List rn V lecaj I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld po leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa Oglase (inserate) vzprejemlj vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dop upravništvo, in se plača za vsako naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 22. januvarija 1892 Politiški oddelek. vlada kater SI je Slovensko uradovanje. odno jednakopravnost in pomirjenje odov postavila na svojo zastavo, se bila morala iz lastne Uradniki bi tudi z večjo goreč da imajo na Du- lotiti inicijative nostjo iz v naju resno volj stvar ajali njene ukaze, 3, vresničiti ko videli 1 odno jednakopravnost Na Kranjskem je slovensko uradovanje se že precej čelniki deželnih vlad bi tudi ne bili delali nikakih razširilo, od kar vlada Taaffe, tako da v tem oziru nemarno ko bili videli Na-ovir. da na Dunaju v tem oziru se ne šalijo se posebno pritoževati. Marsikaj seveda bi še bilo želeti, temveč bi jih zamenili z drugimi možmi če ne bodo iz- ce od ali to mislimo, da pride polagoma, to seveda le, zgoraj ne potegne neugodna sapa. Slabši so v tem oziru Slovenci v drugih pokrajinah, po Štajarskem, Koroškem in vajali danih ukazov. Brez slovenskih šol ni slovenskih uradnikov, to bi / morala vedeti vlada, ali če ni vedela, so jo pa že naši Primorskem. Vlada sicer ne odreka pravice do slovenskega poslanci nato opomnili, zahtevajoč slovenske paralelke adovanja Slovencem v teh pokrajinah, tudi za te po mnazijah v Celovcu Celj Gor in Trstu, in pa obli krajine je že izdala jezikovne ukaze. Izgovarja se pa, da gatni pouk slovenščine na realki v Ljubljani, in pa slovensko slovensko uradovanje ni mogoče, ker nima slovenskih predavanje nekaterih predmetov na graškem vseučilišču. uradnikov. Vlada se pa na te naše želje ni ozirala in torej ni čuda. Ta okoliščina bi seveda vlado nekoliko opravičevala, če slovenščine veščih uradnikov primanjkuje. Naučni mi- _ _ « « Brez slovenskih uradnikov seveda nobena vlada, tudi nam nister se je vedno izgovarjal, da s slovenskimi paralelkami najbolj naklonjena, nam ne more dati slovenskega ura- ni še dovolj skušenj. Bil je vedno le zato v skrbeh, da dovanja. Naj član XIX. še tako zapoveduje narodno jed- se učenci dovolj priuče nemščini. Ko bi bila vlada le po- nakopravnost, če pa ni zato sposobnih organov, ni je moč lovico toliko skrbi za slovenščino pokazala, kakor jo je se danes grofu Taalfeju ne bilo treba izvesti. Grof Taaffe je britko tožil slovenski deputaciji s za nemščino Koroškega, da mu manjka zlasti slovenskih političnih pritoževati, da nima slovenskih uradnikov Sedaj ko bi slovenske uradnike, se pa se mo uradnikov, da bi prav rad nastavil za slovenske Korošče že davno morali imeti samo slovenščine vešče okrajne glavarje, pa jih ne more ramo boriti za domače ljudske šole v mnogih pokrajinah dobiti. Stvar pa ima tudi drugo str Ta izgovor bi bil učitelj Najhujši boj za ljudske šole je na Koroškem. Posebno agitujejo proti slovenskim ljudskim šolam ker veljaven, ko bi grof Taaffe bil še le nedavno prevzel niso slovenščine vešči. Učiteljišče v Celovcu je tako vre- vladanje. Ker pa vlada že dolgih dvanajst let, se pa leno da se ne morejo naučiti kandidatje slovenščine moramo vsekako vprašati, kaj je pa storil, da dobi slo- Skoro dozdeva se nam, da vlada baš venske uradnike. Jeli vlada zares storila v tem oziru vso ustroji primer tega adi tega ne pre- ^^ ^ » svojo dolžnost ? Odločno mi moramo odgovoriti, da ne. slovenske ljudske šole Seveda da bi s tem preprečila če se bodoči uradnik za Zaradi tega, pa moramo sedaj reči, da največ vlado za- Slovence od ljudske do visoke šole izobražuje le v blaženi deva krivda, če se slovensko uradovanje izvesti ne da. nemščini, potem se pač ni čuditi, da ni zmožen sloven-Ves čas jej je manjkalo dobre volje. Grofu Taaffeju seje skega uradovanja. predobro videlo, da bi rad nadaljeval ponemčevanje Pa vlada ni skoro ničesar storila za slovenske T prejšnjih vlad, samo malo bolj prikrito. Tako se je Vsaka šole, temveč je še odpravila gimnazijo v Kranju. Iz te naredba v prid slovenskega jezika izdala še le na pri- gimnazije prihajali so na ljubljansko višjo gimnazijo ganjanje slovenskih poslancev, dočim bi po našim mnenju tovo samo slovenščine vešči učenci. Če je torej vlada imela go M h ^ A resno voljo vvesti slovensko uradovanje, ne bi bila imela Dunaji. Namestnika v Gradcu in Trstu, deželni predse odpraviti tega zavoda, temveč bila bi ga morala raz dištvi v Celovcu in Ljubljani delajo itak le po željah in širiti v popolno gimnazijo. Res bi bili gorenjski kmetski navodilih dunajske vlade. Mi sicer ne pripadamo k skrajni sinovi zastavili marsikateremu nemškemu grofu ali baronu stranki, ali če pa po dvanajstletnim vladanju se Taafte prostor, ki se je vsel sedaj v kakem našem uradu, ali to izgovarja, da nima slovenskih uradnikov in če vidimo, da bi bilo v interesu stvari, v interesu izvršitve ustave. Vladi jih zato nima, ker jih imeti neče, pa tudi nam mora mora biti v prvi vrsti na tem ležeče, da se ustava iz- zavreti kri. Mi smo vedno zagovarjali Taaffejevo vlado, vršuje, ne pa na tem, da se preskrbe nemški plemiči, ali če tako dalje pojde, bi tudi mi utegnili se vprašati 1 Mi nismo tako nestrpljivi da bi trdili da se ne sme je sploh umestno, da še to vlado podpiramo, ko bi noben Nemec nastaviti v naši domovini, ali to pa smemo morda Chlumecky nazadnje tudi toliko, če ne še več do- zahtevati, da vsakdo, ki išče službo na Slovenskem, do- volil, nego Taaffe, kadar bi nas potreboval, kaže znanje slovenščine s takimi spričevali, da o njegovi - jezikovni sposobnosti ni nobene dvojbe, naj bode že potem navadni plebejec, baron, grof ali pa celo knez. Od te svoje zahteve ne smemo odstopiti ne za las. Utemeljeno je to v katero je prisegel tudi Taaffe in vsi drugi Politični pregled. Državni zbor. V seji dne 13. t. m. nadaljevala se je naši ustavi, na razpr o trgovinskih pogodbah. Najpr ložiie so se od ministri. Ko se je vvel dualizem, je vlada na Ogrskem od strani slovenskih poslancev tri peticije proti pogodbi z Italijo na to pa je govoril proti trgovinskiui pogodbam posl. Dipauli kise posebno protivi trgovinski pogodbi z Italijo ter pravi, da ločila madjai je ne uradnikom cas. do katerega se imajo naučiti vinorejce onesrecila. Tudi poslanec Gasser je proti bil , in skoro nobenega uradnika ni bilo, da bi se naučil. Ravno tako bi tudi vlada pri nas na bo ista naše pogodbi z Italijo, mladočeški poslanec Adamek pa je proti sem pogodbam ter poudarja, da bo Avstrija, ako se pogodba z se nauče Slovenskem uradnike bila lahko prisilila, da v slovenščine. Ce že ni hotela dati podobnega ukaza, kakor ga je madjarska, naj bi vsaj se ravnala po vzgledu vojaških oblastev, ki zahtevajo od vsakega častnika, da se Nemčijo sklene, postala od iste tudi trgovinsko odvisna. Posl Gromperz drž avo. grof Cor je za pogodbe in pravi, da so v splošnem ii«'odne za Posl ffrof Terla o je mnen Dip po edini rine z Italij m pa toplo ) ter nasprotju s po jusjoavstrijskih krono v agovarja trgovinsko pogodbo glede ke ca- celo pravi, da bo mel ta odne posled ga izključijo od avanzovanja. Ko bi bila vlada kaj za goriško vinorejo v treh letih nauči jezika polka, pri katerim služi, če ne tacega v seji dne 14. t. m. vložili so jugoslovanski poslanci zagrozila uradnikom na Slovenskem, bi gotovo danes že zopet več peticij Primorcev in Dalmatincev proti pogodbi z bilo malo uradnikov pr nas ki bi gladko ne govorili slovenščine. Vsak tudi najbolj zagi stranke bil naučil se našega jezika. pristaš To nemške pa bilo Italijo, na to pa je naš posl. Robič govoril proti pogodbam v smislu Klaicüvih in Dipaulijevih razmotravanj ter se je izjavil. imelo še celo drugo posledico. Uradniki, ki bi slovenščine t bili vešči, bi ne bili več Slovencem tako nasprotni, ne delski minister Falkenhayn pa prime grofa Coroninija, ker da ni zadovoljen s Sukljejevimi tolažili glede vinske carine z Italijo in je odločno proti mnenju grofa Coroninija. Poslanec Stalitz je za pogodbe, ker bodo Trstu morda koristile. Polje- se služili bi več nemški liberalni stranki za agitatorje. Saj jih je malo mej njimi, ki bi iz čiste ljubezni do nem- štva ali pa iz prepričanja, da je nemško gospodstvo zares je ta izrazil, da je nepatrijotično delovati proti pogodbi z Italijo in pravi, da se njemu ta pogodba sicer ne zdi škodljiva, vender pa je preverjen, da vsak, kdor dela zop^r njo, dela to v prid naši državi, nam nasprotavali, temveč največ se zaradi tega, ker mislijo, da z agitacijami za nemštvo celo prikupijo svojim načelnikom, ali pa nasprotujejo razvoju slovenstva, da slovenščine. IZ prepričanja; tuii napade na vlado, s katerimi je Coronini vlado sumničil, da premalo stori za vinorejo, minister odločno zavrača. Protisemit posl. Gessmann je proti pogodbam, poslanec šxi pos lanec se lim ne bilo treba učiti ISeuber pa govori za oje. Mladoče trava trgovinske pogodbe s politiškega stališča po navadi po trocarski zvezi. razaao- kakor Pr oddajanju adjutov konceptnim praktikantom pri Lagi V seji dne 15. t. m. izroče najprvo poslanci Sp in Peric zopet več peticij proti pogodbi z Italij političnih uradih se tudi ne ozira na slovenske prosilce. ^^^^^ govoril Poljak Kozlowski za pogodbe in pobijal Ce je treba slovenskih uradnikov zmožne prosilce moralo posebno I bi se na slovenščine ati, da jih pridrže v posebno izjave poslanca Yašatyj Liechtenstein razmotrava lisca in se izreče v imenu Kramafa. Poslanec princ trgovinske pogodbe s splošnega sta ojih sodrugov proti n im Po politični službi in ne odženo. Povsod bi morali oni imeti Fournier zavrača Liechtensteina in Mladočehe ter se izreče prednost, ki znajo več v Avstriji navadnih jezikov, tako je mogoče, da član XIX. kedaj postane ki kajti m pogodbe. Dalmatinski poslanec Bulat pravi, pogodba z Italijo tudi za naše parobrodstvo in ribarstvo škod za da bo trgovinska meso Ker je vlada imela dovolj časa, da bi preskrbela slovenskih uradnikov, pa ni skoro ničesar storila v tem oziru, morajo naši narodni zastopniki z vso odločnostjo tirolski vinoreji in sviloreji in zavrača grofa Frana Coroninij zahtevati slovensko uradovanje. Če vlada še pride s ta- Bareuther zagovarja posebno pogodbo z Nemčijo, mladočeški Ijiva in razmotrava tudi nevarnost, ki preti naši vinoreji zaradi vinske carine z Italijo. Posl. Rosenstock je za pogodbe; tirolski posl. baron Malfatti pravi, da bo pogodba z Italijo v pogubo kimi izgovori, naj se jej naravnost pove, če slovenskih poslanec Krumbholz pa se v svojem kem govoru izjavlj uradnikov ni, jih ni le zaradi tega, ker jej je manjkalo dobre volje zanje poskrbeti. Krivda za to tudi ne zadeva proti pogodbam in vidi v novih pogodbah gospodarski poraz države deželnih vlad seji dne 16. t. m prvi govoril poljski poslanec ) temveč pred vsem osrednjo vlado na Szepanowski za pogodbe in poudarjal njih dober vpliv na ■i i t \ I industrijo in kmetijstvo. Nato covoril je frgovin^ki ministei a lev ali bas to bode za Bar-quelieui protigovore jajor trgovinske pogodbp, razmotraval vse Ministra Falkenha poslancev, poja^ijeval avstrijsko stališče glede painetno imelo še slabe posledi ke carine z Italijo rekoč d se ni bati italijanskih vin, nekateri ministri ^ .. * J ker ta niso tako cena, kakor se je govorilo. Dalje zavrača pi Li echten stein a ah^j-i^a^v ITohenwartov klubom Tako bodeta zvezo in pravi, da so trgovinske pogodbe ravno za dunajske obrtnike jako iigodne in slednjič poudarja, da so trgovinske pogodbe političnega pomena in da se bo ž njimi levica___je pričakovala silno silo se neznansko huduje. Seveda stvar je tudi britka vlada stopila v tesneiš gla \ da jamčil mir. Za eir ki je om govoril je isteiski poslan, dr. La- Schönborn in Pražak, a odstop kmalu Falkenhayn k(l se pa ka da ti ministri ožin» v p rn ud zaviača Suklj da Je iz pohtičuih in narodno-gospodarskih ostanejo oa svojih mestih in še_vstopijo v tesno zvezo s svo-pogodbam. l^osebno protivi se pogodbi z Itahjo. jimi konservativnimi somišljeniki. Tako je levTca še daleč od u..___•________ oi____________• i \ ^ kako se je upal v imenu Slov go svojega motr voriti, ko vender \ e, da ni v to od vseh zistopnikov slovenskih i dobil pooblastil Lieclitensteina, godbam in se boj h. je pogodbe in zavrača princa Ogersko Bli se olitve za di zbor Volilno mladočeški poslanec pa govori odločno proti po d odno-gospodarski po ne bi bile trgovske pogodbe za Avstrij z N( proti Trgovinske pogodbe gibanje je že jako živahno. Slovane in Rumune skušajo stranke s tem zase pridobiti, da jim obetajo narodno jednakopravnost. niči se noben Madjar za Slovane zmenil ne bo. Vsekako pa že to kaže, da so Slo- S tem seveda slepe le ob volitvah, v zbor rfs dižavni zbor Pogodbe vani in Eumuni še vedno faktor 2 S vi Gled m Belgijo so bil-^ - vsprejete z 254 glasovi ačunati. Daleč so s katerim morajo Mad j torej od popolnega uničenja nemadjarskih manjšine. d odb ke pogodbe vladi. se zavrgel predlog narodnosti. Obžalovati pa moramo, da se Rumuni, Slovaki vrne italijansko vlado, s 211 proti 88 da se z nova po z Ru udeleže. Nekaj svojih prista bi pravili tud gla (i ta po so potrdili enski i •V • in potem se j zbor, ko bi hudo agitovali. V državnem zboru bi res nečesa veliko večino. Za predlog manjs nci : dr. Feiiančič. Pfeifer. Pov doseeli djarsk & ali et bi iz njih gov vsa vedel, da nema narodnosti neso zadovoljne s sedanjimi razmerami 1C ^^ 01 J C-. ' ^ Alfred Coronini, Nabei Vošnjak. protisemliti Proti te Grrego Robi vsem pogodbam glasovali so Mladot m in Sedaj To eda bi gotovo nekohko škodovalo ugledu sv^et misli, da je na Ogerskem vse v najlepšmi redu. Kakor je že stara navada na Ogtrskem, tako se tudi letos pobijaic Davčne reforme. Dav odsek se je kil Ple ner^ev pi ' i šel Po Nemec je celo odlož svoj je pri Sel v veliko zadrego. Praška trgovj-ka zbor boji odločnega postop Nemčija. — emigrante, posebno ker lada spremeni in se tudi omenjenih velevlastij Nemški državni zbor je pretečeni teden ni ca je pa iziv ga je silila, da dasuje za trgovinske pogodbt klub se dr kel proti trgovinskim pogodbam. Da si pomaga iz se je odpovedal poslanstvu. Mladočeški sklenil po dolgi debati, da se državno-zborskim poslancem dovolijo dijete. Posebnega pomena je ta sklep za nižje stanove, katerim se bode zanaprej tudi izplačalo poganjati se za drža,vno- sedaj ne zborske mandate. ejo prikrivati pehov mladočeške politike. Da pa jim Deželni zbor pruski je svoje de- ni treba priznati, da je napačna pot, po ka hod Mlado z vračaj o krivdo na ske in šleške pot^lance, ki ne- čejo hoditi ž njimi. S tem sevfda morejo slepiti sodne da bi svoje čitatelje Kdor količkaj bolj pomish, bode spoz Mladočehom ne bilo s kakimi trinajstimi moravskimi in šle- VI* • skimi on dosti pomagano. Mladočehi so s svojo politiko odbacnili od ^ebe ter gotov Čel ke konservativce in Poljake ka lova nje pretečeni teden. Mesto cesarja otvoril ga je grof Ca-privi in je bral prestolni govor, iz katerega je posneti, da so državne frnance manj ugodne nego 1. 1890/91. Mej drugimi vladnimi predlogami predložil se je zboru načrt zakona versko šolo, kateri bo najbrže tudi vsprejet. Mej Francijo in Bolgarijo je prepir zaradi iztiranja poročilih za francoskega dopisnika Chadourna iz Bolgarije pehov kriv ničesa ne doseže Mladočehi sami Zatorej jasno, da so po ki je pri tej stvari posre-zadevi izrekla grajo, ker je Novi minister. Levičarji neso posebno zadovoljni, v ce nekaterih listov poravnan, dovala je bolgarski vladi v brez vednosti francoskega zastopnika iztirala Chadourna Stambulov se je v imenu bolgarske vlade izrazil, da mu in je tudi je imenovan jeden njih pristašev ministrom. Nadejali so se, žal na tem formalnem pregrešku, francoska vlada pa ne za- V ministmtvo kak njih vodja, morda PleneivM"po- hteva dovoljenja, da bi se Chadourne smel nazaj v Bolgarijo ministerstva. Grof Kuenbiirg pa ni vrniti. Odjenjali ste torej obe vladi s svojimi zahtevami in so ft . A * ^ ^^ . m A « ^ A «« da duša vsega posebno vplivati" na druge. Ostal je v zvezi poravnali z lepa. ic A 4 Anglija Angleškem umrl je te dni pr Albert temno-rujave s svetlimi ali rudečkastimi podolžnimi pro Viktor oda Clarence, sin princa Waleske starosti in sicer vsled influence na plucnici. Nadobudni princ od 29 letu svoje gami; jako je gost in trd, težak in trpežen. Mizarji in menjen je bil za prestolonaslednika se je še-le * pred par meseci zaročil z princezinjo Mary de Teck. Naslednik mu bo njegov mlajši brat Jurij, od katerega se pa ne obeta toliko, kajti ta je bolj lalikoživen in mani Donularen ne^o umrli mu brat rl in manj popularen nego vsled influence tudi kardinal Henr\ Eduard Manning, primas katoliške cerkve na Angleškem, v 84 letu svoje starosti. Pokojnik je kot duhovnik anglikanske der- žavne cerkv leta 1850 "prestopil v katoliško kev se je posebno zanimal za revnejšo prebivalstvo in je bil prijatelj delavcev. elik Perzija V Perziji nastala je ustaj bilo je prebivalstvo le proti Angležem zaradi tobačnega monopola strugarji ga zelo čislajo. Drevo, od katerega izvira, je nam ______A • še neznano. Nekaterniki pravijo, da je Ebenum cre-ticum. « Santelov les ima svoje domovje v Vzhodnji Indiji. Kudeče vrste prihajajo od santelovega drevesa (P t e-r o car pus santalinus), rumene pa od Santalum album. Santelov les je z večine temno - rudeč, trd in težak, a jako luknjičav. Rumene vrste imajo poseben aro- matičen duh. barvilo, santa pomočjo etra izpirajo iz tega lesa neko T f - imenovan ki je rudeče kot kri, kakor sedaj je pa vstaj plo in preganjajo se že vsi kristi Po Teheranu žuga se z oklici, da bo vsakdo umorjen jani. kdor bo le v kaki kupčiji z Angleži. A"staj v • namen vreci opeka, temno-rujavo, temno-vijoličasto, okrasto-rumeno vinsko-rumeno — če mu pridevamo potrebnih primešanin To barvilo rabi barvarjem in tudi pri izdelovanji lakov elikesa vezirja. Vlada je preslaba ustaviti se vsta v m na- Svilni les. atlasni les dobivamo od dveh editi mir. Francija. Floquet voljen je bil zopet predsednikom francoske zbornice, ni pa dobil take večine' kakor poprej kedaj. — Papež odposlal je pariškemu kardinalu in nadškofu pismo, v katerem navaja dolžnosti, katere imajo francoski katoliki s polnovati pri sedanjih francoskih razmerah. Papež svari vse katolike, da se zdrže vsakega političnega boja, kateri bi imel kako vznemirjenje provzročiti in zahteva od njih, da varujejo. verske pravice in koristi ustavnim potom. dreves, rastočih na Gujani in na Antilih (Ferolia gu-yanensis in F. vari e ga ta). Barve je svitlo - rumene, gost, trd in jako fin. Letnice ima zelo ozke, zrcala prav mala. Ko je oglajen, se sveti kakor svila ali kakor atlas — od tod ime. Mizarji ga čislajo za lepe izdelke. » (Dalje sledi.) Obrtnija. * Obrtnijske raznoterosti. Gumiranje etiket za steklenice. Papirnate etikete moremo sami gumirati z nastopnim izvrstnim lepilom : 5 delov dobrea'a lima se v 18 20 delili vode namaka eden dan, potem se lim skuha" in vanj pridene 9 delov belega kandisa Francoski Dragoceni lesovi. (Dalje.) gvajako V les, les, boko-les abske gume, To zmes namažemo gorko na papir. Drži ; posušene, druga na drugo položene etikete se ne sprijemljejo. Na steklu se izvrstno o o se dele ai dolgo ter se ne lomi in m grbanči raste v osrednji Ameriki. Barve je zelenkastorujave ali črnorujave s podolžnimi rumenimi ali pa črnimi progami. Belina je rumenkasta. Gvajakov les je jako težek, smolnat. Za etikete, namenjene steklenicam soda-vodo pa naj- lepilo od rženove moke in lima, kateremu pridenemo po 10 na eden kilogram 10 gramov lanenega firneža in silno gost in trd, kakor kovina, krhek je tako, da ga je res težko obdelovati. Klati se ne da, kakor sploh trdih drže. boljši kuhanj gramov terpentina. To lepilo drži neomejeni čas tudi v mokrih kleti li. Trpežnost impregniranega lesa. Znano je, da na- pojen ali impregniran les dokaj več let ostane v zemlji nespre lesov. Rabi za stvari, ki zahtevajo veliko trpežnost, na pr. menjen, nego navadni lesovi. Po poskusih katere so napravile za krogi je na za valje, za škripce, za kladiva železnice s svojimi pragovi (Schweller), trajajo različni lesovi itd. ga za svoje izdelke le tedaj čislajo, ako ima veliko rumenih marog v sebi. — Botaniško ime drevesoma, od katerih izvira gvajakov les, je Guajacum officinale in G. arabicum. Rožni les se zovejo krasni lesovi, ki rasto v raznih delih zemlje. Jedna vrsta prihaja iz Vzhodnje Indije ter je baje les nekega slaka z imenom Rhodariza paria. Rožni les je trd, gost in težak, rumenkaste barve s krasnimi, kakor roža rudečimi ali pa vsaj rujavo-rude- Diši tudi po rožah. Druge \rste pridejo nam z Antilskih otokov, a nemajo vonja po rožah, če tudi so vnanje čisto jednaki s prvimi. Iz Afrike prodajajo napojeni z nastopnimi namakami. hrast s cinkovim kloridom napojen do 25 let borov( bukev Hrast bukev s n napojena n n kreosotom napojen p ,, napojena n borovec z bakrenim vitrijolom napojen 22 15 19 18, 16 n n n JI SCO smreka 51 napojena 11 5 let Ako ni les napojen, traja v zemlj hrast k večjemu 12 — 13 let. cimi marogami. borovec bukev smereka Iz debla 11 51 51 10 4 4 11 5 5 ?1 51 51 tiskan časnik. Koliko časa treba, da na- redimo iz debla tiskan časnik ? Na to odgovarja lastnik nekega tretjo vrsto rožnega lesa, ki se tudi glede vonja ne more ameriškega lista tako le : Tri ure časa se potrebuje, da drevo meriti z lesom iz Vzhodnje Indije. Rožni les rabijo za posekamo, razkoljemo in v papirnico pripeljemo, v papirnici male mizarske izdelke, za vložene okraske (Einlegear beiten, Intarsien), za strugarske malenkosti, za loke pri zmeljejo les v 12 urah v papirno maso, iz katere narede v ur dovršen papir., Predno pride papir v tiskarno, pre- goslih itd. teku teče P/a ure in pol ure še mine, da začno nanj tiskati. 10 minutah je potem list dotiskan. Odkar je torej drevo v se ^ f Kraljevi les je doma v Južni Ameriki in se od- stalo in rastlo, preteklo je samo 22 ur in 10 minut, daje iz likuje s posebno krasoto. Barve je temno - vijolčaste in njega nastal tiskan časnik. r ^ Rujä na železu, ki stoji na prostem, se odpravi, ako namažemo dotični predmet 5 do 6 krat s petrolejem v pre-stankih po pol ure, poprej pa železo vselej dobro z usnjem zbrišemo. Ako se na ta način rujä ne prežene, treba vporabiti bolj energična sredstva. Vzame se jeden del prusko-kislega kalija (blausaures kali), ki se raztopi v dveh delih vode. S to raztopino namažemo rujasto železo, konečno pa ga pokrijemo s testom, sestoječim iz 1 dela prusko-kislega kalija, 1 dela tolšč-nega mila (Fettseife), 2 delov krede in toliko vode, da nastane precej trdo testo. Ko je ta masa nekaj časa pokrivala železo, zgine vsa rujä. « Največji samotežnik ali žrjav (Krahn) v Evropi so postavili v Hamburgu. Žrjav vzdigne 3000 centov, to je tovor, katerega nosi 15 železniških vagonov. Napravila ga je znana tovarna Kruppova v Essenu. « » ^ I......KmetijstiS"......j «K« I ^ ..........................T...,,...,.............T................. povlačevanji travnikov z brano. Povlačevanje travnikov z brano je gospodarsko opravilo, katerega nikdar ne moremo dovolj živo priporočati. To opravilo ima mnogo dobrih stranij. Prvič poravna brana vse krtine, katere moramo drugače poravnati z grabljami; drugič potrga brana ves mah; tretjič raztrga rastlinam korenine, vsled česar se bolj razrastejo spo-mladi, in četrtič zrahlja brana travniku tla, katera treba tak isto obdelovati ravno tako, kakor njivo. Travniške rastline hočejo, da dobro uspevajo, kakor poljske rastline, zraka, toplote in vlage. Zrak ima v sebi mnogo redilnih snovij, prihaja pa k koreninam le tedaj, ce je zemlja luknjičava, to je zrahljana. Toplota je potrebna za vsako življenje, zemlja se pa tem bolj zgreje, kolikor hitreje izpuhti nepotrebna voda iz nje. Vlaga je zemlji zato potrebna, da se raztope redilne snovi. Trda travniška tla ostanejo dolgo časa mokra in mrzla, a kadar se posuše, postanejo pa le težko zopet vlažna. Na povlečenih travniških tleh je pa drugače, ker si morejo zrahljana tla vsak čas okoristiti zračne vlage. Zrak, toplota in vlaga pa morejo vplivati skupno tudi prav dobro na travnik, če imajo dohod v tla, ker največ pomorejo, da razpadejo rudnine in da se raztope rudninske redilne snovi. Kar uči teorija o tej reči, potrjuje tudi izkušnja. Na kmetijski šoli v Wormsu pokazali so praktični poskusi to le: Odbrali so štiri enake dele travnika, od katerih so dva povlekli in tudi dva pognojili. . Pridelek troški Parcela, nič povlečena in nič pognojena . . . . 377 kgr. — gld. — kr. parcela, nič povlečena in pognojena..... 833 „ . „ „ parcela, povlečena in nič pognojena . . . . . 700 „ 1 „ 20 „ parcela, povlečena in po- gnojena....... 1563 „ 7 „ 20 „ Številke govore jasno, ni jim treba dajati pojasnila' Enake uspehe so gospodarji dosegli sicer tudi že na Slovenskem. k Povlačevati pa moramo ob pravem času, to je tedaj, kadar so travniška tla konec zime toliko mehka, da se morejo klini od brane v zemljo zadirati. Povlečeni travnik mora dobro razpraskan biti na vse strani, kar ni z navadno našo brano mogoče. Naredili so posebne travniške brane, ki so dosti težke ter sestavljene iz mnogih majhnih železnih členov. Taka brana povleče ravno tako dobro parom konj moremo na dan povleči tudi neravna tla. oral travnika, torej zadostuje ena brana vsej vasi, treba. ce tudi vsemu okraju. Travniška bi je največkrat za posameznika predraga, zato naj si jo omislijo gospodarji po zadrugi. m^: z Poučni in zabavni v Galilej. (Dalje.) Padovi je bilo zanj jako ugodno. Predaval je o raznih matematičnih, mehaničnih in zvezdoznanskih ved nostih. Njegovo ime je bilo že tako zaslovelo, da so ga prihajali poslušat iz vse Evrope in je včasih imel nad 2000 slušateljev. Poslušale so ga celo najvišje osebe, ki so se izobraževale na vseučilišči. V tem času je tudi nadaljeval svoja znanstvena preiskovanja. Preobširno bi bilo, ko bi mi hoteli vse navesti, s čim je vse znanost obogatel. Izumel je neko tehnico za tehtanje kovinskih zmesi, nekak toplomer; zasledil, da telesa, ki se vržejo, napravijo para-bolično pot, popolnil je poznanje o gibanju teles na poševnih ploskvah in o nihalih, pisal je razna dela o mehaniki in utrdbah, sestavljal razne stroje za beneško republiko. Izumil je neko proporcijonalno šestilo, o katerem je spisal razpravo. To iznajdbo hotel si je prisvojiti neki Baltazar Capra iz Milana, ki je v ta namen malo predelal razpravo, ki jo je spisal Galilej o tej stvari. Poslednji mu je pa v novem spisu dokazal, da on še tega šestila ne pozna, kar je vzbudilo mnogo smeha. Galilej je bil že v tej dobi goreč privrženec Kopernikovega nauka, da se zemlja vrti in hkratu kroži okrog solnca. To se da posneti iz dopisovanja njegovega s Kep- lerjem. Kepler ga je nagovarjal, da bi priobčil v kakem delu svoje nazore o sestavi sveta, ali Galilej je bil dolgo previden, dobro vedoč, kak hrup bi to napravilo mej privrženci Aristotelove filozofije. Ko se je 1604. leta prikazala nova zvezda na nebu, je Galilej javno jel kritikovati Aristotelov nauk o nepremenljivosti neba, kar je proužro-čilo silen hrup. 4 • tem času je middelburški optik Ivan Lippershcey izumel daljnogled. Galileju je o tej iznajdbi pisal njegov o je sam sestavil daljno- bivši učenec Ivan Badovere Hitr gled za opazovanje zvezd, tako da moremo Galileja imenovati za prvega izumitelja teleskopa. Ta njegova iznajdba je posebno v Benetkah vzbudila veliko iznenadenje. Beneška gospoda ga je povabila v Benetke, da jim pokaže nov instrument. Spoznali so precej, da je velike praktične važnosti, ker se ž njim lahko zagledajo ladije na daljnem ^ * ^^ ^^ ^^' » rlfi» rvf fi» «JK i«!^ «^f^ f Novice. »IMISli - Z3i morjih kateri sicer ne moč opaziti. Senat, ki je že poprej pokazal, da zna ceniti delo Galilejevo, kajti po- višal mu je že bil plačo od 72 cekinov (180 gld.) na je 200 cekinov, mu jo je sedaj povišal na 400 cekinov. Sedaj je z večjo marljivostjo poprijel se Galilej astronomičnih svojim instrumentom je kmalu zasledil Ju- opet bridek iidai luČDiei dne 18 umrl je namrte vsled inHaeiice t. m popoludne N si- preiskav. piterjeve lune in razkril, da je Jupiter središče cele steme svetov. Na luni je opazil gorovja, rimska cesta se mu je pokazala sestavljena iz mnogih zvezd. Nasprotniki so se kmalu jeli oglašati, sprva nekoliko bolj boječi, ker so se bali sokost gospod nadvojvoda Karol Salvator oce^^advojvode P^^i Salva^torja, soproga uadvojvodinje Marije^alai" šega presvj^tlega cesarja. Nadvojvoda Karol Sal hčere vator rodil se je 30 a p I 1839 v Florenci kot sin nadvojvode Leopolda ročil se jo z nadvojvodinj Dne 19 Marij septembra 1861 za-Imaculato Klementino hčerj kralja obeh Sicilij. Leta 1859 vdf-l^-žil se je kot njegovega ostrega peresa, potem pa vedno po- ritmojster vojske na Laškem, bil potem leta 1860 ime gumneje. novan imajiteljem pešpolka št. 77 1876. generalnim majorjem, 1. 1886. pa podmaršjiom. Pokojnik bil Galilej je videl, da za predavanje potrebuje preveč časa in je zatorej želel mirnejo službe, kjer bi se mogel pečati samo s preiskovanji. Tako službo mu je ponudil toskanski dvor. Imenoval ga je prvim matematikom učilišča v Pizi in prvim filozofom velikega vojvode. telj več visokih redo Pogreb je danes popolud Osobne vesti. Kranjski dfželoi odbor imenoval je vse- Plače dr Morica Neu b er g okrožaim ni kom v Lo Mesto okr. gla g- Liidovika mar((aisa G- so mu dali 1000 skudov, ali zahtevali pa od njega niso niti da bi predaval. Sedaj je učenjak lahko še z večjim imenovan je vladnim komisarj P trs^ovski in obrtniški zboi Ljubljani deželne vlade svetnik g dr. Reinhold Eüling uspehom nadaljeval svoje delovanje. Z opazovanji ob grdem in mrzlem vremenu po noči si je bil nakopal hud protin. pl. Eildinge meseca febi dr Aloj H odp početkoni svojo Ivetniško pisarno v Celj — Odlikovanje. Vladnemu svetniku in profesorju dr. Veliki vojvoda mu je dovolil, da sme bivati na njegovih Alojziju Valenti podelil je presvitli cesar plemstvo. — Iz C. kr. mestnega šolskega sv^ta. O seji c. gradovih, Galilej je pa vender bival največ na gradu Fi lipa Salviatija, kjer je zboljševal svoj teleskop. Ta čas bil zasledil pege na solncu, kar ga je zamotalo v hudo polemiko z učenim jezuvitom Scheinerjem, kar je bilo zanj pozneje vsodepolno. Galilej je vedel, da najdbe ne strinjajo z nazori tedanjega mestn. šolsk sveta smo prejeli nastopno poročilo kr. ljubljanskega z dne 16. januvarija letos^ , kr znanje se vzemo stvari so se rešile od zadnje seje kurentnim potem. Reši se vrč pro se njegove iz- šenj zaradi oproščenja od pla ukovine. Glede popolnit dv stalnih na novo ustanovljenih katehetskih slnžeb na me časa in zatorej stnih Ijudsk v lah gre predlosj na visoki c. kr. deželni s Šel v Rim, da se o tej stvari posvetuje s cerkvenimi ob-lastvi, da se mu od te strani ne bode bati nasprotovanja. Papež Urban ga je jako prijazno vsprejel in „ dei Sincei" ga je imenovala svojim članom. Nj svet Ponavlj tečaj na jednorazrednici na Barj za leto Academia izostane. Prošnja voditeljstva 1. mestne petrazredne deške ljudske šole glede podpore za stalno razstavo učil, in na p voditeljstva jednorazrednice na Zli napravo pa Ol- ga sprotniki velike zadrege. pa Jeli vender bili kmalu potem spravili v skega \rta, izročita se mestnemu magistratu s toplin čilom priporo- da mestna občina dovoli potrebne doneske. Sklene se so ga dolžiti, da je v zvezi z^dr. opozoriti odločilne kroge na 11» T ^ t 1 ^ t mesta ljubljanskega pa Cremoninijem, ki je bil zatožen zaradi tega, ker je trdil, da ni Boga, Pokazalo se je pa, da so Galileja po krivem dolžili. Ker mu z znanostjo nasprotniki niso mogli do živega, za nasprotnika svete cerkve. Najprej je očitati, da nauk njegov nasprotuje na zemljevid okolice Ljubljanske kot važni učili, za pospeše vanje nazornega nauka v episji. Prip letošnj prv okraj čiteljsko konferencijo nemških ljudskih ljubljanskih se prepuste c. kr. krajnemu šolskemu nadzorniku prof. Jul. \\ nerju, ker še ni stalnega odseka za to. Kon se je sklepal jeli so ga črniti menih Sizy mu jel o neki vlogi tukajšnjega „Konservativnega obrtnega društ\ tičoči se odprave šolskega poučevanja rokodelskih učencev ob Svetemu pismu. Cerkvene oblasti se pa niso dale že za- večernih urah. Naša društva. Slovensko društ peljati, da bi kaj storile proti Galileju. Vseučilišče v Pi- dne 27. decembra 1891 zimu je pa jelo z vso odločnostjo nasprotovati. Profesor leta v Čit b č n i zbor, katerega se je udeležilo blizo voj 40 je imelo drugi društve- lizike Boscalia je Galilejev nauk o dvojnem gibanji zemlje proglasil za neumnost. Galilejevemu učencu Castelliju niso pustili predavati na tem vseučilišči. Castelli je vse spletke nikov Po primernem pozdra in ugov predsednika notarja Gr o go le prečita tajnik dr. Trii in temeljito sestavljeno svoje skrbno lovanj ^no poročilo o odborovem in društvenem v^rvem" letu njegovega obstanka, pojasni uzrok . osno- naznanil Galileju in poslednji mu je v pismu dokazoval, vanju^društva, razpravlja društvene shode in pojave napram da dvojno gibanje zemlje ne nasprotuje svetemu pismu. volitvam, dr in deželno-zborskim ter občinskim, uteme Castelli to pismo objavil, dasi ni bilo namenjeno za M s premembo nazivanji stranke, govori o društvenega javnost. Galilejevi nasprotniki so pa- hitro porabili pismo za orožje proti njemu. ' ^ ; to (Konec sledi.) sila zgodovine o številu društvenikov po Ljubljani in na deželi skupaj 554, ter se spominja konečno društvenega odbornika, pokojnega Kotnika mL, ki je volil društvu 500 gld. — Poročilo se pohvalno in brez ugovora odobri. Blagajnik di ■i I h I I ; I i N > - • * Fr. Štor poroča o denarnem staoji. Društvo je imelo v prvem Nova knjiga za vinorejce. Po naroČilu deželnega letu z vštetim volilom Kotnikovim 1162 gld. 98 kr. dohodkov odbora kranjskega spisal oziroma popolnil je Eihard Dolenec in 701 gld. 48 kr. stroškov, torej 461 gld. 50 kr. prebitka, vodja deželne vinarske šole na Grmu knjižico, daje nauk trtna uš ne more uničiti. Knjižica, ki ima tudi več slik toplo priporoča vinorejcem. se ki je plodonosno. naložen v mestni hranilnici. Premoženja ima vinorejcu, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih društvo 700 gld. Stanje se bo zboljšalo, ko bodo poplačane zaostale udnine in naročnine na list. Poročilo se odobri in kot presojevalca računov se izvolita člana F r. K rs ni k in A. Yrhunc. Y odbor so bili izvoljeni: Kot predsednik: J. Gogol a; kot tukajšnji odborniki: dr. K. vitez Blei weiss, dr. Fr. Štor, Fr. Tržek, dr. K. Triller, dr. J. Tavčar Družbi sv. Cirila in Metoda so pristopili kot pokrovitelji mariborski bogoslovci. Z upom in nado gleda na vrle gg. darovatelje cerkev, država in domovina; in Žitnik H. Kavčič in Kjaj-ijl in ožji volitvi), kot unanji: V. Globočni k. blago njihovo zanimanje za našo družbo, ki jej je namen. dr. Mencinger; kot namestnika: P. . Lavrenčič. Predsednik se zahvali za izvolitev, ki jo sprejme, in zaključi zborovanje, ker se nihče ne oglasi zaradi kaciega posameznega predloga ali nasveta. — Proslavljenje č. g. profes. Iv. Gnjezde, predsed. izobraževati mladino na versko-narodni podlagi, kaže nam, da se je pridružil zelenim listom upanja rudeč cvet naudušenosti in lep sad požrtvovalnosti za narodne namene. Slava gg. da- rovateljem! Z Božjo pomočjo le vrlo naprej! Kot prvi dar iz Litijske doline v novem letu 1892. smo prejeli nekatere knjige nabožnega zadržaja od g. Terezije Svetec, več društvu kat. rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, z zlatim knjig družbe sv. Mohorja od g. Urše Koprivnikar. nekaj zaslužnim križcem s krono vršilo se je v nedeljo dne 17. t. m. knji (T leposlovnega obsega od g. Karola Matajca in jeden ob 5. uri popoludne v dvorani hiše društva kat. rokodelskih letnik „Kmetovalca" s prilogo „Vrtnar", ki ga je daroval pomočnikov. Slavnosti udeležilo se je lepo število dostojanstve- g. Lovro Tura nikov in druge odlične gospode. Prevzv. knezoškof g. dr. Mi Po občnem zboru slavnega delav- skega bralnega društva" v Idriji je nabral dru- je slavljenca ogovoril in mu pripel križec, na to pa se je slav- štvenik g- Fr. K r a 11 n e r za našo družbo 6 gld. 20 kr. Ijenec zahvalil in zaklical trikratni „Slava" na presvitlega ce- Iz teh rok, ki si pod svežim vzduhom, pod zemljo služijo svoj sarja, kateremu klicu so navzoči navdušeno pritrjevali. Potem trdi kruh. nas ne samo razvesele, gineje nas celo taki domo- s čimur bila je prosta zabava v spodnjih društvenih prostorih, se je lepa slavnost zaključila. — Umrl je dne 17. t. m. g. A. Perdan, c. kr. živi-nozdravnik za okolico ljubljansko. — Bolniška blagajnica mojstrov v Ljubljani ima svoj občni zbor dne 24. januvarija ob 11. uri dopoludne v magistratni dvorani. — Kranjsko društvo za varstvo lova doletela je velika čast. Nj. ces. Visokost gospod nadvojvoda Franc Ferdinand blagovolil je namreč prevzeti pokroviteljstvo tega društva. — Društvo tiskarjev kamenopiscev in kamenotis-karjev na Kranjskem štelo je pretečeno leto 71 članov. rodni darovi. Družbe so se zadnje dni še spominjali: Slo- venec bivajoč v Londonu, ji je poslal 10 gld; g. Alojzij Pečnik, „Slovenskega ki je nabral o priliki izleta pevcev bralnega društva r anj sk eg a" v Eadovljico pri kranjskih in radovljiških rodoljubih 10 gld.; Tržič a ii s 7 gld. (Tcr kandidatj e z a učitelj s k o učno usposobljenost o priliki jesenske skušnje s 6 gld. in g. A. Lavrenčič v St. Petru na Notranjskem, ki ie kot dobitek pri Igri daroval 1 gld. 38 kr. )e Ko s hva- ležnimi objavljamo te veče darove, takisto hvaležneTbe- ležimo, da smo prejeli s Krasa 10 kr., prav pravcati dar uboge vdove. Dalje so kot pokrovitelji pristopili Ijub- Skupnega premoženja ima društvo 14.513 gld. kr. Minolo leto izdalo se je v podporo obolelim članom 277 gld. Ijanski bogoslovci polagajoč na domovinski žrtvenik 100 gld. Mi darove oniii domoljubov više cenimo, ki dona-šajo od svoje neobilnosti tega, česar se zveseljujemo le izje- Zadruga čevljarskih mojstrov v Ljubljani ima moma iz hiš premožnjakov. Mi celo najviše cenimo dar. oj zadružni zbor v nedeljo dne 24. januvarija t i popoludne v mestni dvorani. ob 1 2 ga donaša mladina, na kojo gleda cerkev, država in narod skrbnim očesom. — mladine v Uprav zato nam je pokroviteljina te naše upapolue zadostilo in ponos. Naš napor je slovenska srčno šola slovenskim otrokom.. n a š i nepremični ideali pa: Bog, cesar, domovina. In v tem znamenji torej živeli darovalci 1 — Nova železnica. Ob cesti z Opčine preko Sežane in Vipave do Ajdovščine nameravajo graditi ozkotirno parno železnico. Trgovinsko ministerstvo dovolilo je Aleksandru Vi- goUiju v Trstu, da sme pričeti v ta namen tehnična pripravljalna dela. — Utopljenec. Dne 18. t. m. potegnih so pri me- nameravajo graditi „Narodni dom." Ondotna posojilnica kupila sarskem mostu iz Ljubljanice 811etnega Janeza Grablovca iz je v ta namen že stavbeni prostor. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. „Narodni dom" v Mariboru. Mariborski Slovenci Trnovega. Moža pogrešali so že kakih pet tednov in mnenje je, da je nesrečnež najbrže v Ljubljanico padel in tako utonil. Truplo utopljenčevo vjeto je bilo mej mostnimi stogami ter je bilo že močno razjedeno. Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaji priredi dne februvarija t. v dvorani „Goldenes Pri deželnem sodišču v Ljublj ustanovlj Kreuz*' veliko slavnost v spomin nepozabnemu očetu Slovencev V dr. Janezu Bleiweissu vitezu Trsteniškemu. Cist dohodek slavnosti namenjen je „Podpornemu društvu za slovenske visoko- iso vsled najvišega sklepa z dne 27. decembra 1891 tri nova šolce". mesta kaznilničnih paznikov. Zanaprej bode torej 8 paznikov Slovensko-nemški Wolfov slovar je dogotovljen dovolila Nova lekarna v Ljubljani. C. kr. deželna vlada ^^ se prične lahko takoj tiskati. To jako zaželeno in pre- je mestnemu magistratu ustanovitev šeste lekarne v potrebno delo obsezalo bode okoli 80.000 besed. v Šolstvo. Začetkom letošnjega šolskega leta se ja Ljubljani. Prepotrebna lekarna nastanjena bo ali na Poljanah ali pa na Sv. Petra predmestji. vpisalo v gimnazije na Češkem 15.606, v Galiciji 12826, v — Sokolska društva, nameravajo mesto klobukov kot Nižji Avstriji 7947, na Moravskem 5525, na Tirolskem 2308, pokrivalo vpeljati zopet čepice. Dolenjski Sokol je to že sklenil ^^ Štajerskem 2214, na Primorskem 1659, v Bukovini 1509, pri svojem občnem zboru, ljubljanski pa se je principijelno v ze tudi za to dnigih sokolskih društev o izrekel in je sklenil poizvedeti se mnenja zadevi. Novo bralno društvo. V Mirni na Goriškem osno- irali so bralno društro. v Zgornji Avstriji 1356, v Sleziji 1355, na Kranjskem 1326, na Koroškem 801, v Dalmaciji 788 in na Solnograškem 456 — vsega skupaj 55.676 dijakov. Nov slovensk šaljiv list. Z novim letom jel je izhajati nov šaljiv list „Pavliha." Vsebina prve številke je prav zabavDa m kot jedini slovenski list te vrste se občinstvu pa kai e zagledal, da manjka stolu ene noge in da je iz njega toplo priporoča. ^Pavlilia" izhajal bo vsakega 15. in 30. v pobranih vec dragiii kamenov. Okradeno vredno bilo je več mesecu in stane na leto jo. v Ljubljani, Krakovski nasip št. 4 gld. Uredništvo in opravništvo lista 18, tisoč frankov. Razjarjen pokliče svojega sina k sebi ter mu izdajatelj in pa od- zapove, da mora vse služabnike in sploh vse, ki imajo v hiši fi^ovorni urednik mu je g. Šimen eJak. List je ilustrovan in se kaj opraviti prijeti in gledati na to, da dobi tatu. tiska v Dolenčevi tiskarni v Trstu. V pa, v ce Slovjanskoje Obozrenje list. ki začne Iti vsak mesec v Var do 10 tiskanih pol. Urednik mu bode tatu ne dobiš, zapovedal mu je dalje, posekajo naj se glave onim služabnikom, ki imajo v sobi največ opraviti. Hitra se prične preiskava, ki je bila brez vspeha. Sklenilo se je menoval se bode torej peterim služabnikom glave posekati. Sahovemu sinu sa i v zvezkih po 8 se pa zvesti stari služabniki vender smilili, posebno, ker se jim profesor ni noben pregrešek dokazal in izprosil si je od svojega očeta Prinašal bode politi zgodovinske in narodopi sestavke, je z nova preiskavo. Pri novi preiskavi začel se mu je zdeti polega tega pa prinašal prevode raznih slovanskih leposlo posebno sumljiv 161eten mladenič, ki je jako zmedeno odgo- del Gla\ namen listu bode miti Ru z apadnimi Slo- varjal in je bil vrhu tega v se po rokah opraskan. Po dolgem vani. Ker je profesor Budilovič jako mož in posebno dobro naganjanji je mladenič res obstal, da je tatvino doprinesel in pozna ji polnoma ustrezal svoji nalogi, vence, kateri se zanimajo za dr skega jezika tehe- Na ta list opozarjamo tudi Slo- lanskih cestahdva rabeljska hlapca ed^n z glavo, dnigi^.pa z goslovanske razmere, je pričakovati, da bode list po- sicer sam. Pred par tedni pa je bjlo videti Jetati po Slovane in so vešči ru- trnplom tatovim, da jta ljudstvu kazala, kako šah kaznuje zlo- cmca, se upa dotakniti njegovega premoženja. C Slavjanskija Izvestija, časopis, ki je izhajal enkrat v Peterburgu in na teden nehal je z novim letom izhajati. zastopal vseslovansko idejo, pre- Namesto ,,Amerikanskega Slovenca" začel bo Listnica vredništva. menda v Ameriki izhajati drug slovenski list. V ta namen snujpjo ondotni slovenski duhovniki posebno društvo. Velik požar. V Liverpolu je požar 7 nad- Gosp, Dr. v C. Probkovi zamaški so luknjičavi in prepuščajo zrak, če tudi ne veliko, a vender toliko, da se občutljive tvarine pokvarijo ter izpuhte. Položite zamaške za jeden stropni magacin, v katerem je bilo 3800 bal pavole spravljene, dan v pol litra vode, v kateri ste poprej raztopili 15 g do- Statistika o samomorih. Neki statistikai je iz- račiuial, da znaša število samomorov na leto 180.000. Statis- brega linia ali 360 gelatine in 25 g glicerina. Voda naj ima kake čim toplote. Taki zamaški so zraku popolnoma neprodirni, (.18) » Go^p. A. V, v K, Da velja nekaterim črna kava valcih, ki stanujejo po pogorskih in močvirnatih krajili, največ za zanesljiv barometer, ste prav pogodili. Treba je takole tikar tudi konstatuje, da se samomori bolj množe, bolj se svt^t civilizuje in da se najmanj samomorov dogodi pri prebi- pa se zvrši samomorov pri prebivalcih, ki stanujejo po poljanah, postopati. Cuker se mora prav lahno spustiti v kavo, da te- skozi kat<^re se pretakajo velike reke. Največ samomorov do- godi se v letu meseca julija, najmanj pa meseca decembra. — Zanimiva najdba. V mestu Trogir v Dalmaciji postavljali so pretečene dni v neki stari hiši novo peč in so našli v zidu kos pergamenta, na katerem je bilo sledeče zapisano: „Meseca januvarija 1. 1741 dal sem v ta zid zazidati kočine preveč ne razburkamo, kmalo začno vhajati zračni me-huičeki iz cukra na površino kave. Ako so mehurčeki penasti in se drže v središči skledice, pomenja to stalno lepo vreme • ako se pa mehurčeki drže roba skledice. se bliža deževno 1000 zlatih cekinov in dve zlati verižici v vrednosti 800 zlatih rubljev. Kdor bo tako srečen, da najde ta zaklad, zaklati mora 30 jancev, dati tri sode vina in meni v spomin napraviti gostijo. Knez Kolomba Zmajevič/ To samo na sebi jako zani- ovratnikih itd. najlepše odpravite, ako prerežete čebuljo in ž nja mivo pismo, ima samo to napako, da ni kraj, kjer je ta za- dotično mesto dobro obdrgnete. Neprijetni čebulni duh popol- vreme. Kedar se pene zbirajo po vsej površini, je vreme nestanovitno, ako pa se narede mehurčeki skledice in sicer blizo (19) Gosp. M, O. v P. Mastne lise v žametastih oblekah, na jed nem kraji roba, pride dež, ki pa ne traja dolgo. klad zazidan, bolj natanko označen. Pismo provzr je last- noma zgine, ko smo dotični kos z gladilom ogladili. niku hiše že več nemirnih noči, ker misli na zaklad se pa ne more odločiti, da bi jel hišo podirati. V Go^p. A, S. v K. K n j i g o v e z n i klej se Okradeni šah. v ako 4 dele dobrega lima namočimo v 15 delih vode, (20) naredi, potem Sah (vladar) teheranski v Aziji ogrejemo, da se lepo stopi in 65 delov vrele vode prilijemo. ima v jedni svojih prebogato opravljenih sobah tudi predra- V drugi posodi raztopimo 30 delov škroba (Stärke) v 20 gocen stol naslonjač. je iz masivnega zlata in v katerega delov mrzle vode, v to pa vlijemo vrelo limovo raztopino so vdelani dragi kameni. Pred kratkim stopil je šah v to sobo, počasi in vedno mešaje. (21) r Budilovič. List se bode pečal s samo slovanskimi vprašanji, dovoljenje, aa se sme smrtna kazen začasno odložiti in pričel ^ i 00 00 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ o a> C/) o M Cd L k. k F L H M M i M H M k. A Glavni dobitek goldinar V priporoča M ^^^^^ ^^ MAYER 00 M 00 ♦ r ^ A CD CD Odgovorni uredulk Gustav Pire Tisk lu založba Blasnikovi nasledniki