210 golo nizanje napisov, saj se v njem raz- kriva antična zgodovina emonskega prostora kot jo lahko beremo s kamni- tih spomenikov ter zgodovina lapida- EPIGRAPHY SUMJv:ffiR SCHOOL (Oxford, 5. 7.-15. 7. 2004) Poročilo Od 5. do 15.julija seje v Oxfordu od- vijala druga poletna šola epigrafike, ki jo je po nekaj letnem premoru spet organiziral Center za študij antičnih dokumentov (CSAD - Center for the Study of Ancient Documents). Ideja je nastala iz potrebe povečati prilju- bljenost epigrafike, za katero je v zad- njih letih mogoče opaziti pri mlajših študentih in znanstvenikih manj zani- manja. Organizatorji so v tretji lanski številki ZPE ( Zeitschrift fur Papyrologi,e undEpi- graphik, 144-2003, 108) objavili razpis za to poletno šolo. Interesenti smo morali poslati program svojega študija ter priporočili dveh mentorjev, kar je načeloma zadoščalo za udeležbo na poletni šoli. British Epigraphy Society je nekaterim udeležencem podelila štipendije, ki so pokrile stroške bivan- ja in šolnine. Zbralo se nas je 28 iz raz- ličnih držav Evrope: Velike Britanije, Italije, Danske, Švedske, Nemčije, Slo- venije in iz ZDA. Program šole je pote- kal na štirih različnh mestih: na CSA- Du, na Inštitutu za arheologijo, v mu- zeju Ashmolean in na kolidžu Christ Church. Srečanje Epigraphy Summer School se je pričelo v ponedeljek, 5. julija, z do- brodošlico uglednega profesorja Keria V1 - 2 " 2004 rija in epigrafike. Kot takšen ima s svo- jim poljudnim značajem nedvomno posebno mesto med priročniki. Julijana Visočnik R.C.T. Parkerja. Sledile so uvodne be- sede glavnih vodij]. Bodela, kije vodil latinsko epigrafiko, in G.J. Oliverja, ki je bil zadolžen za grško. Razdelila sta nas po parih, vsaka dvojica je dobila nekaj tekstov oziroma napisov, skate- rimi se je v prihodnjih dneh podrob- neje ukvarjala. Eden izmed ciljev te šole je bil namreč tudi ta, da vsak udeleženec pripravi objavo enega na- pisa po uveljavljenih načelih epi- grafske stroke. V torek, 6. julija, smo delovni dan pričeli z vpisom v znamenito Bodleian Library. Sledilo je spoznavanje knjižni- čnega reda in sploh zgodovine same ustanove. V popoldanskih urah so sle- dile delavnice, v katerih smo se ukvar- jali z arheološkim vidikom napisa. No- benega napisa namreč ne moremo obravnavati ločeno od kamnitega spo- menika, na kateregaje postavljen. Ta t.i. arheološki vidik je bil v preteklosti velikokrat zanemarjen, zato se zdaj morda še intenzivneje poudarja. Uk- varjali smo se z merjenjem kamna in črk, obliko kamna, poškodbami na nosilcu napisa in ga poskušali čimbolj natančno opisati. Najbolj zanimiva del- avnica pa je bila posvečena odtisom (squeezes) napisa, ki so nedvomno zelo pomembni, saj lahko nemalokrat šele z njihovo pomočjo pravilno pre- beremo slabo vidni del napisa. V naslednjih dneh smo prisluhnili bogatemu in pestremu programu s šte- Miscellanea vilnimi predavanji, seminarji in delav- nicami; s pomočjo le-teh smo se sez- nanjali z vsemi vejami epigrafike ter vsemi vrstami napisov. Zastopanost gr- ške epigrafike je bila izrazito večja, kar zagotovo odraža stanje v Veliki Britani- ji, kjer ima grška epigrafika daljšo tra- dicijo. C. Rouechejevpredavanju »Locating the inscriptions of Afrodisias« na eni strani izpostavila pomen poznavanja vseh strani vsakega kamnitega spome- nika z napisom, na drugi pa orisala ugodne pogoje v sredozemskem pro- storu, s čimer bi se morali strinjati tako Rimljani in Grki kot tudi sedanji znanstveniki, ki delajo na teh področ­ jih. E. Matthews in C. Crowther sta predstavila projekt leksikona grških osebnih imen na internetu (Lexicon oj Greek Personal Narnes), ki bo v pomoč vsa- kemu strokovnjaku, ki se ukvarja z grško onomastiko. Sledilaje predsta- vitev napisov na bronu (S. Mitchell, »Inscriptions on bronze- the medium is the message«), ter predavanje T. Kaiserja posvečeno dvojezičnim napisom iz Palmire ( »Bilingual inscriptions from Palmyra and religious lije«), ki je pouda- rilo interdisciplinarnost grške, latin- ske, aramejske ... epigrafike. Četrtek, S.julij, seje pričel s seminar- jem M. Steinby na temo skupine napi- sov s skupnim imenom instrumentum domesticum - predmeti za vsakdanjo rabo. Za drugo skupino je istočasno potekal seminar A. K. Bowmana o ta- blicah iz Vindolande (»Latin writing 211 tablets«), ki nam je jasno postavil pred oči težavnost branja kurzive, a obenem pokazal, da jo je kljub fragmentarnosti mogoče razbrati. V popoldanskih urah je bil na sporedu še seminar P. Haa- rerja o arhaičnih napisih, ki je predsta- vil posebnosti grških arhaičnih napi- sov. Zanimivo je bilo še predavanje J. Coulton-a o arhitekturnih oziroma gradbenih napisih (»Architectural epi- graphy group«), ki zaradi svoje velikosti pogosto zahtevajo drugačni pristop. Že omenjeni R.C.T. Parker pa nam je približal področje svojega delovanja: grške religiozne napise (»Religious in- scriptions«). Program se je nadaljeval s ponedelj- kom 12.julija (sobotaje bila namreč namenjena individualnemu delu v knjižnici), ko je bil ves dopoldan posvečen numizmatiki kot delu epi- grafike. Profesorji V. Heuchert, H. Kirn in A. Meadows so nam na podlagi kon- kretnih primerkov predstavili grške arhaične in helenistične ter rimske ko- vance (»Epigraphy and coins«). Za udeležence je preostalo le še zad- nje dejanje poletne šole; v torek in sre- do so namreč sledile predstavitve dela po parih, po uspešnem zaključku le- teh so nam podelili spričevala. Na slav- nostni večerji, kjer nas je s svojim obis- kom počastil tudi slavni]. Wilkes, smo se dostojno poslovili. Končno pa je nekaj časa preostalo tudi za navezovan- je pristnejših stikov, ki so pri vsakem delu še kako pomembni. Julijana Visočnik