gld. na leto. — Udje 0. kr. kmetijsko družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inscrat na celi strani 16 gld., na »/i str«ni 8 1,11 ll* strillli	in 1111 '/» strani 3 gld. Pri ve6ih naro-
Allih velik rabat Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasensteln & Vofller na Dunaj! (Wien, I., Wallfischgasse Nr. 10).
Ysa pisma, naročila in reklamacije poSiljati je 0. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Satendrovih ulicah štev. 5. Z 1. 188«J. nastopil ju..KMETOVALEC" VI. letaik. „KMETOVALEC" jo edin vo8i gospodarski list in ob 0110111 iiajcenojši, zato ni čuda, ako jo med najbol razširjenimi slovenskimi listi. V 1 1888. prinesel je ..KMETOVALEC ' na 212 Ti«iiv.LivNMii t«Rtt. Straneh velike oblike BU veCili in 105 manjših gospodarskih in sicer poljedel-skih, živinarnkik, vinarskih in gozdarskih člankov, nad 135 sjiloino zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera so stavili mirofimki uredništvu, blizu 175 gospodarskih novic itd To berilo razjasnjevalo je 50 podob „VRTNAR" jo poseben vrtnarski strokovni H*t, katerega dobivajo nitroftniki „KMETOVALCA" zastonj. „VRTNAR' jo prinesel 1. 1888. na flG straneh velike osmerko 85 većih in 78 manjših saharskih in vrtnarskih flnnlcov t«;r blizu 70 podob. — Ibtrilo v ..KMrTOVALCU" in ..VRT1TAEJU'' je dandanes za naprednega kmetovalca tak? važno, da ne sme biti slovenskega gospodarja brez teh koristnih listov. — „KMETOVALEC" » prilogo ..VRTNAR*' stoji na loto 2 gld„ učitelji plaćajo pa le polovico. Udj«- «•. kr. kmotijske družbo dobivajo „KMETOVALCA 1 zastonj. — Naročila sprejema c. kr. kmetijska druiba v LjuDljani, v Salendrovlh ulicah st. 5 Naročniki, ki vstopijo njo«! letom, dobijo vso izšlo številko	^
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Ti h krma Dolenr. v Trstu.