POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VECERN
Stev. 216. Leto XII.
Maribor, sobota 24. septembra 1958
Cena 1 din
Pred novo svetovno vojno
Pogajanja v Godesbergu razbita — Mobilizacija na Češkoslovaškem In v Franciji — Češkoslovaška vojska pregnala sudetske legi e — Napetost na rusko-poi skš rnep — Anglija, Francija in Rusija bodo branile Češkoslovaško — Spopad je lahko le še vprašanje časa
LONDON, 24. septembra. RAZVOJ DOGODKOV, KI SO NASTALI V ZVEZI S ČEŠKOSLOVAŠKO, JE KRENIL V TAKO SMER, DA JE VOJNA PO SPLOŠNI SODBI SKORAJ NEIZOGIBNA IN JE NAJBRŽE SAMO ŠE VPRAŠANJE ČASA, KDAJ SE BO PRNČELA. POGAJANJA V GODESBERGU SO SE RAZBILA, KER CHAMBERLAIN NI MOGEL SPREJETI HITLERJEVIH ZAHTEV, KI POMENIJO DEJANSKO POPOLNO UNIČENJE ČEŠKOSLOVAŠKE. FRANCIJA, ANGLIJA IN SOVJETSKA RUSIJA SO SKLENILE, DA BODO BREZPOGOJNO BRANILE ČEŠKOSLOVAŠKO, AKO JO NEMČIJA NAPADE. ČEŠKOSLOVAŠKA JE ŽE IZVEDLA MOBILIZACIJO VSEH REZERVISTOV DO 40 LETA IN ZASEDLA MEJE. PROMET MED NEMČIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO JE ŽE SKORAJ POVSOD USTAVLJEN. LE NA NEKATERIH PROGAH VOZIJO ŠE MEDNARODNI VLAKI. NA SUDETSKIH MEJAH SE ŽE BIJEJO BOJI MED ČEŠKOSLOVAŠKO VOJSKO IN SUDETSKI MI LEGIJAMI, OKREPLJENIMI Z NEMŠKIMI NAPADALNIMI ODDELKI. V FRANCIJI, ANGLIJI IN RUSIJI SO V TEKU MRZLIČNE PRIPRAVE ZA SPOPAD IN OBRAMBO. POLOŽAJ JE TAKO NAPET, DA NIHČE NE DVOMI VEČ V NEIZOGIBNO. STOJIMO PRED NOVO SVETOVNO VOJNO. SAMO ODNEHANJE NEMČIJE JO LAHKO ŠE V ZADNJEM TRENUTKU
prepreči, to pa bi pomenilo kapitulacijo, v kar nihče ne
veruje.
Pogajanja razbita
chamberlainovo stališče
London, 24. sept. Pogajanja v Godes-■®rSu med Chamberlainom in Hitlerjem ^ se končala brez sporazuma. Hitler je “judonil londonski angleško-francoski jetilog jn stavil take nove zahteve, ki :? Chamberlain pod nobenim pogojem
1	^ogel sprejeti. Vsak sprejem bi po-e*iil zaradi angleškega in francoskega
i	ynega mnenja takojšen padec Chamber-J>ve in Daladierjeve vlade. Hitler je s> <,Qnil vse Chamberlainove predloge, in s ®r: L da se reši z odstopitvijo samo p^^ko-nemško vprašanje in ne tudi tev ° *n madžarsko; 2. da se odstopi-
sudetsko - nemškega ozemlja uredi ja mednarodni komisiji; 3. da se Nemči-obveže, da do dokončne ureditve te-t vPrašanja ne bodo nemške čete sku-t|aC Vr[reti čez meje češkoslovaške; 4. čcšlfe ’2vec*e demobilizacija nemške in P«n °S'0Va^^e vojske; 5. da se izda sku-vjq. Pr°glas vseh zainteresiranih držav, t0p”p Nemčijo, na narode srednje Ev-z o„fZa Pomiritev; 6. da Nemčija skupno vašk U'!ni' velesilaitii in sosedi češkoslo-Cs*e Prevzame garancije za nove meje
Hitlerjevo stališče.
?r Je te Chamberlainove zahteve nač;n zahteval: 1. da se reši na enak iti (ui<0r sudetsko-nemško vprašanje ’ , °enem A ■■	•
vPraj'ncni tudi madžarsko in poljsko 'n Ur‘njr> 2. da se češkoslovaške čete nemši,„ 1 takoj umaknejo iz sudetsko-n60lškeKa ozemlja, ki ga nato zasede *t0ntro, V°j8ka in brez vsake mednarodne .e Priključi k Nemčiji; 3. da ohrani Cfiškostpro8te roke za primer, da bi se vfccie “0vaška temu upirala; 4. da se iz-V°iske ‘51° .demobilizacija češkoslovaške f' se d.V zvezi je zahteval Hitler tu-(^nil jpU^e ncsprejemljive stvari; 5. od-ChanKSoudeležbo Nemčije pri izdaji 0(^oriii ,er!aiTlu Predlaganega proglasa, ^ n(>ve ,y. w’e Vfia!(0 garancijo Nemčije n ceii»oslovaške meje, ako se isto-
ii	U^°di	tudi	zahtevam	Madžarov
>r9vilp0v- v^e te zahteve Hitlerja so nePrikrlt vtis, da Nemčiji sploh v* kakšno sPorazumno rešitev u 6tije cixiasanJ’ amPak za popolno u-Ldl-lonil?SlOVaŠke- prav tako je Hit-Se v , Chamberlainov predlog, nCno ZVt7i 8 češkoslovaško zadevo razmislila tudi druga evropska
vprašanja med Nemčijo in Anglijo, odnosno tudi Francijo.
DAN PISMENIH POGAJANJ.
Chamberlain je po tem stališču Hitlerja že predvčerajšnjim prekinil pogajanja, da se posvetuje s svojimi svetovalci ter londonsko in pariško vlado. Obenem je stavil Hitlerju čas za premislek. V takem razpoloženju je napočil včerajšnji dan. Drugi sestanek je bil napovedan včeraj dopoldne in nekateri poročevalci so že poročali svojim listom, da se sestanek prične ob 11. uri dopoldne. Te vesti so včeraj objavili tudi vsi tukajšnji opoldanski list. Vendar se je že ob 12. uri izvedelo, da sestanka sploh ne bo, dokler se Hitler ne premisli, šele ob 15.35 včeraj je Hitler v posebnem pismu sporočil Chamberlainu svojo odločitev v Pe-terhof. Odločitev je bila takega značaja, da se Chamberlain ni mogel odločiti za nadaljnja pogajanja, že ob 18.30 je dal Horace VVilson časnikarjem izjavo, da se bo Chamberlain v soboto že zjutraj vrnil v London, od Hitlerja pa se bo samo še poslovil.
POSLOVILNI SESTANEK. Chamberlain se je ob 22.30 pripeljal čez Ren v Godesberg, kjer ga je Hitler sprejel na stopnišču hbtela »Dresden«. Odšla sta takoj nato v posebne prostore v prvem nadstropju, kjer sta ostala do
1.30 danes zjutraj. Kakor se izve, tudi na tem poslovilnem sestanku ni bil dosežen sporazum. Chamberlain je opozoril Hitlerja na vse posledice nerazčiščenega položaja. Izjavil je, kakor se zatrjuje, da Anglija v primeru nemškega napada na češkoslovaško po novem položaju ne bo mogla ostati nevtralna in odklanja vso odgovornost za to, ako niiru ne bo mogoče ohraniti. Anglija, Franclja in tudi Češkoslovaška so storile vse, da se vojna prepreči, šle so v koncesijah do skrajne meje, dalje pa ne morejo več iti. Chamberlain je ob slovesu izrazit upanje, da Hitler ne bo Šel do skrajnosti in si bo še premislil. Ob 1.22 je Chamberlain zapustil hotel »Dresden« in se vrnil v Petershof. O sestanku so bile takoj obveščene tudi vlade v Londonu, Parizu in Pragi, ki so zborovale vso noč.
NEMŠKI KOMUNIKE.
Godesberg, 24. sept. O razgovorih med angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom in državnim kan-
celarjem Hitlerjem je bil izdan davi z nemške strani sledeči uradni komunike: »Razgovori med vodjo in državnim kan-celarjem Hitlerjem ter angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom so se vodila v duhu prijateljstva in so biia zaključena v petek z izročitvijo nemške spomenice, v kateri je obrazloženo dokončno nemško stališče o rešitvi češkoslovaškega vprašanja. Ministr. predsednik je prevzel to spomenico in bo njeno vsebino sporočil češkoslovaški vladi. Chamberlain je sinoči v spremstvu angleškega poslanka Hendersona in sira Horacea Wilsona obiskal vodjo in drž. kancelarja Hitlerja v navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa ter se od njega poslovil. Hitler je izrekel ministrskemu predsedniku in londonski vladi svojo in zahvalo nemškega naroda za prizadevanja za ustvaritev trajnega miru v Evropi.«
Angleški ministrski predsednik bo v teku današnjega dopoldneva z vsem svo-
jim spremstvom z letalom odpotoval nazaj v London.
CHAMBERLAINOV POVRATEK
r* a r i z, 24. sept. Havas javlja: Vlade niso bile pravočasno' obveščene o memorandumu zaradi velike utrujenosti Chamberlaina. Zato se je tudi njegov odhod zakesnil danes do 9.05. V Londonu ga pričakujejo okoli poldneva.
PRAŠKO POROČILO.
PRAGA, 24. sept. CTK pproča, da so se pogajanja, ki so se včeraj vršila med Chamberlainom in Hitlerjem v Godesbergu končala prav na dramatičen način. Ob pol 11. ponoči sc je začel zadnji poizkus za dosego sporazuma, ki je trajal tri ure in končal ob pol 2. po polnoči. Končal se je na ta način, da je g. Hitler izročil predsedniku Chamberlainu memorandum, v ka tereni je zavzela Nemčija definitivno stališče k sudetsko-nemškemu vprašanju. Memorandum bo predan ČSR in od odgovora na ta memorandum zavisi nadaljnji potek dogodkov.
Mobilizacija na Češkoslovaškem
VPOKLICANI SO VSI REZERVISTI DO NILA VSE SVOJE
PRAGA, 24. septembra. Sinoči ob 22.15 je prezident dr. Beneš na podlagi zakona o državni obrambi čl. 23 razglasil splošno mobilizacijo vseh češkoslovaških vojnih obveznikov do 40 leta. Vsi rezervisti so se morali v 6 urah javiti na določenih mestih. Obenem so bila mobilizirana tudi vsa motorna vozila, vsa navadna vozila, konji in civilna letala. Mobilizacija se je izvršila že tekom noči v popolnem miru in redu.
PRAGA, 24. septembra. Češkoslovaška vlada je izdala pojasnilo, zakaj je bila prisiljena izvesti mobilizacijo. Do tega so jo prisilili napadi sudetskih legij in nein-škh napadalnih oddelkov na meje ČSR. Izkazalo se je, da orožniške in obmejne čete ne zadostujejo več za odbitje teh napadov. Mobilizacija ni napadalnega, ampak samo obrambnega namena. V zadnjih dveh dneh se je mednarodni položaj tako spremenil, da se je dvignil skoraj ves svet za Češkoslovaško. Češkoslovaška lahko s ponosom ugotovi, da ni več sama, in v tej zavesti je pripravljena braniti vse sedanje državne meje, katerih brez; boja nikoli ne zapusti. J\a mobilizacijo je uplivalo končno tudi to, da so se pogajanja v Godesbergu razbila in je London to že sinoči sporočil praški v ladi. Razbila so se v glavnem zaradi tega, ker Hitler ni hotel dati Chamberlainu jasnega
40 LETA. ČEŠKOSLOVAŠKA BO BRA-DOSEDANJE MEJE.
odgovora in garancij, da nemška vojska ne bo skušala s silo vkorakati na Čško-slovaško. Chamberlain je vztrajal nasprotno na koncesijah londonskega predloga in nadaljnja pogajanja prekinil. S strani ČSR je mobilizacija zadnji doprinos za poskus ohranitve miru.
PRAGA, 24. sept. ČTK razglaša, da jč odrejena mobilizacija v ČSR prirodna posledica dogodkov zadnjega časa. Mobilizacijo zahteva varstvo mej in tudi vzdrževanje notranjega miru. ČSR je v 20 letih dokazala, da hoče živeti v mira in ni ničesar za krivila, da bi se ji moglo očitati, da ni miroljubna država. Tudi mobilizacija, ki se je vršila pod pritiskom sedanjih razmer, ni naperjena proti nikomur in hoče. le čuvati mir v obmejnih krajih in notranjosti države.
PRAGA, 24. sept. ČTK poroča, da se mobilizacija Vrši v najvzdrnejšem redu, točno po začrtanem programu. Obvezniki so se že v prvih 'urah polnoštevilno oglasili na določenih mestih. Praga je bila takoj po razglasitvi mobilizacije zatemnena in vsi avtomobili in druga prevozna sredstva, ki so bila postavljena v službo armade, so imela z modro barvo zasenčene reflektorje. Z globoko zavestjo in zaupanjem v bodočnost so takoj po razglasitvi mobilizacije začeli vojni obvezniki prihajati na določena mesta.
Mobilizacija tudi v Franciji
VLAK ZA VLAKOM VOJAŠTVA NA NEMŠKO MEJO. — DIPLOMATSKA AKTIVNOST.
PARIZ 24. sept. (Avala). Reuter javlja:	PARIZ,	24.	sept.	(Avala).	Havas	javlja:
Po vsej Franciji je bila danes zjutraj raz- Zunanji minister Bonnet je bil še pozno glašena delna mobilizacija. Nekaj letnikov v svojem kabinetu in razpravljal s sveto-rezervistov je bilo poklicanih pod orožje, valci o položaju po prekinitvi razgovorov Na zborna mesta se imajo javiti v najkraj- v Godesbergu. Ponoči se je tudi ‘sestal z šem casu. Povelje za mobilizacijo je bilo angleškim poslanikom v Parizu In franco-imdi7 J8* nalepljeno po vsej Franclji, skim poslanikom v Pragi, Nekaj minut A K IZ, 24* septembra. Na nemško mejo pred polnočjo je prispel francoski posla-se v mrzlični naglici odpošiljajo vlaki za nik v Londonu Corbin na Quai d’Orsav in vlaki vojaštva in orožja.	se takoj sestal z zunanjim ministrom
Bonnetom.
Maribor, 24. septebra.
Vesti zadnjega tedna so neprijetno vplivale na vse iskrene pripadnike demokracije. Neprijetno zato, ker so se izjalovile njihove nade, da se bosta veliki zapadno-evropski državi, ki sta vendar predstavnici in vzor svetovne demokracije, drugače ponašali nasproti Češkoslovaški. Tako vidimo danes, da je CSR kot zadnji ostanek demokracije v srednji in vzhodni Evropi na milost m nemilost izročena volji močnejših. Kljub podpisanim in svečano garantiranim pogodbam češkoslovaške republike s Francijo in Rusijo, sta jo obe zavezniški državi pustili na cedilu.
Stvar pa ni šla tako gladko, kakor je bilo na prvi pogled videti. V Angliji je stari Chamberlain kot vodja desnega krila konservativcev imel na svoji strani vse simpatije ljudi, ki se nočejo spuščati v vojne avanture in tudi podporo germa-nofilskega tiska. Le-ta je pisal še pred Chamberlainovim odhodom, da je vse, kar si danes povprečni Anglež želi, to! da bo mogel v miru pojesti breaktast in v miru spati, ne brigajo ga pa prav nič spori na »kontinentu«.
Je to gotovo mnenje dobršnega dela naroda, ki danes še gospodari svetu in ki se mu predobro godi, da bi se spuščal v težave in nevarnosti vojne zaradi tretjega Kako dolgo bo tak narod svojo pozicijo zadržal, je seveda še vprašanje.
Je pa v Angliji velik del javnosti, ki se ji ne zdi moralno prepuščati na tak način zaveznike svoji usodi. Ta javnost ima voditelje v starem liberalu L!oydu Georgeu, v zmernem konservativcu Edenu ter Winstonu Churchillu in seveda celokupni labouristični stranki.
Motivi, ki so pripeljali Francijo do tega, da je, ne oziraje se na podpisano pogodbo s svojim zaveznikom, slednjega prepustila usodi, so kaj različni. Izgovor Francije je, da z Anglijo stoji m pade ter da je vse drugo stranskega pomena. Če pa smemo verjeti nekaterim vestem, je pravi krivec drame v Parizu, in sicer v osebi zunanjega ministra Bonneta. Le-ta je baje prepričal Daladiers. o neobhodno-sti popuščanja in ostavitvi ČSR na cedilu. Georges Bonnet je predstavnik finančnih krogov ter zmernega desnega krila radikalov, ki stoji v češkoslovaškem vprašanju čisto na desnici, katera je letos spomladi m potem ves čas s skrajno vehemenco napadala kapkt s ČSR in Rusijo.
V	bojazni, da se Hitler s Francijo — tako vsaj pravijo te vesti — kot stranko, ki stoji zaradi pakta s ČSR prav za prav
v	nasprotnem taboru, ne bo hotel pogovarjati, je Bonnet predložil staremu Chamberlainu, ki mu je seveda ponudba tudi prav prišla, naj izpelje to kupčijo. Bonnetov korak je vsaj deloma razumljiv za tiste, ki vedo, kakšne so težave francoskega notranjega življenja in pa kakšna je mentaliteta povprečnega Francoza, ki tudi rajši v miru popije svoj »quarU rdečega vina, kot pa, da bi se šel borit za še napol nepoznane Čehe. V ko-Fiko je taka politika pravilna in v koliko bo koristila Franciji, si bo lahko že sama izračunala, kajti s Češkoslovaško pade prva ovira nemškega prodiranja na vzfiod in tudi prva trdnjava angleško-francoske premoči na jugovzhodu Evrope. Tega se zavedajo v Franciji mnogi in po vesteh iz Pariza tudi ni soglasja v vladi. Paul Rcynaud, Mandel v vladi, Herriot, Blum in še mnogo drugih izven nje, so s to politiko nezadovoljni in vprašanje je, kako se bo razvijala po zadnjih dogodkih fran-loska notranja politika.
O Rusiji bomo to pot kratki: njena izjava, da bo šla v vojno samo, če bo šla prej Francija, itak vse pove. Tako je padla tudi ta neznanka, na katero so nekateri denlokratsko orientirani ljudje mnogo dali.
Nemčija bo s Sudeti res pridobila gospodarsko važen teritorij, ki pa ji ne bo 'iajal zadosti surovin. Njene zahteve bodo verjetno šle naprej, in kdo ve, kdaj flosta zapadni demokraciji za svoj današnji korak plačali zapitek.
Javno mnenje v Franciji in Angliji je bi-o vojni sovražno, vendar uprav zdaj lahko upravičeno postavimo vprašanje: /.akaj se tega že prej ni povedalo Češkoslovaški in kdo je kriv, da ČSR 1. 1934 ni sprejela Hitlerjeve ponudbe prijateljskega pakta po vzorcu poljskega? Tisti, ki so to zakrivili, bi morali danes izvesti
Češkoslovaška vojska očistila meie
SUDETSKI LEGIONARJI IN NEMŠKI NAPADALNI ODDELKI PREGNANI. -MEJE TRDNO ZASEDENE. — PRVA JUSTIFIKACIJA UPORNIKOV.
VSE
PRAGA, 24. septembra. Na nemško-češkoslovaški meji se vrše boji s sudetskimi legijami, ki so, podprte z nemškimi napadalnimi oddelki in regularno nemško vojsko, skušale vdreti na češkoslovaško ozemlje. Vpadniki so pričeli rušiti in zažigati poslopja, izzivati in napadati z orožjem češkoslovaške orožniške in mejne straže. Ti napadi imajo namen zaplesti češkoslovaško v vojno in izzvati, da bi jim sledila češkoslovaška vojska na nemško ozemlje. Toda češkoslovaška se ne da izzvati k popustitvi živcev. Tega naj se Nemci dobro zavedajo. Odbila pa bo vsak nemški poizkus vdreti na njeno ozemlje. Tudi begunci se pozivajo, da se, ako hočejo, vrnejo, toda s poštenimi nameni, ne pa z orožjem.
PRAGA, 24. septembra. Tekom noči se je pojavil pri Vidnavi z nemške strani pred tamkajšnjo orožniško postajo oddelek okoli 100 legionarjev, ki so gnali
pred seboj žene in otroke, da bi se z njimi zavarovali pred streli. Sami pa so čez glave žen in otrok streljali na orožniško postajo. Pri Strahovu je prišel čez mejo tovorni avtomobil, v katerem so bili skriti legionarji, ki so ubili stražo na mestu.
PRAGA, 24. septembra, češkoslovaška vojska je tekom noči in dopoldneva vrgla vse sudetske legije, ki so vpadle na ozemlje ČSR, čez mejo in obmejno ozemlje očistila, češkoslovaška vojska je zasedla v polni bojni pripravljenosti vse obmejne utrjene postojanke, pripravljena vsak trenutek odbiti vsak sovražni napad. Vso noč in ves dopoldne se odpošiljajo stotisoči vojakov na vse meje proti Nemčiji. Med vojaštvom vlada največja disciplina.
PRAGA, 24. septembra. V Pragi so bili po prekem sodu ustreljeni 4 sudetsko-nemški vojaki zaradi upora.
Sporazum med Čehi in Slovaki
PROGLAS VSEH SLOVAŠKIH STRANK NA SLOVAŠKI NAROD. — MED ČEHI IN SLOVAKI NI NOBENIH SPORNIH TOČK VEČ. — VSTOP V NOVO VLADO. -
BRATISLAVA, 24. septembra. Včeraj je bilo tu zborovanje voditeljev vseh slovaških strank razen komunistične, na katerem je bil stiliriziran in nato izdan proglas na slovaški narod, v katerem pravijo slovaški strankarski voditelji vključno SLS, da slovaški narod stoji in pade, živi in umre s češkoslovaško republiko. Slovaški narod se ne da zapeljati po Poljakih in Madžarih, najmanj pa po madžarski revizionistični propagandi. Slo vaki so bili dovolj dolgo sužnji in sporočajo zato vsemu madžarskemu narodu, da Budimpešti ne bodo nikoli uspeli njeni zahrbtni načrti. Slovaki kategorično odbijajo vsako vabo, ker se zavedajo, da more voditi samo v novo suženjstvo. Zato se glasi skupen proglas vseh slovaških strank, da ostane slovaški narod večno zvest republiki, prezidentu dr. Benešu ter skupni svobodi slovaškega in češkega na
roda. Dalje sporoča proglas, da je med združenimi slovaškimi strankami in Prago že dosežen popoln sporazum o bodočem avtonomnem položaju slovaškega na roda v češkoslovaški. V praksi bo ta sporazum izveden čim bodo razmere to dovolile. Sedaj ni med Čehi in Slovaki nobenih spornih točk več. V znak tega sporazuma vstopita v novo vlado tudi dva ministra SLS. — Zvečer so govorili v Bratislavi po radiju vsi voditelji slovaških strank in oznanili slovaškemu narodu te sklepe. Proglas je bil oddan v vseh jezikih republike.
PRAGA, 24. sept. Prezident Beneš je včeraj dopoldne sprejel voditelja Hlinko-ve stranke mgr. dr. Tiso ter nadaljeval razgovore ž njim tudi popoldne. Tiso je tudi razgovarjal s Hodžo. Kakor se je zve delo, je zastopnik Hlinkove stranke izjavil: »Parcelirati ČSR ne dovolimo!«
| Flandina je treba aretirati
PARIZ, 24. sept. Pri sestani«! delegat tov levičarskih strank, ki tvorijo ljudsko fronto, je prišlo do nesoglasij med radikali, ki so odločno podprli Daladiera, lfl socialisti, ki so se desolidarizirali s politiko vlade v češkoslovaški krizi. Poslanec Ramette je zahteval tudi, da aretirajo bivšega predsednika vlade, desničarja P*er" ra Etienna Flandina, ki je bil, kakor znano, spomladi pri Hitlerju.
TUDI BELGIJA.
B r u x c 11 e s, 24. sept. Vlada je P°" slala več polkov na vzhodno mejo. RODBINA ANGLEŠKEGA POSLANIKA ZAPUSTILA PRAGO.
Pariz, 24. sept. (Avala) Havas jay* lja: Rodbina angleškega poslanika se ie danes zgodaj zjutraj z letalom pripeljaj** v London. Osebje poslaništva pričakujejo danes ali jutri.
TUDI AMERIČANI BEŽE.
W a s h i n g t o n, 24. sept. (Reuter.) Ameriški poslanik v Pragi jc nasvetova' vsem Američanom, ki prebivajo v PragJ> da takoj zapustijo češkoslovaški teritorij-EVAKUACIJA NA GRADIŠČANSKEM
DUNAJ, 24. septembra. Na Gradiščanskem, ob trojni meji Nemčije, Madžarske in češkoslovaške je bilo civilno Pre^j* valstvo že odstranjeno. Seli se v St. Polten in v druge kraje v notranjosti.
ODPOVEDAN IZLETNIŠKI VLAK-
LJUBLJANA, 24. sept. železniška direkcija javlja, da izletniški vlak Celje—-Dra' vograd, ki bi moral jutri voziti udeležence tabora na Prevaljah, ne bo vozil, ker Je tabor prepovedan.
NAJVEČJI VODOVOD V JUGOSLAVIJA
BEOGRAD, 24. sept. V nedeljo b° otvorjen največji vodovod v državi Kragujevcu. Vodovod jc dolg 42 km, sega 3 in pol miliarde litrov vode in je stal 80 milijonov din. Več let je dela'® 5 tisoč delavcev. Slovesnosti bo otvof predsednik vlade.
Prostovoljci za Češkoslovaško
OGROMNE MANIFESTACIJE V LONDONU IN PARIZU.
STOVOLJCEV SE JAVLJAJO.
STOTISOČI PRO-
PARIZ, 24. septembra. Pri poslaniku ČSR dr. Osuskemu se je zglasila včeraj deputacija delavskih strokovnih in kulturnih organizacij in izjavila, da bo stalo vse francosko delavstvo neomajno za ČSR, katere ne pusti ponižati in izdati. To zahteva ne le čast vsega francoskega delavstva brez razlike, ampak tudi vsega francoskega naroda. Istočasno se je zbra-
lo	pred palačo češkoslovaškega poslaništva in v sosednih ulicah 15CT.000 ljudi, ki so demonstrirali proti Nemčiji in manifestirali za češkoslovaško. Doslej se je češkoslovaškemu poslaništvu v Parizu javilo že 210.000 francoskih prostovoljcev, ki se hočejo bojevati za ČSR.
LONDON, 24. septembra. Sinoči je obiskal tukajšnjega češkoslovaškega poslanika dr. Masaryka voditelj angleške parlamentarne opozicije major Atlee ter mu izrazil tople Simpatije vseh angleških opozicionalnih skupin in vseh delavski!; strokovnih organizacij za češkoslovaško. Obenem je obljubil ČSR vso pomoč vseh skupin, ki so ga pooblastile za ta korak. Pred poslaništvom se je zbrala večtisočglava množica ljudi, ki je vzklikala ČSE in zahtevala, da Anglija izvrši svojo človečansko dolžnost. Ves dan včeraj in danes dopoldne oblegajo poslaništvo tisoči Angležev, ki se prijavljajo kot prostovoljci za obrambo ČSR.
Rusi pripravljeni za napad
V TISTEM TRENUTKU, KO BO NOGA PRVEGA POLJSKEGA VOJAKA STOPILA NA ČEŠKOSLOVAŠKA TLA, B O RUSIJA VDRLA NA POLJSKO. —
MOSKVA, 24. septembra. Ruska vlada je preko svojega pariškega poslanika obvestila poljsko vlado, da bo takoj odpovedala nenapadalno pogodbo s Poljsko, ako bi Poljska napadla češkoslovaško. Obenem je Rusija protestirala proti zbiranju poljskih čet na ruski meji. Poljska vlada je že tekom včerajšnjega dne odgovorila ruski, da ni nikomur dolžna dajati kakih pojasnil glede ukrepov, ki se ji zde v sedanjem trenutku potrebni. Poljska vlada dobro pozna besedilo pogodbe z Rusijo in ne potrebuje nobenega tolma-
konsek vence, ne pa sramotno kapituliral.
Pri tej priliki nam prihaja na misel srbski pregovor: »Uzdaj se u se i u svoje kljuse«. Pomagaj si sani in Bog ti bo pomagal, pravimo mi. Če pogledamo na razvoj dogodkov zadnjih dni, vidimo, da imata oba pregovora uprav danes veliko življenjske resnice.	Rr.
čenja z ruske strani. Na ta odgovor je odgovorila ruska vlada sinoči z drugo noto, v kateri je obvestila poljsko vlado, da bo Rusija z vso svojo vojaško močjo vdrla na Poljsko takoj v tistem trenutku, ko bo le en sam poljski vojak prestopil meje češkoslovaške. Obenem je Rusija odredila novo koncentracijo svoje vojske vzdolž vse poljske meje. Ruske čete so že od da-
vi	pripravljene za napad.
MOSKVA, 24. septembra. Ruska vlada bo danes odposlala Poljski novo noto, v kateri bo zahtevala odstop vsega ukrajinskega in beloruskega ozemlja sovjetski Rusiji za primer, da vztraja Poljska pri pripojitvi tešinjskega ozemlja na češkoslovaškem Poljski,
AKCIJE V VARŠAVI
Varšava, 24. sept. (Avala.) DNB poroča: Zunanji minister Beck jc včeraj sprejel poslanike Anglije, Francije in Ja-pofl&ke. Z njujij je igicl dajjfcc razgovore.
Drobne vesti
Tabor v Prevaljah odpoved**
MARIBOR, 24. septembra. Po prej1' hodnem obvestilu iz Beograda spor<* predstojnik mariborske mestne P°' cije, da je za v nedeljo, dne 25. tcmbra napovedani labor v Prevalj8 zaradi trenutnega mednarodnega p0* žaja odpovedan.
Vsa zborovanja in prireditve P®^ ličnega značaja so danes in jutri 8 som sporočila Predstojnišlva mes policije v Mariboru prepovedana*
Razstava mednarodne 1 grafije v Mariboru s
Danes dopoldne jc v veliki un*OIYfla dvorani otvorjena velika mednaro ^ fotoamaterska razstava v Mariboru-tvoritveni govor o pomenu naše 1° ^ grafije za tujski promet je imel P0(jPfyj-sednik Fotokluba v Mariboru g. ir>ž- ^ č i č, ki je posebej pozdravil zastopj1 mestne občine magistratnega ravnat g. Rodoška, ravnatelja »Putnika« S- " g. sa, zastopnika sreskega načelstva Brunška, šolskega upravitelja g-ja, dr. Fornazariča, ravnatelja dr. minška in meščanskošolski ravnatelji . Rozmanovo in g. Šeligovo. Po so si prisotni ogledali razstavo. Sou 23 držav, 189 razstavljalcev z 273
mi.
Prva mednarodna razstava lin’^d
ške fotografije v Mariboru bo odprta 24. septembra do 3. oktobra.
LJUBLJANSKA ILIRIJA V MARl0^
Jutri gostuje v Mariboru teniška	^g,
Ilirije iz Ljubljane, ki bo nastopila v čilnih tekmovanjih proti domačeni	j
pidu, da se ugotovi, kdo bo nadalje	^
kot zastopnik Slovenije v državnem	a v,
skem prvenstvu. Oba kluba
najmočnejših postavah. 11 i r'J jacar; Smerdu, Šivic, Banko, Bleiweiss, ‘ 0, Ra pid: gg brata Blanke, Holzinif < ^ zel. Tekmovanje, ki bo nudilo iutc -ggih ne borbe, se bo začelo ob 8.30 na Rapida v Koroščevi ulici.
gf-
Vremenska nupoved. Mcsloi»11 )av' no brez padavin. Temperatura nem nespremenjena.	nevi^
Borza. C u r i h, 24. sept-Beograd 10, Pariz 11.89, London ^ Newyork 442.75, Milano 23.270-176.50, Praga 15.10.
i
jldvi
Mladina v borbi za slovenski Pluj
treba je trdega in složnega dela, ki mora biti brezkompromisno NA VSE STRANI.
^ Položaj ptujskega dijaka in sploh ptujske mladine je čisto izjemen, ~ istočasno izredno pomemben, saj stoji mladina v prvi vrsti v borbi za slovenski Ptuj.
V počitnicah, ko se razidemo po svojih domovih, se pokažejo po ptujskih ulicah razne barve in znaki in Ptuj dobi čudno 'ice. Nasi ljudje spadajo namreč k delovnim slojem, k uradnikom in delavcem in nimajo časa posedati v parku ali se sprehajati po ulicah. Toda s septembrom se slika precej spremeni: bele nogavice ’2ginjajo, po ulicah odmeva vesela slovenska govorica. Naša prosveta oživi, Predavanja in predstave se vrste...
Baš ta izjemen položaj ustvarja med našo študirajočo mladino prav svojevrstne razmere. Čudno se zdi na prvi pogled, da med našo mladino tradicionalno strankarstvo ni tako globoko ukoreninjeno kot drugod. Združili smo se pri delu. Smo kar smo, toda na zunaj smo eno. Slovenski, jugoslovanski Ptuj, to je Vse, kar hočemo. Spoznali smo, da s samimi domoljubnimi deklamacijami in s eitalniško-romantično-ginljivo »Lepo na-domovino« v ogroženem Ptuiu ne °Pi"avimo ničesar. Treba je dela, trdega dela. Kdo se ne spominja klasičnega be-r’la iz starih čitank: oče na smrtni postelji
poučuje sinove, naj bodo složni. Z 'ahkoto zlomiš posamično palico, več Dalic, povezanih v čvrst snop, pa ne upogneš zlepa. Danes to berilo razumemo do dna. Poudarjamo, da je narodnoobrambno delo eno tistih redkih podro-c>i, kjer moremo — in celo moramo — ■^stopati skupno in enotno. Današnji tuj načelno odklanja vsako prisiljeno in nenaravno tekmo: katerih je več, kdo °0 več storil. So sicer še mnogi, ki trajajo na svojem ozkem stališču: »Jaz s temi ne grem!« Obžalujemo, da to Svoje stališče še opravičujejo. Mi ostali saj smo v večini, pa gremo preko Vseh predsodkov!
. Veseli smo, da nas starešine razumejo i 1,1 vsestransko podpirajo. Hvaležni smo'
Jim. Njihova zasluga je v prvi vrsti, da so nam razbistrili duha in pogled. Domačih in svetovnih dogodkov ne gledamo skozi nezanesljiva in s koristoljubjem pobarvana očala dnevne politike, marveč globlje — s stališča bodočnosti našega naroda.
Odločno pa obsojamo ravnanje nekaterih »narodnih družin«, ki pridno zahajajo na predpustne plese, pri vsaki priliki poudarjajo svoj nacionalizem, svojih hčerk pa ne znajo obleči drugače kot v zloglasni rožasti »dirndl« in mirno dovoljujejo, da zahajajo v idilične drevorede nemško konverzirat. To je nacionalizem iz doline šentflorjanske, ki doma za toplo pečjo ginljivo moralizira in zavija oči, v nemčurski krčmi pa se solznih oči spominja »zlatih« časov«. Že Cankar jih je obsodil za — hlapce. Ko se je priporočal nakup le v domačih in narodnih trgovinah, so navdušeno soglašali. Zares, gospa mama gre samo v narodne lokale: štirikrat na leto po blago. Toda njihova služkinja hodi vsak dan k tujemu mesarju in k tujemu peku. Tak »nacionalizem« našemu idealizmu in našemu nesebičnemu delu samo škoduje, ker pritiska svoj palec na zgodovinsko listino o slovenskem hlapčevstvu. Dokler bodo vztrajali v narodnih vrstah taki junaki, bo tujčevo delo lahko.
Mi pa, ptujska mladina, dokončno za-vrzimo vsiljeno kampanjo iri se složno in bratsko oklenimo dela za slovenski in jugoslovanski Ptuj.	št.
vali, kam z odpuščenimi delavci zdaj,- ko je pred vrati zima.
Tuja propaganda in prodajalci radijskih aparatov v Soboti
V Soboti je več prodajalcev radijskih aparatov. Vsi imajo svoje izložbe v prometnih ulicah sredi mesta. V njih na najbolj kričav način prenašajo za občinstvo oddajanja. Pri tem pa boste težko slišali kdaj ljubljansko ali sploh kako jugoslovansko postajo. Zato pa stalno tuje šlagerje in koračnice. Te dni ste lahko po ulicah prekmurske slovenske metropole slišali laži in protislovanske grožnje govornikov. Zato ni čuda, če so te dni nekateri,, ki ne morejo pozabiti na stare čase, dasi sinovi poštenih slovenskih mater, zopet dvignili glasove in celo začeli z izzivanjem, čas je, da naredijo merodajni tem izzivanjem in tudi čudni reklami prodajalcev radijskih aparatov konec, če hočejo pokazati, kako dobre aparate prodajajo, bodo to lahko tudi brez prenašanja revizionističnih izzivanj. Če se bodo podobni slučaji še ponavljali, bomo izpregovorili o stvari še podrobneje. Pri tem nas ne vodi šovinizem. Preprečiti pa hočemo samo beganje ljudstva z lažmi, ki jih posebno zadnje dni trosi tuja propaganda in to celo na tak javen in izzivalen način.
Bele nogavice se pojavljajo nekaj časa že tudi v Soboti. Pri nas sicer ni nikogar, ki bi s tem poudarjal svoj obstoj. Imamo samo nekaj tujcev, ki so prišli k nam po zaslužek iz inozemstva. Namesto tega, * da bi lojalno spoštovali naše narodne interese, so postali glasniki tuje propagande, v katero skušajo zanire-žiti naše nevedne ljudi. Središče belono-gavičarstva je v tukajšnji eksportni industriji, kjer so ti tujci omrežili že nekaj
Kako je nastal požar, še niso' mogli ugotoviti.
"o. Soboške novice. Po zasipanju in izravnavanju zemljišča na Glavnem trgu so začeli zadnje dni s kanalizacijo Kolodvorske ulice od Aleksandrove ceste do bolnice. Istočasno s kanalizacijo preurejajo tudi cesto. Stara lesena Neme-thova hiša je že podrta in odstranjena. Kriva ulica, ki je vodila prej za to hišo, bo sedaj izravnana in bo šla od hiše dr. Glančnika pravokotno na Kolodvorsko mimo starega- »Martinišča«. Živa meja, ki je delila Kolodvorsko ulico od parka, bo odstranjena. Na reguliranem zemljišču prejšnje Nemethove hiše bo gradil hišo godbenik g. Sraka. — Dela na zgradbi Trgovskega doma so v polnem teku. Proračun za zgraditev doma znaša 800 tisoč din. Načrte zanj je izdelal inž. arh. g. Dev iz Maribora. Gradi gradbeno podjetje g. Srake: Stavba bo dvonadstropna in meri pročelje ob Aleksandrovi cesti v dolžino devetnajst metrov.
p Zanimivo je, da ie na ptujski gimn. od 502 dijakov samo 27 dij. nemške na-rodntisti.
p Ptujsko obrtno društvo priredi 2. okt. trgatev, v vseh prostorih Švicarije (Ljudski vrt).
p Posekali so sadna drevesa iz škodoželjnosti, na banovinski cesti proti Dornavi. Ptujski orožniki so uvedli natančno preiskavo in izsledili Čuša Franca, pos.-iz Dornave in delavca J. Vuzrria. Čuša F., ki ima svojo zemljo ob cesti, so praveč zebla v oči sadna drevesa .cestnega odbora; menda se je bal, da bi se preveč raz-košatila in mu delala škodo. Zato je posekal lepa sadna drevesa.
p Izprijeni sin 18 letni H. A. iz Grajene pri Ptuju nečloveško ravna s svojimi starši. Te dni je spet napadel hromega očeta in onemoglo matre. Razbijal je pohištvo, vrata, okna, obleko jim je pometal v studenec, starše pa je pretepal z vsemi predmeti, ki so mu prišli pod roke.
V skrajni sili je oče zgrabil za r-evolver, da ga samo prestraši, a ga ie nesrečno zadel v nogo.
c. Celjski drobiž. Umrla sta posestnik Nachberger Janez iz Ložnice in v bolnišnici dninar Križanec Alojzij iz Zitfttenberca pri Rogatcu. - Kmetje prodajajo les in irmože se nesreče gozdnih delavcev. 25-lclni drvar iz Donačke gore Zajšek Stefan'se. je pri nakladanju drv v Sloprcah precej poškodoval, ko je padel z vagona; Kro-penšku Gregorju, gozdnemu delavcu iz Bočne pri Gornjem gradu, je pri spravljanju lesa p;.SJel na nogo hlod in mu jo zlftmi? pod kolenom. — Levo roko v zapestju pa si je zlomil na postaji, ko je šel iz šole, kurjačev sin Ozebek Josip iz št. Pavla pri Preboldu.
c. Celjska gasilska čela bo sezidala na dvorišču magistrata nov stolp, ker leseni ne odgovarja več njenim potrebam. Stolp bo visok kakor sedanji in bo služil predvsem hrambi velike lestve in sušenju cevi, ki jih ima četa okrog 3000 metrov.
c. Celjska Ljudska univerza vabi člane na občni zbor, ki bo v ponedeljek ob 8. uri v risalnici deške meščanske šole.
Težka nesreča v Gaberju. 19-icL-Cigelšku v . Zg. Jože, je včeraj med vožjo popravljal opeko na vozu, izgubil ravnotežje in padel pod kolesa, ki so mu poškodovala levo nogo pod kolenom in polomila rebra.
c. Splavi po Savinji. Celjski lesni trgovci, ki so pokupili les kmetom izpod Pohorja, pripravljajo splave. Delavci sestavljajo splave ob Savinji lik ob cesti, ki vodi iz Celja proti Tre-merjem. Na položnih hlodih jih grade in ko bodo gotovi, bodo namazali hlode z lojeni, izpodnesli opore in zavore, da lio težki splav kar sam splaval v vodo. Potem bodo pa splavarji zavihali rokave...
c. Vlomi v Celju in okolici. Neznan vlomilec je odnesel nekemu mizarju v Celju več orodja, s katerim je vlomil v kolodvorsko restavracijo g. Stefana Zagodeta v Žalcu, vendar so ga ljudje prepodili in ni ničesar odnesel. Pustil pa je na kraju vlomilsko orodje in oblasti so mu na sledu. Prav tako so neznani vlomilci obiskali Laško in upati je, da bodo oblasti zajele
Vsak ?e svofe sreče kovač I
V kratkem se prične 37. kolo državne razredne loierije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih
dobitkov v skupni vrednosti ca.
Din 65,000.000'-
Ne obotavljajte se in obrnite se čimpreje in zaupljivo na našo hišo sreče in glavno kolekturo
BEZJAK, Maribor, Gosposka is^cs 25, tel 20.97
kjer boste našli veliko izbiro novih srečk!
Odločite se pravočasno!	Sreča	Vas	kliče!
Cela srečka stane Din 200.*, polovica Din 100*- in četrtiuka Din 5C‘-
domačih nameščencev, ki zdaj petelm-sko razkazujejo svoje bele nogavice. Industrija je v- rokah Slovenca, iti ima v našem javnem življenju precejšnjo odgovornost. Upamo, da bo znal narediti konec takim izzivanjem. V nasprotnem slučaju bo treba preizkusiti druge metode.
Zveza Prekmurja z ostalo Slovenijo
PRI PETANJCIH SO PRIČELI GRADITI NOV MOST ČEZ MURO.
. Most čez Muro, katerega je Prekmur-,e kakor tudi ostala Slovenija iz gospo-arskih in kulturnih ozirov v povojni v°°i težko pogrešala, so naposled le za-eJi graditi. Prekmurje je v tej dobi brez frave zveze. Edini cestni most čez Mu-Q° Pri Veržeju, ki vodi iz Prekmurja v sf k ° S'0vens''° ozemlje, je v izredno st m staniu- hujše pa je, da so ce»
3 ki se stekajo na njega, prav slabe in
promet neprimerne, ker so ka-Sorizirane večinoma kot navadne ob-. tske ceste. Ves zgornji del Prekmurja ^r?rablja radi tega za prehod čez Muro 2vZavni most v nemški Radgoni, kar je da|-Zano mnogokrat z neprilikami. Na-v J(j uporabljajo za prehod petanjski
Mur k‘
pa vozi le ob ugodnem stanju in je zato negotova zveza. Vse te Ve 0 okoliščine so privedle do odločit-cil/t-mdnjo novega mostu pri Petanj-žV’	po	dvajsetih	letih Jugoslavije
S^l.Prej odrezano Prekmurje z ostalo
čun- Rrac^0 novega mostu, ki je prora-tliaitUlu na 2,638.^00 dinarjev, bo zgrajen ži v '10v ^0'k cestni nasip, ker se prelo-fa c ZVezi s Premostitvijo Mure tudi sta-slte °sla> ki vodi iz Radencev k petanj-to o orodu in naprej v Mursko Sobo-'030 e'0t'
stov je torej proračunanih na 1,319.000 dinarjev.
Glavni most čez Muro pa se začenja pri 750 m nove ceste in bo dolg 103 metre ter bo imel tri odprtine. Most bo zgrajen pravokotno čez strugo reke. Temelje za oba stebra, ki bosta zgrajena v reko, bodo zgradili na pilote in zabili 5 m pod dnom struge za vsak steber opornik. Vse to bo treba graditi radi tega, ker svet na tem kraju ni ravno posebno trden. Tudi zunanjost mostu bo lepa. Most bo zgrajen iz železobetona. Širina vseh mostov bo šest in pol m; ob strani bo pol metra hodnika, ki bo tlakovan z malimi granitnimi kockami, zalitimi z asfaltom. Ob dovozih na glavni most bodo postavljeni štirje portalni stolpi.
Dela omenjenih mostov in gradnja nove ceste bodo trajala gotovo še vse prihodnje leto. Pri vseh gradbah bo treba obsežnih težaških del, kar bo posebno ugodno za okoliško prebivalstvo, ki bo dobilo vsaj potfeben zaslužek. Vsekakor pa bo ta gradnja ogromna pridobitev Prekmurja in ostale Slovenije sploh. R-h.
o. Spomenik kralju Aleksandru I. v Ljubljani bodo postavili v Tivoliju. Po sporazumu odbora za postavitev spomenika in kluba arhitektov je bil izbran prostor na začetku glavne tivolske ceste pri pravoslavni cerkvi.
o Mline na Muri preseljujejo. Radi graditve novega železobetonskega mostu čez Muro med Petanjci in Slatino Radenci in zgraditve dovoznih cest, so se morali preseliti tudi mlini v soseščini petanjskega broda. Mline preseljujejo na bregu s pomočjo posebnih valjarjev. To zanimivo preseljevanje je vzbudilo precej radovednosti, posebno pri gostih Slatine Radenci.
tna preložitev ceste bo dolga ^estu bo potekala v glavnem viso,‘se Poplavno ozemlje v 5—4 metre ***■*« nasipu. Na tem delu ceste bo tok v'!r Bet mostov, namenjenih za od-Hoi* ?,j °b Poplavah Mure. Prvi most, st,. m nad staro strugo reke Mure, ^ bn ' Pr'k!ižnc pri 300 m nove ceste Q^alj S*a' ^0.800 dinarjev. Drugi most, ^te' V' 0c* prvesa v sredini preložene • ®tji |°	1,1 'n s*a' 270.fi00 din.
Dror- ” m oddaljen od drugega in Hlal; ‘Uuilan na 150.000 din. Četrti spet % pe" °d tret;ega 50 m bo sta! 158.500 0 (Im 1 ni0st oddaljen od četrtega 30 m
V* 11
. metrov ter bo stal 31^.000 Uv- Vseh pet železobetonskih mo-
400 rudarjem preti brezposelnost
Pred dobrimi dvajsetimi leti je plaz pod cerkvijo v Retju blizu Dobrne odkril ogromno plast izvrstnega premoga, ki so ga brez težav odkopavali kar na debelo. Letno so ga nakopali 500 do 600 tisoč ton, torej več kakor v vseh jamah skupaj. Premog je ves čas za TPD odkopavalo podjetje Dukič. Zdaj pa je premoga zmanj kalo, s tem pa je zmanjkalo tudi dela in zaslužka za več sto delavskih družin. 50 delavcev je že odslovljenih, v prihodnjih dneh jih bo 115, ostali pa bodo odslovljeni v prihodnjih dveh mesecih, tako da bo število brezposelnih znašalo nad 400. Rudarsko glavarstvo je razpisalo obravnavo v Trbovljah, kjer se bodo posveto-
o Slovenski kartograf Oskar Delkin je
prejel vabilo danskega geografskega instituta za udeležbo pri večmesečni polarni ekspediciji na Island in Gronland, ki bo v začetku prihodnjega leta.
o. Cankarjevo proslavo v Šoštanju
je priredilo Društvo jug. akademikov ob 20-letnici njegove smrti. Glavna točka pestrega sporeda je bila upri zoritev „Hlapda Jerneja" in recitacije iz njegovih del, ki so današnjemu ča su še vedno zelo primerne. Obisk je bil nenavadno velik in akademija se je razvila v lepo narodno manifestacijo o. S plinom se je zastrupila v Za grebli 28-letna Slovenka Amalija Krc novšek iz Krškega. Služkinja se je že ludi marca meseca hotela zastrupiti.
o. Vagon hmelju je zgorel sinoči ko je odpeljal z ljubljanskega glavn kolodvora tovorni vlak proti Trstu Sprevodnik je blizu Viča opazil, da va gon. gori in so ga hitro odklopili Viški gasilci so ga pričeli takoj ga-j sili. Hmelj je prišel iz Novega Sada. celo tatinsko tolpo,
c.
ni hlapec pri Konradu Hudinji, Ledinek
Maribor
Gordijski vozel mariborske tržnice
V ZMEŠNJAVI NEŠTETIH PREDLOGOV. — VELIKE SKRBI MARIBORSKIH
GOSPODINJ.
Ko že na vseh koncih in krajih reguliramo mesto, nc smemo pozabiti na še vedno nerešeno vprašanje mariborske tržnice. To je problem, ki že več let raz-
burja živce mestnim očetom, županu sa memu in gospodinjam. Nešteto je bilo že predlogov, toda vsi so odbiti kot nemogoči ali pa neizvedljivi. Vsekakor pa bo treba ta gordijski vozel presekati in poiskati rešitev, kajti dejstvo je, da Maribor novo tržnico nujno potrebuje.
Kdor misli, da so mariborske gospodinje zadovoljne s sedanjim trgom na Vodnikovem trgu in Strossmayerjevem drevoredu, naj jih samo povpraša in videl bo, da so s sedanjo razdelitvijo trga popolnoma nezadovoljne. Pravijo, da se sedanjega trga izogibljejo, če se le morejo. Seveda pri tem trpi naše gospodarstvo, prodajalci, gospodinje iti končno tudi mesto samo, ki ubere sedaj mnogo manj tržnih pristojbin. Že to kaže, da ta del mesta nikakor ni pripraven za novo tržnico.
Rastoči razvoj našega prometa zahte-
va še tretji most v Mariboru. Državni most sedanjega prometa nikakor ne zmore. Zato bodo slej ko prej morali zgraditi novega. S tem v zvezi bo treba misliti tudi na novo tržnico, ki naj bo nekako v sredi med obema mostoma, med državnim in novim, ki ga bodo zgradili. V tem predelu leži Židovska ulica. Ker je tam nekaj hiš že last mestne občine, bi ne bilo težko kupiti ali zamenjati nekaj hiš v tej ulici in pripraviti primeren prostor za gradnjo nove mariborske tržnice. Predel v Zidovski ulici je v mestnem središču, ob Dravi in tako primeren za tržnici potrebno kanalizacijo. Tu naj bi občina v etapah zgradila novo, sodobno opremljeno in vsem zdravstvenim predpisom odgovarjajočo tržnico. Ta predlog ni plod fantazije, kajti izšel je iz vrst mariborskih gospodinj, ki sedaj zelo resno in trezno razmišljajo o vprašanju nove tržnice. O tem predlogu so razmo-trivali tudi naši strokovnjaki, zato naj o njeni razmišlja še mestna občina.
Ureditev cerkvenega trsa v Studencih
NA IZREDNI OBČINSKI SEJI ODDANA GRADBENA DELA. — SAMOSTOJNA TRŽNICA V STUDENCIH. — NOVO SIROTIŠNICO BODO GRADILI.
Sinoči je bila izredna seja občinskega odbora v Studencih, ki jo je vodil župan g. Kaloh. V glavnem so razpravljali o regulaciji prostora pred Jožefovo cer kvijo v Studencih. Tam bodo oba cerkvena hleva podrli in v ozadju zgradili novega. Ves prostor bodo izravnali v višno Slomškove ulice, tako da bo pred cerkvijo nastal trikot. Ta prostor bodo zravnali in v etapah betonirali ter izvedli kanalizacijo, kajti ta trikotnik, kjer bo nastal novi trg, je namenjen studenški tržnici. Gradbena dela je občinski odbor na včerajšnji seji oddal najnižje-mu ponudniku g. Špesu za celotna ure-
jevalna dela (brez tržnice) za vsoto 63.470 dinarjev.
Sprejet je bil predlog za gradnjo nove sirotišnice v Studencih. Ta naj bo visokopritlična in podolgovata stavba, kar je za starčke in bolnike bolj primerno. Po načrtu so za gradnjo sirotišnice predvideni stroški na 120 do 130 tisoč dinarjev. V ta namen je občinski odbor sklenil najeti 150.000 dinarjev posojila v Narodni posojilnici po 7 in pol odstot. obrestih za dobo 5 let. Ko je odbor rešil še nekaj tekočih zadev, je župan sejo zaključil.
Koder hladnokrvno priznava svoja tolovafstva
REKONSTRUKCIJA ROPARSKEGA U MORA V KALŠAH, KER NI JASNO ALI JE AČKA USTRELIL KODER ALI PINTARIČ.
Na mariborskem kolodvoru je včeraj opoldne velika množica sprejela zloglasnega razbojnika Jrsipa Kodra. S polto-vornim avtomobilom so ga prepeljali na orožniško poveijstvoVŠ dopoldne se je pričelo zasliševanje, ki je trajalo do poznega večera. Koder jc bil ves čas miren, udal se jp v svojo usodo in priznal je vse.
Pri soočenju s Pintaričem mu je ta očital, zakaj jc vse to storil, nakar je Koder molčal. Pri zaslišanju je Koder omenil, da se ni potikal po mariborski okolici in Slovenskih goricah, kot so pisali vsi listi, od katerh si je hranil izrezke, pač pa sc jc takoj napotil proti Dolenjski. Vsi vlomi in tatvine, 23 po številu, so z izpovedbami Kodra in Pintariča, ki se v glavnem krijejo, pojasnjeni. Edino roparski umor v Kalšah je še v glavnih točkah nepojasnjen in so se orožniki odločili za rekonstrukcijo dogodka.
Danes ob petih zjutraj so odpeljali Ko-
dra in Pintariča v močnem spremstvu. pod vodstvom narednika g. Gvido-na Zorenča v Slovensko Bistrico, kjer se jim je pridružil kapetan g. Mavrič. Eks-korta je nato odšla na kraj krvavega dogodka v Kalše na Pohorju. Glavno vprašanje jc, kdo je ubil Ačka. O tem si nista na jasnem niti Koder in Pintarič, ker sta streljala oba. Vendar se bo to dalo ugotoviti na licu mesta, ker sta streljala vsak pri svojem oknu in je važno, pod katerim oknom jc kdo streljal, oziroma pod katerim so našli ubitega Ačka. Ugotovitev morilca je glavni namen današnjega ogleda v Kalšah. Poleg tega umora je najhujši Kodrov delikt streljanje na orožnike pri Ptuju. Popoldne se komisija vrne s Pohorja in Koder bo najbrž že danes izročen sodišču. Pričakuje se. da bo ves material zbran nekako do decembra in bo takrat pred sodiščem velika razprava.
m Umrla sta 731etni bivši natakar Ivan FrOlich iz Slovenske ulice in 65 letni jet-niški nadpaznik ter gostilničar Luka Kekec z Meljskega hriba.
m Poroka urednika »Politike«. Jutri se bo v pravoslavni kapelici v Melju ob U. uri dopoldne poročil mariborski urednik beograjske »Politike« g. Laza Brajič z zasebno uradnico gdč. Marto Brecelni-kovo iz ugledne mariborske narodne družine.
m Koncert v mestnem parku bo v primeru lepega vremena jutri, od 11. do 12. ure.
m Sokol-matica sporoča, da je jutrišnji izlet v Kamnico oblastveno odpovedan.
m. Praški pevski zbor „Smelana'‘. V začetku oktobra priredi ta svetovno znani pevski zbor koncert v Mariboru. Opozarjamo glasbeno publiko na ta veliki kulturni dogodek.
m. Vse odjemalce loka obvešča meslno elektriško podjetje, da bo v nedeljo, dne 25. septembra od 6. do 8. ure zjutraj električno omrežje za mesto Maribor in okoliške občine odklopljeno.
m. Mesino poglavarslvo v Mariboru prepoveduje na osnovi tržnega reda vsako ponujanje in prodajanje živil izven tržnega prostora. Ravno tako se prepoveduje prodaja surovega masla od hiše do hiše. Pod živila se razume tudi vse sadje iti zelenjava. Proti kršiteljem tega razglasa se bo strogo postopalo.
m Izlet Maistrovih borcev k Sv. Juriju ob Pesnici. Jutri, v nedeljo popoldne po-hite mariborski Maistrovi borci skupno k Sv. Juriju ob Pesnici na družabno prireditev odseka ZMB združeno z vinsko trgatvijo, ki bo pri g. Resniku. Tajništvo Zveze Maistrovih borcev poziva članstvo, ki se želi poslužiti cenenih prevoznih sredstev za udeležbo izleta k Sv. Juriju ob Pesnici, da se danes med 6. in 7. uro zvečer zglasi v tajništvu ZMB v Narodnem domu.
m. Vetcrniea ženo dinamo. Danes zvečer bodo na ,,Griču11 prvič zažarele žarnice, ki črpajo energijo iz pogona na veternico. Zanimiv ameriški izum jc na tem mestu kot prvi poizkus v naši državi.
Otroške vozičke
•i
vseh vrst kupite najceneje pri
Obnova"
F. NOVAK, Juračeva 6
Zadruga „Neodvisno gledališče" v Mariboru
Ta zadruga jc bila ustanovljena z namenom, da pospešuje napredek slovenskega avantgardnega gledališča, ustanavlja in podpira gledališke šole, prireja predavanja in tečaje, propagira gledališko umetnost z izdajanjem knjig, revij in brošur ter pridobiva potrebne stavbe in inventar. Poslovni delež znaša 10 din, enkratna vpisnina pa SO din. — Jamstvo za obveznosti zadruge je omejeno. Zadružno obratno glavnico sestavljajo: poslovni deleži, izposojila, obresti naloženega denarja, pristopnine, dohodki prireditev in izdajanja publikacij, dohodki iz premične in nepremične imovi-ne ter razni drugi dohodki.
Organi zadruge so:	upravni	odbor,
nadzorni odbor in skupščina.
Sklic izredne skupščine ima pravico sklicati '/»o zadružnikov.
Vsak zadružnik ima pravico do enega glasu.
Pc^.nžnlce 5c ustanavljajo v pokrajinskih središčih in imajo nalogo podpi-
rati upravni odbor pri izvrševanju programa zadruge.
Vstopajte v zadrugo »Neodvisno gledališče«!	ODBOR.
ni. Žalna seja francoskega krožka.
Včeraj sc jc zbral odbor francoskega krožka v Mariboru, da počasti spomin svoje pokojne ustanoviteljice in predsednice gc. Marije Maistrove. Podpredsednik društva g. senator dr. M. Ploj jc s prisrčnimi besedami označil njen značaj, iniciativnost in izredno delavnost. Francoski krožek, ki mu jc posvečala svojo posebno skrb, ji bo izkazal trajno čast najbolje s tem, da nadaljuje delo v njenem duhu.
m. Vprašanje izdajanja nhrlnih pooblastil. Združenje obrtnikov v Mariboru je naslovilo na bansko upravo spomenico, v kateri prosi, da bi obrtna oblast prve stopnje nove obrtne pravice Specificirala tudi na pravice blaga, ki ga imetniki smejo prodajali in da se ne bodo dogajali primeri, ko papirnica prodaja žlahtne kovine in galanterijske izdelke.
m. 15 novih občinskih revežev v Košakih. Na zadnji občinski seji v Košakih so odobrili redne ubožne podpore 15 novim občinskim revežem.
m. Košaki dobijo vodovod. V predelu košaške občine, kjer grade nove vile, je izšla od tamkajšnjih hišnih posestnikov iniciativa za napeljavo vodovoda. Sami so se pričeli pogajati z mestno občino, ki jc pripravljena napeljati oziroma priključiti Počehovo z vodovodno napeljavo za 46.000 dinarjev. Občina bo k temu znesku prispevala 36.000 dinarjev. Napeljava bo dovršena še pred tlakovanjem državne ceste.
m. Ne vozite po pešpoti! Sprehajalci se upravičeno pritožujejo nad vozniki, ki vozijo po pešpotih v Vinarjih in za Tremi ribniki ter kvarijo poti. Te pešpoti so od raznih vozil že tako razorane, da so potrebne popravil.
m. Josip Koder umrl. Včeraj jc v mariborski bolnišnici podlegel poškodbam 36-lctni hlapec Josip Koder iz Marije Snežne, ki jc padel z visoko naloženega voza in si zlomil hrbtenico.
m. Gradbeno gibanje v Studencih. Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru gradi na vogalu Stritarjeve in Erjavčeve ulice v Studencih veliko dvonadstropno stanovanjsko hišo. V Sokolski ulici v Studencih gradi enonadstropno stanovanjsko hišo posestnica Alojzija Žigert z Vrhovdola.
m. Dr. Krekovo ulico v Studencih že popravljajo. Navozili so tja gramoz in delavci izravnavajo velike kotanje, ki so na tej cesti. Cesta je bila že v zelo slabem stanju in jc bila [»pravila nujno potrebna.
m. Prijela tihotapca. Obmejni stražniki so naleteli na dva moška, ki sta nosila precejšen lovor. Ko so ju stražniki pozvali, naj se ustavila, sta začela bežati. Stražniki so oddali za njima nekaj strelov. Eden je odvrgel tovor, v katerem je bilo 21 kg saharina, drugemu pa je uspelo pobegniti.
m. Po stopnicah padel v klel. Prj
Sv. Barbari v Halozah je sinoči pade po temnih stopnicah v klet l9-letw delavec Andrej Hvalec in si zlomil 1®' vo nogo. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
m. Junec ga jc pohodil. Na hočkeiu Pohorju je med pašo pobesneli junC podrl na tla 12-letnega pastirčka A" tona Bergauerja in mu sLopii na desno nogo, da mu jo je zdrobil. Poškodovanca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
m Znameniti filmski igralec Han'}
Baur bo novembra gostoval s svojo u-metniško skupino v Zagrebu.
Poravnalni oklic. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici je uvedlo postopanje o inio-vini dolžnice Jožice F u r m a n, trgovke z mešanim blagom. Narok za sklepanje poravnave bo 4. nov. 1.1. ob 9. uri na okr. sodišču. Terjatve je treba prijaviti do -*• okt. Dolžnica namerava plačati upnikoj'1 40% terjatev v desetih enakih mesečni'1 obrokih.
m. Stojnice s sadjem bodo na Glavne1*1
trgu. Iz verodostojnih krogov doznava* mo, da bodo po končani ureditvi Glav* nega trga namestili stojnice s sadjen’ zopet na Glavnem trgu. Kje bodo stoj" niče, bo določila posebna komisija.
m Zaradi preložitve glavnega plinovo* da na drž. mostu bo ukinjena dostava plina v noči od nedelje na ponedeljek oi 21.—4. zjutraj za ves desni breg.
Dve kolesi najdeni. Brivski mojster Franc Knez iz Sodne ulice jc naše pred svojim lokalom naslonjeno w°' ško kolo znamke „JBismark“ z evidenc* no štev. 25235. — Drugo moško k°*0 pa je našel pred avtomatskim bifeje'!1 stražnik. Kolo je znamke „Waffenrad' Steyer‘\ ima dinamo svetilko in ev štev. 21542.
* Dr. Sava Alekšič, asistent-specijalj* na oddelku za ušesne, vratne in f'0-"0 bolezni Splošne bolnice v Mariboru, otvoril privatno prakso v Jurčičevi 11 ■ 6/II.
* Novega Portugalca toči gostilna P*1 Lipi, Gregorčičeva 19.
* Francoski tečaji. Francoski krož^ v Mariboru bo otvoril v oktobru zoPe
svoj francoski otroški vrtec in svoje
te-
čaje za mladino osnovnih, meščanskih
srednjih šol in za odrasle. Kraj in ure
tel1
tečajev so označeni na lepaku, Gre£°' čičeva ul. 4. vsa pojasnila sc dobijo 0 sredah od 17. do 19. v društveni čitalr*1 ’ istotam. Vpisovanje bo 30. septembra 1. oktobra od 18. do 19. v društveni č>43 niči, od 3. do 8. oktobra pa v tečajih f mih. Pouk se začne 3. oktobra. Šoli11 je zelo zmerna.
* Obiščite kabaretni program v kavarni. V nedeljo popoldne predstav •
* Tečaji ruskega jezika (začetni 'n ^ daljevalni) se bodo začeli s 1. oktobi'0 Prijave v knjižnici Ruske Matice ob s dali in sobotah od 19.-20. ure
ulica 9-111. Prostori Nar. strokovne z.^ ze) in pri prof. Sokolovu, klasična S nazija. Šolnina 20 din mesečno. . ,ia
* Starokatol. cerkev, občina ,a^. svojim vernikom in prijateljem, da ti! pade v nedeljo, 25. t. m., običajna s ^ maša in da bo v oktobru služba ^oi,1 e(fi 9. uri v Nar. domu le prvo (2. X.)> n6^jOjn^zadnjojied^
* Briljante po ugodnih priložnost^ cenah dobite samo v trgovini M. . '10-sin, Maribor, Gosposka 15. Tudi na 0 ke brez povišanja cene!
* Poseben vlak v Trst v nedelH* ,, 16. oktobra 1938. Vožnja iz Ljubija .-c vizum le Din 78.—. Podrobne ’n’°ura. •*•' in prijave najkasneje do 7. ok-to izkoristite ugodno priložnost!	uji-
* Ocvrte In pečene plške. Gostili13 rica Karbeutz, Frankopanova ul- ^3f,
* Spominski koncert posvečen ^ ^ Vit. kralju Aleksandru I. ZedinUe^j jelii prireja društvo »Jadran« s sode ^{0\. gdč. Tkalčeve, g. Katnušiča i” kt>, ob Gregor Zafošnika, bo v soboto-20. v frančiškanski cerkvi.
Kino	^
Grajski kino. Veliki pom0^’ pH' Gospodarji viharja. Nemški dia de: Uspavanka
Kino Union. Najveselejša.
... šaloigra zadnjih let - V/°n>' rleiuz Rtlhmaiin, Hcli Hukeii^1
Spori
Mariborski lahkoatleti v Varaždinu
Varaždinska Slavija bo priredila jutri Popoldne lahkoatletski meeting, ki bo zve zan s proslavo 15 letnice zaslužnega pionirja lahke atletike Dragana Grimmsa. Poleg domačinov in reprezentativcev z balkanijade bo gostovala tudi ejopa Železničarja. ki jo tvorijo Stranič, Muraus, Gregorovič, Hladc, Gujznik, Davidovič in Balgavi. Startali bodo v sledečih disciplinah: 100 ni, 800 m, met diska, met kladiva, skok v višino, skok ob palici, skok v daljino, štafeta 400+300+200+100. — žastopnikom Maribora želimo mnogo uspeha!
Prvenstvena nedelja
/ nedeljo se bo nadaljevalo podsavez-no nogometno prvenstvo. Dočim bodo drugorazredni klubi in juniorji že kmalu gotovi z jesenskim delom prvenstvenega tekmovanja, bo prvenstvo prvorazrednih šele postalo prav zanimivo. Že rezultati prvih treh kol dajo slutiti, da bo prvenstvena tabela doživela še večkratne — pričakovane in nepričakovane — iz-premembe. Železničar je Šele posegel v tekmovanje, a tudi Mariborovo moštvo, ki mu je bila sreča doslej izrazito nenaklonjena, bo gotovo z Železničarjem
Celjski šport
Ob 16.15 bo na igrišču pri »Skalni kleti« letošnji »celjski 'derby«. Za podsa-vezno prvenstvo se bodo srečali Aatfeti-ki in Celje, Tekma bo gotovo jako napeta, med športno publiko vlada za njo veliko zanimanje. Atletiki so zaprosili pri JNS-u za sodnika izven področja LNP-a. Ob 15. uri bo predtekma med juniorji obeh klubov, predpoldne ob 10.30 pa bo na istem igrišču drugorazredna prvenstvena tekma Laško - Hrastnik. Celjski Olimp bo gostoval na-vročih trbovljskih tleh proti domačinu Amaterju.
s SK Ljubljana, naš zastopnik v državni ligi, igra jutri doma proti znanemu Orientu iz Sušaka prijateljsko tekmo. Li-gaši jutri radi tekme Poljska-Jugoslavija ne igrajo prvenstva.
s Junlorska prv. nogo. tekma Železničar - Rapid se vrši jutri že ob 9.30 mesto ob 10., kakor smo prvotno objavili.
s Zagrebški nogometni podsavez bo imel jutri svoj 20. redni letni občni zbor. Že ves teden se vršijo med klubi dolgotrajna pogajanja, iz katerih se vidi nezadovoljstvo z delovanjem dosedanje uprave.
samezni savezi so izjavili, da naj ostane | konkurenca v Švici, tako da Tzgleda, da se bodo tekmovanja tudi 1. 1939, vršila v Curiliu in Baslu.
s Olimpijski nogometni turnir 194(1. V Helsinkih je bil organiziran poseben odbor, ki naj izvede nogometni turnir olimpijskih iger, ki bodo 1. 1940. na Finskem. Ta odbor je sklenil, da se nogometno tekmovanje ne bo vršilo po vzorcu svetovnega prvenstva v Franciji, za katero so posamezne države že doma igrale izločilne tekme, temveč celotno tekmovanje se bo odigralo v Finski, ki ima dovolj večjih mest, ki se za te tekme potegujejo. Gotvo si Finci obetajo velik obisk tujcev in dober zaslužek.
s Kontinentalna reprezentanca za tekmo z Anglijo, ki bo dne 26. X., še ni sestavljena. Rečeno pa je že, da bo izbrana enajstorica igrala pred odhodom dne 22. X. še training-tekmo na Holandskem. Iz-gleda, da bo moštvo sestavljeno predvsem iz Srednjeevropejcev ip Italijanov.
š Belgijski mojster Koltanovski, prvak
v igranju slepih partij, sc nahaja' na turneji po Ameriki, kjer bo igral več matchev in simultank.
Teniški uspehi v Solunu
Na mednarodnem turnirju se je nadaljevalo igranje singldv ter so jugoslovan-vred zasedlo eno izmed mest v gornji ski zastopniki v vseh sprečanjih zmagali.
polovici tabele, tako da bo tabela od nedelje do nedelje zanimivejša, a istočasno tudi problematičnejša kar se tiče končne razvrstitve konkurentov.
Trenutno vodijo s po 4 točkami CŠK, Mura in Rapid, pri čemer pa je odigral CSK eno tekmo manj (2) kakor ostala dva,- V nedeljskih prvorazrednih tekmah sta v Mariboru pač Maribor in Železničar favorita, izid tekme v Čakovcu pa ie precej negotov, kajti CŠK ni v taki formi,, da bi ji na račun domačega terena Pripisovali mnogo večje izgledc na zmago kakor gostujočemu Rapidu.
Spored jutrišnjih prvenstvenih tekem v mariborskem okrožju:
Maribor: ob 9.30 Že 1 c z n i č a r - R a-
•	id {jun.); ob 14.45 Železničar -Mura, obe na igrišču Železničarja: ob 14.15-Maribor - BI a vi ja (rez.), ob 16. Maribor - Slavija, obt^ na igrišču Rapida.
Čakovec: ob 16. č Š K - R a p i d, igrišče ČSK.
Dolnja Lendava: ob 15. Lendava -B r a v a, igrišče Lendave.
Po sporazumu Ptuja in Gradjanskega id tekma Ptuj - Gradjanski, ki bi se mo-rMa jutri odigrati v Ptuju, preložena na + oktobra ter se bo odigrala v Čakovcu, Pomladanska povratna tekma pa v Ptu-lu- Juniorska prvenstvena tekma med Mariborom in Slavijo pa odpade, ker je +• o. LNP-a vse tekme Slaviiinega podmladka že verificiral s 3:0 za nasprotnika.
V konkurenci gospodov je zmagal Radovanovič (J) nad Argilopulosom (G) 6:3, 6:2, po jako zanimivi in razburljivi igri. Radovanovič se je 's tem piaciral za semifinale. V singlu dam s obili doseženi naslednji rezultati: Sernec (J) - Kiry (G) 6:0, 6:1; Kovač.(J) -Rublju (G) 6:2, 6:1, Florijan (J) - Rabesku (G) 6:2, 6:1, Kovač (J) - Simons (Ang.) 6:1, 6:1.
Navdušenje v Grčiji
Zmaga Grkov na letošnjih balkanskih igrah je našla v celi Grčiji živahen odmev. Kakor stare olimpijske zmagovalce so sprejeli v Atenah in Solunu lahkoatle-te, ki so se vrnili iz Beograda. Narod jih je povsod navdušeno pozdravljal, posebno Ragazosa, ki je v rekordnem Času zmagal v maratonskem teku. "Včeraj jim je bil v navzočnosti mnogih odličnikov prirejen v Atenah banket, na katerem, je Grška lahkoatletska federacija dobila srebrno plaketo z vrezanimi imeni vseh reprezentantov, vsi zmagovalci pa so razbil tega. dobili.kolajne. Tudi v Solunu so jih svečano sprejeli, kjer sta bila središče zanimanja. Ragazos in Manticas. Prvega so nosili ljudje na ramenih in končno se je po radiu zahvalil svojim soro-jakom za prisrčen sprejem. Ragazos je s svojo zmago postal pravi narodni junak ki ga Grki spoštujejo kakor so nekoč cenili stare olimpijske zmagovalce'.
s Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu se bo vendarle vršilo v Švici, čeprav, sc je temu upirala mednarodna liga. Po- I f?°s1aviia.
Zenski kotiček
Sah
Dober diplomat — dober šahist
Znani angleški minister in diplomat sir John Simon ni samo odličen politik, ampak tudi prav dober in obenem strasten šahist. Kljub napetemu mednarodnemu položaju je te dni vodil bitko tudi na ša kovnici, ko sta se .v Londonu tolkla dva šahi kluba za prvenstvo. Na prvi’ deski je igral sam minister Simon in dobil partijo v prav lepem stilu. Sicer je partijo, ki jo spodaj objavljamo, nekoliko »diplo matsko zavlačeval*, vendar-pa je igral zaključek izredno lepo.
Albinov protigambit.
Beli: John Simon Črni: Morley Roberts 1) d2—d4. d7—d5 2) c2—c4, e7—e5 3) d4:e5, d5—d4 4) Sgl—13. Sb8—c6 5) a2 a3, Lo8—e6 6) Ddl— c2, Lt'8—c5 7) b2 —b4, d4—d3 8) e2:d3, Lc5—d4 9) Lel— b2, Ld4:b2 10) Dc2:b2, Sg8—e7 11) d3— d4, Le6—g4 12) d4—d5, Se7:d5 13) c4:d5, Dd8:d5 14) Sbl—c3, Dd5—e6 15) Sc3— b5, Ta8—c8 16) Lfl—e2, Lg4:f3 17) Le2: f3, Sc6:e5 18) 0-0. Se5:f3+ 19) g2:f3, 0—0 20) Kgl—hi, De6—h3, 21) Tfl— gl, Dh3:f3+ 22) Tgl—g2, g7—g6 23) Sb5— d4, Df3—d5 24) Tal—el, c7—c5 25) b4: c5, Tc8:c5 26) 43—13, Te5—c4 27) Tel— e4. Tf8—d8,. 28) Tg2—d2, Dd5—h5 29) Te4—e3, Td8—c8 30) Sd4—b3, Dh5—b5 31) Te3—d3, Db5—e8 32) Td2—e2, De8 —c6'33) Klil—g2, Tc4—g4+ 34) Kg2—12, Tg4—h4 35) Kf2—e1, Dc6—b6 .36) Td3— e.3, Tc8—f8 37) Db2—c3, h7—h6 36) Td3 —e3, Tc8—f8 37) Db2—c3, h7—h6 38) Kel—fl. Db6—b5 39) Sb3—d4, Db5—d5 40) Te3—e4, Th4—h5 41) Te4—e8, Tf3:e8 42) Tc2:e8+. Kg8—h7 43) Te8—h8+! Kh7:h8 44) Sd4—f5+ in čnii preda.
š Julija 1939 sc bo vršila v Buenos Airesu šahovska olimpiada. Do sedaj je prijavljenih 33 držav, med njimi tudi Ju-
Negovanje lica
Gube v licu vas delajo starejšo!
Čisto lice, brez slednje gube, je želja vsake žene. Dandanes lahko to dosežejo tudi starejše žene, če posvečajo svojemu licu le nekoliko pažnjc.
Žene, katere so prekoračile trideseto leto, naj se predvsem čuvajo sonca, ker sonce zelo suši kožo in tako povzroča gube. Te gube je starejši ženi jako težko izgladiti, ako jih je sploh še mogoče. Zato ne pojdite na,sonce nikoli nezaščiteni, to se pravi, ne brez očal, ščita, proti soncu, sončnika ali širšega klobuka. Posebno, ako so oči nezaščitene, morate ob močnem soncu vedno žmirkati in s tem se tvorijo gube v kotu ob očeh in pod očmi. Te gube je težko odpraviti. Zato namažite lice, predno greste na sonce z mastno, po možnosti za kožo hranljivo kremo, zlasti okoli oči, čeprav so te zaščitene.
Pravtako pazite, da ne boste imeli nikoli čvrsto stisnjenih ustnic, kar se rado dogaja pri delu, čitanju ali opazovanju. S tem se zasekajo okoli ust ostre poteze,- katere so vsaki ženi nezaželjepe. Tu je treba le nekoliko energije in paž-nje.	'
Posebno poglavje je uporabljanje pudra. Puder dandanes uporablja že skoraj vsaka povprečna žena. Izbrati ga mora vedno za nijanso svetlejšega nego je barva njene kože. Uporaba pretem-nega pudra dela lice starejše. Tudi zvečer in ponoči žena ne sme zapustiti svojega lica. Kakor bi se zdelo vsaki ženi nemogoče, da bi legla obuta in oblečena v posteljo, prav tako se ji mora zdeti nemogoče, da bi legla zvečer neumita. Ako želite, da očuvate vaše lepo lice, ga zvečer pred spanjem temeljito umijte. Dobro je, če v slučaju, da se šminkate, a tudi sicer, očistite kožo z losio-noni (vodica za čiščenje kože). Ako je vaša koža zelo suha, morate uporabljati mastno kremo, ki pa ne sme biti nikoli lepljiva. Na' očiščeno )ice namažite po potrebi tanjši ali debelejši sloj kreme. Pustite jo na licu uro ali dve ali pa celo noč. Držite se nasveta kakšne kozmetičarke ali pa lastnega izkustva. Čimbolj suha je koža, tembolj mastna, mora biti krema — najbolja je takozvana vitamjn-krema, katera prodira v kožo, hrani celice v tkivu in obnavlja izsušeno površino kože. Ženi, ki ima mastno kožo, niso potrebne mastne kreme, temveč samo že poprej omenjena vodica (losion). Dobro je, če se vsaka žena, kateri je kaj do lepote in svežine njenega lica, vsaj enkrat obrne na kakšno, kozmetičarko, ki ji bo dala najboljši nasvet z ozirom na potrebe njenega lica.
HlUtura
Zagrebško kulturno pismo
.v Zagrebu je umrla znana hrvatska Pisateljica Ivana B r I i č - M a ž u r a-P'č. Nekatere njenč mladinske knjige, Posebno »Povesti iz davnine« in »Jaša almatjn«, so znane tudi pri nas Slovcn-’’ o nekatera dela sp prevedena tudi -druge, jezike, v prvi vrsti na anglc-( + Bija je vnukinja slavnega bana iva-a Mažuraniča in sestra sedanjega pred-Pdhjka jugoslovanskega senata.
, v bJlrjchovcm salonu, je razstavljal te J! "umski slikar J u u g n i c k e 1. Razen Dn „slabib krajin, je bila 'vsa razstava v SVcčena večinoma življenju živali.
najštevilneje
gnx-, -v..	sa V vseh HlO-
in nn1n-?nm, r,„r,r,i-r,H eir-pi* 7. neko
krajin, je .	večinoma
z-ri	bil	med	njimi
/nx:?Pan 0sc'- Naslikal ga je
Položajih, ponekod sicer z
+!Vno tehniko, v-splošnem pa s precej uSr.r!ln. Psihološkim pogledom. Posebno Hn pa bila prekrasno izdelana skurim i -0v (Pastel), ki je bila tudi takoj oslovi1' Izbcro motivov (tigrov in lje V le vsekakor vplivalo njegovo oko-1110 , r"dal je malo. Razumljivo. Saj ima-,. akih motivov v vsakdanjem živijc-
N- 'PVOIi •• •'
Cerk? moister 1’lcčnik gradi tu novo Veči-U ^ za katedralo druga naj--a v Zagrebu. Doslej je dograjena že
kripta. Cerkev grade v popolnoma novem delu mesta, v prekrasni Zvoninn-rovi ulici. Po modelu sodeč, ki je razstavljen v kripti, bo res lepa stavba. Kakor mi je povedal ključar, je Plečnik napravil načrt zastonj, Vsekakor redek idealizem. Na Jelačičevem trgu pa gradi italijanska zavarovalnica »Assieurazioni Generali« osemnadstropno palačo. Prejšnjo ogromno trinadstropno hišo na istem mestu. so .morali zato podreti. V bližini je že pod streho palača francoske zavarovalnice »La Nationale«. Zgrajena je v novem pariškem slogu. Vse lepo, saj vemo, da se bo pridružila temu pariškemu stilu tudi pariška blagajna ...
V	umetniški akademiji izdelujejo kip romunskega kralja Ferdinanda za Bukarešto. Po obsegu sodeč bo to eno največjih Mcštrovičevih del. Pred kratkim pa je izgotovil Meštrovič impozanten spomenik kralja Aleksandra za Cetinje. Sedaj pride na vrsto menda A v g u s t i n č i č e v Pilsuuski za Poljsko, ali pa njegov Skenderbeg za Albanijo Toliko naročil ima menda malokatera umetnostna akademija.
Premiera S y n k o v e češke drame »Velika stvar« je uspela. Vendar se kri-
tiki ne strinjajo v oceni interpretacije in
razdelitvi vlog. Synek obravnava v drami aktualne probleme v slogu Werner-jevih »Ljudi na ledeni plošči« in Capko-ve »Bele bolezni«. Posebno inteligentna je bila N u č j č e v a interpretacija pravd-nika. Občinstva ni bilo 'mnogo. Kriv je po mojem mnenju menda naslov drame, saj v velike stvari dandanes pri nas nihče več ne veruje.
Veliko »Otroško carstvo« zagrebške radijske, oddajnice, ki ga vodi znani režiser in bivši ravnatelj drame Tito S t r p z z i, je doseglo nov uspeh. Človek je presenečen, koliko talentov je med otročf. Velika odkritja so nastopi podeželskih otrok. Razveseljivo je, da so pričeli povsod posvečati toliko pozornosti otroku in njegovim potrebam. Menda bi bilo tudi marsikatero drugo carstvo veselo, ako bi vladal v njem tak red z veseljem do dela, kakor vlada v tem.
Ob koncu pa še nekaj, kar prav za prav ne spada sem. V Zagrebu smo dobili novega jugoslovanskega državnega šahovskega mojstra. Je to 24-lctni Mariborčan Ivan Lešnik. To je zaviden uspeh mlade mariborske šahovske generacije. Uspeli je posebno zaslužen, saj je dandanes šahovska država ena izmed redkih, kjer odloča le sposobnost in znanje. Ta zavest je za sedanjo mladino ne-
precenljive vrednosti. Mlademu mojstru iskreno čestitamo!	Danilo	Viher.
k Včerajšnja »Slovenija« prinaša beležko glede kritike dr. Petrovičeve knjige, ki je pod naslovom »En narod ali dva« pred dnevi izšla v našem kulturnem pregledu. Beležka je naslovljena na napačno adreso, ker.Rr. (Bojan Ribnikar) razen dopisov iz Pariza ni v »jutru« svoje čase ničesar drugega objavljal.
k. O Francovem preganjanju Baskov.
Baskiški katoliški duhovnik Inaki Aber-rigoyen je izdal v Parizu knjigo o Francovem preganjanju katoliških Baskov pod naslovom »7 Mois et 7 Jours dans L’ Espagne de Franco« (7 mesecev in 7 dni v Francovi Španiji), ki je vzbudila veliko pozornost.
k. Le Nord. V Stockholmu je pričela izhajati Štirikrat na leto velika v francoščini, angleščini in nemščini pisana revija »Le Nord« (Sever), ki je glasilo mišljenja in idealov Danske, Islandije, Finske, Švedske in Norveške ter pomena malih narodov sploh. Namenjena je pred vsem tujemu svetu.
k. Nova slovaška revija. V Turčinskem Sv. Martinu na Slovaškem se je ustanovil nov inesečuik »Slovenska cesta« (Slovaška cesta), ki je namenjen srednješolcem višjili razredov.
Gospodarstvo
Pereča vprašanja kmečkega gospodarstva
Od vseh slojev človeške družbe se je doslej kmečki še najmanj okoristil z ogromnim napredkom znanosti in tehnike. Da je temu tako, ni zgolj slučaj. Kmet, ki dela od zore do mraka najtežavnejše delo, ima kaj malo časa, da še razmišlja o drugih stvareh. V zadnjem času so tudi kmetje dobili svoje stanovske zbornice. Te so prve poklicane, da se brigajo za napredek kmetijstva. Najeti bi morale strokovnjake, ki bi proučili najprej, kakšne vrste pridelkov so za naše kraje najbolj rentabilne. V obzir se mora vzeti klimatske in terenske razmere ter možnosti prodaje. Torej izvesti bi st moral (kakor je bilo na tem mestu že povdarjeno) načrt za postopno preusmeritev kmetijske proizvodnje, šele za tem bi morali za to poklicani strokovnjaki proučiti, kakšni stroji so primerni in potrebni v našem kmetijstvu z obzirom na terenske razmere in z obzirom na vrsto kulture. V sadjarstvu so n. pr. potrebni eni stroji, pri gojenju žitaric drugi in pri vinogradništvu zopet drugi. Zato bi bilo nespametno, če bi se pristopilo k reševanju problema o uporabi strojev, predno bi se rešilo vprašanje o preusmeritvi kmetijske proizvodnje, ki se nam itak ,samo po sebi vsiljuje.
Pri uvajanju strojev v kmetijstvo mo-
ramo tudi računati z našimi posebnimi zemljiško-posestnimi razmerami. Pri nas prevladuje malo kmečko individualno gospodarstvo. Jasno je, da vsak kmet ne more imeti vseh strojev, ki jih v svojem gospodarstvu potrebuje. To za njega ne bi bilo niti rentabilno, kajti stroji bi večji del ležali nerabljeni. Značilnost kmečkega gospodarstva je, da je mnogostransko. Kmet se bavi ž obdelovanjem njiv, z vinogradništvom, sadjarstvom, čebelarstvom, gojenjem živine itd. Za vse te vrste dela si sam ne more nabaviti strojev. Po vsem bi izgledalo, da je uporaba strojev pri nas z ozirom na naše posestne razmere nerentabilna, torej nemogoča. Toda temu se da odpomoči s strojnimi zadrugami. Potom teh zadrug bi mogli kmetje skupno nabavljati in skupno izkoriščati poljedelske stroje. Karakteristika teh zadrug je v tem, da se kmetje iz ene ali več vasi združijo v organizacijo, ki ima nalogo, nabavljati poljedelske stroje in orodja ter jih za primerno odškodnino izposojati posameznim članom. S pomočjo teh zaslug bi se moglo obdržati prednosti malega oziroma srednjega posestva, a si obenem prisvojiti dobre strani velikega posestva, t. j. možnost uporabe strojev.
Ne zametujmo odpadkov
Kakor drugod, tako je tudi pri nas navada, da odpadke zametujemo in da se nihče zanje ne zmeni, dasi predstavljajo precejšnjo vrednost in utegnejo v nemali meri vplivati na trgovinsko bilanco države. Le malo je odpadkov, ki se zbirajo in vnovčujejo. Predvsem omenjamo tu cunje, dober papir, lepenko, staro železo in kovino in deloma tudi gumi ter steklo. Toda že za te odpadke je razmeroma le malo zanimanja in se zbira ozir. vnovči le najboljše in še to le zelo površno.
Res je, da v normalnih časih, ko je vsega dovolj in se sirovine lahko v poljubni množini dobavijo iz inozemstva, pravzaprav ni potrebe po zbiranju odpadkov, ker je to spojeno s trudom in zamudo časa, ki se kaj slabo poplača. Saj se lahko drugod hitreje m bolje zasluži za vsakdanjo potrebo. To naziranje je zelo zmotno in nikakor ne drži. Država, ki ne zbira odpadkov, je potratna, ker v njih tiči premoženje.
Oglejmo si na primer staro železo in druge kovine. Kdor železja več ne rabi, ker mu ne ugaja ali je polomljeno ali zastarelo ali sicer nerabno, ga navadno vrže v smeti ali na gnoj. Le malo je lju-di. ki brskajo po smeteh za staro železje pa se ne zmenijo, ker je težko in vrže v najboljšem primeru le nekaj par ali kvečjemu dinarjev. Nekaj več je zanimanja za boljše kovine, kot med, baker, alumi-
nij, kositer itd., toda tudi teh se nabere bore malo. Poglejmo kovinaste škatle, doze za najrazličnejše stvari. Ali jih kdo zbira, ako niso prav priročne oblike in lepo čiste? In vendar predstavljajo v množini prav čedne vsote. Raznih tub za paste, barve itd. nihče ne zbira, in vendar se vsako leto na ta način uniči na stotine ton cinka. Zbirajo le kolesne zračnice in plašče iz gumija, na stotine pa je predmetov iz gumija ali z gumijem impregniranih tkanin, ki jih zametujemo, čim jih več ne potrebujemo. In vendar je gumi zelo drag in ga je treba uvažati. Našteli bi lahko še celo kopico primerov, mislimo pa, da smo že dovolj jasno povedali, da premoženja, ki tiči v vsakdanjih potrebščinah, ni zametavati.
Jugoslavija bi marsikaj prihranila, ako bi se sistematično zbirali in predelavah odpadki. Železje in kovine se pretope in zopet uporabijo v kovinstvu, gumi se prekuha in uporablja pri izdelavi novega blaga, polomljene in umazane škatle in tube romajo v plavže, krpe se v tovarnah predelajo v slabše manufakturno blago ali pa uporabljajo pri izdelavi papirja. Usnje se takisto predeluje, maščobe se prekuhajo in uporabljajo pri izdelavi tehničnih maž in olj.
Imejmo vedno pred očmi, da sc da dandanes vse uporabiti in da ne kaže zametavati tudi najneznatnejših predmetov.
Vse se uporabi v industriji in vse se vnovči. Čeprav ni morda izkupiček velik, si mnogi lahko pri tem služi svoj kruh.	d.
Nemčija se naglo zalaga z žitom
Na svetovnem žitnem tržišču je vzbudila veliko pozornost okolnost, da se je pričela Nemčija z vso naglico zalagati z žitom, zlasti pšenico in koruzo. Poleg velikega nakupa v Jugoslaviji, je Nemčija kupila nad 150.000 ton pšenice v Romuniji ter okoli milijon ton raznili žitaric v Kanadi, med drugim precej koruze. Kanadsko blago je malone vse že vkrcano na ladjah v kanadskih lukah. Poleg tega pa poročajo, da ima Nemčija že vse svoje velike silose polne žita; v vsej naglici pa gradijo nove silose, ki bodo sprejeli nakupljene velike množine žitaric iz Kanade, Romunije in Jugoslavije.
Tekstilna industrija v Srednji Evropi
Po statističnih podatkih Zavoda za svetovno gospodarstvo na univerzi v Kielu je videti, da se je v jugovzhodni Evropi zlasti močno razvila tekstilna industrija. Tako je od vsega delavstva zaposleno pri tekstilni industriji v Bolgariji 51%, Madžarski 28%, Rumuniji 23%, Jugoslaviji 17% in Češkoslovaški 11% delavstva. Isto razmerje je tudi v Grčiji in Turčiji. Naj večje število bombažnih vreten odpade na Češkoslovaško, in sicer 3.61 milijonov, sledijo Madžarska
311.000, Jugoslavija 163.000, Rumunija
234.000, Grčija 231.000, Turčija 213.000 in Bolgarija 34.000.
g. Anglija kupuje pšenico v Romuniji. Romunija bo letos prodala Angliji 10.000 vagonov pšenice, to je eno tretjino pšenice, namenjene za izvoz.
g Škodove tovarne so se presetHe v notranjost Češkoslovaške. Vzrok so resni nemško-češkoslovaški zapletljaji.
g Ustavljeni mednarodni potniški promet na Donavi. Zaradi zeključka letne sezone bo ustavljen brzi potniški promet na Donavi iz Dunaja do Ruščuka in bodo parniki vozili samo do Zemuna oziroma Beograda. Zanimivo je, da se potniki raje poslužujejo naših parnikov ko pa nemških.
g Naš izvoz pšenice v Švico. Na švicarsko-jugoslovanskem trgovinskem pogajanju, ki je bilo te dni v Beogradu, nam je odobren kontigent 2000 vagonov pšenice.
g Odložena trgovinska pogajanja z
Nemčijo. Zaradi sedanjih mednarodnih zapletljajev so jugoslovansko-nemška trgovinska pogajanja odložena na nedoločen čas.
g Jamstvo agrarnim zajednicam. Z novo uredbo kmetijskega ministra bo država jamčila za kredite v višini do 50 milijonov dinarjev agrarnim zajednicam v Novem Sadu, Petrovgradu. Osijeku, Zagrebu in Skopi ju. Tako bodo omogoče-
na hipotekarna posojila kolonistom in do-brovoljcem. g Plačevanje davkov po položnicah. V
celi državi je zaradi poenostavljenosti poslovanja uvedeno plačevanje davkov in taks po poštnih položnicah Poštne hranilnice.
g Opozorilo OUZD v Ljubljani. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljub« ljani opozarja delodajalce, da v zakonitem roku poravnajo zapadle plačilne naloge.
g Mednarodno zanimanje za beograjsko obrtno razstavo, ki bo 8. oktobra otvor-jena, je veliko. Za razstavo se zanimajo tudi Čehoslovaki, Madžari in Bolgari.
g Uvoz oluščenega riža naj se prepove. Tako so zahtevali zastopniki uaših luščilnic na nedavni konferenci, kajti kapaciteta domačih luščilnic riža je za naše potrebe zadostna.
g Švica Išče pri nas zastopnike. Švicarski izvozniki iščejo v Jugoslaviji svoje zastopnike, pri čemer pridejo vpoštev samo strokovno usposobljeni trgovci.
g Velike žitne silose bodo pričeli v kratkem graditi na Sušaku. Sušak je ena med največjimi izvoznimi lukami v naši državi, skozi katero gre letno že same okoli 20.000 vagonov žitaric. Posebna komisija je vprašanje že proučila. Silosi bodo zgrajeni iz privatne iniciative ter jih bo menda gradila neka nemška tvrdka.
g Rumunija zamenja petrolej za italijanske brodove. Rumunija se pogaja z Italijo za zamenjavo rumunskega petroleja z italijanskimi brodovi. Skupna to-naža teh brodov znaša 25.000 ton. 40% kupnine bo Rumunija plačala v gotovini-60% pa s petrolejem.
g Bolgari so nezadovoljni z marko* Tudi bolgarski izvozniki so z nemško marko nezadovoljni, ker so nemška izplačila vedno pozna in se tečaj klirinška marke neprestano menja.
g. Licitacijo za nabavo drobnih kock za državno cesto št. 2 na odseku La* bore—Kranj je odobrilo gradbeno mi' nistrstvo.
g. Sestanek gospodarskega odbora
Male antante jc po sporazumu vseh treh držav odložen. Prekinjena so tudi pogajanja med Jugoslavijo in CSfl glede našega izvoza pšenice.
g Trsni sladkor. Tvorec tega sladkorja, ki daja moštu, oziroma vinu slabšo ali boljšo kakovost, je tekoči mesec. ' toplih dneh pridobi sok na čvrstih tleh (peščena — ali apnena lapomata tla) P° Va% sladkorja, kakor je to menda v teh dneh. Zato lahko razumemo dobro voljo našega vinarja, ki mu je njegov trs kij«® neugodnemu avgustu obdržal tako lep i” zdrav nastavek. Prav taki dnevi .mu S0' spodarsko zelo pomagajo, ker so kakovostni dnevi in zato osnovno merilo vinski ceni. Da bi le ostalo tako prijetno vreme vsaj do konca tega meseca!
* Apneni prali za gnojenje iz najboljšega apna dobavljajo apnenice Ant. P1' rolla v Kresnicah občinam, korporacija1'’ in poedincem po dnevnih cenah. Vprašati na: pisarna Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10.
KRALJICA MARIJA ROMUNSKA:	32
l$oMa w6je*ia
To in še več smo čutile me, ko smo sc nekako pol ure za mamo vrnile domov. Lady Mary se je umaknila v svoje sobe, da se zbere in pomiri razburjene živce, med tem ko je stala mama pred vrati njene sobe kakor angel z gorečim mečem...
O strašen trenutek plačila, ko smo s povešenimi glavami, rdečimi nosovi in zateklimi očmi stale pred mamo in poslušale njeno upravičeno grajo. Pričakovati nismo smele nobene milosti, in mama nam je tudi ni dovolila, kakor si lahko mislite. Dejala je, naj prosimo Boga za odpuščanje, kajti ona nam odpustiti ne more, ker jo je sram, da smo njeni otroci. Njene besede so nas zadele v srce in dušo.
Nazadnje smo se vse tri sesedle na malih stopnicah, ki so vodile od maminega boudoirja v oblačilnico; tam smo ostale kakor trije kupi nesreče, čepele na tleh, skrivale obraze v prašno preprogo in se jokale. Strte od sramote svojega dejanja in od maminih grenkih, a upravičenih besed, smo se dobro zavedale, da smo grajo v polni meri zaslužile.
Toda ostalo ni samo pri besedah. Užaljena mama si je izmislila še dosti hujšo kazen: naši ljubi konji so bili za ves teden izgnani iz kraljevskih hlevov in odpeljani v »jarek«. »Jarek«, to so bili skupni vojaški Hlevi, v katerih so imeli svoje konje tudi naši mornariški prijatelji. Svoje ime so dobili zaradi tega, ker
so bili nameščeni v nekdanjem vodnem jarku, ki jc obdajal Valetto
Ta kazen jc bila strašna in je pomagala. Bila pa je tudi najzanesljivejše sredstvo, s katerim so bili o naši nemilosti obveščeni vsi naši jezdni tovariši.
V	tistih grenkih urah je pokazal bratranec George svoji »ljubi trojici«, katere početja seveda ni mogel odobravati, vendarle vse svoje sočutje. Še dandanes se spominjam, kako me je dvignilo iz ponižanja, ko sem smela položiti svojo sklonjeno glavo na njegovo ramo in se razjokati. Zdi sc mi, da mi jc ob tisti priložnosti tudi njegov žepni robec dobro poslužil, kajti človek v tako tragičnih trenutkih ne najde vedno svojega lastnega...
»Uboga, ljuba mala Missy!« je dejal bratranec George.
»Uboga, ljuba mala Missy!«
In Missy je spoznala v tisti uri, kako ljubezniv more biti odrasli in veliki bratranec George.
Kdor ima oči za gledanje, se more navžiti na Malti vse pisane krasote; tudi arheologom in zgodovinarjem nudi ta otok bogate zaklade velikega pomena.
Me smo bile premlade, da bi bile mogle spričo zunanje lepote občutiti tudi znanstvene in estetične vrednote. Žal so nas tedaj zanimale feničanske razvaline in od starosti osivele cerkve mnogo manj, kakor med ruševino cvetoče narcise, za katere smo se navduševale. Toda čar tega skalnatega, svoje lepote za kamenitimi zidovi skrivajočega otoka smo tudi me v polni meri občutitle.
Na Malti je bilo vse obdano /, zidovi. Na prvi pogled se je zdelo, da ni ves otok prav nič drugega, ka-
kor eno samo morje skalovja in kamenja z maln^ preprogami nasadov detelje, fižola in artičok v sred1' ni. Ne spominjam se, da bi bila videla tam kje njiv pšenice, ječmena ali turščice. Temu je pa bilo nio^1 vzrok tudi to, da smo vsako leto po prvi pomladi oto zapustile in se vrnile šele v jeseni. Vendar tiste detelj' ne trate in fižolove njive! Kako globoko so mi osta v spominu! Detelja je bila visoka do kolen. Me sflj, jo kradle za svoje ljube konje. Še vedno slišim n)**® žvečenje, ki je spremljalo povživanje sočnih stebe * In zvečer, kadar smo se vračale domov, kako ves n polnjen jc bil zrak z vonjem fižolovega cvetja. ^ Ta vonj, vonj pražene kave in nekega zelišča. , so ga domačini uporabljali tudi za kurivo, je P0'1’ noma obvladoval vonj malteških vasi. Bili so to zn čilni vonji Malte.	itJ
Malteške vasi z svojimi cestami, ki so ozke krive, ob katerih se na gosto stiskajo hiše, ^ s0 e„ visoke in z balkoni, so podobne bolj stisnjenim stom kakor kmečkim seliščem.	•	no-
Opazovalcu malteških vasi se odpro očarljiv* gledi na vrtove in notranja dvorišča, na katerih ra v bleščeči se sončni svetlobi in polni bujnosti ličnejše cvetice vseh barv, in na skrivnostne kot polne orientalskega ali španskega razpoloženja- ^ Kakor sem že povedala, je na Malti obdana v je(j, cesta z visokimi kamenitimi zidovi, ki ovirajo P°
Zato sc lahko zgodi, da pridemo popolnoma j’ep. igČ kovano v vasi aK naselja, katera bi drugod ze ^ vnaprej zagledali. Široka, Škrlatno rdeča črta na
pomeni, da smo prispeli pred vlmd v vas.
(Sc uadaljuJ
Kako je nastala
S tem je bil načrt štev. 2 odpravljen
11	Pokopan. Vmes je posegel lord Run-'iflan. Po njegovih sestankih z dr. Bene-em jn H0džo je Hodža izjavil, da izde-“le »tretjo, novo bazo« za pogajanja s udeti. Ta nova baza, načrt štev. 3, je vseboval razdelitev države na 21 kanto-!?v .(žup) po švicarskem vzoru. V nem-Češki naj bi bilo kakšnih 8 žup. Žu-Jfche naj bi imenovala osrednja vlada.
! ačrt je prišel na dan 26. avgusta, ko ga fr, ^0c^-a odkril dopisniku lodonskega aL>aily Telegrapha«. Dan poprej je sudet-pa stranka izvabila neki gostilniški pre-eP za pretvezo, da je dala svojim članom »proste roke; v primerih, kjer bodo naPadeni, se smejo poslužit pravice samoobrambe« ...
*
Zadnjega avgusta je imel Runcimanov sodclavec Mr. Ashton-Gwatkin v Marinških toplicah pogovor s Henleinom. Jpncinran je svetoval vodji sudetskih erncev, naj gre po Hitlerjev pristanek . uodževemu načrtu štev, 3. Odkrito ■mučenje Hitlerja v odgovornost za poganja se je zdelo Runcimanu za vsak ijmčaj koristno. Prvega septembra je prisl Henlein v Berchtesgaden, je bil tam fla videz zelo nemilostno sprejet in se je jmsiednji dan vrnil domov. Tri dni nato f Runciman sporočil, da je Hitler načrt 3 odklonil.
Pod Runcimanovitn močnim pritiskom ” nienda po hudih notranjih borbah je !ada 5. septembra sklenila pod predsed-vom dr. Beneša, da bo izdelala »defini-yne predloge«: načrt štev. 4. Predsed-J* dr. Beneš je sam sprejel poslanca andta in Sebekovvskega ter jima razlo-,1 osnove novega načrta. Sedmega sep-j m^ra je sklenila sudetska stranka dvo-}' sPrejela je načrt štev. 4 kot osnovo ,■ Pogajanja, razen tega pa je ugotovila, u Se morajo pbgajanja zaradi incidenta, q Se le zgodil dan poprej v Moravski ^stravi, za tako dolgo prekiniti, dokler Mrci ne bodo kaznovani. Šlo je kakor peroni za lokalen spor: pretep, v kate-m je neki policist z jezdnim bičem te-' ■sudetskega poslanca dr. Maya. stv n nato Je sP°ročd° notranje ministr-tv<?> da so bili krivci odpuščeni iz služ-„ J11 kaznovani. Hkratu je bil objavljen Crt štev. 4, ki predvideva:
,* Proporc v javnih službali. liiT' ^em^e uradnike v nemškem ozem-
V	Paritetne nadzorovalne komisije. fod' različne proračune za štiri na-lfe n°stne skupine, in sicer Čehe, Slova-,L Nemce in Madžare, tiar! Razdeljevanje državnih nabav po ^^hosbiemjcljuču^
,Va" Potrč;
Narodi se prebujajo...
"arod-° Je to ^ud°vito! Včasih so živeli tli j, ,Tlirn° življenje tam nekje v daljnih I notranji Aziji, razen tistih nesreč-hoVj Zrae'cev seveda, ki so jih gonili nji-Ttiano^reroki preko puščav, jih pitali z Srečn 'n naza’diijc pripeljali v ono nekje,. j Poljubljeno deželo Kanaansko, Kaj ; ^današnji dan ni ljubega miru. so po ,.gPu>lo Izraelce po puščavi? Zakaj lilhe? '^Plore in sc selili ko ptice seda ~	.• Pismo nam tako lepo razloži,
"arod ls*ca*i Obljubljeno deželo. Da, ta ^ne J* nemiren in še vedno nima po-^ojetv ®,le °ad glavo, ker je razžalil lin je a (j0sPoda. In prav je tako. Bog "ihn. ,10s'a^ voditelja, on pa ni maral za
Precejta^rat do danes so se časi kajpada *'rejf1jL-SDre,neh'li' Bog se je užaljen nad Poslej rl UTnal<nil. narodom pa prihajajo "a jjn. ?zbmeljski voditelji pravi čas, ali Človg! r°dijo kmečke matere.
^budi sc vsak dan najmanj enkrat r''o. ]c.‘ na*»ct ga pa sreča, kakor pra-hi^niu v'?1 in še to zelo pozno v Seiijc, u adnie "lOKOvo pravo pre-' Met .°P°bno je z narodi. Tudi ti so "e,de v°C v. otoški dobi. Živeli so tam ^^ih ravneh, kakor smo že
Kt^hih i'" teka,i kakor otroci po pro-''o nc !" 'icpopašenih travnikih. To je 'bno in otroško življenje naro-
sudetska kriza
6. Posojilo 700 milijonov Kč za obmejno ozemlje.
7. Avtonomno krajevno policijo.
S. Jezikovno enakopravnost.
9. Narodno-avtonomno samoupravo v okrožjih.
10. Zaščita manjšin z manjšinskimi zbornicami.
11. Narodno obrambne zakone in katastre, med drugim tudi narodno avtonomne oddelke pri sodiščih.
Devetega septembra je Henleinova stranka izjavila, da je zadovoljna z likvidacijo spopada v Moravski Ostravi. Pogajanja z vlado naj bi se obnovila 13. septembra, na dan po Hitlterjevem govoru.
Dvanajstega septembra Hitler v svojem niirnberškem govoru niti z besedo ne omeni pogajanj, njihove vsebine ali diferenc med obema pogajajočima se strankama. Pač pa zagotovi sudetskim Nemcem pomoč z vso svojo močjo in naznani, da ne bo trpel »druge Palestine sredi srca Nemčije«.
Znano je, kako je zlasti v Zedinjenih državah razvita časopisna reklama. Vsote, ki jih velike blagovnice v Newyorku in drugih velemestih izdajajo za časopisne oglase, so naravnost ogromne in za naše pojme fantastične. Celo v časih najvišje konjunkture ameriška podjetja svoje reklamne kampanje ne omejujejo, marveč jo navadno še bolj stopnjujejo. Ford je nekoč dejal: »Brez reklame bi bil jaz že šestkrat bankrotiral.« In trgovski magnat, lastnik največjih blagovnic Wanamaker, je izjavil: »Če gredo posli slabo, tedaj delam reklamo, da poživim prodajo, če pa gredo dobro, delam še več reklame, da preprečim poslabšanje.«
V	načinih in sredstvih reklame, ki gre vsa za tem, zbuditi čim več pozornosti in zanimanja, pa se večkrat dogaja, da
LOTERIJA NA VRANE IN KROKARJE.
V	južnih državah severnoameriške Unije povzročajo krokarji in vrane po farmah veliko škodo. Zato so se farmarji odločili, plačati posebno nagrado za vsakega ustreljenega škodljivca. Toda nagrade so bile majhne in nihče se ni ukvarjal s tem poslom. Pa so prišli farmarji na modro misel. Nalovili so nekaj sto živih vran in vranov ter jih opremili s krožki in številkami. Vsako število pomeni, kakor v loteriji, posebno nagrado. Razen te-
dov; mi, starejši narodi, jim lahko zavidamo za tiste dni. Sčasoma, počasi sicer, pa so narodi zrasli in se zavedli sami sebe. To je bilo veliko prebujenje za narode. Rodili so iz svoje srede buditelje, ki so jih potlej docela prebudili. Po dia-lektivi je tole vedno malo zapleteno vprašanje, ali je moral biti popreje narod ali buditelj. Zadeva bo ostala tako dolgo nerešena, kakor ona s šolo in učitelji. Ali so učenci zaradi učitelja, ali je učitelj zaradi učencev. Ali zadnje je demokratično gledanje na ta problem, demokracija pa je neke vrste degeneracija. Kajti danes sploh ni več dobro misliti. Zakaj bi si posameznik natezal možgane, najmanj pa narodi; oni so zato rodili iz svoje srede buditelja, da misli za nje. Tak mo' derni vodja potlej vodi svoj narod in je odgovoren zanj samo pred zgodovino, kar tudi lepo zveni.
In tu je zdaj tisti križ s temi voditelji. Dokler so živeli narodi brez njih, jih prav za prav niso pogrešali. Ko jih je pa potlej buditelj prebudil, pa so se iznenada zavedli sebe in šli za njim, kamorkoli je on čutil potrebo, da jih popelje.
Nekateri narodi so sc prebudili poprej, drugi pozneje; ali pa so se sploh prebudili že večkrat. Ko se je to zgodi-
lo,	so nastale vedno razprtije po svetu. Voditelj je pokazal narodu Obljubljeno deželo, in narod je šel za njim, kakor so nekoč šli Izraelci za Mojzesom. Takih prebujenj je bilo toliko v zgodovini človeštva, koliko je imel kateri narod slavnih časov. Kaj bi jih našteval — vsak
Zvečer po govoru in 13. septembra se začno v sudetskem ozemlju organizirani napadi množic na krajevna državna in upravna poslopja, na županstva, pošte itd. Dosti mrtvih.
Vlada razglasi 13. septembra obsedno stanje v nekaterih okrajih. Sudetska stranka izjavi, da zdaj ne more biti več govora ne o načrtu štev. 4, ne o karlo-varskem programu. Mogoč je le še plebiscit.
Popoldne 13. septembra zahteva sudetska stranka od vlade preklic obsednega stanja, umik državne policije, izročitev lokalne oblasti županom itd. Za izpolnitev te zahteve da rok šestih ur, drugače odklanja odgovornost za vse bodoče dogodke. Ministrski predsednik povabi v Pragi se mudeče poslance stranke na pogovor, pa jih ni k njemu. Zato vlada na ultimat ne odgovori.
Drugo jutro, 14. septembra, razpusti Henlein komisijo, ki je dotlej vodila pogajanja z vlado. Sledi beg voditeljev sudetskih Nemcev v Nemčijo, tiralica za njimi, splošen preplah. S tem je bilo zaključeno razdobje krize, ne pa še kriza sama.	s.	č.
preseže reklama meje umestnosti oziroma dopustnosti. Tako so v času, ko so gangsterji terorizirali Newyork, mnogi prebivalci v svoji poštni skrinjici našli pismo, v katerem je bilo na velikem belem paprju napisano: »Samo še 5 dni«, pod tem pa je bila odtisnjena črna roka. Prejemnikov takega pisma se je naravno polotil nemir in strah, ki se je še povečal, ko je naslednji dan v skrinjici ležalo svarilo, ki je dajalo samo še 4 dni roka. Naslednjega dne so bili samo še 3 dnevi, nato dva dneva in slednjič samo še en dan. Kako so si ljudje oddahnili, ko so naslednjega dne v časopisih zagledali naslikano isto črno roko in pod njo kratko besedilo: »Od danes nobene črne roke več, če uporabljate milo X«.
ga bo izžrebano iz vseh števil eno, ki bo zadelo nagrado 25.000 dolarjev. To je pomagalo, in lov na te ptice je postal zelo priljubljen »šport«.
KOLIKO AVTOMOBILOV VOZI PO SVETU.
Po podrobnih statistikah, izdelanih v Združenih državah Severne Amerike, vozi po svetu 43,078.630 avtomobilov. Na prvem mestu je seveda Amerika s skoro tričetrtinsko večino: 30,041.292. V priine-
otrok jih pozna. Če povprašate našega malega, ki je še komaj zašel v šolo, vam bo vedel povedati, kdaj je bil kateri narod slaven.
»Rimljani so bili takrat slavni,« bo za-žlobudral, »ko jim je vladal Cezar ter so imeli ves takratni svet pod svojo oblastjo... Francozi so bili slavni, ko jim je vladal Napoleon in jih popeljaval od zmage do zmage... Huni so pa bili slavni, ko jim je poveljeval Atila...« Mali ne bo hitro nehal, slave je bilo že na kupe na svetu, vse naše šolske zgodovinske knjige so je polne. To, pravijo, da je vzgojno — za narod namreč. Navaden otrok ne ve, kaj je vse na svetu. Hlača v šolo, tani pa odkrije slavo v šolskih knjigah. Bere, da je tudi njegov narod preživljal slavne čase in trpel v suženjskih dneh. Zave se vsega tega, in to je dobro za narod. Sploh bi se morali vsi zavedati te slave, če bi hoteli biti slavni narod.
Kaj bi mogoče kaj znali o Hunih, če jih ne bi vodil Atila, ki je sekal glave Keltom po naših krajih? Če kdo kje spi, nc ve nihče zanj, ali se pa vsaj ne zanima zanj. Drugače je z onim, ki kriči. Tak narod je potlej prebujen. Tudi otrok je prebujen, če kriči.
Hudo pa je, če je kdo dolgo spal in ga je med spanjem kdo osramotil, kakor sla na priliko Noetova sinova zasmehovala očeta, ko je zaspal malo v rožcah in se razgalil. Gorje potlej, če se tak užaljen in ponižan narod prebudi in se zave, kakšna sc je z njim počenjala! Tudi naši fantje iz zadnje gorjanske vasi ue mo-
ri z letom 1928. znaša celoten svetovni prirastek 45 odstotkov. Na vsem svetu pripada danes 1 avto na 48 oseb, leta 1928. pa na 64 oseb. Na prvem mestu je zopet Amerika (en avto na štiri osebe), njej pa sledijo Anglija, Francija, Nemčija, Kanada, Avstralija itd. Na zadnjem mestu je majhna zamorska republika Liberija, kjer en avto pripada na — 12.821 oseb.
PROZORNA LETALA.
Nemški strokovni časopis »Kunststof-fe« objavlja najnovejše iznajdbe na področju umetnih snovi. List objavlja tudi poročila o iznajdbah v tujini, ki so tem zanimivejša in zanesljivejša, ker ne izvirajo iz trenutne potrebe. Nedavno je ta list poročal, da so v Angliji iznašli zelo prozorno gmoto, ki je po teži, trdnosti in prožnosti zelo pripravna za gradnjo letal. Gre predvsem za uporabnost te snovi za izdelavo nosilnih plošč. Že s tem bi se v veliki meri dosegla nevidnost letal. Podobna misel se je pojavila že za svetovne vojne, toda takrat tehnika še ni bila tako razvita, da bi mogla napraviti tako snov.
KAJ JE USPEH?
Neki pisatelj je označil človeka, ki je imel v življenju uspeh, tako-le: »Uspeh je dosegel, kdor je dobro živel, se pogosto smejal in mnogo ljubil; kdor si je pridobil spoštovanje inteligentnih ljudi in ljubezen otrok; kdor je izpolnil svoje mesto v življenju in kdor je izvedel svojo nalogo; kdor je zapustil svet lepši kakor ga je našel, pa bodisi z vzpodbujajočo popevko, z dovršeno pesmijo, rešeno dušo ali kakršnimkoli plemenitim dejanjem; kdor je bil vselej pripravljen občudovati lepoto in kdor je umel svoje občudovanje tudi izraziti; kdor je iskal v svojih bližnjih samo najlepše in dal iz sebe vse najlepše, kar je iinel; ta, čiger življenje je bila inspiracija, in ki se ga ljudje spominjajo z lepo beseda«
X Pri poslušanju Hitlerjevega govora je zadela kap neko ženo v Nachodu v ČSR. Šla je k sosedu, kjer imajo radio in poslušala Hitlerja. Ko je kancler začel strastno napadati Češkoslovaško, so jo njegove besede tolikanj razburile, da jo je zadela kap. Po dveh urah je žena izdihnila.
X 130.000 žena išče svoje može. V Zedinjenih državah izgine vsako leto približno milijon ljudi. Tam ne obstaja obvezno prijavljanje na policiji kakor pri nas. Zato n. pr. neki Smith enostavno odide iz Newyorka, če mu tam življenje ni več všeč, se preseli v Chicago in začne tam novo življenje kot gospod Miller. Tega se v veliki meri poslužujejo seveda tudi zločinci. — Po isti statistiki izgine letno tudi okoli 400.000 žena.
rejo prenesti, če jih kdo užali ali pa ponižuje. Takrat se zasveti nož in se preliva kri. V svetu pa je v vsem neka podobnost, kakor je v malem, tako je v velikem. Narodi se sicer ne stepejo več zaradi ženske, kakor so se v starih časih tudi se ne tepejo več za vero, kakor so se v križarskih vojnah, niti za cesarja ne več, kakor so se pod rajnko Avstrijo, ampak zadnja leta so se ideali spremenili ter se razvili v duhu časa — narodi se bojujejo za svojo čast, kakor se je bojeval za čast svoje Dulcineje nesrečni vitez iz Manče.
Saj pravim, na svetu bi brk) čudovito zatišje, če ne bi bilo voditeljev, ki hočejo očistiti svoje narode in jih napraviti slavne.
Francozi so že doživeli svoje očiščenje. Ne rodi pa se jim več nikak Napo-., leon. Samo enega so imeli... Tudi Italijani so na pravi poti. Španci pa na priliko preživljajo današnje dni najhujše čase svojega očiščevanja. Mi smo se že prečistili, vsaj malce, ali pa se še bomo. Kitajce bodo očistili Japonci. Nemci so začeli prvi; ne bo več dolgo, ko se bodo znebili zadnje židovske zalege in Še tistega zadnjega procenta, ki jim dela zgago ter bodo zasijali kakor kristal pred nami in nam svetili — ne samo nam, ampak vsej Evropi.
Zato pa, kaj bi jaz dal, če bi tudi iz naše srede vstal naš voditelj, ki bi nas očistil ter nas popeljal v tisto Obljubljeno deželo, kjer ne bi bili nikomur več v napoto pod soncem, kakor je že zapisal pesnik.
Zanimivosti
y
Crna roka dela reklamo
Mali oglasi
Razno
»GRIČ«	j
sladki vinski mošt. grozdje '
ftirež. klobase.
1283
najboljša dalmatinska
VINA
dobite v gostini »Solit«, Koroška c. 39.__________ 1232
JOS. T1CHY IN DRUG
Konees. eiektrotehtmično do djetje, Maribor, Slovenska bL 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalaciie stanovanjskih hiš. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon Kiirečmh cenah
JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48
2500 DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, OrožnOVa. _____________91_____________
DVOKOLESA
motorji šivalni stroji, (. novi modeli otroških in igračnih vozičkov ter tricikliev, pneu-malika v največji izbiri in po najnižjih solidnih cenah pri »Tribuna« F. Batjel. podružnica, Maribor, Aleksandrova c. 26.__________________ 291
STROJEPISNA DELA
razmnoževanja, svetlobhe ko pije. prevajanje najceneje pri Kovaču, Maribor* Gosposka ul. 46.	680
OSVETA INDIJSKE BOGINJE
je novi veliki ljubezenski roman, ki ga je pravkar začel prinašati »Družinski tednik«. Zahtevajte brezplačno številko na ogled! »Družinski tednik«, Ljubljana, Gregorčiče-va ul. 27.	U98
DIABETIČNI KRUH
za sladkorno bolne vsebuje zanesljivo 0.2% sladkorja in 18.5% škroba. Izdeluje mariborska pekarna Rakuša Ka-rol. Koroška c. 24.	1247
V nedeljo 25, t. m. bo VINSKA TRGATEV v gostilni *2ižek« v Krčevini. Le pridi, grozdja dosti mam, — pa ga brdz dinarja ne dani. — Klobase, hrenovka in sira, bo tudi velika iz-bira. Na svidenje! 1305
VARČNA GOSPODINJA
kuri samo s kvalitetnim domačim premogom Peklenica, ki je brez žvepla iti pepela ter stane samo Din 320.— za 1000 kg. Za vagonske poSilj-ke posebne cene. Brankej Mejovšek, Maribor. Tatten-bachova ul. 13, Telefon 2457.
1330
IZ LASTNE PLETARNE
»Mako« perilo najhigieničriej-.'■f» za otroke dame in gospode izdeluje po meri tekom 6 ur, tudi v veliki izbiri. »Luna«, samo Glavni trg 24. 1323
POSTELJNO PERJE
po 8 10 din, kem. čiščeno in čehano 20—25—30 din, ročno čehano 45 din, belo gosje, či-Ščeno, 75—95 din, puh, beli, čiščen, 115—125 din, pri-ma puh po brezkonkurenčnih cenah pri tvrdki »Luna«, sa-1110 Glavni trg 24.	1324
KRZNARSTVO ZLLEZNIK
Maribor, Kopališka 2. Priporoča cenjenim damam bruz-obvezeu ogled novo dospele-, ga krzna. Strokovnjaško jZ_ ' deluje, predeluj,- in popravlja plašče, jopice, ovratnike in druga krznarska dela. Cene nizke! Prepričajte se! 1291
NE POZABITE,
da res prav dobro vino dobite v gostilni : »Prešernova klet« v Gosposki ~ ulici. 1366
HALO!	,	■	HALO!
Jutri vsi na »Vinsko trgatev« v 'gost. Partlič, Sv. Marjeta o. Peshici, kier Se bo točilo pravo slovenjegoriško vino! Jestvine, n, pr. domače gibanice, ocvrtp piške itd. Se vljudno priporoča pa obisk Marica Partlič. Zveza z lenarškim, avtobusom! 1339
HIŠA
nova, na prodai. Vprašati Viktor Parmova 16. Težno. _____________1394____________
LEPE STAVBENE PARCELE
700—1000 m2, idealna lega. brez prahu, krasen razgled, blizu kolodvora, eno- dvo-družinske vile, ugodno proda Mejoyšek. Košaki' 55. Tatten bachova 13, tel. 24-57.	1328
za perilo
v čednih vzorcih pri
Mii Bill
Maribor, Gosposka ul. 14
Štiritedenski
TEČAJ ZA KUHANJE
bo otvorjen dne, 5. oktobra v tukajšnji gostilni Moscha, Stolna ulica. Za vodstvo tečaja. ki se bo vršil vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer od 8.—11. ure. nam je uspelo pridobiti mednarodno priznano moč. Prijave za tečaj', ki. bo seznanil naše gospodinje s francosko, rusko in poljsko- kuharsko umetnostjo, se bodo sprejemale v gostilni »MSscha«. Prispevek za tečaj znaša din 300.— pri čemer so všteti izdatki za živila in večerjo. 1335
Nisem in nikdar NE BOM PLAČNICA DOLGOV
mojega moža Hohl Antona. Pobrežje, Nasipna ul. Hohl Frančiška.	1381
ZA SOLIDNO IZDELAVO
se priporoča krojaštvo Kocbek. Studenci, Aleksandrova cesta 48.	1374
ŠIVALNI STROJI
najboljše nemške znamke po-grezljivi po din 1900.—. —■ Univerzalni šivalni stroji za
entlanje, Šivanje gumbnic, aplikacije, Čipke itd., z dolgoletno garancijo in pod najugodnejši plafiilnimi pogoji. Franc Lepoša d. z. o. z., Ma ribor, Alkesandrova c. 39. 1372
Posest
DVESTANOVANJSKI HIŠI
na prodaj na prometni legi zraven avtobusne postaje Kralja Petra c. 70, Saudenei. Cena 25.000 din.	1287
STAVBIŠCE
2200 nr ob Tržaški cesti, pro da Oset, Orožnova 6.	1282
PRODAM HIŠO
tristanovanjsko. Ptujska cesta 187, Kolarič.	1281
HIŠO
z velikim vrtom prodam. Krpanova ul. 11. Studenci. 1321
POSESTVO
5 oralov, 2 orala vinograda, ostalo sadouosnik in njive, hiša novo zidana, stara 2 leti na prodaj. 10 minut od postale Cirknica. Olojz Kesak, Dobrenje, n. Pesnica. 1318
Novozgradba, 2 sobi. kuhinja, vrt 27.000. — Enonadstropna hiša 4 stanovanja, % oralov zemlje 37.000. — Trgovska hiša, 6 oralov zemlje 60.000. — Vinogradno posestvo/ 5 oralov, pri me*tu 105.000. Posredovalnica »Rapld«. Maribor, Gosposka 28.	1371
GAMBRINOVA DVORANA.
Prvovrstna domača hrana. Abonenti se sprejmejo. 1299
POSTELJNE ODEJE
kupite vedno najboljše samo pri izdelovalcu. A. ŠTUHEC, ■ pecijalni trgovina posteljnih odej, Stolna ul. S. 1350
POSOJILO
do 5000 din damo državnim in javnim nameščencem na večletno odplačilo. Maribor. Vetrini’.20-1.. od ,10t 12 in popolune o J 3 5.
TRGOVINA Z LESOM IN PREMOGOM
ob prometni cesti (bližina kolodvora), žo fnnoga leta obstoječa in najboljše vpeljana, se takoj proda Proti primerni odškodnini. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista. 1311
DOBICKANOSNA HIŠA
pekovska obrt v hiši, zelo poceni na prodai. Centrum Maribora. Ponudbe pod »Zelo ugodno« na upravo lista. 1292
Prodam ENODRUŽINSKO HIŠO
z velikim vrtom no nizki ceni. D. M. BrcMe št.-94. ■ 1375
STAVBIŠČA
tudi na obroke. Pobrežje. So
kolska 23.	•	1330
Stanovanje
DVE SOBI IN KUHINJO
pod enim klucjenr takoj oddam. Magdalenska ul. 34. 1259
SOBO IN KUHINJO
za din 150— takoj'oddam, tudi hišnika iščem. Smolej, Zgornje Radvanje. Hostejeva ul. 5.	1331
ODDAM STANOVANJE
sobico, sobo, ktihinio. prodam pohištvo. Vodnikova ul. 28, Studenci.	1332.
SOBO IN KUHINJO
oddam. Zerkovska cesta 24, Pobrežje._______________1329
STANOVANJA
eno- in dvosobna, se oddajo. Smetanova ul. 54. gostilna. 1319
Lepo, meblirana SOBA
se odda gospodični. Puškinova 4-II, blizu Magdalen-skega parka.___________1334
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam. Stritarjeva 44.	1316
_ OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom v novi hiši se odda. Metelkova 53, Magdalena. '	1312
OPREMLJENO SOBICO
s posebnim vhodom oddam takoj gospodu. Frankopano-va ul. 1-1.  1322
SOBO IN KUHINJO
oddam. Tezno, Ptujska c. 44. 1310
Solnčna, mebl.
SOBA
s posebnim vhodom v pritličju so odda boljšemu gospodu ali gospodični s Prehrano s 1. oktobrom. Vprašati Wildenrainerjeva ul. 17. III. nadstr.	1314
S sodišča
Menica
Ljudje, ki niso kdo ve kako razgledani po svetu in ki se jim slabo godi ter so povrh vsega tega še nagnjeni k tatvini, gredo in enostavno koga okradejo. Na zatožilo klop pridejo kot stoodstotni tatje ter jih sodniki sodijo po paragrafu 316- in po paragrafih, ki sc nizajo ‘okrog lega paragrafa. Pri meščanu in obrtniku je to drugače, li ljudje ne kradejo. V kolikor zaidejo v škripce, prodajajo in zastavljajo prstane ter se potlej prepirajo z zlatarji, cedirajo komu kredite, ki jih že sploh več nimajo ali pa napravljajo lažne menice, da se dokopljejo do posojila.
Alojzija P. in Alojz H. sta oba v letih; on je .imel kakih 55 let, ona je pa za kaka tri1 leta mlajša ter jima obtožnica celo očita, da bi imela Iju-bavno razmerje. To ljubezen je menda čas že močno ohladil, bila pa je gotovo močnejša pfed osmimi leti, ko sla podpisovala tisto lažno menico, zaradi katere je bilo obema nerodno pred sodnim stolom. Alojz je naklepoma nasnoval Alojzijo, da j c napravila lažno menico. To bianco-menico je odnesel Alojz še istega dne' 16. marca 1931. Kreditni zadrugi uslužbencev državnih železnic v Mariboru, da je dvignil na njo posojilo v znesku 3400 din. Na menici je bila podpisana Alojzova žena Marija kot dolžnica, ali ta za dolg in podpis sploh ni izvedela, ker je njeno ime podpisala ljubica njenega moža — Alojzija. Iz vse zadeve se je razvila potlej, dolga pravda, ki je tekla pred civilnim sodiščem. 6. nov. 1937. pa je celo Alojz pred okrajnim sodiščem pod prisego lažno izpovedal, da je podpisala menico z imenom njegove žene neka neznanka, ki je pa potlej v življenju nikoli ni več videl. Povedal je še, da bi bila tista ženska sta-i-a tako okoli 40 let.
Tej debeli neresnici pa je prišlo sodišče kmalu na sled ter je za epilog te štorije oba posadilo na zatožno klop.
SOBO. KRHINJO
in kabinet oddam. Radvanjska 20.__________________1338
TRISOBNO STANOVANJE
brezhibno, vse pritikline, vrt 640 din. Jamšek, Črtomirova ul. 8.	1340
Lepo
DVOSOBNO STANOVANJE
Ob železnici št-. 10-I's 1. ok-tobrorii za oddati. Vprašati v stavbeni pisarni. Vrtna uli-ca 12.	 1342
DVA SOLIDNA GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano. Zidovska 12-1.	1343
Oddam veliko
SOBO
s štedilnikom. Forster, Studenci, Erjavčeva 3.	1370
SOBA IN KUHINJA
se odda stranki brez otrok. Studenci, Jurčičeva 20. 1383
SPREJMEM SOSTANOVALCA
s 1. oktobrom. Jože-Vošnjako va 21, priti.	1382
Sprejmem
BOLJŠEGA DELAVCA
na stanovanje. Loška 5-1, vrata 7.	1379
GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Vprašati Tržaška 1, btrfet. Šramel.	1392
OPREMLJENO SOBO
oddani boljšemu gospodu. Vprašati Tržaška c. 44, trafika.	1398
SONČNO SOBO s separiranim vhodom oddam s I. oktobrom. — Vošnjakova 19-1, pri sodniji. 1351
Odda se s 1. oktobrom SOBA
in,manjša kuhinja v novj zgradbi. Ljubljanska ul. 41. 1352
GOSPODA
sprejmem na hrano z vso oskrbo. Livada 5. pritličje. ____________1354______________„
SOBO IN KUHINJO
odrlirn. Prečna ul. 12, Nova vas.	1355
Sedela sla na njej vsak sebi in ona jokala. Alojz je sicer priznal, da podpisala menice njegova žena, ni P povedal, da bi jo ravno Alojzija P° pisala. To bi bilo za njega kajpa ‘ dvakrat nerodno. Oženjen je. Ali c pega dne, ko-je menda imel že en' ne pravde čez glavo dovolj, je PoV<ju vse po resnici. Vse je prišlo na da j tudi kriva prisega.
Sodišče je obsodilo njo na 1 nicsfl^ zapora, njega pa na 8 mesecev !>lr0^ gega zapora in na 3 leta izgube cas nili pravic. Nadalje morata oba p čati 3116 din škode, ki so jo imeli to* žitelji v civilni pravdi. Alojzija je kala; ko je pa sodnik povedal,‘da ji kazen izreče pogojno za dobo trc let, se je pomirila. Slarček pa bi _ najrajši premislil. 8 mesecev za s"a rost je vsekakor dosti; pa ga je m01* na koncu sodnik opomniti, da- je krivo pričanje vsaka kazen prem2 ter da ni bilo lepo od njega, da J dopustil, da jo civilna ložba tako do go tekla na Lujc stroške.	^
Radio
Nedelja, 25. sept. Ljubljana, 8 Ju tranja glasba. — 9.30 Prenos iz ce*kv'' 11.30 Opoldanski koncert. — 17.30 ka glasba. — 20. Večerna prireditev.'' 22 Poročila, napovedi, lahka glasba, 'j' Dunaj, 20.10 Velik orkestrski konce * — Varšava, 20 Paganinijev večer. ^ Rim, 21 Beethovnova opera »Fideb°^ Pondeljek, 26. sept. Ljubljana, '' Opoldanski koncert. — 18. Popoldan5^
iz
koncert. — 20 Večerna prireditev.
Prenos, iz Prage. Prage.
Rim, 21 Prenos
X Da bi zagotovil bodočnost
svoi®
hčerke, je izvršil samomor neki an^p!)J
lfll'
major, ki je živel v precejšnji bedi-se je pri neki družbi zavarovati.-lijon dinarjev, nato se je pa ustrelil- . varovalno društvo se je branilo izp^‘ [( zavarovalnino, sodišče pa ga je k te prisililo in hčerka je dobila denar.
Predno si nabavite blacrO ZB O ilekO, plaice ali kosi ume, oglejte si novo
Zalogo V	1326
MODNO-MANUFAKTURNI trgovini
Oddam takoi sončno OPREMLJENO SOBO
s hrano, ali brez. Posebeij vhod. Kacljanerjeva ul. 22, II. nadstr., vrata 8.	1359
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano. Poseben vhod. Mlinska id. 21-J.	1362
Odda se s 15. oktobrom lepo STANOVANJE soba in kuhinja, v I. nadstropju, s. kosom vrta, za 270 din. Pobrežje, Zrkovska cesta 3.	1364
Dražestno blago za
limike le!ve
Novi vzorci dospeli pri
Tekstilni BDdeleld!
Harlbor, Gosposka ul. 14
Lepo otpremljeno. solnčno SOBO
oddam samo boljšemu gospo du. Jože Vošnjakova 21-111, za sodnijo.	1365
MEBLIRANA SOBO
s posebnim vhodom sc takoj odda. Vrtna 8-1.	139?
Oddam
MEBLIRANO SOBO
s prostim vhodom eni ali dvema osebama. Glavni trs št. 4-1.	1395
PRAZNA SOBA
sc odda s 1. oktobrom. Mar-ksova ul. 10, za Del. pek. 1387
Prodam
KOMPLETNI JAZZ
poceni na prodai. Vprašati: StroBmajerjeva 9, pritličje. 1297
Prodam
MOTORNO ŽAGO
na vozu za žaganje drv. — Ogleda se lahkfj v obratu. Naslov v upravi.	1391
VINSKI SODI
novi iz prvovrstnega hrastovega lesa, v razni velikosti na prodaj. Franc Zorec, sodar, Breg pri Ptuju. 1290
NOVA KLAVIRSKA
HARMONIKA
120 basov, register, s kovčkom, ugodno na prodaj. Koroščeva 6-11, desno. 1349
KOLESA
in
šivalne stroie
pioda na mesečne obroke po 10O-- din
mehanik
Draksler
Vetrinjska ul. 11
Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ
smoking, frak, čevlje, električno luč in pasjo hišo;' — Tomšičev drevored. Lešnikov_______________________1363
MODERNA POSTELJA ~
z nočno omarico in inadra-cem za 400 din na prodaj. — Prečna ul. 12, Nova vas. 1358
80 m 111 STUKE
za preše, vinske sode in vsake vrste rezan in tesan les prodaja Gnilšek, Razlagova ul. 25.	1367
POGREZLJIV ŠIVALNI STROJ
z 20 Jetno garancijo proda za din 1950.—. tudi na obroke, Ussar, Trubarjeva ul. 9. 1385
Popolnoma opremljena SPALNICA IN KUHINJA
garantirano čisto, isto na obroke kakor posamezni komadi poceni ha prodaj. Naslov v uDravL	1376
SLADEK SADNI liter 2.50 din, vila Haio^j.1 Kalvarska 2.	—
Prodam	„	„
PRAZNE VINSKE SOU^ Vicef, Rotovški trgj- . ' SINGERJEV KROJAS*
STROJ . (Jss3f; malo rabljen, proda Trubarjeva ul. 9.	—
VINSKI SODI pri
novi, sc dobijo naico Jos. Ramšak, sodar-
Hi Maribor. _—
jua. ivdiiidaivt —
cestni 10. Maribor
Prodani	\0^'
ŠPORTNI OTROŠKI
CEK, (H®£
iti mali štedilnik ^3*1 freund). Naslov v
državne razi"1
Valute vseh
Vrednostne
papirfe
KUPITE - PR°D '»'
pri
umiti lOlIi- hpo
Maribor. Aleksa
Službo išče
. ABSOLVENT1NJA nral '°razretlnc trs. šole, s ■ Ks« v vseh pisar, poslih znanjem nemščine, želi m.WkCni0 služt)n. Cenj. po--Pnte "a »Večcrnik« pod -~!2!tena in vestna«. 1333
, FRIZERKA
ke^na--?nciulerka in marii-n„!+La'	nameščenje.	Po-
mbc na upravo lista	pod
frizerka«.	1.353
•SČEM LAŽJO SLUŽBO
r>I! ,liaznik. nadzornik itd.
nudbe pod --Bivši viničar« 13 upravo lista.	1369
PRILETEN MOŽ
g..e, sjiižb° kot hišni hlapec Koccijaž. Naslov v upravi. ^	1386____________
J|iada gospodična, prikuplji-zunanjosti, želi službo
*	NATAKARICE sfop is. oktober. Ponudbe n. ,uPrav° Pod »Pridna in za nes|jiva«.	1390
Službo dobi
t ,	.	DELAVEC
He ”fimi ^pričevali sc sprej-
•	Vprašati v upravi. 1271
s PRODAJALKA
. ^Prejme za trgovino z me ' n|m blagom. Vprašati v HEiavi.	1270
TKALSKEGA POMOČNIKA
iščem. Ponudbe pod »Priden in zanesljiv« na upravo lista. Nastop v 14 dneh. 1296
Išče sc poštena in resna punca za
PRODAJO BONBONOV IN SADJA
v veži. Aleksandrova 19.
. 1341
ČEVLJARSKI POMOČNIK
se sprejme. Rotovški trg, Benko.	1396
VAJENCA
sprujme »Efka«, mizarstvo za stanovanjske opreme, Frančiškanska 12.	1388
KROJAŠKEGA VAJENCA sprejme Granduč, Mlinska 1. 1378
SPREJMEM SLUŽKINJO
k otrokom. Vpraša se Aleksandrova 48, Studenci. 1373
SAMOSTOJNO KUHARICO
za vse sprejmem. Vprašati je med 10. in 11. uro predpoldne v Cankarjevi 26, pisarna.	1393
Pouk
Naše novo volneno in svileno blago
za jesen je zopet nekai posebnega v okusu in kvaliteti Oglejte si našo salogo, ker je to v vašem lastnem intetesu
Tekstilana Budefeldt
Maribor, Gosposka 14
1184
ENGLISH LESSONS
Miss Oxley Krekova 18, od
1. oktobra.	687
. VELIK ZASLUŽEK
Va *.m osebam za razpeča-tiai novo iznajdenega sig-vu^rata proti tatovom in Bili	ter	dveh	važ-
, Predmetov, v vsaki hiši nizk 10 Posebnih. Cena im- Ponudbe z znamko na •Dravo lista pod
NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA
’ po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Maistrova 15, pritličje, levo.	1336
ka'
»Majhna 1361
0sLOVNEGA SOTRUDNI-KA
zj^raženega, nroti delitvi
*0On in s pr'stoDnino din tet ~ sprejme takoj Reali-, lla Pisarna, Maribor Alek-<£0rova cesta 33.	1345
S- IZURJENE pletilje
e'inc Vezjak. Splavarska 1337
!Hri
ŠIVILJA
Kh®Jn,e vajenko. Naslov v r^'-	1248
PRIVATNA SLIKARSKA ŠOLA
profesorja Jiranka prične s 1. oktobrom redni pouk. Informacije in vpise v šolo, Gospojna 7-I1I.	1304
Znania želi
TREZEN DELAVEC
z lastno hišo išče za skupno gospodinjsto pošteno in zavedno delavko ali upokojenko, če mogoče z majhnim kapitalom. Dopise pod »Zaupljiva 40« na upravo. 1293
VDOVA BREZ OTROK
z nekaj gotovine poroči upokojenca ali v stalni službi se nahajajočega gospoda od 45 do 55 let. Dopise na upravo lista pod »Vdova«. 1348
Anton Golenko
vinogradnik
Sv. Mik'auž pr; Ormožu
ima dobro vino, lastni pridelek,
na prodaj
letnik 1934., 1935. in 1937!
85
D.PECHHAlOUicZEHUN
GRAJSKI KINO
TELEFON 22-19
Do torka 27. septembra 1938
film do Kiplingovem znamenitem romanu
Gospodarji
viharja
Najboljši igralci, globoka vsebina, zanimivosti, napetost, nemški dialog
1308
3 šlagerji v linoleju
vodeče tvrdke „WEKA“
lep in dober obložek za tla „St rangla“ #6/6 ■
linolej madin
m'- din
piavi plutast 45'-
inlaid
linolej m 2 din
70--
13«7
POVEČAMO
samo na
zanesljivem malerijaln
Solidno in poceni!
Fotrotrgov*na Ivan Pečar. Gotootka 11
Cenjene dame!
S prvovrstno in ceneno izdelavo jesenake in zimske garderobe se vljudno priporoča
Modni salon ..FRANJA"
Maribor, Slovenska ulica 37	1294
Pipe za sode in zamaSke
in vsa struparska dela izvršuje
I.KAVUR- Maribor
Tattenbachova ulica	1327
Provrstno kosovno apno
porabno tudi zlasti
v kemične svrhe
dobavljajo v vagonskih pošiljkah
apnenice Ant. Birolia v Kresnicah
Cene konkurenčne 1300	Pisarna
Ant. Birolia, Ljubljana, Dalmatinova 10
Opr. št. IX. 1.2069/38-9
Opr. St. IX. 1.619/38-19
w	i	/v.	ji*	JO’7	i	upr. ou * /V* *•
Veni oklic in poziv k napovedi Dražbeni oklic in poziv k napovedi
laoi
Na predlog Katz Alojza, prevžitkarja v Maribora, ki ga zastopa dr. Stefanovič Danilo, odv. v Mariboru, bo dne 7. novembra 1938 ob 10. uri pri tem sodišču v sobi št. 11 na podstavi 8 tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin :
Zemljiška knjiga: RAZVANJE, vi. št. 97. Stavb. pare. št. 12 r. zidano, dvonadstropno hišo, urejeno za izvrševanje gostilniške in trgovske obrti in pare. št. 25 vrt, ki tvori sedaj sestavni del hiše.
Cenilna vrednost: Din 380.000.—.
Najmanjši ponudek: Din 2S3.333.32.
Vadij znaša 38.000 din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Podpisano sodišče kot zemljeknjižno sodišče naj zaznamuje dpločitev draž-bcuega naroka.
Na hipotečne upnike, posestnike kreditnih ali kavcijskih hipotek, nadalje glede davkov ter davščin na javne organe so naslovljeni na drugi strani tega oklica natisnjeni pozivi.
'na sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 4. septembra 1938.
1303
Na predlog Laha Jožefa, delavca v Pobrežju pri Mariboru, Gubčeva ul. 21 kol zahtevajoče stranke bo dne 14. novembra 1938 ob 10. uri pri tem sodišču v sobi št. 11 na podstavi odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin:
Zemljiška knjiga: POBREŽJE, vi. št. 937.
Cenilna vrednost: stavb. pare. št. 597 Din 3978.—, z zidano z opeko krito pritlično hišo, Gubčeva ul. 26 Din 25.000.—, z deloma zidano, deloma leseno, z opeko krito pritlično stavbo Din 3500.—, zemljiška parcela 1 vrt Din 4086.—, skupaj Din 36.564—
Najmanjši ponudek: Din 24.376.—.
Vadij znaša 3656.50 din v gotovini.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Podpisano sodišče kot zemljeknjižno sodišče naj zaznamuje določitev draž-benega naroka.
Na hipotečne upnike, posestnike kreditnih ali kavcijskih hipotek, nadalje glede davkov ter davščin na javne organe so naslovljeni na drugi strani tega oklica natisnjeni pozivi.
Okraino sodišče v Mariboru, odd. IX.,
252	dne	13. septembra 1938.
Centrala: MARIBOR aospos*!?*Uovanakie ulica
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
/
i Najbolj varna nalotba dmnarjm. kmr Jamil *a »<o|« pri imj hranilnici Dravuka banovina * cmiim tvojim prmmoiaojam im m vo svojo davimo moilo — — Hranilnica I m v r i n I m vam » dmnarno »trpko »padajot« potim t o im o In k u I a n t n o
Snre I a mfl vloga im kniUlca na tmkoil račun P l C | C 111 Q po nalutodnmHam obrertovanlu
Podružnica: CELJE Jutnottalaraka hranilnica**
PAZITE
ZDRAVJE
3515—9506
Lahke in udobne damske copate iz močne klobučevine z usnje' nim podplatom in nizko peto.
7052—57
Kupite otrokom za jesen in zimo te-le copatke iz fine klobučevine, Napravili Jim boste veliko veselje.
7026—24
Hišne copate iz volnenega dubla z elastičnim usnjenim podplatom in nizko peto. Izdelane so iz čiste volne, obšite s svilenim robom in okrašene z okusnim cofkom.
5715—99
Lahke hišne copate z elastičnim usnjenim podplatom in lepo okrašenim cofkom.
7517—49
Elegantne in lahke moške copate s finim lahkim usnjenim pod' latom.
7225—44
Toplo domače copate iz mehke karirane klobučevine z usnjenim podplatom in klobučevinastim vmesnim podplatom.
7017-42
Udobne domače copate iz volnenega dubla za gospode, je po napornem delu In hoji potreben počitek.
l/tluji. in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DLTELA v Mariboru. Izhaju razen nedelje In praznikov vsak dan Volja na mesec prejema« v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništvu
št. 25-07. Poštni čekovni račun št. 11.409.