166                                                                 fl
"Pridi, sveti Miklavž!"     
Prizor iz otroškega življenja-  Dejanje se vrši v sedanjostl na predveCer praznika sv. Miklavža. — Sestavila svojim uCcnkam teta Erna
PrizoriSčc: otroška soba v imovitejši hiši. Potrebna oprava: otroška miztca z igračami; miza s pisalno opravo;  dva stola pri oknu na predalu pa jerbašček za ročno delo.
Osebe:                        ^
Staoa 10 let     |                       Tekla 12 let  I  tuji otroci -lz™>.
Milko 11 let        dotnaCi         Boris 12 let       "iLtel?skih
VladkoSlet        otroci.          Zora 9 let        P^aov
Anka 3-4 leta I                       Nada 10 let   >      Krogov.
Prvi prizor.                           B^
Stana in Milko sedita pri pisalni mizi in piSeta naloge.
Stana. Skorai bom gotova. flli tebi še dosti raanjka, Milko?
ffiUko. Samo dva stavka še — hvala Bogu! Kaj rad bi danes hitro izgotovil.
Stana. Tebi že Miklavžev večer roji po glavi, kajne? Sama sem pa tudi nekaj razburjena in precej raztresena. Pa naloge je treba lc dokončati; če ne, sveti Miklavž ne bo ra-dodarcn.
MAlko. Ne čenčaj toliko! Si rae že zopet zmotila. Kar ne morem priti do konca. [Piše dalje.)
Stana. Tako — sedaj še podpis — in konCano je. Hvala Bogu! (Vstane in začne pospravljati svoje reči.)
Drugi prizor.
PrejSnja. Anka.
Anka (s puniiko na roki priskaklja k Milku in Stani.) Glcjta jo, kako je lepa! Pa sveti Miklavž mi prinese Se lepSo, ki bo imela klobuček.
Milko (nevoljen). Sedaj si rac pa spet zmotila s svojim Ccnčanjem in s svojo punCiko. — Pojdi k igralni raizi, flnka, in miruj!
Anka (otročje). Vedno bom sama pri igralni mizi, neCcra! Zakaj se pa vidva ne igrata?
Stana. Takoj pridem k tebi, srček. Le potrpi, da pospra-vim svoje šolske stvari.
Anka (zelo naivno). flh, vcdno te Solske stvari, pa te sitne naloge! flnka ne raara hoditi všolo; flnka se hoče igrati!
167
Milko. Mirujta že vendar, klepetuljki! Kar ne pridem ¦do konca.
Stana (ko skonča pospravljanje). Idi, Anka, k igralni mi-.zici; greva zidat cerkvico! [Se skupno igrata pri mizici.)
Milko (po kratkem odmoru). Vendar enkrat! Sedaj še hitro pospravirn, potem pa k Borisul
Tretji prizor.
Prejšnji; potem Boris.
Boris (poje pol kitice za odrom, pol kitice pa na odru od pesmi: ,Oj ta soldaška sablja ..." Prikoraka pojoč do sredi odra, pozdravi po vojaško s sabljo — za kar mu je dobra palica. Obča pozornost med petjem in vstopom; navzoči domači ga ob-krožijo). Pozdravljeni! (Domači odzdravijo in mu podajo roke.) Tako sem vesel, da sam ne vem, kaj bi počel!
Stana [smejaje se). Vidim, da si dobre volje.
Jttilko. Tudi vemo, zakaj.
Anka (pristopi s punčiko k Borisa). Boris, ali dobiš ti iudi od sv. Miklavža tako punčiko? (Obcen smeh.)
Boris. Boris in punčika! — Ha-ha-ha! Ne, flnka, knjigo o junakih — to si želim.
Anka. Knjigo ? — flh, knjige pa jaz že ne maram. Pun-iiko v vozičku bi rada.
Milko. Saj že iraaš punčiko. — Veš, kaj dobiš ti, mala nagajivka? — Šibico, šibico. (Jo podraži.)
Stana (pomirujoč). Ne-ne! — flnka dobi punčiko v vo-jzičku, ker jc pridna in žc zna moliti.
Anka. flnka je pridna in zna moliti. (Poklekne in genljivo moli: »Ljubi angel-varih moj . . ." Ko skonča, vstane.)
Boris. Glej, no-glcj! Kaj ti že vse znaš!
Milko. Upam, da sv. Miklavž ne bo gluh za naše žclje. Boris naj dobi svojo zaželjeno knjigo, Stana pa svoja ročna dcla; ti naš malček punčiko, jaz pa opravo za risanje in slikanje. {Med naštevanjem vstopi po sredini Vladko.)
Četrti prizor.
PrejSnji. Vladko.
Vladko (pri zadnjih Milkovih besedah priskaklja v sre-dino ter se precej glasno zadere). Vladko pa konja in auto!
Boris. In še letalni stroj! Kaj si ta pritlikovec vsega želi! (Vsi se smejejo.)
Peti prizor.
Prejšnji.  TekJa.
Tekla {vstopi že med smejanjem — takoj po Vladku. Je precej velike postave, gizdavo opravljena, moderno oglajena —
168
toda brez klobuka; zaničljivo se smehljaje.) To so otročaji! O sv. Miklavžu se menljo. Res, — preotroCjel
Boris. Oho, tako visoka, draga sošolka! Najbolje bo, če se spustiS z Vladkovim zrakoplovom v višave. R pomni: »Kdor visoko Ieta"---------(žugaje) ha, ha — že veš, kaj hočem rečit
Anka. Tekla dobi veliko punčiko — kakor je ona.
Milko. Pa moderna mora biti, kakor je ona.
Tekla (ošabno). Kaj mc dražite, otroCaji? Zame to vse ni več; saj sem že dorastla;  na Miklavžev veCer žc ne grem!
Boris. Se sline se ti bodo cedile po Miklavževem ve-čcru in po naši družbi. Le čakaj ti, velika gospodična!
Tekla. Nikdar ne! Imam druge namene. — Mamika je bila sicer nekaj nevoljna, ker sem se odrekla Miklavževemu ve-čeru, in nekako osorno je rekla: No, pa bodi doraa, ti sitnical
Anka. Jaz že ne ostanem domal
Vladko. Jaz tudi ne!
Tekla. 0, saj jaz tudi ne bom dotna! S sestrično Elzo grem v gledališče; pravkar sem namenjena k njej, da jo po-prosim, naj me vzame s seboj.
Stana. Če bo le hotela?
Milko. Morda delaš račun brez krčmarja?
Tekla. Vi ste pravi nevošCljivci. — Moja zvesta Elza da ne bi marala zame —! Smešno!
Boris. Elza je sedemnajstletna gospica; ti pa si otrok. Kaj hoCc v tvoji družbi?
Tekla (razburjena). Jaz otrok! Saj bom skoraj 12 let. Vedno občujem z Elzo, z lepo Elzo. Ah, kako srečna jc ElzaC
Milko. Zakaj? Morda, ker je žc 17let stara?
Tekla. To tudi! Pa kake toalete ima! Te frizure! — Ta
krasni klobuk-----! (Vsi se muzajo; Boris na tiho stopi za njo
ier^ jl pri besedi — ,,klobuk" — povezne izpraznjen jerbašček za ročna dela na glavo. Splošen smeh.)
Boris. Tu imaš modcrni klobuk! Ti gizdavka — ti velika gospodična mojih let! (Anka in Vladko veselo skačeta okolt Tekle.)
Tekla (delotna v jezi, deloma s smehom vrže jerbašček na tla). Veš, Boris, to je malo preveč! R kaj naj se jezim na take otroke! Grem rajši k svoji Elzi. fldieu! (Odhaja ponosno; Boris jo iTonic.no posnema, stopa za njo; Vladko se pridmžu Oba jo-spremljata do vrat in se ji klanjata. Vsi se smejejo.)
Boris {stopi nazaj na stari prosior). Ta TeMa je res sraešna. Z vso silo hočc že biti gospodična. Najlepše bi bilor Ce bi je gospica Elza ne hotela vzeti s seboj v gledaliSCe.
Stana. R, pustimo to. Tekla je sicer dobra. Zaradi tc slabosti, da hočc že biti gospodična, jc ne smemo zaničevati. Meni se vedno zdi, da se Se danes vrne med nas.
^B       V^^^HHP     169
^ Boris. Toliko klepetamo, da Se scdaj ne veste, kaj rae je pravzaprav pripeljalo scm. Viditc: vsi gremo danes na Mi-klavžev večer.
Vsi. Seveda vsi — vsil Nihče ne ostane doma.
Boris. Mislim, da bi bilo lepo, če bi kateri izmed nas kaj deklamoval. Saj znamo mnogo lepih pesmi.
Jftilko. Gotovo! Saj smo se v šoli vedno vadili v dekla-movanju. Tainoni izmed nas bi sc lahko postavil — a vendar ne vsi.
Stana. To se pravi: naSi nralCki ne bi mogli sodelovati in bi bili žalostni.
Anka. Znam pesemco, oh znam: »Punkelcek sem se mal' — mamki poljubcek dal — ker pa se nic ne znam, tudi ne vcm, kam." {Vsi se smejejo.)
Vladko. Jaz pa povem tu vam, — da tudi nič nc znam.
»(Zopetni smefi.) |         Boris. Kaj pa je meni storiti ? Tako rad bi sc s čim postavil. Stana. Jaz predlagam petje. Pojmo skupno Miklavževo pesem.
Vsl. Dobrol dobro! Pojmo, pojmo! Milko.   Če ste za to!  Pa kar poizkusimo,  Ce bode šlo. {Otroci se lično grupirajo - po Staninlh nasvetih. Medtem vsto-pita Zora in Nada.)
Šesti prizor.                          _
Prejšnji. Zora in Nada.                                      ¦
Stana. Zora in Nada, le setnkaj! Zapeli bomo.             ¦
Zora in Nada. Dober veCer!                                     fl
Zora. Greste li na AViklavžev vcčer?                           ¦
Boris. Seveda! Vsi gretno. Nada, Mamika me pošilja, naj vprašam, kdaj greste.
¦         Vladko [jako glasno). Ob eni. [Smeh.)
'         Stana. Ti pa že kakšno modro užagaS! Točno ob šcsti
uri moramo biti v dvorani.
¦          Zora. Kakor se Cuje, bo Miklavžev veCer dobro obiskan. P        Nada. Dal Bog! Siamota, Ce bi se Slovenci ne udeležili
icga lepega večera! Slovenci moramo biti vedno edini,
Zora.  Naši živio-klici  naj  donijo in odmevajo  po  celi
veliki dvorani.
Stana. Tako naj bo! (Nagajivo.) flli se vam bo pa po-
srečilo?
Jttilko.   0,  le  čuj  nas!  Zakličimo vsi trikrat:   n2ivio!" Vsi. Zivio, -živio-živio! (Najbolj glasen je Vladko. Med
temi živio-klici vstopi jezno Tekla. Vsi se ozro nanjo.)
170         ^^^^^^^^^^^^^^^^^^H Sedmi prizor.
Prejšnji. Tekla.
Tekla. Pomislite, — poraislitc! Kako rae je razžalila! Veste, kaj mi je rekla Elza? Rekla mi je: nKaj si vendar misliš in drzneš, ti domišljavi otrok ti!" Otrok — mi je rekla!
Boris. No, no, vidiš! Zakaj pa nisi ostala med nami? Saj smo vendar še vsi otroci.
Stana. Torej, Tekla! Sedaj pa le med nas! Ti ne veš, kako te ljubimo! Ker si pa največja, najstarejša in najboljša pevka, boš pa ti sedaj naša voditeljica.
Milko. Peli bomo namreč pesern o svetem Miklavžu. Saj ti je znana.
Tekla. Seveda. Kar začnimo! (Tekla stopi v sredino; dragi jo obkrožijo. Tekla urejuje in vodi petje. — Pojejo se tri kiiice s spremljevanjem na glasovirju.)
Vsi (pojo): n %         m f                                         >=—   Fr. Zacherl.
'   7; z ~ z *    r r:
O     -     tro-ci,prav vne-to   ča      -      sti-mo svet-0,        čuj   na - še   ne-žne gla      -     so-ve,    ki
Prav     prid-no    se   bo - mo    u      -      či - li     in
v l " ' » v    j¦    r        u                f ^
ni-ka Miklavža mi vsi. Le - po se mu pri-po-ro-ktebi do-ni-jo vne - bo. Pri - na-šaj nam mi-le da-ve-dli sevedno le   -   po,       po        tvo-jihsto-pinjah ho-
Imo
či - mo, da za-bil nas ni-kdar ne - bi, Le-ro-ve in vo-di nasskrepkoro - ko. Pri di - li,       da        pride - mo kte-bi vne - bo,         Po
^^^^^^w    ^m   171
W            _________________Ildo__________________
za   -   bil      nas      ni - kdar      ne           bi.
vo   -   di       nas  skrep - ko        ro       -      ko. pri - de   -  mo    kte  -  bi       vne     -     bo.
[Med petjem se prikažujejo v bengatični luči krilatci v ozadju. Po končani pesmi jih otroci zagledajo. Osupnjeni padejo na kolena in sklepajo roke. Upirajo oči v čarobno prikazen. — Po nekaterUi trenutkih pade zastor.)