INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE letnik XV. št. 6 lunii 2009 Utrinki iz športno družbene akCije;; , „, ; . Veter v laseh - s ; športom proti drogi " 1 I Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 7. 2008. Povej mi, s kakšno kritino je prekrita tvoja streha pa ti povem. kako varen si. Vrhunska kritina Metro je trajno odporna proti toči, ognju, viharnim vetrovom, potresnim simkom... Vztrajno krasi vaš objekt ter budno skrbi za vašo varnost in zasluženo ugodje. Z nakupom strešne kritine Metro si boste zagotovili vsaj pol stoletja brezskrbnega življenja. Poslanstvo dobre kritine pa se lahko udejanji le, če jo položi krovec, ki dobro pozna proizvod in v vsakem trenutku ve kaj dela. V ta namen smo v MIXu izšolali mrežo izkušenih krovcev, ki bodo iz vaše nove kritine izstisnili kar največ. iiiiiHui '^r^oÎ'^EHI.^L-JI /■■^imícn(TA" . iitii.. .' Pestra izbira obHkovnih stilov, barv in dodatne kleparske opreme, kot tudi možnost pokrivanja streh z izjemno nizkim naklonom vam omogočajo, da zaživite v hiši svojih sanj. ni Zastopa in prodaja MIXd.o.o. Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si Piše: župan Janez Pavlin Drage občanke, cenjeni občani V veliko veselje in zadovoljstvo mi je, da vam lahko prvič v tem letu (v prejšnji številki je bil intervju) napišem nekaj besed, saj ste bili seznanjeni, da je bila moja bolezen zelo resna in mi je pobrala veliko energije, ni pa vzela optimizma, volje in delavne vneme. Tako zopet opravljam vsa dela s polno paro, ter rešujem probleme, ki jih ni malo. Ta članek pišem Vam v času, ko se pripravljamo na proslavo ob dnevu državnosti, zato bom nekaj besed namenil temu zgodovinskemu dogodku. Slovenska država je še vedno mlada, osemnajst let ima. Spomin na dramatične dni osamosvojitve se že nekoliko odmika. Zamenjuje ga nova sedanjost, novi izzivi. Zorelo je dolgo. Dozorelo pa je v času našega življenja. Upanja, sanje in dejanja naših prednikov so nam zato naložila odgovorno dolžnost, katero smo izpolnili. V zgodovinskih okoliščinah, kakršne so narodom le redko dane, smo se enotni kot nikoli poprej, postavili za svojo državo. Dan 25. junij 1991 bo zapisan z zlatimi črkami, ko smo razglasili svojo državo in s tem izpolnili stoletni sen slovenskih domoljubov. 2e takoj naslednje dni smo jo morali braniti in smo jo tudi ubranili. Storili smo to za svojo Slovenijo. Zmogli smo, ker smo zmogli soglasje. Izkoristili smo zgodovinsko priložnost in to v času, ko se je prvič po drugi svetovni vojni spreminjala politična podoba Evrope, znali zbrati dovolj modrosti in poguma za prave odločitve. V mednarodni skupnosti, ki so jo vedno vodili veliki narodi po svoji meri, si je slovenski narod znal izboriti svoje mesto na svetovnem zemljevidu držav. Prav je, da se vsi zavedamo, da naša državnost ni bila samoumevna. Nič nam ni bilo prihranjeno in nič nam ni bilo podarjeno. Lastno državo smo si zaslužili. Zato je naš ponos upravičen. Vendar je to naš praznik in Slovenci bodo ta dan praznovali še dolgo potem, ko nas ne bo več. Mislim, da smo v osemnajstih letih upravičili obstoj svoje države. Ves čas smo jo razvijali, dosegali odlično gospodarsko rast, nizko brezposelnost in ohranjali razmeroma visok nivo socialne države. Menim, da je Slovenija najbolje izvedla prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo in ohranila socialna ravnotežja. Ob prazniku državnosti se nam postavljajo velika, svetovna vprašanja, kajti letošnje leto nam je prineslo dodatne in izjemno velike izzive. v Spoštovane občanke in občani, čestitam vam ob dnevu slovenske državnosti! v Svet je soočen z veliko finančno in gospodarsko krizo, ki ne bo obšla nobene države. Evropska unija jo že čuti, enako tudi mi, saj smo del evropske in svetovne skupnosti. Iskanje rešitev bo prizadevanje za novo razvojno obdobje, ki potrebuje nov model svetovnega razvoja in nov model gospodarskih odnosov, model, ki bo temeljil na osnovnih vrednotah, ki jih zdaj človeška družba potiska na stranski tir (poštenost, odgovornost, modrost, strpnost ...). Poleg tega je nujno najti čimprejšnjo rešitev za ublažitev posledic globalnega segrevanja, saj smo zadnje čase priče čedalje bolj nenavadnim, čedalje bolj težkim naravnim ujmam, ki jih s tem prinaša svetovni pojav globalnega segrevanja. Vse to velja tudi za Slovenijo. Tudi mi iščemo nove gospodarske poti, želimo biti še bolj uspešni ter želimo socialno varnost. Oboje je možno. Najbolj konkurenčne so nekatere evropske države, ki imajo tudi največ socialne solidarnosti. Takšni smo lahko tudi mi. Občinska uprava pa uresničuje proračun in druge naloge, ki so potrebne za uspešno delovanje. Seveda tudi pri nas ne gre brez zapletov, slabe volje, pritožb in tudi pohval. Celotna občinska uprava se trudi in odziva na klice občanov, zadovoljnih in prizadetih, upam da smo veliko večino problemov rešili v zadovoljstvo vseh. Zavedam se, da bo do tega prihajalo tudi v prihodnje. Nihče namreč ni popoln. Zato so vsa vaša opozorila in dobronamerne pripombe dobrodošle. Vse to nam daje nov zagon in vnemo, da napake popravimo in da stvari, ki jih počnemo, naredimo še boljše in uspešneje. Največ se občani obračajo name zaradi informacijske tehnologije, ki je v naši občini res »rak rana ali socialistična tema«. Veliko energije vlagam v reševanje teh zadev. Čakamo na nov razpis za širokopasovno omrežje, ki je bil predviden že v mesecu juniju. Vemo tudi, da se telekomunikacije po sklepu vlade selijo iz Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za visoko šolstvo in tehnologijo. Kdaj bo ta razpis, ni znano, kmalu gotovo ne. V mesecu juniju sem imel v Ljubljani razgovore s ponudnikom T2, kako v naši občini zagotoviti dostop do njihovih storitev. Zal, trenutno imajo težave s gostovanjem na Telekomovem omrežju. Upajo, da te težave kmalu rešijo in v celoti izkoristijo novo centralo na Vidmu. V začetku julija (2. 7. 2009) imam razgovor s predsednikom uprave Telekoma, ker se v enem letu ni nič premaknilo, ko mi je član uprave zagotovil, da bodo pogledali plan investicij za našo občino in bi lahko skupaj z občino zgradili TK kanalizacijo za določen odsek (tam, kjer smo delali rekonstrukcijo vodovoda in kanalizacijo). Pričakujem, da bodo prisluhnili našim zahtevam ter v letošnjem letu že omogočili več dostopov do njihovih storitev. Zavedam se, da si danes brez informacijske tehnologije oz. interneta ne predstavljamo več življenja. Potrebujejo ga učenci, dijaki in študentje za izobraževanje; podjetniki, saj njihovo poslovanje poteka skoraj vse prek spleta; občani, saj lahko večino stvari uredijo preko e-Uprave... (o tej problematiki in o sestanku s predsednikom uprave Telekoma pa Vam napišem v prihodnji številki.) Na Ministrstvo za okolje in prostor smo oddali prostorski plan Občine Do-brepolje (OPN), na Ministrstvu za kmetijstvo smo poslali projekt Ureditve centra Vidma, kjer računamo na sredstva EU za razvoj podeželja, na arhitekturno zbornico je bila poslana projektna naloga za natečaj Ureditev šolskega centra na Vidmu. Najbolj nesrečno je delo s Skladom kmetijskih zemljišč, kjer že eno leto urejajo te zadeve. S strani občine smo jim poslali vse, kar so zahtevali: historijate zemljišč, pogodbe o preživljanju občanov in potrdila o namenski rabi iz leta 2000. Obljubljeno je bilo, da do konca maja pripravijo pogodbe za podpis. A glej, dobimo dopis, da moramo dopolniti še stanje zemljišč na dan 10.3.1993, ko je bila še občina Grosuplje. Spet veliko truda, da smo te podatke dobili in jim posredovali. Upam, da bo zdaj zgodba dokončana in bo končno prišlo do podpisa pogodb med občino in skladom o prenosu zemljišč. Zaradi tega ni mogoče začeti gradnje večnamenskega doma v Strugah. Naj poudarim, da za nastalo situacijo ni kriva občina. V zaključni fazi sta projekt Ureditve centra Kompolj in Ureditve centra Strug. Prišlo je do težav s projektanti prometne ureditve in stvari so se nenormalno zavlekle. Projekti so pripravljeni in poslani v soglasja institucijam in čakamo na odgovore, potem pa takoj pripravimo razpis za izvedbo del. V pripravi je tudi razpis za izvedbo Ureditve centra Cesta in razpis za izvedbo rekonstrukcij cest v komasacijskem območju. Kmalu bo izbran projektant za ureditev vaškega centra v Mali vasi. V Ponikvah je čistilna naprava že zgrajena. Občina bo v letošnjem letu priklopila na kanalizacijsko omrežje vse bloke in DVZ Ponikve. Načrti so že narejeni iz strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, izvajalec pa bo znan v teh dneh. Poleg tega se že pripravlja projektna dokumentacija za kanalizacijo v Ponikvah, ki jo bomo v naslednjem letu začeli graditi (predvidevamo v treh fazah). Z gradnjo vodovoda v Hočevju bomo začeli, ko dobimo zeleno luč za sofinanciranje tega projekta s strani države (prej ne smemo nadaljevati). Za vodovod Vodice pa je v izdelavi sprememba projekta, ki naj bi bistveno pocenila izvedbo. Vodovod Tisovec deluje nemoteno in je daljinsko voden. Sedaj imamo natančne podatke o porabi vode. Ogledal sem si to vodenje, kjer lahko spremljaš prav vse parametre (količino, hitrost, pritisk, vsebnost klora ...). Zanimivo je bilo to, da je tisto noč nekdo polnil »štirno«, saj je bilo od 22. ure do 6. ure konstanten pretok 0,5 litra na sekundo. V petek, 12. junija, sem se udeležil va- lete tako v Strugah in na Vidmu. Bil sem pozitivno presenečen nad samo prireditvijo in tudi z dosežki letošnje generacije. Zato sem z velikim zadovoljstvom podelil nagrade učencem, ki jih je prispevala Občina Dobrepolje, in sicer: • devet nagrad za odličen uspeh v vseh osmih letih šolanja (knjižna nagrada in vrednosti bon za 70 EUR); • pet nagrad za povprečno oceno vsaj 4,5 v devetem razredu (knjižna nagrada in vrednostni bon za 30 EUR). Prihaja čas počitnic in dopustov. Učenci in dijaki so že z vso radoživostjo zajadrali v čas brezskrbnih počitnic, da se sprostijo, naberejo potrebne pozitivne energije za prihodnje šolsko leto. Želim, da bi ta čas izkoristili maksimalno, da bi doživeli lepe dogodke in se vsi srečno vrnili v šolske klopi. Študentom želim, da bi čim prej opravili izpite in izpolnili pogoje za napredovanje, ter si privoščili potrebne počitnice in z novim elanom zakorakali v novo študijsko leto. Vsem občankam in občanom želim, da bi si v času dopustov znali vzeti čas, da za nekaj časa pozabijo na skrbi in se predajo sebi in bližnjim, ter tako napolnijo »baterije« za vsakdanje delo v teh težkih časih. Vzemi si čas, kajti to je najboljše zdravilo za telo in dušo. Želim Vam čim več sončnih poletnih dni. ♦ NoSi HVA Al Blizu ljudem. V / \ L- / \ ■ Vabilo k oddaji ponudbe za priklop na VNC - Prizma Ponikve, Videm-Dobrepolje VABIMO VAS, DA ODDATE PONUDBO za priklop na VNC (varnostno nadzorni center) za protipožarno centralo in dvigalo na lokaciji Ponikve 76, Videm Dobre-polje v letu 2009 in 2010. Ponudbo izpolnite natančno in podrobno na obrazcih, ki jih dobite v tajništvu zavoda Prizma od 8.00 do 15.00 ure vsak delovni dan. V primeru, da boste izbrani kot izvajalec, bo posel sklenjen samo v okvirih ponudbe. Opozarjamo vas, da v primeru izbire vaše ponudbe ne bo kasneje mogoče pod nobenimi pogoji spreminjati cene ali drugih pogojev iz ponudbe. Predračune oz. račune bomo plačali v 30 dneh po izstavitvi. Merilo za izbiro je ponujena cena. Ponudba z izpolnjenimi obrazci bo štela za pravočasno, če bo prispela v tajništvo podjetja do dne 10.7.2009 do 12.00. ure. Ponudbo z obrazci pošljite na naš naslov v zapečateni kuverti z oznako »ponudba za javno naročilo po postopku zbiranja ponudb«. Ponudbe bodo odpirane in pregledane dne 13.7.2009, ob 12.00 uri v tajništvu. Direktorica: Katja Vipotnik Podjetniške in druge informacije Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe — povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpie@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni razpis za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v mikro, malih in srednje velikih podjetjih (SME) v letu 2009 - SMER (Small and Medium sized Enterprises and Research). Razpi-snik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje raziskovalno razvojne dejavnosti za izvedbo tehnološko razvojnih projektov, usmerjenih v ustvarjanje novih ali izboljšavo že obstoječih materialov, naprav, sistemov in metod, vključno s fazo oblikovanja izdelkov, pripravo prototipov, procesov in storitev, ki s pridobivanjem oziroma uvajanjem novih znanj razvijajo nove oziroma izboljšujejo obstoječe tehnološke značilnosti proizvodov in/ali proizvodnje. Iz sofinanciranja je izključena proizvodnja razvitih proizvodov ter uvajanje procesov in storitev. Rok za oddajo vlog je 22. 6. 2009 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.mvzt.gov.si/si/jav-ni_razpisi/ 2. Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2009. Razpisnik: Razvojni center Novo mesto d.o.o. Predmet razpisa: dolgoročna posojila v predvidenem skupnem znesku 2.871.500,00 EUR, garancije za ta posojila v predvidenem skupnem znesku 1.435.750,00 EUR, za pospeševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov s sedežem v občinah Kočevje, Kostel in Loški Potok. Upravičeni stroški investicije: Stroški materialnih investicij, ki pomenijo stroške nakupa opreme, gradbenih strojev, cestno prevoznih sredstev ter stroške izgradnje, adaptacije in nakupa poslovnih prostorov. Stroški nematerialnih investicij, ki pomenijo prenos tehnologije, v obliki patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja. Rok: razpis je odprt do porabe sredstev oziroma objave o zaprtju razpisa. Podrobnosti razpisa: http://www.rc-nm.si/jedro_arhiv_po-glej.asp?Stran=razpisi&id=532 3. Javni razpis za sofinanciranje nakupa elek-tromrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri (rjavi medved, volk, ris). Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje nakupa elektro-mrež in pašnih aparatov, ki so jih upravičenci kupili po 9. 5. 2008 in do 30. 7. 2009. Rok za oddajo vlog je 30. 7. 2009 do 14. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.mop.gov.si/si/javne_objave/jav-ni_razpisi/ 4. Javni razpis za nepovratne finančne pomoči za nabavo okolju prijaznejših težkih tovornih vozil 2SUB-CTP09. Razpisnik: Ministrstvo za promet. Predmet javnega razpisa so nepovratna finančna državna pomoč avtoprevoznikom za nakup novih tovornih vozil z EURO V motorjem in z največjo dovoljeno maso 12 ton ali več (kategorija N3). Za nakup štejejo tudi nova vozila, pridobljena s finančnim zakupom (leasingom). Višina nepovratne državne pomoči za posamezno vozilo se določi v višini: 4.000,00 EUR za upravičence mala podjetja, 3.000,00 EUR za upravičence srednja podjetja, 2.000,00 EUR za ostale upravičence. Rok: razpis je odprt do porabe sredstev. Končni rok za vložitev vloge je 30. september 2009. Podrobnosti razpisa: www.uradni-list.si/_pdf/2009/Ra/r2009030.pdf 5. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (P1B). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa so garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov investicijski ciklus. Roki za predložitev vlog so: 10. 6. 2009, 10. 7. 2009, 10. 9. 2009, 10. 10. 2009, 10. 11. 2009, 10. 12. 2009. Javni razpis bo odprt do 10. 12. 2009 oziroma do porabe sredstev. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniskisklad.si/ 6. Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb - prejemnikov denarne socialne pomoči za leto 2009. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je s subvencioniranjem zaposlovanja zaposliti 200 brezposelnih oseb za določen čas najmanj 12 mesecev ali za nedoločen čas. Ciljna skupina so dolgotrajno brezposelne osebe, ki so v zadnjih 16 mesecih prejemale denarno socialno pomoč najmanj 12 mesecev. Za območno službo Ljubljana, Zavoda za zaposlovanjem, je predvidenih 30 vključitev. Roki za oddajo vlog: 29. 7. 2009 in 28. 10. 2009 oba do 12. ure, oziroma do porabe sredstev. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/ 7. Javni razpis za sofinanciranje stroškov projektnih interdisciplinarnih skupin (št. I.). Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je spodbuditi podjetja k vključevanju visoko kvalificiranih strokovnjakov za delo na razvojno raziskovalnih aktivnostih podjetja, glede na njihova strokovna znanja in/ali izobrazbeno strukturo. S subvencioniranjem razvojnih projektov podjetij, želimo podpreti izgradnjo in dopolnjevanje kompetenc zaposlenih na področju razvoja, s poudarkom na razvoju in nadgradnji naravoslovno-tehničnih kompetenc v gospodarstvu. Cilj razpisa je podpreti vsaj 60 razvojno tehnoloških projektov podjetij, ki jih izvajajo interdisciplinarne skupine. Roki za oddajo vlog so: 16. 11. 2009, 11. 2. 2010 in 12. 5. 2010, vsi do 12. ure. Razpis bo odprt do porabe sredstev. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-por-tal.si/ 8. Javni razpis za sofinanciranje zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja (št. II). Razpi-snik: Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je sofinanciranje zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja, povečati kakovost in praktično uporabnost znanstvenega in raziskovalno razvojnega dela, pretok znanja med znanstveno raziskovalno sfero ter gospodarstvom in spodbujanje sodelovanja med raziskovalnimi in- stituti, univerzami ter gospodarstvom. Roki za oddajo vlog so: 9. 6. 2009, 28. 8. 2009, 20. 11. 2009, 22. 2. 2010 in 20. 4. 2010 vsi do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-por-tal.si/ 9. Javni razpis za ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2009. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak ter za naložbe v nakup nove mehanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/ 10. Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2009. Razpisnik: Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Predmet javnega razpisa je dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo prijavitelji - tuje osebe zasebnega prava - nerezidenti izvajali na ozemlju RS. Za začetno investicijo se šteje investicija v osnovna opredmetena in/ali neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega podjetja, širitvi obstoječega podjetja, diverzifikaciji produktov podjetja z novimi dodatnimi produkti ali v bistvene spremembe proizvodnega procesa v obstoječem podjetju v RS v predelovalni, storitveni, katere storitve se mednarodno tržijo ali razvojnoraziskovalni dejavnosti. Roki za oddajo vlog so 5. junij 2009, 3. julij 2009 in 4. september 2009, do 12. ure oziroma do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/ 11. Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2009 in 2010. Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev po načelu »de minimis« za sofinanciranje projektov vgradnje kotlovskih naprav na lesno. Finančne spodbude so namenjene za naložbe v vgradnjo novih KNLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo kapacitete v obstoječi kotlovnici na lesno biomaso ali zamenjujejo obstoječi kotel na fosilni energetski vir. Roki za oddajo vlog so: 2. 7. 2009, 3. 9. 2009, do 15. ure, oziroma vsak prvi delovni četrtek v mesecu, v dvomesečnih razmikih. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 5. 2010. Podrobnosti razpisa: http://www.mop.gov.si/si/javne_obja-ve/javni_razpisi/ 12. Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2009, 2010 in 2011. Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (v nadaljevanju: DOLB). Finančne spodbude so namenjene za naložbe v nove sisteme DOLB in mikro sisteme DOLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo obstoječ daljinski sistem ali gradijo novo kotlovnico s kotli na lesno biomaso kot vir za obstoječe daljinsko omrežje. Prijavitelj lahko kandidira za sofinanciranje dela celotne investicije (eno ali več faz širitve daljinskega omrežja, ki predstavljajo ekonomsko nedeljivo celoto aktivnosti, izpolnjujejo natančno določeno (tehnično-tehnološko) funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, v naprej določeno trajanje ter določen začetek in konec). Vloge za prvo odpiranje morajo ne glede na način dostave (osebno ali po pošti) do vložišča MOP prispeti do 4. 6. 2009 do 15. ure, sicer bodo odprte ob naslednjem odpiranju vlog ali vrnjene prijavitelju, kolikor naslednjega odpiranja ne bo zaradi porabe sredstev na predhodnem odpiranju. Roki za oddajo vlog so: 2. 7. 2009, 3. 9. 2009, do 15. ure, oziroma vsak drugi delovni četrtek v mesecu, v dvomesečnih razmikih. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2011. Podrobnosti razpisa: http://www.mop.gov.si/si/javne_objave/javni_raz-pisi/ 13. Javni razpis za ukrep 111 - Usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev. Cilj ukrepa je podpora izobraževanju za dvig ravni usposobljenosti za delo v kmetijstvu in gozdarstvu ter prispevati k izboljšanju izobrazbene strukture in s tem k dvigu produktivnosti dela v kmetijstvu in gozdarstvu. Podpira se usposabljanje po programih oziroma delih programov, ki so prilagojeni potrebam upravičencem, ki delajo na področju kmetijstva, gozdarstva ali prehrane ter omogočajo pridobitev izobrazbe. Rok za oddajo vlog: razpis bo odprt do objave o zaprtju javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/ 14. Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR za dodatno promocijo turistične ponudbe Slovenije v letu 2009. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je vzpodbujanje izvedbe aktivnosti za izvajanje distribucijskih in promocijskih funkcij, ki bodo spodbudile razvoj turizma v Republiki Sloveniji. Predmet razpisa je sofinanciranje dodatne promocije integralnih turističnih proizvodov in/ali turističnih območij, ki jo bo prijavitelj navedel v izvedbenem načrtu dodatne promocije turističnega območja ali integralnega turističnega proizvoda. Ministrstvo za gospodarstvo želi zagotoviti ključne pogoje za pospešen razvoj turizma v turističnih območjih, okrepiti povezovanje in sodelovanje pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju slovenskega turizma ter okrepiti odličnost na vseh področjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. Rok za oddajo vlog je 16. 6. 2009 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.mg.gov.si/si/jav-na_narocila_razpisi_povabila_pozivi/javni_razpisi/ 15. Javni razpis »Znanje uresničuje sanje«. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je povečanje zaposljivosti z dvigom izobrazbenega nivoja, usposobljenosti in temeljnih veščin (ključnih kompetenc) za zaposlene, prednostno za ciljne skupine zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve. Cilji javnega razpisa so: spodbujanje razvoja človeških virov v podjetjih, zviševanje izobrazbene strukture in usposobljenosti zaposlenih z namenom ohranjanja zaposlitev in preprečevanja prehoda neustrezno usposobljenih ali presežnih delavcev v odprto brezposelnost, izboljšati prilagodljivost zaposlenih, povečanje zaposlitvenih možnosti zaposlenih. Roki za predložitev vlog za posamezno leto so: Za leto 2009 namenjena sredstva 12. 6. 2009 in 10. 7. 2009. Za leto 2010 namenjena sredstva 11. 9. 2009, 11. 12. 2009, 12. 3. 2010, 11. 6. 2010. Za leto 2011 na- menjena sredstva 27. 8. 2010. Vsi roki so do 12. ure. Roki so razpisani za posamezno leto do porabe sredstev. Podrobnosti razpisa: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/JavniRazpi-si/JavniRazpisi.htm 16. Javni razpis za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-storitev v letih 2009 in 2010. Razpisnik: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Predmet razpisa: je sofinanciranje izvajanja predkonkurenčnih raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-storitev na naslednjih tematskih področjih: e-vse-bine in e-storitve na področju kulture, znanstvene in izobraževalne e-vsebine in e-storitve, e-vsebine in e-storitve za potrošnike, e-vsebine in e-storitve na področju zdravja, e-poslovanje,. e-storitve s področja lokalne uprave, e-vsebine in e-storitve s področja energetske učinkovitost in varovanja okolja. Rok za oddajo vlog je 29.6.2009 do 14. ure. Podrobnosti razpisa: http://www.mvzt.gov.si/si/jav-ni_razpisi/ 17. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 42PO09. Razpisnik: Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Predmet poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov na območju RS. Rok za oddajo vlog: poziv je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 18.12.2009. Podrobnosti razpisa: http://www.ekosklad.si/html/razpisi/ main.html Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Oddelek za kmetijsko svetovanje Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si jejo veliko dušika za svojo rast. Če jim ga je v obdobju rasti primanjkovalo, bo razmerje med ogljikom in dušikom v rastlini preveliko (večje od 30:1) in razgradnja s pomočjo mikroorganizmov bo motena, mikroorganizmi bodo za razkroj porabili mineralni dušik, zato lahko sproščanje dušika pričakujemo šele nekaj tednov po podoravanju. S tem so seveda pridelki pri naslednji kulturi manjši. Z dosevki, predvsem ajdo in prosom po žetvi oz. spravilu zgodnjega krompirja lahko tudi zmanjšamo število talnih škodljivcev, kot so strune, z oljno redkvijo in belo gorjušnico pa nematode. Na razvoj nematod vpliva tudi facelija, ki ni njihov gostitelj. ♦ Dosevki, pomembni za krmo ali podor Dosevki Rastline, ki jih sejemo po spravilu glavnega pridelka, to je ponavadi konec poletja ali v začetku jeseni, so dosevki. Uporabimo jih lahko kot podor ali za prehrano ljudi in živali. Z dosevki lahko zelo racionalno gospodarimo z dušikom, preprečimo izpiranje dušika v podtalnico, kar je zelo pomembno predvsem na rodovitnih tleh, kjer je mineralizacija dušika velika. Tla postanejo bolj zračna, rahla rast plevelov je ustavljena. Nekateri dosevki so pomembni za prehrano ljudi. Pri podoru organsko maso podorjemo, v tleh ostane veliko organske snovi, ki se kasneje mineralizira. Pri tem pa moramo vedeti, da trave in križnice potrebu- dosevek Čas setve Količina semena kg /ha Prehrana ljudi Čebelja paša krma podor Bela gorjušnica junij - julij 20 - 25 Da Da Da - jeseni Facelija Do konec avgusta 10 - 16 Da Da - jeseni Ajda julij 60 - 100 Da Da Perzijska detelja Do konec julija 18 - 20 Da Da Da - jeseni Aleksandrijska detelja Do konec julija 25 - 30 Da Da Da - jeseni Inkarnatka Julij - september 25 - 30 Da Da Da - spomladi Sudanska trava Junij - avgust 25 - 30 Da Da - jeseni Proso junij - julij 30 - 35 Da Strniščna repa julij 2 - 3 Da Koleraba Julij - avgust 3 - 5 Da Ozimna grašica Julij - september 100 - 120 Da Da - spomladi Krmna ogrščica junij - avgust 8 - 18 Da Da - spomladi Krmna repica junij - avgust 8 - 18 Da Da - spomladi Krmni ohrovt Junij - julij 4 - 5 Da Da - spomladi 13. dan godbe ter srečanje godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine V soboto, 6. junija, je Videm zopet dobil slovesno in praznično podobo, ki jo je s svečano parado in srečanjem godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine pripravilo Kulturno društvo Godba Dobrepolje in Zveza pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine. Mojca Pugelj_ Dan godbe je bil letos že trinajstič po vrsti. Poleg domače godbe so na prireditvi sodelovale še godbe iz Kočevja, Ribnice, Novega mesta, Grosuplja, Kostanjevice na Krki, Stične, Trebnjega, Črnomlja, Šentjerneja, Šentruperta, Semi-ča, Straže, z Blance ter ribniške in trebanjske mažoretke in narodne noše. Prireditev se je pričela s pozdravom povezovalca programa, Igorja Ahačevči-ča, sledila je svečana parada vseh sodelujočih godb ter skupen nastop vseh godb in mažoretk pred občino na Vidmu. Seveda je vse prisotne pozdravil tudi dobrepoljski župan Janez Pavlin. Posamezne godbe in pihalni orkestri so se nato predstavili na športnem igrišču, kjer se je v večernih urah nadaljevalo srečanje z godbeniki in ansamblom Šantej in Pop Design. ♦ Dobepoljska godba Državno tekmovanje folklornih skupin v Žalcu Na državno srečanje otroških folklornih skupin Ringaraja, ki je potekalo v Žalcu, je bila po mnenju državne selektorice Malči Možina izbrana Otroška folklorna skupina JVIZ OŠ Dobrepolje z odrsko postavitvijo Ples ob mizi in štokrlih. JSKD OI Ivančna Gorica_ Ob izboru za regijsko srečanje je strokovna spremljevalka Metka Knific zapisala: »Odrska postavitev se je zelo simpatično in gledališko dovršeno začela s prihodom otrok na obrnjenih štokrlih in mizi. Tudi igra, ki je sledila, je bila zelo naravno in prepričljivo izvedena. Sledil je logičen prihod dekleta z violinskimicitrami.«Otroci so se na državnem srečanju pred svojim nastopom predstavili z igračami, ki izvirajo iz njihovega okolja. Gašper Okoren in Zala Er-čulj sta v duetu zapela Moj očka ima konjička dva. V dvogovoru sta povedala gledalcem, kje vse so naši predniki v preteklosti uporabljali konje. Svoje občutke pa je ob nastopu na državnem tekmovanju strnila tudi Zala Erčulj iz 5. razreda: 2e takoj, ko smo končali svoj nastop na regijskem tekmovanju, sem hotela vedeti ali gremo naprej na državno tekmovanje, vendar sem dogovor dobila šele čez nekaj dni, ko so nam sporočili veselo novico, da smo se uvrstili tja. Učiteljici sta nam povedali, da to ne bo običajno tekmovanje, kamor prideš, odplešeš in greš, ven- dar bomo morali predstaviti tudi našo dobrepoljsko dolino. To nalogo sta učiteljici dodelili meni in Gašperju, zato sva bila pred tekmovanjem kar malo nervozna. Vsi, ne samo midva, smo slutili, da se nam obeta nekoliko pomembnejši nastop, kot smo jih vajeni. Na tekmovanje smo se pripravljali enkrat tedensko, dva dni pred tekmovanjem pa smo imeli tudi dvoje intenzivne vaje, ki so trajale dobro uro. V soboto, 30. maja, pa je prišel naš težko pričakovan dan. Okoli 10. ure dopoldne smo se z Vidma, polni pričakovanj, odpeljali proti Žalcu. Ko smo prispeli v dvorano v Žalcu, so učiteljice dekletom uredile pričeske, nato pa smo v dvorani kar se da hitro opravili pozicijske vaje, saj nas je čas že priganjal. Nekaj časa zatem smo šli še na generalko in pripravljeni smo bili za naš veliki nastop. Ko je skupina, ki je bila na sporedu pred nami, zaključila svoj nastop, smo na vrsto prišli mi. Gašper je na oder privlekel konjička in začel s pesmico Moj očka ima konjička dva. Pri zadnji kitici sem se mu pridružila še jaz in skupaj sva z dvoglasnim petjem nadaljevala predstavitev našega kraja. Po najini predstavitvi kraja smo pred- stavili naš splet. Po končanem nastopu naj je z ramen padlo veliko breme, saj smo naš nastop vsi opravili zelo dobro. Skupaj smo počakali do konca prireditve, nato pa smo se že v večernih urah odpravili proti domu. Vse folklorne skupine, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, so dobile zlato priznanje, na kar smo vsi zelo ponosni. Na državnem tekmovanju sem se imela zelo lepo, zato upam, da se bomo tja uspeli uvrstiti tudi prihodnje leto. ♦ Likovna razstava Mete Jakič Charles Baudelaire je napisal: »Vedno se je treba omamljati, z vinom, s poezijo ali pa z moralo, kakor hočete.« Jaz njegovemu stavku vedno dodam, da je tudi smeh resnično dobra omama, zabava in sprostitev. Smeh sprošča. Zmanjšuje napetosti in suši solze. Saša Strnad, TD Podgora, foto: Franci Mehle Smeh je zdrav. Osvobaja. Smeh nas rešuje pretirane resnosti. Smeh je najboljša kozmetika za zunanjost in najboljše zdravilo za notranjost. Če redno vadiš svoje smejalne mišice, nimaš težav s prebavo, tek pride sam od sebe, krvni tlak pa se uravna. Smeh pa ne vpliva dobro samo na presnovo, marveč tudi na ljudi in stvari okrog tebe. Meta Jakič ustvarja to, kar živi, zato so njena dela neke vrste vizualni dnevnik. Tokrat se iskreno predstavi gledalcu skozi dinamiko prijateljskega, partnerskega in družabnega življenja. Njena energija se kaže z izborom in prelivi barv, izbranimi motivi, ki so razporejeni v enakomernem taktu in se izmenjujejo v ritmu, ki gledalcu dopušča lastno odločitev, v katero sfero od teh dveh bo usmeril svoj fokus. Ali v barve ali v občutje nanizane zgodbe. Jedro ustvarjalne izpovedi umetnice je v njeni risbi in kasneje slikah, s katerimi ustvarja spontane pripovedi; opredmeti svoje doživljanje sveta ter izrazi navdušenje nad življenjem in podrobnostmi iz okolja. Mizanscensko prepletanje barvne ekspresije in Metine zgodbe na platnu je skorajda neopazno. Mogoče za trenutek sledimo polju intimnega, ki je še posebej izpostavljeno z ožarčenim krogom, svetlobo, energijo - bitom njenega razpoloženja. Vendar menim, da avtorica niti ne želi, da se z razglabljanjem vsebine preveč ukvarjamo, raje nas vabi k sledenju njenih spominov, ujetih trenutkov in nasmehu skrajno okusnim barvnim porcijam, katere lahko zapolnimo tudi s poezijo: Hiša nekega prostora zid nekega bivanja na zidu smeh se kotali sem ter tja z begajočimi očmi lovi umetnosti dih roke bi prijemale telo bi se napelo usta zaokrožila v svet lica izstopila v relief v čopičev omet v sliko salve smeha. Silva Langenfus Kaj pravi avtorica o svoji razstavi: Dovolj imam romanov, blebetave pri-povednosti ... vsega imam dovolj ... želim loviti trenutke. Trenutke veselja. Vr- hunce ... postala sem nabiralka, postala sem lovka na podobe ... lovim nasmehe, smeh... v smehu iščem nevidne sile, katere naslikam, da postanejo vidne tudi za tiste, ki jih ne vidijo, ki jih ne morejo čutiti. Želim narediti barvo slišno, čutno, nabito z energijo, močjo, gibanjem ... slikam občutja in sem tu, da posnemam dejstva... In kako se Meta opiše sama: Že od nekdaj imam domišljijo ... postopoma ji dodajam sanje. Med študijem so mi začela poganjati razkošna krila ... sedaj letim ... Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let! Tu nekje smo vsi skupaj; med estetiko in najlepšim čustvom, ampak še bolj v večnem zrenju smrti v oči, pred katero nas ne obvaruje niti zdravo to niti zdravo ono, v vsem pa je seveda marsikaj, kar nas lahko zamoti, popelje in nasmeji, na primer likovna razstava, igra v peskovniku, zrenje iz balkona, srečanje znanc, itd. Ravno zaradi zavedanja življenja si vsak dan poklonimo salve smeha sebi on ostalim. »Smej se! Rada te gledam, ko se sme-ješ.« Opomba: Razstava bo na ogled do konca meseca julija v knjižnici Dobrepolje. ♦ Letos se je v soboto, 13. 6. 2009, že drugič uspešno odvijal koncert Rock kamnolom, ki smo ga organizirali in pripravili Rock Inženirji, letos skupaj s Komo 750 - pod okriljem Društva KOMA 750 ter Bojanom Zabukovcem (Car&bar). Janez Lenarčič, Rock inženirji_ Koncert se je začel ob 19.00, ko so na oder stopili mladi nadebudni fantje skupine PANIC STRICKEN iz Ponikev, ki so presenetili in navdušili zbrano občinstvo. Fantje imajo veliko potenciala in energije. Preigravali so komade skupine Green day, Ramones, Zablujene generacije ter lastne komade ... Vsekakor so razgibali zbrano občinstvo, da so se spraševali, kdo so. Skupina Čist drugu (bivši IQ 57), prav tako iz Ponikev, je že drugič nastopila na Rock kamnolomu. Videlo se je, da imajo za sabo že kar nekaj nastopov, zato so odigrali samozavestno in rutinirano. Vsekakor so v prve vrste spravili veliko Ponikovcev, pa tudi drugi niso ostali ravnodušni. Nato smo prišli na vrsto Rock Inženirji iz Dobrepolja, za nas je bil to drugi nastop. Nastopili smo v malo drugačni postavi, kot ste nas bili vajeni do sedaj. Poleg Mihe, Danila in Janeza še Simon - vokal in Roman - bas kitara. Veseli smo, da nas je občinstvo ponovno spodbujalo in se zabavalo skupaj z nami. Za nas, ki smo nastopali tudi v vlogi organizatorja, je to velika spodbuda za prihodnost. Legende dobrepoljskega rocka - skupina KOMA 750 - je za naše kraje sinonim za rock glasbo in fešto. Njihov nastop je odličen, pripravili pa so še presenečenje, saj so s pevko Lidijo zapeli in zaigrali komad P. Valjak: Dok je tebe. Množica pod odrom je pela z njimi in jih nikakor ni hotela spustiti z odra. The Chloshers iz Grosuplja, ki so bili tudi že drugič na Rock kamnolomu, so bili na odru fenomenalni, kar se je odražalo tudi pod odrom. Pevec Renato je s svojim glasom in nastopom spravil veliko večino obiskovalcev na noge. Tako so z njimi prepevali stare in nove komade. Vsekakor je bilo vzdušje pod odrom žurersko. Po koncertu so The Closhers izjavili, da je bil to njihov najboljši koncert in da je to vrhunec njihove kariere, saj je publika na nastopu poznala vse njihove komade. Skupina Krema iz Grosuplja je bila na Rock kamnolomu prvič. Sestavljajo jo sami odlični glasbeniki. Marsikdo je bil presenečen, ko je slišal njihove komade, ki se že kar nekaj časa vrtijo na radijskih postajah, ni pa vedel, da so izvajalci ti fantje. Naj povem, da sta obe skupini, Krema in The Closhers, letos izdali svoj prvi CD. Krema pa je nastopila tudi na letošnjem izboru za Emo. Sledila je še zadnja skupina RITZ 88 (cover band Guns-n-Roses) iz Grosuplja. Odlično izvajanje skladb legendarne ameriške skupine Guns-n-Roses iz 80-let je bi odličen glasbeni zaključek letošnjega Rock kamnoloma. Vsi, ki so bili letos prvič na koncertu, so pohvalili prireditev in lokacijo. Stari kamnolom ima že po naravi obliko amfiteatra, saj je zaprt s treh strani, tako, da je idealno prizorišče za koncerte. Poleg tega je malo umaknjen iz naselja in obraščen z drevesi, in ob lepem vremenu, dobrem ozvočenju nudi koncerte v popolnem okolju in s popolnimi učinki. Obiskovalci so bili navdušeni in so pozitivno sprejeli takšno prireditev. Upamo, da smo letos prepričali tudi skeptike, saj so lahko uživali v dobri glasbi, kulturnem obnašanju udeležencev in prireditvi, ki je minila v dobrem vzdušju. Vsekakor nihče ni odšel razočaran, saj se je za vsak okus našlo nekaj glasbe, pa tudi za hrano in pijačo je bilo odlično poskrbljeno. Ideja, da bi stari kamnolom postal tradicionalni prostor za organizacijo podobnih prireditev v Dobrepolju, je vsekakor na mestu. Upamo, da bodo vodilni možje naše občine to pobudo vzeli zares. Vsi nastopajoči glasbeniki iz Dobre-polja smo pri tem vsekakor pripravljeni pomagati po svojih najboljših močeh. Zahvalili bi se vsem donatorjem CAR&BAR, Avtotransporti Kastelec, Evromojster, Partner Graf d.o.o., Simetrija d.o.o., Zeleni Val in občini Dobre-polje za posluh, da smo takšno prireditev sploh lahko izpeljali ter županu Janezu Pavlinu za nagovor obiskovalcev in nastopajočih. Rožletu Palčarju pa za odlične slike s koncerta. Mitju in Gustiju za pomoč pri organizaciji in snemanju. Za vrhunsko ozvočenje in light show sta poskrbela Miha Bahun in Miha Krejan. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim skupinam, saj so se z veseljem odzvale na naše povabilo za nastop. Poleg tega so nam vsi fantje po svojih najboljših močeh pomagali pri organizaciji prireditve in nam posodili svojo opremo (hvala Grega, Zlatko in Andrej). Matej iz KOME 750 pa je cel večer odlično povezoval prireditev. Ko smo v lanskem letu razmišljali, da bi organizirali Rock kamnolom, je bil naš pogled na prireditev vsekakor drugačen, kot je sedaj. Osnovni namen ponesti pozitivno energijo rock glasbe med naše prijatelje iz Dobrepolja in drugod ostaja še naprej. Želimo si, da bi ta prireditev postala tradicionalna. Se vidimo naslednje leto! ♦ Drznost ali iskrenost, to je zdaj vprašanje? Aristotel je dejal, da obstajajo tri stopnje poguma v človeku: preplašenost, drznost in predrznost. Najboljša je srednja pot. In tudi mi smo se odpravili po njej. Saša Strnad, TD Podgora Nasprotno s svojimi »vzorniki« smo prireditev Večer erotične poezije krstili 21. maja ob 21. uri v Krajčkovem Saloonu. V času, ko je velika gospodarska kriza že odzvanjala svoj prihod in se je lažje odprl prostor za bolj intimno obliko zabave tudi na podeželju. Verjamem, da mnogi od vas hrepenite po tem, da bi vedno iste zgodbe gledali ali slišali vsakič malo drugače, malce osveženo, morda celo uporniško; in če to uporništvo le ne bi bilo preveč skrajno, bi ga tudi nagradili s kakšnim slovenskim viktorjem ali ameriškim oskarjem. Rada bi osvežila poznavanje pojma erotika, kajti za marsikoga je to novi strah! Bu! Črna točka, ki je zasidrana v naših mislih. Dandanašnji rušilni duh. Mešanje pojmov zaradi neznanja. Pa ni potrebno, da je tako. Zato si bom drznila poučiti vse »neznanjaželne« Tomaže o pojmu erotika: Erotika: ljubezensko in spolno izživljanje, ljubezenska spretnost in teorija, ljubezensko pesništvo. Erotik: kdor je nagnjen k erotiki, kdor opeva ljubezen, pesnik, pesnica ljubezenskih pesmi. Erotična-en: ljubezenski, ki se na naša na Eros, erotiko, -a blodnja, -a umet- nost, -i film, -i nagon, -i spis. Smešno, kajne, vidimo nekaj, česar v resnici ni, če pa je, je v precej manjšem obsegu, kot ste si zamišljali, da je. Nenehno se čudim, kaj počne jezik, kam lahko gre, se ustavi in zabeleži utrinek spomina, poželenja, kako z veseljem vrešči , da je bil tam, kjer misli, da še nikoli ni bil. Zato želim tudi javno podeliti erotičnega Oskarja prav vsakemu posebej od nastopajočih: za pogum, iskreno pesem, krstno recitacijo pred javnostjo in erotični naboj, ki ste ga imeli s seboj ter delili z nami. Hvala vsem. Večer smo naredili: Jasmina Strnad, Alenka Zabukovec, Lidija Pugelj, Ana Porenta, Maruša Gruden, Janko Nose, Silva Langenfus, Andrej Debeljak, Tomaž Zabukovec, Ana Vidmar, Mojca Pogorelo in moja malenkost Saša Strnad v spremljavi Žigata Palčar-ja na bobnih in Gašperja Letonja na kitari. Vsebinske prehode pesmi so popestrili fantje iz skupine Koma 750 (Damjan, Matej in Tomaž). Razgaljeno bližino je razvijalo peneče vino, sočne jagode in slastne lizike v obliki srčkov. Ljubezensko vzdušje v rdečem in s svečkami po vonju vrtnic. Da ne govorim o družbi in petju, ki se je raztegnilo noč in pozdravljalo jutro. Preostanek dneva sem počasi spuščala skozi sebe in pristajal je v upanju, da se bo naslednje jutro zgodilo kaj podobnega. Nič novega ni pod soncem. Tabula rasa kraljuje naprej v Dobre-polju. Kar je v kalupu vaše moralne pogojenosti, ponavadi sprejemate, kar pa ne, nagonsko kot navadni človek, slepo zavračate. Toda kje je tukaj svoboda zavedanja, odločanja in samostojnosti? Kje je sedaj naš človek, ki je krona nebeškega stvarstva?! Človek, narejen po božji podobi? Kajti to je človek, ki v sebi nosi veličino modrosti ter brezpogojno ljubezen. Šele tedaj bo tisto, s čimer se boste strinjali ali ne ter kar boste odobravali in kaj ne, res vaše, in ne le rezultat moralne pogojenosti, vašega nagonskega sebičnega ravnanja in srečanja z avtorji skozi njihove zapise. Šele ob zavedanju vseh resnic boste postali človek, ki je zares izraz duha in rajskega stvarstva, katerega človeštvo že vso večnost išče vsepovsod, tudi pri vas doma. Ko se boste zavedali, da boste onkraj strahu dobili nekaj vrednega, ne oklevajte, bodi drzni. In ne bojte se. Nikoli. Ljubite, dokler še lahko. Dobro vam bo delo. ♦ Prireditve Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija tel.: 01/7869- 070, 051/675-238, fax: 01/7869-075 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si NAPOVED SKLADOVIH DOGODKOV • DRŽAVNO SREČANJE BIG BANDOV Ljubljana, 26. junij 2009 Big Band DOM Dobrepolje, lanski državni zmagovalci, se bodo tudi letos pod umetniškim vodstvom Braca Doblekarja udeležili srečanja big bandov iz cele Slovenije. • LE PLESAT ME PELJI Beltinci, 26. 7. 2009 Iz regijskega srečanja je bila iz ivanške izpostave za državni nivo izbrana Folklorna skupina Ponikve z mentoricama Barbaro Brodnik in Martino Prhaj in odrsko postavitvijo poimenovano Nedeljsko popoldne. V območno prijavnici so o svojem delovanju zapisali: »S svojim delom poustvarjamo izročilo naših prednikov, ki so tako kot mi velik del prostega časa namenili plesu in petju. Folklora je odlična podlaga za oblikovanje lastne identitete in prispeva k ohranjanju raznolikosti, kot pomembni vrednoti, v vedno bolj globalizirane-mu svetu.« Skupino je izbrala državna selektorica Branka Moškon na regijskem srečanju odraslih foklornih skupin Osrednje Slovenije in Primorske konec maja v kulturnem domu v Grosupljem. MAVRIČNA KULTURA ZA VSE • MALE AFNE PLESALE NA REGIJSKEM SREČANJU MIGAM V ZAGORJU Mentorica Anja Gržinič je mlade plesalce pripeljala do regijskega srečanja s plesnim nastopom Opičje norčije. Srečanje je potekalo v dveh delih na Vrhniki in v Zagorju, kjer se je predstavilo 40 izbranih plesnih zasedb Osrednje Slovenije. Med njimi so dobrepoljski otroci v opičjih kostumih prepričljivo izkoristili zakonitosti odra in navdušili občinstvo v dvorani zagorskega kulturnega doma. Po srečanju je potekal daljši razgovor, kjer so mentorji dobili nasvete in komentarje strokovne spremljevalke Petre Pikalo in strokovne svetovalke za ples na JSKD RS Nine Meško. Revija je bila kvaliteten prikaz plesne dejevnosti na regijskem nivoju in zelo pester prerez produkcije sodobnega plesnega izraza. • OTROCI POSADILI RASTOČO VRBOVO SKULPTURO PRED DOBREPOLJSKO ŠOLO Na svetovni dan muzejev so se v Dobrepolju na zelenici pred osnovno šolo na tradicionalnem otroškem extemporu zbrali učenci in dijaki iz šol treh občin: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Na delovnem in ustvarjalnem srečanju so poleg mentoric Anice Eržen, Mihaele Ciuha in Svetlane Jakimovske Rodić sodelovali tudi šolski mentorji Anamarija Šmajdek, Helena Zalokar - Kuhar, Jelka Rojec in Branko Mejač. V sončnem dopoldnevu je postopno zrasla skulptura iz vrbovih vej, ki so jih otroci sami očistili listja in učvrstili v pokončno ogrodje »eko« hiške. V prihodnosti, ko bo hišica ozele-nela, bo nudila zavetje dobrepoljskim otrokom. Posebnost skulpture je, da potrebuje nego skozi vse leto. Še posebej v prvih mesecih jo bo potrebno zalivati vsak dan, da se bodo korenine prijele in da bodo pognali mladi zeleni poganjki. Vrbovje, ki je gradbeni material hiške, je bilo namreč nabrano ob reki Savi, kjer je živelo v izdatnih količinah vode. Vrbova skulptura Otroci so poleg skulpture iz drobnih vrbovih vejic gradili tudi različne »mobile«, lovilce sanj ter inštrumente, s katerimi so okrasili bližnja drevesa. Tako je zaživel prostor v vseh dimenzijah pred bodočim novim dobrepoljskim vrtcem in letošnja tematika območne izpostave ekologija in kultura se je materializirala v živem rastočem organizmu. Navdušenje otrok in predvsam dijakov pa bo morda v prihodnosti botrovalo tudi izgradnji podobnih skulptur še na drugih mestih. Upamo, da se bo naša skulpura dobro prijela in popestrila zeleno okolje šole in vrtca. Za pomoč pri izvedbi projekta se zahvaljujemo Občini Dobrepolje, dobrepoljski šoli in Pekarni Blatnik, ki je poskrbela za posladek med ustvarjanjem. • IVANŠKA IZPOSTAVA ORGANIZIRALA REGIJSKO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN Konec maja je v prostorih kulturnega doma v Grosupljem v soorganizaciji z Zvezo kulturnih društev Grosuplje potekalo regijsko srečanje odraslih folklornih skupin z naslovom Zrelo je žito, je žuta slama. Na srečanju se je predstavilo šest folklornih skupin izbranih na območ- .1 9 i i ■■ » FS Ponikve _ nih nivojih Osrednje Slovenije in Primorske, ki si jih je ogledal Mirko Ramovš, letošnji Štre-kljev nagrajenec. Regijsko srečanje pa je strokovno spremljala Branka Moškon, ki se je s posameznimi vodji tudi izdatno pogovorila in je naredila izbor za državno srečanje. Na srečanju sta nastopili kar dve folklorni skupini iz izpostave, in sicer: Folklorna skupina Stična in Folklorna skupina Ponikve pod vodstvom Barbare Brodnik in Martine Prhaj. Plesalci in godci iz Ponikev bodo z odrsko postavitvijo Nedeljsko popoldne nastopili na prvem delu državnega srečanja konec julija v Beltincih. Čestitamo! • GLEDALIŠKO DRŽAVNO SREČANJE V LJUBLJANI S PREDSTAVAMA VIKIN ČAROBNI KAKTUS IN ZVEZDICA ZASPANKA Na državnem srečanju, ki je potekalo v dveh dnevih sta nastopili kar dve zasedbi, obe iz občine Grosuplje. Zvezdico Zaspanko so odigrali otroci OŠ Lousia Adamiča (KD Teater Grosuplje) pod mentorstvom Irene Žerdin in Sabine Gruden. Vikin čarobni kaktus pa otroci Vrtca Kekec Grosuplje pod mentorstvom Judite Rajnar in Jožice Omahen. Tradicionalno kvalitetna gledališka produkcija območne izpostave je v Ljubljani pokazala svoj vrh z izvedbo gledališke predstave grosupeljskih vrt-čevskih otrok. Mantorica Judita Rajnar je dramatizirala svoje besedilo - pravljico Vikin čarobni kaktus - oblikovala kostume in sceno. V Vikin čarobni kaktus Igro so otroci skupaj z mentoricama postopno pripravljali vse leto in trud ter vloženo delo so se pokazali na iskrivi in radoživi igri ter prepričljivi izvedbi mladih gledališčnikov. Predvsem so vse izbrane predstave na državnem nivoju po mnenju strokovne spremljevalke, Simone Zorc Ramovš, pokazale celovito podobo predstave, kjer je mišljena usklajena podoba igre, scene, kostumov, glasbe, koreografije itd, natančna dramaturgija z jasnim uvodom, vrhom ter razpletom in navsezadnje primernost izbranega besedila za starost otrok, ki so predstave interpretirali. • KONEC MAJA SO SE ŠTEVILNI GLEDALIŠČNIKI UDELEŽILI SEMINARJA Z GAŠPERJEM TIČEM Celodnevna delavnica je potekala v kulturnem domu v Ivančni Gorici, kjer so posamezniki spoznavali teoretične zakonitosti gledališča in se hkrati urili v praktičnem delu. Delavnice se je udeležilo okoli 40 seminaristov iz vse Slovenije, žal pa ni bilo nobenega igralca ali ljubitelja gledališča iz Dobrepolja. Seminar se je zaključil z izvedbo monokomedije Gašperja Tiča: Jooj, tako sem prišel na svet. Hkrati so bila podeljena tudi priznanja za udeležbo na Območnem Linhartovem srečanju 2009, in sicer skupinama GGNeni Grosuplje za predstavo Ozri se v gnevu v režiji Gorana Gluviča in Gledališču Petdopol za predstavo Nasvidnje nad zvezdami, pod režijskim vodstvom Marjane Hočevar, ki so dobili sredi maja v Ljubljani tudi priznanje za posebne dosežke. • VSE GENERACIJE PRAZNOVALE NA PRVEM FESTIVALU EKOLOGIJE IN KULTURE Na svetovni dan ekologije in kulture smo se na ivanški izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti skupaj z ivanjško enoto Mestne knjižnice Grosuplje odločili, da praz- V á Svetlani Jakimovski Rodić nujemo prvi festival na temo ekologije in kulture. V kulturnem domu v Ivančni Gorici je 5. junija potekalo druženje vseh generacij z dopoldanskimi ustvarjalnimi delavnicami in popoldansko otvoritvijo likovne razstave in eko-sejmom. Ob otvoritvi razstave, na kateri je s svojimi deli sodeloval tudi Vrtec Dobrepolje, je bilo posebno priznanje podeljeno Svetlani Jakimovski Rodić, ki je oblikovala logo za letošnjo tematiko izpostave ekologija in kultura. Človek ni stvarnik tkanine življenja, temveč le nitka v njej. Kar dela s tkanino, dela s samim seboj... Svoje otroke učite, kakor jih učimo mi, da je Zemlja naša mati. Kar se zgodi Zemlji, se zgodi tudi njenim otrokom. (besede indijanskega poglavarja iz Seattla, 1855) • PEVCI NA TABORU PREPEVALI ŽE ŠTIRIDESETIČ Letošnji Tabor pevskih zborov je bil jubilejni. Prireditev namreč poteka neprekinjeno že 40 let. Praksa Tabora je že utečena. Odvije se v dveh delih: pevski zbori iz zamejstva se predstavijo na koncertu zamejskih pevskih zborov medtem, ko se ostali sodelujoči zbori predstavijo na skupnem koncertu. Letos je prijavljenih več kot 140 pevskih zborov (ženski PZ, moški PZ in mešani PZ ter male pevske skupine) iz vse Slovenije in zamejstva. Že 35-tič se bo tabora udeležila tudi Godba Dobrepolje. JSKD OI Ivančna Gorica www.kultura-ustvarjanje.si Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, vas vabi na OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ki bo potekalo v ponedeljek, 21. septembra 2009, predvidoma ob 17. uri, v prostorih Mestne knjižnice Grosuplje. Na srečanju ste dobrodošli vsi avtorji (letnica rojstva 1969 in več), ki boste predstavili svoja kratka prozna dela (dve A4 strani), poezijo (do tri pesmi), prizor dramskega besedila ali pa krajši literarni esej na izbrano tematiko. Literarno srečanje bo potekalo v tednu, namenjenemu Dnevom evropske kulturne dediščine (DEKD), ki je letos posvečeno inovativnosti in ustvarjalnosti v povezavi s kulturno dediščino. Posebna tematika letošnjega leta pa je odnos med ekologijo in kulturo. Ekologija pojasnjuje, kako živijo rastline in živali v povezavi druga z drugo, kako so odvisne od naravnih virov in dobrin (tla, voda, zrak, sončna svetloba). Preučuje prilagoditve življenjskim razmeram, kjer organizmi živijo. Posebne dimenzije, ki jih prinese s sabo vzpostavitev odnosa med ekologijo in kulturo. Srečanje bo strokovno spremljala literarna ustvarjalka Ana Porenta, ki se bo pogovorila z vsakim udeležencem srečanja na podlagi vašega vnaprej poslanega gradiva. Na območno srečanje se lahko prijavite do 15. avgusta 2009 • preko telefona: 051/ 675-238, 01/7869-070, • ali pisno na elektronski naslov: oi.ivancna.gorica@iskd.si • ali se oglasite osebno na sedežu izpostave: JSKD OI Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica - najbolje pa bo, če pokličete kar takoj. Prosimo, če svoje literarna dela pošljete do 15. avgusta na zgornji naslov, da jih bomo posredovali letošnji strokovni spremljevalki. Lepo pozdravljeni in veliko ustvarjalnega navdiha! Pripravila: Simona Zorko JSKD OI Ivančna Gorica, Barbara Rigler kaltodiši mq)a knjižnica Slovenske splošne knjižnice objavljamo LITERARNI NATEČAJ 2009 z naslovom KAKO DIŠI MOJA KNJIŽNICA V letu 2008 je na naš literarni razpis prispelo 187 prispevkov, 33 najboljših po izboru strokovne komisije pa je izšlo v literarnem zvezku Zgodbe iz knjižnice. Sekcija za splošne knjižnice Slovenije se je odločila, da vas k pisanju povabi tudi letos. Naš natečaj vabi vse generacije k pisanju zgodb na temo KAKO DIŠI MOJA KNJIŽNICA. TUKAJ JE NEKAJ NAMIGOV ZA VAŠO ZGODBO: Če smo vas lani izzvali, da se zazrete v knjižnico kot prostor, kjer se dogajajo različne zgodbe, vas letos vabimo, da se potopite v svoje čutne prostorčke, kjer knjižnico doživite zelo osebno. Kako diši TVOJA knjižnica? Po otroških spominih? Po starih knjigah, ki imajo prav poseben vonj? Svoj vonj ima tudi nova knjiga, pravkar natisnjena. Diši po njej? Mogoče diši po samo eni knjižni zgodbi. Diši po vaši prvi ljubezni? Mogoče diši po znanju, trepetu pred izpiti, smehu, solzah? Mogoče po lipah, ki se bohotijo pred stavbo, po cesti, ki vas je zapeljala v svet? Prepustite se čutom in - pišite. Izdelek žanrsko ni omejen. Lahko vsebuje največ 6000 znakov (šteto brez presledkov), napisan naj bo v elektronski obliki. Brezplačen dostop do elektronske pošte lahko poiščete tudi v knjižnicah. Avtorji odstopate pravice do objave besedil. Strokovna komisija bo izbrala najboljše zgodbe, ki jih bomo razglasili na sjovesnosti 20. novembra 2009, na DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC. Najboljše zgodbe bodo na ta dan izšle tudi v knjižni obliki, literarnem zvezku št. 2. Zgodbo pošljite na elektronski naslov natecajknjiznic@gmail.com do 15. septembra 2009, do 24. ure. Besedilo pošljite v priponki in ga podpišite s psevdonimom. Dodatne informacije dobite na tel. št. 05 731 00 31 (Nadja Mislej - Božič). Izbor najboljših zgodb bo objavljen v petek, 30. oktobra 2009, na spletni strani http://sites.google.com/site/sekcijazasplosneknjiznice/. Veliko ustvarjalnega navdiha vam želimo in novih zgodb se veselimo! Naj zadiši! Knjižnica v Dobrepolju Miftm ÎHjïîfijffl Grvfajfíjt Videm 34 • Telefon: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure, torek in četrtek od 9. do 14. ure, petek od 12.30 do 20. ure. Na počitnice ... s knjigo !!! Pričelo se je obdobje poletnih počitnic in težko pričakovanih dopustov. Marsikdo šele v tem času, zaradi premnogih vsakdanjih obveznosti, poseže po knjigi in se odloči za branje dobrega romana. V času dopustov se namreč bolj posvetimo sebi in delamo stvari, ki nas veselijo in napolnijo našo dušo. Tako mnogi pridejo v knjižnico in pravijo: »Ah, končno imam čas, da preberem kakšno dobro knjigo.« Ampak tudi s tem ni nič narobe. Knjige so zelo vztrajne in bodo vedno počakale na nas. Tudi mnogi šolarji in študentje med počitnicami berejo več gradiva, ki jim je resnično všeč, saj jim med letom zaradi šolskih obveznosti zmanjka časa. Naj gremo na morje, v gore ali kam drugam knjigo lahko beremo kjerkoli. Tudi če ostanemo doma, nam še vedno ostane ta zvesta prijateljica, ki nas popelje kamorkoli, v različne kraje in dogodivščine. Tudi sama si ne predstavljam svojega dopusta brez knjige. »...spoznala sem, kaj se skriva v knjigah: ne le vile in škrati, princese in zlobne čarovnice, ampak tudi ti in jaz, naša veselja^, naše skrbi, naša upanja in naša žalost. Dobro in slabo, resnično in izmišljeno, narava in ves svet - vse to je v knjigah.« (Eva Janikovszky) Vendar, kar prevzame enega, ni nujno, da prevzame tudi drugega, a tako, kot smo si različni mi, so raznolike tudi knjige. Nekatere nas popeljejo v zgodovino, druge v svet domišljije, ljubezenskih spletk, pustolovskih doživetij, spominov ali humorja. Knjige nas lahko popeljejo kamorkoli, samo prepustiti se jim moramo. Če ne veste, katere knjige bi se lotili, vam je lahko v pomoč spisek stotih najbolj izposojenih knjig, ki jih na svojih spletnih straneh objavlja Cobiss - informacijski sistem slovenskih knjižnic. Pomagate pa si lahko tudi z revijo Bu-kla, ki objavlja podatke o dobrih knjigah. Če pa bodo vaše počitnice bolj aktivne, vam v knjižnici nudimo tudi priročnike in zemljevide, ki vam bodo v pomoč pri raziskovanju krajev in držav, v katere se odpravljate. V knjižnico vas vabimo tudi na ogled likovne razstave »Smej se! Rad te gledam, ko se sme-ješ« avtorice Mete Jakič. Razstava slik bo na ogled do konca meseca julija. ♦ Teden gozdov — izbirno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov OE Kočevje V soboto, 30. maja, smo ob oglarski kopi v Rakitnici uspešno izpeljali že četrto izbirno sekaško tekmovanje za lastnike gozdov ZGS Območne enote Kočevje. Tekmovanje smo popestrili s prikazom izdelovanja »šindre« - lesene strešne kritine, predstavitvijo novosti na področju motornih žag (Agromarket in servis), zaščitne opreme za delo v gozdu (Recinko d.o.o.), modernih kotlov na lesno biomaso proizvajalca Froeling (Biomasa d.o.o.) in izdelave lesnih sekancev (Stane Oberstar). Razglasitev rezultatov so pospremila tekmovanja v žaganju z dvoročno žago, vlečenju vrvi med sodniki in tekmovalci ter v metanju klocna, ki ga je nadomestila 10 kg krogla. Katja Konečnik, ZGS Tekmovanja se je udeležilo rekordnih 28 lastnikov gozdov. Najuspešnejši med njimi je bil Urban Štupica iz Nemške vasi. Urban je bil eden najmlajših, a hkrati tudi najizkušenejših udeležencev, saj se je spretnosti z motorno žago učil na Srednji gozdarski šoli v Postojni, za katero je nastopal tudi na evropskih prvenstvih. Drugi in tretji rezultat dneva sta dosegla gosta iz novomeške območne enote, Marko Novak in Robert Boben, ki sta tekmovala izven konkurence. Tako je drugo mesto pripadlo Romanu Ruparju iz Sel pri Robu, tretje mesto Branetu Ilcu iz Dolenje vasi in četrto mesto Davorinu Ba-biču iz Zdenske vasi v Dobrepolju. Najboljši trije so si zagotovili pravico do nastopa na državnem prvenstvu, ki bo potekalo avgusta v Gornji Radgoni, v okviru kmetijsko-živilskega sejma AGRA. Na fotografiji Toneta Lesarja stojijo (od leve proti desni): namestnik vodje ZGS OE Kočevje Tomaž Devjak, Davorin Babič, Brane Ilc, Roman Rupar, zmagovalec Urban Šilc, vodja tekmovanja Roman Križman ter gosta iz OE Novo mesto Robert Boben in Marko Novak. ♦ Izbirno tekmovanje lastnikov gozdov OE Kočevje, rezultati posamezno Mesto Ime Ekipa kazenske kombin. precizen rez zasek in rez kleščenje podžag. podiranje na balon SKUPAJ 1 STUPICA Urban RIBNICA 2 136 199 660 220 20 1235 2 NOVAK MARKO Gosti Novo mesto 121 184 620 214 20 1159 3 ROBERT BOBEN Gosti Novo mesto 146 192 580 198 30 1146 4 RUPAR Roman KE Velike Lašče 40 127 148 640 182 45 1142 5 ILC Brane RIBNICA 1 114 112 660 206 30 1122 6 BABIC Davorin Mešana ekipa 1 20 133 183 570 180 30 1096 7 ROVAN Brane Gosti 96 237 425 244 45 1047 8 PRIJATELJ Aleš KE Velike Lašče 150 180 445 172 45 992 9 ILC Aleš RIBNICA 1 80 10 197 545 160 35 947 10 NOVAK Alojz RIBNICA 2 80 74 93 590 158 30 945 11 BRINJŠEK JANEZ KE Velike Lašče 120 97 188 435 160 45 925 12 JOŽE MIHELIČ Mešana ekipa 1 40 91 174 470 130 45 910 13 KAPLAN Milan KE Velike Lašče 120 81 109 495 162 30 877 14 KOVAČIČ Franci KE Dobrepolje 120 108 135 495 5 128 871 15 ILC Franc RIBNICA 1 110 123 174 455 100 0 852 16 DEBELJAK Alojz KE Travna gora 40 25 134 490 176 20 845 17 LOŽAR Robert KE Travna gora 160 107 31 500 180 20 838 18 KOBE Sandi Mešana ekipa 1 180 0 194 480 76 20 770 19 HROVAT Klemen KE Dobrepolje 90 49 95 405 148 0 697 20 PUGELJ Franc KE Dobrepolje 100 107 162 280 110 30 689 21 PETERLIN Boris KE Velike Lašče 20 0 42 425 198 20 685 22 HENIGMAN SEBASTJAN Gosti 170 10 108 355 180 10 663 23 MIHELIČ Martin KE Travna gora 90 74 305 144 0 613 24 OBERSTAR Peter RIBNICA 1 80 82 156 265 92 5 600 25 BABIČ Simon KE Dobrepolje 400 36 193 205 136 20 590 26 LEVSTEK Ervin KE Travna gora 370 96 164 110 186 30 586 27 ŠILC Franc RIBNICA 2 40 55 0 130 166 5 356 28 KROMAR France RIBNICA 2 350 76 96 100 2 30 304 Regijska gasilska orientacija za mladino Aleš Strnad, predsednik MK GZD_ Dobri vtisi iz občinske orientacije so bili še sveži, ko so se najboljše ekipe naše Gasilske zveze že odpravile svojo pripravljenost in znanje preveriti na regijsko gasilsko orientacijo. Letošnje tekmovanje se je odvijalo vzhodno od Dobre-polja, natančneje v Stični. Jutranja rosica na postroju je napovedovala težke razmere za tovrstno tekmovanje, vendar se je kmalu izkazalo, da kjer je dobra volja in mlado srce, tudi sonce rado posije. Višji nivo tekmovanja, višja pričakovanja, višji cilji, hitro se prikrade tudi malo več treme in strahu, nastopiti je le potrebno na tujih travnikih in v tujih gozdovih. Vse to je bilo čutiti pri naših tekmovalcih pri jutranjem prebujanju. Ko pa se je tekmovanje pričelo, je bila tu kmalu tista potrebna volja in želja po uspehu. Nastopili smo v treh različnih starostnih skupinah in seveda tudi fantje in punce ločeno. Podobno kot na občinskem tekmovanju: tri različne dolžine prog in kontrolne točke, na katerih je potrebno pokazati nekaj gasilskih, nekaj splošno družabnih veščin in kot da že v šoli ne primanjkuje kontrolnih nalog, nekaj testov s preventivno vsebino. Kaj pa rezultati? Vsi skupaj zelo zadovoljni in z željo, da v prihodnjem letu z izkušnjo več, še višje. Najbolj je bila zadovoljna ekipa mladincev PGD Zdenska vas, saj so se s svojim drugim mestom Rezultati po kategorijah: MLAJŠE PIONIRKE: Zdenska vas - 5. mesto Zagorica - 6. mesto MLAJŠI PIONIRJI: Kompolje - 4. mesto Ponikve - 5. mesto STAREJŠE PIONIRKE: Zagorica - 5. mesto Ponikve - 6. mesto STAREJŠI PIONIRJI: Ponikve - 5. mesto Hočevje - 6. mesto MLADINKE: Hočevje - 3. mesto MLADINCI: Zdenska vas1 - 2. mesto Zdenska vas2 - 5. mesto uspeli kvalificirati na državno gasilsko orientacijo, ki bo potekala 12. septembra na Brdu pri Kranju. Fantje so takoj po tekmovanju zavzdihnili: »Še dobro, da so tu počitnice in odlična priložnost za trening.« Vi si pa le preberite septembrsko številko in preverite, če so držali besedo in trenirali dovolj močno. Torej fantje, koliko je že azimut proti Kranju? ♦ Mimohod ešalona regije LJ II mimo častne tribune; poveljuje Lovro Markovič, poveljnik GZ Ivančna Gorica, prapor GZ Dobrepolje je na skrajni desni, na skrajni levi v prvi vrsti koraka predsednik mladinske komisije pri regiji LJ II Aleš Strnad. 140 let prostovoljnega gasilstva - ■ Velika parada gasilcev v Metliki, 6. junija 2009 Matjaž Koželj V počastitev visokega jubileja najstarejšega slovenskega Prostovoljnega gasilskega društva Metlika, je bilo prvi teden junija organiziranih več slavnostnih dogodkov. Med njimi slavnostna seja PGD Metlika v petek 5. junija, v soboto 6. junija pa slavnostna akademija in za sklep veličastna parada gasilstva in proslava, na kateri so bili prisotni predsednik republike dr. Danilo Turk, Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj, predsednik Gasilske zveze Slovenije Toni Koren in poveljnik GZS Matjaž Klarič. Seveda pa parade ne bi bilo brez navdušenih in zavzetih gasilcev, ki so prišli iz vse Slovenije, da bi bili del te pomembne prireditve, ki ni bil samo praznik Metličanov, ampak celega slovenskega gasilstva. Tako smo se tudi gasilci iz Gasilske zveze Dobrepolje odpravili na pot proti Beli krajini. Slovesnosti smo se udeležili predstavniki društev iz Ponikev, Kompolj, Zdenske vasi, Zagorice in Ho-čevja. Na lepo sončno soboto smo se na zbrali Vidmu ob enih popoldne, nato smo se s tremi GVM-ji (kombiji) odpravili čez Hočevje, po dolini Krke, preko Črmošnjic do Semiča in nato proti Metliki. Tam smo se pridružili ostalim gasilcem regije Ljubljana 11, kateri je poveljeval Lovro Markovič, poveljnik GZ Ivančna Gorica, poveljnik Regije Lj 11 pa je kot Postroj ešalonov regij in praporov pred tribuno na zelenici pred gasilskim domom v Metliki. podpoveljnik GZS vodil ešalon* gasilskih vozil. Ob pol petih se je veličastna parada sestavljena iz praporov, častne čete, stare gasilske tehnike, ešalonov mladine in članic, ešalonov regij, ešalona civilne zaščite in na koncu parade še gasilske reševalne mehanizacije premikati mimo častne tribune, Vzdušje je bilo res nepozabno, nepregledna množica gasilcev kot veličastna vojska se je pomikala mimo ljudi, ki so nas navdušeno pozdravljali in ob takih trenutkih se vidi, da gasilci nekaj veljamo. Zaključno slovesnost s kulturnim programom in govori visokih gostov smo spremljali razporejeni na zelenici pred gasilskim domom. Predsednik države nas je pohvalil, da lahko organizaci preživi tako dolgo samo če ljudi družijo prave vrednote in za gasilce lahko to upravičeno trdimo. Opozoril je tudi na nekatere probleme, s katerimi se srečujemo gasilci, predvsem je to stalno pomanjkanje denarja za opremo in neurejen status operativnih gasilcev. Za ureditev teh vprašanj nam je zagotovil svojo podporo. Po končani slovesnosti smo bili gasilci deležni golaža, nato pa smo počasi krenili proti domu. Prepričan sem, da nam bo vsem udeležencem ta izredno lepi sončen dan ostal v lepem spominu, da smo bili tudi mi del veličastnega praznovanja 140-let-nice gasilstva v Sloveniji. ♦ *ešalon: večja skupina ljudi, sestavljena v enoto Posvet članic V petek, 22. 5. 2009, so se poveljnik in 12 članic iz GZ Dobrepolje udeležilo posveta članic v Kočevju. Tina Jakič, predsednica za ženske PGD Zdenska vas_ Prikazali so nam vajo težke prometne nesreče. V vozilu sta bili ukleščeni dve hudo poškodovani osebi, katere so morali gasilci rešiti z zato ustrezno opremo, šele nato so ju lahko oskrbeli reševalci. Vaja je bila tehnično zelo dobro izvedena. V takih trenutkih se šele zavemo, kako morajo biti gasilci psihično dobro pripravljeni, da lahko kljub težkim prizorom strokovno posredujejo v takih nesrečah. Po prikazu vaje je sledilo razvrščanje in korakanje. Organizirane so bile štiri delavnice, zato so članice razdelili v skupine. Prva skupina je naredila program dela za članice, druga skupina je sestavila poročilo o posvetu za medije, tretja skupina je imela temo, kje se članice vidijo v intervenciji (nudenje pomoči, zapisnik o intervenciji), četrta skupina pa je imela ustvarjalne delavnice v kateri so članice izdelovale izdelke z gasilskimi motivi. Na koncu je vsaka skupina predstavila svoje delo. Sledilo je še prijetno druženje s prija- teljicami ob večerji. Seveda srečanje ne bi bil tako zanimivo, če poveljnik ne bi povabil članic na pozno večerno sladico. Posvet je bil dobro organiziran in zelo poučen. Prihodnje leto pa je na vrsti GZ Dobrepolje, da organizira posvet članic regije Ljubljana 2. ♦ Piknik in skupno nabiranje gob Društvo gobarjev Štorovke - Šentrumar Hočevje Videm 34, 1312 Videm-Dcbrerglje • www.storovke.si Slavko Pajntar V soboto, 13. junija, smo se člani društva gobarjev Štorovke s pobratenim Gobarsko mikološkim društvom Ljubljana zbrali na Hribu v bližini Hočevja z namenom nabiranja in raziskovanja rastiš- ča gob v bližnji okolici. Žal je rast v tem času slaba, zaradi vremenskih pogojev, smo pa kljub temu nabrali 19 primerkov, katere so nam determinatorji Andrej Plitaver, Bogdan Tratnik in Majda Ujčič predstavili. Dan je minil prehitro, poleg hoje po gozdu in ogledu gobarskega do- ma smo vse skupaj začinili z bogračem, odojkom, pečenim piščancem in ocvrtim krompirjem. Tako nadaljujemo tradicijo Ljubljanskega društva, kjer smo bili v preteklem letu gostje mi na Cviblju pri Žužemberku. ♦ Andrej Plitaver v pogovoru s Pinkijem, desno Majda Ujčič Bojan čaka na odhod po gobe Pozorno poslušanje o gobah Društvo gobarjev »Štorovke« na obisku v vrtcu Ringaraja Slavko Pajntar Predsednik društva »Štorovke« Slavko Pajntar in determinator mentor Bogdan Tratnik sva 15. junija s pomočjo vzgojiteljice Maričke in ostalih pripravila mini razstavo gob v avli Dobropoljskega vrtca Ringaraja. Žal nam rast gob ni dana zaradi suše, saj padavin ni, nalivi ali plohe pa tako samo splaknejo prah. Predstavili smo 18 primerkov gob, tako užitnih in neužitnih, ki rastejo v bližnji okolici, katere so si po skupinah ogledali otroci in njihove vzgojiteljice. Kljub mladosti otroci poznajo kar lepo število najbolj poznanih gob - jurčke, lisičke, dežnike in rdeče mušnice. Seznanili smo jih o nevarnostih, ki nam prežijo v gozdu in samem nabiranju gob. No, predšolski otroci skupine Ježki so nam zapeli maturantsko pesmico, saj jeseni pre-sedejo v klopi prvega razreda devetlet-ke. Mi smo jim podarili knjižico s pesmicami o gobah Kam pa greste? V gozd po gobe, ki jih je napisal žal že pokojni učitelj iz Krke, Pavle Mišmaš. Otroci pa so društvu podarili lep ornament kozolca, ki bo krasil prostore gobarskega doma. Kasneje smo se z otroci iz skupin Ježki in Metuljčki odpravili v bližnji gozd po gobe in imeli smo srečo, saj smo nabrali še dva užitna primerka. Čas je kar prehitro minil, tako smo obljubili, da se še vidimo v jeseni, ko bo rast gob bolj bogata, in na predavanju z diapozitivi. ♦ 25 letnica društva delovnih invalidov Grosuplje V letošnjem letu Društvo delovnih invalidov Grosuplje praznuje 25 letnico delovanja. Praznovali smo v soboto, 13. junija na posebno lep način. Namesto običajne proslave, smo imeli celodnevno druženje z ogledom znamenitosti okolice Grosupljega in Ivančne gorice. Ponosni smo bili, da sta se našega praznovanja udeležila predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak in sekretarka magistra Tanja Hočevar. Prišli so tudi povabljeni predstavniki društev invalidov iz Ribnice, Trebnjega in Črnomlja. Nejka Miklič, DI Grosuplje Delovni invalidi občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje ter povabljeni smo se ob 9 uri zbrali na avtobusni postaji in se v lepem vremenu odpeljali proti Taborski jami, katera je bila odkrita že leta 1926. V jamo smo se podali z vodičko od dvorane Ledenica, ter mimo Srebrne dvorane in Permetove dvorane prišli do Velike dvorane, kjer smo občudovali mogočne kapnike. Prispeli smo tudi v Blatno dvorano s stalagmitom obsega 7 m ter se podali preko Matjaževe dvorane še v Zadnjo dvorano. Na površje smo se vrnili zadovoljni, posebno težji invalidi, saj so premagali 500 stopnic, pa tudi vsi tisti, ki so lepote tega podzemnega sveta videli prvič. Pred jamo smo se odžejali in nadaljevali pot z avtobusom do Tabora Cerovo. Ob poti smo pozvonili k sv. Antonu ter se povzpeli na griček, kjer stoji čudovito obnovljen tabor s cerkvico sv. Nikolaja. Vodič g. Toni Gruden nam je povedal veliko zanimivosti, pa tudi v cerkvici smo izvedeli marsikaj zanimivega od župnika gospoda Hostnika. Pred odhodom smo še skupaj zapeli, se poslovili in nadaljevali pot. Naslednja naša postaja je bila na Muljavi, kjer nas je pričakala gostoljubna gospa Tatjana Lampret. Povabila nas je v prostore Zveze kulturnih društev Ivanč-na Gorica, kjer smo si ogledali kratko predstavitev Jurčičeve domačije in spominov nanj. Kdor je želel, si je Jurčičev muzej, Krjavljevo kočo in okolico tudi sam ogledal. Zahvaljujemo se jim, ker so nam podarili prost vstop na Jurčičevo domačijo. Tukaj nas je prijetno presenetila naša Karmen, saj nam je v sodelovanju s svojo taščo g. Fani Jurčič pripravila dobro kavo, postregla s pijačo in krofi. Peš smo se podali do cerkve na Muljavi, ki slovi po enem najlepših oltarjev. V cerkvi smo se posedli in tiho občudovali umetnino, ponovno skupaj zapeli in nadaljevali pot. Naša končna postaja je bila na Gradišču nad Stično. V šotoru so nas čakale pogrnjene mize, okrašen oder in živa glasba ansambla DUO. Pričel se je uradni del proslave s slovensko himno in uvodnim govorom predsednice našega društva. Predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije g. Drago Novak je izrazil pohvale in lepe želje za naprej ter Društvu delovnih invalidov Grosuplje v imenu ZDIS podelil Priznanje ob 25. letnici za prizadevno in uspešno delo pri uresničevanju in izvajanju pravic invalidov ter razvoju in krepitvi medsebojnih humanih odnosov. Prav tako je v imenu ZDIS podelil priznanje naši predsednici g. Anici Perme za dolgoletno prizadevno in uspešno delo v Društvu invalidov, pri uresničevanju in izvajanju pravic invalidov, ter razvoju in krepitvi medsebojnih humanih odnosov. S strani Društva invalidov Grosuplje so bila podeljena priznanja članom za 15, 20 in 25 letno sodelovanje v društvu, pa tudi zahvale najbolj aktivnim članom društva. Prisotni člani našega društva smo se predsednici g. Anici Perme in tajnici g. Emi Boh iskreno zah- valili za prizadevnost, strokovnost in predvsem človečnost, ki jo vsakodnevno izkazujeta članom društva. Obe sta prejeli tudi pisno zahvalo DI Grosuplje za njuno nesebično delo v društvu. Naše druženje se je nadaljevalo ob dobri hrani in pijači, pa tudi s plesom. Čeprav smo bili cel dan na poti, je vse skupaj kar prehitro minilo. Prijetno utrujeni in zadovoljni smo se vrnili v naše domove, kjer bomo še nekaj časa obujali spomine na lepo preživet dan. ♦ Ekofestival — ekološka ozaveščenost je način življenja V šoli učitelji in učenci že vrsto let izvajamo ekološke dejavnosti. Skupaj s starši izvajamo zbiralne akcije papirja, v povezavi z občino skrbimo za čisto okolje, razvijamo pozitiven odnos do okolja, zato je v šolskem letu 2007/08 ravnatelj predlagal, da bi se vključili v nacionalni projekt EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA. Eko koordinatorki: Dušica Hočevar in Marija Žnidaršič ter Maja Šuštar Ideja o vključitvi v eko šolo je zorela tudi v vrtcu kar nekaj let. Začelo se je ob branju knjige Pikapolonica na prašni cesti, ki jo je izdalo kulturno ekološko društvo Jasa in smo jo dobili za prebiranje. V knjigi so nanizane zgodbe različnih avtorjev in tema je izključno ekološka. Zgodbe govorijo o krutem uničevanju narave in hkrati o samouničenju našega planeta. Zgodbe smo brali otrokom v vrtcu, šolarji pa so jih brali sami. Ob vsebinah so otroci spoznali, da je na tem svetu nekaj narobe. Tako so se začeli pogovori o našem planetu, o odnosu do narave in prišli smo do spoznanja, da smo ljudje krivi za nastalo situacijo. Po pogovorih so otroci sami prišli do spoznanja, da le vsak posameznik lahko prispeva k izboljšanju situacije. V dejavnost so se vključili vsi otroci, učenci in delavci šole in vrtca. Ustanovili smo programski svet in prešli k realizaciji. Najprej smo se dogovorili o varčevanju v vrtcu in šoli, ter prilepili listke: zapiraj pipo, uporabi le eno brisačko, ugašaj luči, ne odpiraj oken po nepotrebnem, varčuj energijo, ločuj odpadke... Nato smo projekt nadaljevali v smeri konkretnih nalog. Otroci in učenci so zbirali odpadni material in ga ponovno uporabili za izdelavo likovnih izdelkov. Zavestno so začeli izvajati zastavljene cilje in spoznali učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Opazili so goro smeti in se vključevali v čistilne akcije. Tako smo že prvo leto pripravili eko dan ob Dnevu zemlje. V vrtcu so pripravili Srečanje s starši in skupaj so zasadili cvetje okrog vrtca, pripravljali zelenjavno zeliščne namaze in sadne napitke. Šolarji pa so pripravili bogat kulturni program v Jakličevem domu, kjer so peli pesmi o ekologiji, zaigrali nekaj igric iz zgodbic iz knjige Pikapolonica na prašni cesti ter tudi zaplesali ljudske plese. V predprostoru je blestela imenitna razstava izdelkov iz odpadnega materiala s pozitivnimi mislimi o dobroti, ljubezni, o prijateljstvu... Visoki gostje Ker je bilo prvo leto veliko sodelovanje in pripravljenost za delo, smo se v naslednjem šolskem letu prijavili na različne razpisane projekte: Zgodnje naravoslovje v vrtcu (raziskovanje gozda v vseh letnih časih), Kapljice znanosti, Voda kot življenjska vrednota, Čebele skozi letne čase, Setev in opazovanje rasti cvetlic v lončkih, zasaditev sadnih dreves, Ureditev gredic okoli šol in vrtca, Energetsko knjigovodstvo, Očiščevalne akcije, Ekološki likovno literarni natečaji, Zbiranje rabljenih tonerjev, kartuš in trakov, Eko voščilnice, Eko bralna značka, Zeleni nahrbtnik, obisk 6-dnevnega tabora Evrokids camp na Dunaju. V omenjenih projektih so sodelovali otroci iz vrtca in učenci osnovne šole Dobre-polje, vključno s podružničnimi šolami Struge, Kompolje, Ponikve. Da so bile naloge izpeljane po načrtu, je bilo potrebno sodelovanje, dogovarjanje med učitelji, vzgojitelji in ostalimi delavci šole in vrtca. Določili smo ekokoordinatorje s strani strokovnih delavcev in ekopredstavnike učencev iz posameznih razredov, ki so skrbeli za pretok informacij, da je delo potekalo pravilno. V mesecu maju smo poslali vsa poročila na eko šolo in povratna informacija je bila obvestilo, da smo si prislužili eko zastavo. To je bila za otroke, učence in strokovne delavce radostna novica. Ni nam zastal korak, pač pa smo začeli zbirati narejena gradiva in izdelke, ter se 5. junija z otroki iz vrtca in z ekopredstavniki učencev podali na ekofestival v Ljubljano. Tam so nas spremljali ravnatelj Ivan Grandovec, župan Janez Pavlin, predstavnik staršev Dejan Strnad in urednica Našega kraja Mojca Pugelj. V programu, ki se je odvijal od 12. ure dalje, so nas slavnostno nagovorili nacionalna koordinatorka ekošole Nada Pavšer, minister za okolje in prostor Karl Erjavec in minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Program je povezovala pevka Damjana Golavšek, v programu pa je nastopila tudi folklorna skupina učencev iz Ponikev s spletom »Gremo po mleko« (mentorici Martina Prhaj in Mateja Hočevar). Zastavo pa sta nam podelila minister za šolstvo Igor Lukšič in minister za okolje Karl Erjavec skupaj z nacionalno koordinatorko ekošo-le Nado Pavšar. Na festivalu je 41 ekošol in eko-vrtcev prejelo ekozastavo ter predstavilo svoje okoljevarstvene dejav- nosti na način, da je vsaka od njih imela svojo stojnico, na katero je razstavila svoje osnutke plakatov, izdelkov in drugih stvari za katere so se v tem šolskem letu trudili. Kljub slabemu vremenu, ki nas je spremljalo, smo bili vseeno ponosni, da smo se tudi v naši dolini kot šola in vrtec pridružili nazivu »EKOŠOLA« oz. »EKOVRTEC« in prejeli »EKOZA-STAVO«. Eko zastava je mednarodno priznanje za sistematično okoljevars-tveno in vzgojno izobraževalno delo šole in vrtca, za uresničevanje trajnostnega razvoja. Za življenje po načelih trajnostnega razvoja si moramo pridobiti ekološko znanje, razviti okoljsko zavest in graditi etiko trajnostnega razvoja. Ni dovolj le razmišljanje na okolju prijazen način. Okolje bodo ohranjala ali spreminjala na bolje le dejanja. Mnoga okolju priznana dejanja bodo imela večjo moč in bila učinkovitejša, če se združijo moči večje skupine ljudi. In to želimo nadaljevati otroci v vrtcu in ekošolarji ob pomoči mentorjev, ravnatelja, staršev in lokalne skupnosti. ♦ Folklorna skupina iz Ponikev Razstava: Kako smo včasih kosili in kaj smo jedli ob košnji Mojca Pugelj Članice Društva podeželskih žena Do-brepolje - Struge so s svojimi aktivnostmi že neštetokrat popestrile številne dogodke v občini in tudi širše. Na letošnji tradicionalni prireditvi Dan godbe so pripravile razstavo z naslovom: Kako smo včasih kosili in kaj smo jedli ob košnji. Na razstavi so si lahko obiskovalci ogledali orodja in pripomočke za košnjo, na pokušino pa so bile tudi jedi koscev, kot so »tadebel« fižol, »zaroštan« krom- pir, pehtranova potica, štrukeljčki, »ha-jani« flancati... Članice so z novimi idejami in ustvarjalno energijo doslej realizirale že marsikatero zamisel in kot so povedale, jih to potrjuje v njihoven delu in jim daje novega elana za naprej. ♦ Članice z jedmi, ki so jih jedli Simon Jančar presenetil v Abecedi Malih sivih celic Simon Jančar, učenec 9. a razreda OŠ Dobrepolje, je bil izžreban za Abecedo priljubljene oddaje Male sive celice. Matej Kalan, šolski knjižničar_ Tako se je sodelovanje JVIZ OŠ Dobre-polje v tej priljubljeni oddaji nadaljevalo tudi v letošnjem šolskem letu. Tekmoval pa ni v navadni oddaji Malih sivih celic, temveč v Megaabecedi. Snemanje oddaje je bilo v torek, 19. maja. Pred snemanjem nismo imeli pretiranih pričakovanj, saj se je Simon pripravljal sam. V prvem krogu se je pomeril s Katjo Balažič iz Beltincev in jo premagal s 3:1. Precej težje pa je bilo v drugem in tretjem krogu, kjer je odločalo o zmagoval- cu zadnje vprašanje. Tu je imel Simon več znanja in sreče. Simona Jereba iz Ži- rov je premagal s 3:2, Nika Šetarja iz Maribora pa z rezultatom 5:4. S tem je presenetil vse, saj se je uvrstil v finalno oddajo. S tem uspehom se lahko postavi ob bok tekmovalcem (iz Dobrepolja), ki so se tudi uvrstili v finale: Sandi Matjašič, Kristina Prijatelj in seveda izvrstna Laura Sadar s šestimi zmagami. V finalni oddaji je bilo precej težje, saj sta tam čakata tekmovalca, ki sta že 5-krat zmagala v oddaji in sta imela zaradi tega več izkušenj. Simon se zato ni uvrstil v veliki finale, smo pa lahko z njim izredno zadovoljni. ♦ Obiskal nas je slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec Andrej Rozman Roza V sredo, 6. maja 2009, je učence OŠ Dobrepolje in podružničnih šol Struge, Kompolje in Ponikve obiskal slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec Andrej Rozman Roza. Prireditvi sta bili dve: za razredno stopnjo in za predmetno stopnjo, obe v Jakličevem domu. Za razredno stopnjo so učenci recitirali dve njegovi pesmi. Matej Kalan, šolski knjižničar_ Za predmetno stopnjo so učenci mladinskega pevskega zbora zapeli pesem Beli cvet iz zelo uspešnega muzikla Moje pesmi, moje sanje. Pevski zbor sta odlično pripravili Valerija Žabkar in Martina Prhaj. Učenci 8. razreda: Jani Bam- bič, Žan Zupančič, Marjan Vidrih in Patricija Zajc so pod mentorstvom Eme Sevšek odlično zaigrali pesem Urška. ❖ Naš gost se je rodil leta 1955. Leta 1978 je s prijatelji ustanovil Pocestno gledališče z imenom Predrazpadom in v naslednjih letih organiziral vrsto odmev- nih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Med leti 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega gledališča Ane Monroe in začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Marca 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Odlikuje se s precejšnjim številom pesniških knjig: Mali rimski cirkus, Črvive pesmi, Rimanice za predgospodiče, Krava, ki jo je pasel Mihec, Marela ter Mihec, duh in uganka. Napisal je tudi nekaj pripovednih del: Skrivnost špurkov, Balon velikan. Priredil je pripovedi o Kekcu v slikanice: Ke-kec in Bedanec, Kekec in Pehta ter Ke-kec in Prisank. Odlikuje se tudi z ugankami. Najprej je izdal v zbirki Knjižnica Čebelica Uganke. Nedavno pa so izšle Uganke: 100+1. Sodeloval je v številnih dramskih igrah. Naj omenim nekatere: Krst pri Savici, Tartif, Sluga dveh gospodov, Pika, Sen kresne noči, Kekec kontra Rožleto- va banda, Mali rimski cirkus, Hrestač, Hamlet, Drejček in trije Marsovčki, Balon Velikon, Gensko spremenjeni Prešeren, Brucka v Ljubljani, Obuti maček, Janko in Metka, Neron. V novejšem času je prevedel čudoviti muzikel Moje pesmi, moje sanje, ki ga je tudi priredil iz ameriškega filma. Je tudi dobitnik številnih nagrad: 1984 nagrade Zlata ptica in 1986 nagrade Staneta Severja: obe za delo v gledališču. Leta 1999 je prejel Levstikovo nagrado za otroške pesmi in leta 2005 Ježkovo nagrado (imenovano po čudovitem igralcu in humoristu Franetu Milčinske- mu Ježku) za področje humorja. Našega gosta smo povabili, da je podelil nagrade Prešernice za sodelovanje v literarnem natečaju učencev, ki so pod mentorstvom Eme Sevšek ustvarjali pesniške oblike, kot jih je po- znal naš največji slovenski pesnik France Prešeren. Posebno priznanje (3. mesto v kategoriji romanc) je dobila Barbara Kastelec. Pohvaljene pa so bile naslednje učenke: Klavdija Adamič, Zala Mlakar, Monika Pečjak, Lucija Prijatelj, Patricija Zajc in Eva Drobnič. Njihove pesmi so objavljene v knjigi Prešernice, lepotice pesniške govorice. Andrej Rozman Roza je sodeloval tudi pri podelitvi priznanj za zlato bralno značko za nepretrgano zvestobo bralni znački od prvega do devetega razreda. Zlato bralno značko so osvojili: Marjana Rus in Klavdija Anželj iz PŠ Struge ter Irma Muhi , Ana Šuštar, Sara Gačnik, Natalija Serec, Danijel Davidovi, Manca Pugelj, Ana Hekič, Katja Miklič in Kristina Klinc iz matične šole OŠ Dobrepolje. Ob slovesu sta se učenca Boštjan Pajk in Primož Oblak zahvalila našemu gostu za obisk in mu izročila svoj glinen izdelek na temo gostove uganke. ♦ Čebele skozi letne čase Vrtec in šola Kompolje_ Letos smo se v vrtcu in šoli Kompolje odločili, da bomo opazovali čebele skozi letne čase in ugotavljali pomen čebel v našem okolju, saj imamo v bližini kar nekaj čebelnjakov ter veliko staršev in znancev, ki se ukvarjajo s čebelarstvom. Tako smo imeli veliko možnosti, da smo zbrali različne informacije o čebelah od konkretnega opazovanja čebel in čebelnjakov, do obiska čebelarskega društva, posameznih čebelarjev kot tudi priznanega proizvajalca zdravilnih izdelkov iz medu »Endovi-tal«. Skozi dejavnosti smo opazovali sožitje čebel z naravo in ljudmi. Na to temo smo veliko ustvarjali, zbirali recepte, izde- lovali okraske in sveče, pekli medena peciva ... Naš projekt smo zaključili s prireditvijo in razstavo izdelkov ter degustaci-jo medenih jedi. Ugotovili smo, da smo s čebelami zelo povezani in če želimo naše sožitje z njimi ohranjati, moramo skrbeti za čistejše okolje. Z vsemi udeleženci našega projekta, ki so veliki ljubitelji čebel, se bomo trudili ohranjati čisto okolje, saj imamo radi naravo in si želimo, da bi čebele še naprej živele pri nas. Zahvalili bi se vsem, ki ste kakor koli pomagali pri projektu. Posebna zahvala gre staršem, čebelarskemu društvu Dobre-polje, g. Jožetu Indofu, Jožici in Toniju Fabjanu, ter društvu podeželskih žena. ♦ OBVESTILO ZA STARSE OTROK V VRTCU Starše otrok, ki bodo s 1. 9. 2009 prvič vključeni v vrtec obveščamo, da oddajo vlogo za znižano plačilo vrtca do 15. avgusta 2009. Obveščamo starše, ki boste imeli s 1.9.2009 v vrtcu dva ali več otrok, da oddate tudi Vlogo za oprostitev plačila vrtca za drugega otroka in nadaljnje otroke iste družine, ki so hkrati vključeni v vrtec. Vlogo za oprostitev plačila vrtca za drugega otroka in nadaljnje otroke iste družine in obrazec za znižano plačilo vrtca (VRT/1) dobite na občini, lahko pa tudi na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport: www.mszs.si in a spletni strani občine: www.dobrepolie.si Občina Dobrepolje Z vrtcem na Pokljuki Vodja tabora: Darja Miklič Mišmaš Vrtec že nekaj let organizira tridnevni tabor za otroke. Letos smo se za tri dni z otroci odpravili na Pokljuko. Bivali smo v Šport-hotelu in uživali v mirnih pokljuških gozdovih. Skoraj ves čas smo preživeli zunaj v naravi. Šli smo na izlete do plan- šarij, opazovali krave na velikih pašnikih in prelepe planšar-ske koče. 1z naravnih materialov, kot so veje, storži, kamenje in mah, smo izdelovali toteme. Po vrnitvi smo povečerjali in imeli zabavo. Naslednji dan smo se v gozdu srečali z lovcem. Pokazal nam je kožarico, lovsko opazovalnico, krmilnico, sol-nico, lovsko opremo in nam povedal veliko zanimivega. Z otroci smo uživali na potepanju po gozdu med mogočnimi dre- vesi. Popoldne smo si izdelali bivake in nabrali vse potrebno za kurjenje ognja, ki smo ga zakurili zvečer. Ob njem so lepo zvenele pesmi, ki smo jih prepevali. Zadnji dan smo se podali na lov za škratom, ki nam je ob poti pustil smerokaze in nam zastavil različne naloge. Po vrnitvi smo pojedli le še kosilo in se veselo podali na pot domov. Za otroke je bil tabor posebno doživetje in ker je otrokom narava blizu so na tem taboru zelo uživali. 1meli smo se lepo in upamo, da bomo s to dejavnostjo lahko nadaljevali tudi v prihodnje. Radi bi se zahvalili občini Dobrepolje, ki je omogočila nakup klobučkov za otroke, ki bodo ostali v vrtcu in jih bomo uporabili še na naslednjih taborih in izletih. ♦ Noč v vrtcu in slovo malih maturantov v DE Ciciban, Kompolje Darja Miklič Mišmaš, Mojca Mlakar So dnevi, ki so vredni spomina, so dogodki, ki ostanejo v spominu za vedno. Čas hitro teče... Ko se z otroki septembra srečamo, mislimo, da bomo dolgo skupaj. Vendar leto, ki je preživeto z veliko veselja, prijetnih doživetji in obilo aktivnosti, prehitro mine. Z otroki smo v sredo, 17.6.2009, preživeli noč v vrtcu in se poslovili od malih maturantov. Za starše smo pripravili kratek program, kjer seveda ni manjkala maturantska pesem. Mali maturanti z maturantskimi kapami na glavah so jo ponosno zapeli. Sledila je še podelitev diplom in medalj ter pohval o zaključku vrtca. Po prireditvi so se starši poslovili in odšli, otroke pa je čakalo posebno presenečenje. Najprej smo se posladkali s sladoledom, potem pa nas je na igrišču čakal poni s kočijo. Otroci so navdušeno božali ponija in nestrpno čakali na vožnjo. Po večerji je sledila še zabava, nato pa priprava na spanje. Tako smo preživeli že sedmo tradicionalno noč v vrtcu. Zahvaljujemo se g. Jasni in g. Jožetu za vožnjo s kočijo ter ostalim staršem za prijetno presenečenje. ♦ Župnija Dobrepolje: ORATORIJ 2009, 6. do 12. julij NATE RAČUNAM! DRAGI PRIJATELJ! Mladi smo sklenili, da letos med počitnicami zopet organiziramo Oratorij! Vsi vemo, kako dobro denejo počitnice, a kmalu začnemo pogrešati prijatelje, druženje, igro, petje, zabavo. Vse to bi ti radi dali. Ne bi pa radi samo govorili, ampak tudi pokazali, kaj je prijateljstvo, dobrota, strpnost. Skozi vse pa nas bo vodil naš Gospod, Jezus Kristus. Preko pogovora, t.j. z molitvijo, petjem in preko našega življenja na Oratoriju bomo skupaj iskali pot, ki vodi k Njemu. Pri tem nam bo pomagal sv. Frančišek Asiški, glavni junak letošnje oratorijske zgodbe. Letošnje geslo Nate računam! pa označuje Frančiškovo življenjsko nalogo, ki mu jo je Bog zaupal v molitvi pred kri-žem,v cerkvici sv. Damijana: »Pojdi in popravi mojo Cerkev!« Bog je računal na Frančiška, da bo popravil njegovo cerkev. Bog računa tudi nate prijatelj, da prideš na oratorij. enega otroka. Z zneskom bomo pokrili stroške materiala za delavnice in druge pripomočke. Vemo, da nesreča nikoli ne počiva in da so otroci težko pri miru. Zato bomo naredili vse, da bodo vaši otroci na varnem in se vsak dan posebej priporočili Gospodu v varstvo. Skozi dan se lahko večkrat spomnite na nas. Prosimo, da izpolnjeno prijavnico skupaj s prispevkom prinesete v žup-nišče do 1. julija, ali po pošti na naslov: Župnijski urad, Videm 33, 1312 Videm-Dobrepolje. Prosimo da oddate prijavnico pravočasno, saj nam boste s tem olajšali načrtovanje in nabavo materiala za delo v delavnicah. Kadar imate čas, nas lahko obiščete in se nam pridružite. Komu je namenjen oratorij? Otrokom od šestega do trinajstega leta starosti. Potek: OD PONEDELJKA 6. JULIJA, DO NEDELJE 12. JULIJA. Kako bo izgledal naš dan? 9.00: zbiranje pri mladinskem centru Sion, dvig zastave, himna, jutranja molitev, zgodba, kateheza, delo po starostnih skupinah v delavnicah, kjer bomo naredili marsikaj zanimivega, igrali se bomo različne igre, plesali, peli, šli bomo na izlet,obiskal nas bo brat frančiškan, spust zastave, himna, zaključna beseda. Dan bomo zaključili ob 15.00. ALI VEŠ? Da je Frančišek Asiški svetnik? Da ga označuje skromnost, občudovanje narave, bratska povezanost, dobrohotnost, vesela pesem in globoka molitev? Da je postavil prve jaslice? Da je prejel Kristusove rane? Da se je odpovedal vsemu zemeljskemu premoženju in vse svoje upanje stavil samo na Boga? Da je ustanovil redovno družbo manjših bratov. Danes so to frančiškani, minoriti in kapucini. DRAGI STARŠI Zahvaljujemo se Vam, ker nam boste tudi v letošnjem letu v času oratorija od 6. do 12. julija 2009 zaupali svoje otroke. Zanje bo letos skrbelo okoli 20 animatorjev. Prispevek za enega otroka je 15 EUR. Če bo na Oratoriju sodelovalo več otrok iz ene družine, se prispevek plača le za Dodatne informacije: http://www.zelnik.net PRIJAVNICA ORATORIJ 2009 Ime in priimek otroka:................................................................ Naslov:........................................................................................ Starost:........................................................................................ Telefon, na katerega ste dosegljivi v času oratorija (9.00 do 15.00):............................................. Posebne opombe (alergije, bolezni, zdravila,...): Velikost majice: (obkrožite) □ 6 let □ 8 let □ 10 let □ 12 let □ 14 let □ 16 let S podpisom starši svojega otroka zaupamo animatorjem □ S □ M □ L (podpis staršev) (kraj in datum) Iz Zavoda sv. Terezije Pismo stanovalcev Utrip življenja v našemu domu je zastal, ko smo izvedeli, da naš župnik, gospod Čampa bije svoj poslednji boj. Naše prvo vprašanje zjutraj je bilo zastavljeno medicinskim sestram in negovalkam: »Kako je g. Čampa preživel noč, kakšno je njegovo stanje?« Žal nismo dobili odgovora, ki bi nas razveselil in prinesel upanja v naša srca. Župnik, gospod Škulj je dva dni pred smrtjo zanj daroval sveto mašo. Med drugim je dajal: »Danes gospod Vinko doživlja svoj Veliki petek. Molimo in prosimo Boga, da bo prenehalo njegovo trpljenje in da bo doživel svojo najlepšo Velikonočno nedeljo.« Tudi mi smo se vsak dan zbrali v kapeli in zanj peli in molili majske Šmarnice. In prišel je dan, ko smo izvedeli žalostno novico, da je gospod Čampa zapustil to solzno dolino in odšel k Nje- Ob smrti našega spoštovanega župnika, gospoda Vinka Čampe, je uredništvo domskega glasila »Vrtnica Sv. Terezije« izdalo posebno izdajo, v slovo in spomin na našega dušnega pastirja. Na žalost se je zgodilo, da njegovo blago srce ne bije več. Srce je omagalo, Vaš dih je zastal, a spomin na Vas, gospod Čampa, bo vedno ostal. Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu lepih dni spomine! mu, kateremu je posvetil vse svoje življenje. Žalostni smo hodili v kapelo in se spominjali lepih dni, ko nam je gospod Čampa vsak dan daroval sveto mašo in nam podelil sveto obhajilo. Kako radi smo poslušali njegove pridige in njegovo lepo petje, ki je utihnilo za vedno. Stanovalec našega zavoda in naš dušni pastir je bil od vsega začetka delovanja doma. Mnogo stanovalcev je pripravil na pot k Bogu, kamor je odšel tudi on. Mi pa obljubljamo, da bomo izpolnjevali njegovo željo in živeli tako, kakor nas je učil on in kakor želi tudi zavetni-ca našega doma, sveta Terezije. In ko nas bo gledal iz nebeških višin, bo z zadovoljstvom ugotovil, da njegovo zemeljsko delo ni bilo zaman. Skupaj z angelskim zborom sedaj prepeva: Hvala Bogu na višavah! Svojcem gospoda župnika izrekamo naše iskreno sožalje. Smrt ne pomeni odhod za vedno, smrt pomeni le »nas-videnje«. »Nasvidenje nad zvezdami!« Zakaj, le zakaj si lažna smrt prišla prezgodaj, zakaj bolezen Vam je odprla vrata, o Bog, gospodu Čampi na stežaj odpri nebeška vrata. Odšli ste tiho, mirno za večno ste zaspali, življenju na zemlji slovo ste dali. Za nas slovesa ni, duh Vaš med nami tu živi vse do konca naših dni, ko snidemo se vsi nad zvezdami. V imenu stanovalcev Stane Demšar »Našemu gospodu« v slovo Kaj naj napiše človeška roka v trenutkih, ko lahko govori le srce? Gospod, radi smo Vas imeli! Bili ste prijeten človek. »Lepo pozdravljeni, Bog z vami, lepo se imejte,« so bile najpogostejše besede, ki so vrele iz Vaših ust in so padale kot jutranja rosa na naša, včasih preutrujena ramena. Z Vaših ust je sijal večen smehljaj. Ko Vas je napadla zahrbtna bolezen, niste dovolili, da bi se Vaš nasmeh poslovil. Postal je le nekoliko otožnejši, a še lepši, kot da bi že slutil priokus večnega. Vsako uro ste bili pripravljeni deliti tolažbo našim varovancem. Nikoli niste bili vsiljivi, vedno vljudni in razumevajoči. Pri sveti maši je Vaš glas prodiral v sleherni kotiček srca. Vaša ljubezen sta bila Bog in človek. V soboto 30.5.2009, ste mi zaupali željo, da bi na Binkoštno nedeljo radi ma-ševali. Ko sem Vas gledala tako vdanega svojemu poklicu, se mi je porodila misel, da bo Vaše naslednje ma-ševanje tam zgoraj, med angeli in neštetimi našimi varovanci. Berilo bo brala tudi sestra »Cvetka«. Ko sem Vam po svojih najboljših močeh poskušala razložiti, da bi bilo maševanje za Vas zelo naporno, ste sprejeli mojo razlago. Trpljenje ste vdano nosili. Z božjo pomočjo ste ga skrivali. Nekoč sem Vas opomnila, da bi se kakemu naporu lahko odpovedali, pa ste mi odgovorili: »Veš, na zemlji je potrebno trpeti.« Vsako trpljenje pa enkrat mine. Sedaj že gledate večnosti v oči. Čutim Vaš očetovski pogled, slišim Vaše besede: »Veste, večkrat mislim na vas.« Dragi gospod Čampa, vsak dan nas priporočajte nebeškemu očetu. Tako zelo smo potrebni njegovega usmiljenja. Vem, da naše prošnje ne boste preslišali, saj ste čisto blizu NJEGA, kateremu ste sledili vse življenje in ki je LJUBEZEN sama. V imenu delavcev zavoda Andreja Prijatelj IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje Čeprav se je zgodilo že pred enim mesecem, moram še vam povedati, kako smo se imeli v Jakličevem domu na nedeljskem kosilu, na srečanju ostarelih. Z njihovih obrazov je bilo razbrati, da so bili veseli tega snidenja. Beseda je stekla in spomini so se vračali v pretekla leta. Pa, da boste vedeli, tudi za v prihodnje razmišljajo, kaj morajo še postoriti. Bila sem vsakega posebej zelo vesela. Pover-jenica Mari iz Podgore je pripeljala go. Ivanko, ki šteje 92 let. Hvala tudi pover-jenici Mariji Mohorič, da je pripeljala kar 4 člane iz zavoda Prizma v Ponikvah. Na to srečanje smo povabili 95 članov iz našega društva, vendar se vsi niso odzvali povabilu. Naša volja je, da srečanje ostane tradicionalno. Torej, nasvidenje prihodnje leto! 6. junija je bil izlet v Goriška Brda. Za dobrodošlico v te kraje smo si najprej ogledali cerkev sv. Martina v Šmartnem. Naslednja obiskana cerkev je bila v Vipavskem Križu. Sprejel nas je g. pater frančiškan in nam podal obširno zgodovino cerkve in samostana. Popeljal nas je tudi v samostansko knjižnico, kjer hranijo 25.000 knjig. V Dobrovem so nas pričakali prijazni prodajalci in prodajalke na svojih stojnicah. Toliko lepih, debelih in hrustljavih češenj že dolgo nismo videli in ne jedli. Naslednji ogled je bil ogled vinske kleti v Brdih. Njihova strokovna delavka nam je razložila postopek od trgatve, pecljanja, mletja in stiskanja do fermentacije. V kleteh imajo ogromne lesene sode in več tisoč-litrske cisterne. Še najbolj so nam bile všeč tiste, ta polne... Obloženi s češnjami smo se odpravili proti Števerjanu in si ogledali vinsko klet naših zamejcev. Ja, ja tudi tu smo poizkusili vino, pršut in sir. Verjet- no že ugibate, kakšno je bilo razpoloženje. Sledilo je kosilo in proti domu smo se odpravili polni lepih vtisov in dobre volje. ❖❖❖ Da ne bi samo okrog po svetu hodili, smo 13. junija doma ostali in v Jakličev dom se podali. Tam smo imeli »Škrjanč-ki« letni koncert. Celo leto smo se trudili, pridno na pevske vaje hodili, se za vas maksimalno potrudili. Dragi naši člani društva, ali ste pozabili na datum, kdaj ima MePZ Škrjanček koncert? Škrjančki smo marsikoga od vas pogrešali. Drugo leto bomo imeli okroglo, 10. obletnico, pa takrat nasvidenje!! ❖❖❖ Zdaj pa še vabilo na naslednji izlet, ki bo 11. julija. Odpravili se bomo na Brezje, po maši in nakupih nabožnih spominkov se bomo odpravili proti Bledu in Bohinju. Na panoramski vožnji nas bo spremljal lokalni vodič in nam predstavljal njihove lepote. Za zaključek dneva pa se bomo odpravili še na kosilo. Vse informacije dobite pri svojih poverjenikih. VABLJENI!!! Še posnetek za spomin ... Če komu uspe prešteti vse sode, bo nagrajen z dva deci vina Se vam že cedijo sline? So pa mladenke, ni kaj ... ga. Ivanka pri 92 letih Prešern, Krajček in Kristus Silvana Vidmar iz Kiajčkoyegajalo2n.a.... Že dolgo in mukoma sem hotela v glasilu Naš kraj objaviti tole svoje razmišljanje, a sem vedno odlašala - ah saj bo boljše, nobena krivica, nobena agonija ne more trajati večno. In čeprav je Prešern v svojih Sonetih nesreče trdil, da se pleča navadijo butare in usta grenkega bokala, da postane koža kot podplat in je ni več strah bodeče trnovke, se je kljub vsemu, po vsem kar se je nabiralo vsa ta leta, odkar sem prišla v to prelepo Dobrepolj-sko dolino, z zadnjo klofuto nabralo toliko, da ne morem in nočem več molčati. Pa naj se nikar nihče ne boji, nikogar ne bom javno izpostavljala, naj bo naslednji sestavek zgolj trkanje na vest tistih, ki s svojimi besedami in dejanji pričajo, da v tej dolini zame ni prostora, da ni v njej ničesar tradicionalnim vrednotam bolj nevarnega, kakor je Krajčkov saloon, da v njej ni ničesar bolj nemoralnega, kot so gostje, ki redno zahajajo vanj. Pa da slučajno ne bo pomote, ne mečem vse v isti koš, dosti je ljudi, ki so mi v teh dvanajstih letih, odkar sem tukaj, vseskozi stali ob strani in mi na takšen ali drugačen način priskočili na pomoč, vsakič kadar sem jo potrebovala, vendar je na žalost, na tehtnici Pravice na drugi strani vsaj toliko teh, ki mi od nekdaj mečejo polena pod noge. Pa naj kar začnem pri najbolj razširjenih in razvpitih glasnih in tihih obsodbah, namigovanjih in natolcevanjih, da je Krajčkov Saloon Dobrepoljski Amsterdam. Spoštovani! Kdor ni bil nikoli v Krajčkovem saloonu in tako neargumentirano in nedokazljivo sodi, poleg tega pa takšno klevetanje širi na okoli - take sodbe so zelo hude. In ne samo hude, tudi krivične. Tako do mene kot do mojih gostov. Kdor pa je v Krajčkovem saloonu že bil, kaj je videl takšnega, da lahko trdi kaj tako izkrivljenega? Razen če ni bilo potrebno najti grešnega kozla?! Zanimivo se mi zdi, kako hitro potihnejo govorice, kaj vse se baje najde marsikje širom po naši občini; menda celo igle. Če smo realni, Krajčkov saloon ni in ne more biti niti starš niti izobraževalna ustanova, niti karkoli temu podobnega. Priznajmo si, da živimo v časih, ko so prepovedane substance na dosegu vsakomur, na vsakem koraku. In tako je tudi z njihovim uživanjem. In če bomo iskali le enega krivca, bomo izpred svojih oči izgubili bistvo dejanskega problema. Iz tega razloga so Krajčkov saloon na pobudo »dobrih ljudi« nekajkrat obiskali tudi policisti. A so vsakič odšli praznih rok. Morda pa imajo s prepovedanimi substancami mnogo več opraviti ravno ti ljudje, ki s svojimi prsti, jeziki in pestmi kažejo na Krajčkov saloon?! Sicer ne vem ali iz tega, ali iz katerega drugega vzroka, nasploh kaže, da pri vseh zadevah v tej dolini veljajo dvojna pravila, licemernost in dvoličnost. Karkoli vzamem pod drobnogled, povsod se ponavlja ista zgodba: bodisi raznorazne prošnje in dovoljenja, neštete prijave policiji in inšpektoratu, da o osebnem blatenju, žaljenju in opazkah niti ne govorim. Zakaj je enim dovoljeno več kot drugim? In zakaj so eni vseskozi pod nadzorom, medtem ko drugi lahko počnejo skoraj vse, kar se jim zljubi? Zato ker nisem domorodka? Zato ker mogoče samo malo drugače razmišljam? Ker si želim za vse nas malo več inovativnosti in ustvarjalnosti? Kaj mora res na vsakem koraku tako neizprosno veljati slovenski rek o majhnosti in nevoščljivo-sti?! Po istem vzorcu pa se je zgodilo tudi to, kar je prelilo kapljo čez rob in me dokončno prisililo k temu pisanju. Rock kamnolom! Verjetno mnogi ne veste, da je bila ta prireditev lansko leto, ko je zagledala luč sveta, najprej mišljena zgolj kot predstavitev dveh, treh do-brepoljskih rock skupin svojim družinam in prijateljem. A ko so prišli organizatorji do mene, če bi bila pripravljena prevzeti skrb za hrano in pijačo, sem prišla na idejo, zakaj ne bi vso stvar zastavili bolj na veliko. Tako v prid vsem, ki poslušajo takšno zvrst glasbe v tej dolini njeni in okolici, kakor tudi promociji naših krajev. In smo stvar zastavili, kot se spodobi, in organizirali največji rokerski spektakel v občini doslej, na katerem so sodelovale vse domače rock skupine ter še nekaj uveljavljenih iz Gro-suplja. Žal nam je zagodlo vreme. A nisem in še danes ne obžalujem. Kljub temu da je bila moja bilanca projekta popolnoma v rdečih številkah, sem se zavedala, da je bil temeljni kamen položen in bi znala prireditev v prihodnjih letih dobiti spoštljive razsežnosti in zavidljiv ugled. In kaj se zgodi potem? V zahvalo za idejo, organizacijo in trud, je letos Krajčkov saloon tebi nič, meni nič - »skenslan«. Ker sem »Krajčkova Ana«, ker me nek- do ne mara. Ne, nisem jezna na konkurenco, ki je letos dobila strežbo v kamnolomu, me pa boli in žalosti, da nisem vredna niti toliko, da bi mi bila dana vsaj ta priložnost, da bi lahko tudi jaz dala svojo ponudbo. Komurkoli že - iskrena hvala! Ampak jaz se ne vdam. V glavi imam še marsikaj dobrih idej in načrtov, v srcu še nekaj volje in moči, da jih realiziram. A zakaj moram večino slednjih dveh porabiti za to, da se branim pred zaušnicam in premagujem ovire, ki mi jih nekateri, ne vem zakaj, postavljate?! Z malo manj omejenosti, malo manj ozkoglednosti, malo več človeškosti, odprtosti, sprejemanja in razumevanja, bi morda prišli do spoznanja, da se vsi borimo za isto - za dobrobit nas vseh. Zato naslednjič ko boste v svoje roke prijeli kamne, da me še enkrat več kamnate, se za trenutek zamislite nad mislijo, ki jo je Kristus izrekel v eni svojih najbolj znanih prilik: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo!« ♦ Odgovor ga. Majdi Žnidaršič Župan Janez Pavlin_ Promet postaja vse bolj pereča zadeva, ne samo pri nas, ampak to občuti vsa Evropa. V naši občini se na srečo z zastoji ne srečujemo, kot je to vsakodnevna slika na Škofljici in drugod, je pa res, da imamo povečan promet tovornih vozil, predvsem zaradi kamnoloma. Kje kamioni vozijo, je odločitev vsakega šoferja posebej. Odločitev je tudi odvisna od tega, kje je končna postaja. Ko je bila pobuda občanov posredovana na občinski svet (pred več kot petimi leti), naj se postavijo prometni znaki za prepoved vožnje za tovorna vozila in priklopnike, ter se postavijo »ležeči policaji« oz. grbine na lokalni cesti Predstruge - Zdenska vas, je Svet za preventivo v cestnem prometu to pobudo obravnaval in dal zeleno luč. Vemo, da je pri Drobniču na Cesti zelo nevarno križišče, bile so že številne nesreče, celo smrtne žrtve, ter tukaj poteka tudi šolska pot. S postavitvijo teh grbin se je promet zelo umiril in križišče je postalo bolj varno. Klub prometnim znakom težki kamioni še vedno vozijo po lokalni cesti Predstruge - Zdenska vas. Vsekakor so s tovornim prometom najbolj obremenjene naslednje vasi: Predstruge, Ponikve, Videm, Cesta, Zdenska vas. Da se razbremenijo urbana naselja, se načrtujejo ob- voznice (ne samo v naši občini, občina Velike Lašče jo potrebuje). Za obvoznico Ponikve je vlada RS že sprejela Državni prostorski načrt (DPN), za obvoznico mimo Zdenske vasi pa se načrtujejo idejne za- snove. Dejstvo je, da se promet povečuje, v naslednjih letih se bo še bolj, saj je določeno, da bo Špaja dolina regijsko odlagališče 11. reda, da bo v Trebnjem MBO (mehanska biološka obdelava odpadkov) za ob- čine Kočevje, Kostel, Ribnica, Sodražica, Loški potom, Loška dolina, Bloke, Cerknica. Najverjetneje je, da bo ta transport smeti potekal čez našo občino. Reševanje prometa je v prvi vr- sti naloga Ministrstva za promet in ustreznih ustanov, seveda pa pri tem projektu mora aktivno sodelovati tudi občina in občani. Vemo pa, s kakšno hitrostjo se ti projekti odvijajo. ♦ Našel se je star kovanec Valentin Strnad Bila je sončna sobota, 25. aprila 2009, ko je Nejc prisopihal domov in zaklical: »Oči, našel sem star denar! Bil je v blatu na robu ceste (ki pelje od doma gasilcev do stare pošte na Vidmu)«. Res je bil utrujen ta komaj prepoznaven kovanec prekrit z modrozeleno patino. Razbrati se je dalo posamezne črke napisa in značilen nos portreta in na drugi strani grb z orlom. Odločitev je bila takojšnja. Kovanec gre v ljubiteljsko zbirko starih reči. Treba ga je le primerno očistiti, da bo zasijal v svoji lepoti. S ščetko in običajnim čistilom ni šlo kaj prida z njega. Gotovo obstaja boljši način. Odločim se za namakanje v vroči alkalni kopeli ob pomoči ultrazvoka. Učinek je kaj kmalu opazen. Obloga se drobi in prikaže se reliefni vzorec ter napis na obeh straneh kovanca: ALEKSANDAR 1. KRALJ JUGOSLAVIJE; 20 D1NARA; 1931. Za zaključek sledi še kratkotrajno elektrolitsko odstranjevanje nečistoč in nato nežno poliranje s pasto do primernega sijaja. Sestavo kovanca mi zaupajo na Numizmatičnem društvu Slovenije: zlitina 50 % srebra, 40 % bakra, 5 % cinka in 5 % niklja. Teža 14 gramov. Na naših tleh se običajno najdejo kovanci nekdanje skupne države SFRJ ter morda še italijanske lire iz časa 11. sv. vojne, kovanci iz Kraljevine Jugoslavije pa so, po izkustvu, redkost. Ta davno izgubljeni kovanec je ždel v zemlji, tako kaže, polnih 70 let, da ga je nekdo, po slučaju dogodkov, našel in pobral. Le kdo in ob kakšni priliki ga je izgubil? ♦ Janez Kaplan, SD Bukovec Končala se je tudi letošnja sezona za strelce v kateri smo dosegli zelo dobre rezultate. Naša članska ekipa je dosegla 1. mesto v 111. državni ligi in tudi med posamezniki je bil najboljši naš strelec Matej Ahačevčič. Na regijskem tekmovanju pa je Matej Nose dosegel odlično drugo mesto med kadeti. Tudi v letošnji sezoni so se odlično odrezali v regijski ligi v kateri so mlajši pionirji ekipno dosegli 4. mesto, med njimi je najbolje streljal Matej Marolt, ki je osvojil končno 9. Mesto. Med pionirji pa je najbolje streljal Jani Bambič, ki pa je osvojil končno 6. Mesto. Ekipno pa so bili prav tako 4. V Pokalu prijateljstva ki se šteje za Pokal Slovenije so nastopali trije naši strelci med kadeti je bil Matej Nose 14. med pionirji pa sta bila Gregor Samec 27. in Zan Zupančič 34. V sezoni 2008/09 smo dosegli kar nekaj dobrih rezultatov vse pohvale pa gredo našim strelcem. Naslednja sezona se začne prvi petek v septembru ob 19.00 uri, vabljeni ste vsi zainteresirani da se nam pridružite. ♦ Državno prvenstvo v akrobatskem R'N'R Na nedavnem državnem prvenstvu v akrobatskem R'N'R, v ki se je odvijalo v Ljubljani na Gospodarskem rastavišču, sta bila v konkurenci 25 parov iz šestih plesnih šol Državni prvaki Franci Pevec, Klavdija Babnik, Ula Ana Leban, Matic Adamič nesporno najboljša MATIC ADAMIČ iz Grosupljega in njegova soplesalka ULA ANA LEBAN iz Loga pri Brezovici, ki nastopata pod okriljem PLESNE ŠOLE M iz Ljubljane. Komaj 12 letna Matic in Ula sta pometla s konkurenti in tako že drugič zaporedoma ubranila mesto Državnega prvaka med mlajšimi mladinci. Tudi Gro-supeljčan FRANCI PEVEC in KLAVDIJA BABNIK iz Vač sta osvojila naslov državnega prvaka v najvišji članski A kategoriji. Tako so pod vsakodnevnimi napornimi treningi pod budnim očesom trenerja ROBERTA KNEŽEVIČA, ljubezen do plesa in odrekanja prostega časa obrodili sadove, saj so po več mednarodnih uspehih uspela uresničiti svoje sanje in zmagala doma. ♦ Državna prvaka Matic Adamič in Ula Ana Leban ter trener Robert Kneževič »Nismo še za u'kra !« Stanka Kuplenk V soboto, 13. junija, nas je pot peljala na Golico. Bilo je prijetno, s smehom in soncem obdan dan. Na vrhu sta nas pričakala megla in mraz, vendar se nismo dale motiti, ker vse to lahko prežene dobra volja. Vse za eno, ena za vse! To smo ženske z veliko energije, dobre volje in veeeeeli-iiiiiikoooooo prostega časa - ha ha ha! ♦ ŠPORTNO DRUŠTVO DOBREPOLJE IN BRUHANJCI ORGANIZIRAJO 5. ŠPORTNI DAN V BRUHANJI VASI, KI BO DNE 5. JULIJA 2009 zdravo druitvo TURNIR V NOGOMETU: IGRA 6 + 1 IGRALCEV, PRIJAVNINA 25 EUR, OBVEZNE PRIJAVE DO ČETRTKA 2. JULIJA DO 19.00 URE, KO BO OPRAVLJEN ŽREB V KLUBSKIH PROSTORIH ŠD V JAKLIČEVEM DOMU. TURNIR V MINI NOGOMETU ZA MLAJSE DEČKE: IGRAJO 3 IGRALCI (EKIPA ŠTEJE 4 IGRALCE), OBVEZNE PRIJAVE, PRIJAVNINE NI. TURNIR DVOJIC V ODBOJKI NA MIVKI: PRIJAVNINA 5 EUR SE PORAVNA OB PRIJAVI NA DAN PRIREDITVE DO 12.00 URE. IZBRANA BOSTA TUDI MISS IN MISTER MIVKE! NAJBOLJŠE EKIPE IN POSAMEZNIKI BODO NAGRAJENI Z POKALI OZ. MEDALJAMI IN PRAKTIČNIMI NAGRADAMI. SPREMLJEVALNE PRIREDITVE: TEKMA VETERANOV DOBREPOLJA IN VETERANOV RAČNE NORDIJSKA HOJA - V POPOLDANSKEM ČASU IGRE ZA OTROKE (POSTAVLJENA BODO IGRALA) PRIREDITEV BO DOBILA SVOJ POMEN ŠELE Z VAŠO NAVZOČNOSTJO; PRIDITE, NE BO VAM ŽAL. BRUHANJŠKI ZANESENJAKI BODO POSKRBELI, DA NE BOSTE NE LAČNI NE ŽEJNI. INFORMACIJE NA TEL. 041 669 227 (ALOJZ KUPLENK ) PRISRČNO VABLJENI! Mali nogomet Končal se je spomladanski del rekreativnega prvenstva v malem nogometu občine Dobrepolje. Na tekmovanju sodeluje 12 ekip. Nogometno znanje v Dobrepolju se povečuje, ekipe napredujejo, s tem pa je tudi prvenstvo bolj izenačeno in zanimivo. Po prvem delu je tako v vodstvu ekipa VELIKI SNEŽAK. Jesenski del prvenstva se prične v soboto 5. septembra 2009. Vse ljubitelje nogometa vabimo na ogled tekem. Športni pozdrav! 9....KROG.,.. četrtek, 11;.junij200£,..£redstruge.. ........................izid................ ..........prekrški........ klapa........................................................................................................... ^ "ifpreditruge.................................................................................. 2 :3 1: 2 ouTsider.............................................................................................. ^'ifceiia........................................................................................................... 9 :1 1: :......0.............. ^d...kom"po^[]eokreps7'zora.......................... ^ "imdiurjak............................................................................................... 0 :6 1: :......2.............. a''je''to'-'šd''k5mpolje............................................... ^ vělíkriněžak........................................................................................ 1 :1 2: :......6.............. KM'N.MÍNACAFE.VĚ[ÍKE.[AŠČE...................... ^ "šdítRuGě..................................................................................................... 6 :0 0: 0 ŠD D5BRĚP5LJĚ PEKARNA BLATNIK - ŠD PONIKVE 0 : 10 4: 0 I0...KI0G,. §fiio.ta,.ii....iy.D.ij...io0i.,...itLU.gê.......................................................................................................................................... ... ŠD STRUGE - A' JE TO - ŠD KOMPOLJE 2 :6 1: :......1.............. ŠMOTURJAK.................................................................................... ^ VĚLÍKriNĚŽAK........................................................................................ 0 :3 3: :......5.............. šd.k5m'p5^[jě.okrěpč7.z5ra.......................... ^ OUTiIDĚR......................................................................................................... 2 : 11 1: :......4.............. ŠDCEiTA............................................................................................... ^'"klapa...................................................................................................................... 4 :3 2: :......2.............. IDpredsTruGe'...................................................................... ,^...gD-.D5BRËp5[jË..pË^KARNAB'[ATNÏK................. 3 :1 0: :......2.............. idroníkvě...................................................................................... .^...KM^MINACApEVELiKELAŠČE................................. 5 :4 1: 2 " 11 krOG.,.. .sfi.b.o.ta,.20.Junij...2009,.KomRollje.... OuTíIděř........................................................................................ ' ■ŠMOTURJAK.................................................................................................. 1: 0 3 :7 KLAPA........................................................................................................... ....gD-.K5Mp5[jE".5KREp5EvALNicA..z5RA.......... 2: 0 5 :2 ŠD.DOBŘĚP5LJEPĚ^KAŘNAb'LAŤNÍK...... " "IDCESTA.............................................................................................................. 0: 0 3 :2 KM'N.MÍNA.CAFĚ.VĚLÍKĚ.LAŠČĚ...................... " š'D .pŘĚDSŤŘuGĚ..................................................................................... 5: 0 3 :3 A...jET5..-.gDK5Mp5[jE............................................... "■■gDPoNÍKVĚ.................................................................................................... 3: 3 3 :3 VĚLIKriNĚŽAK............................................................................. " "ŠDiTRUGĚ........................................................................................................ 5: 1 0 :1 št. tekem zmage remiji porazi TOČKE dani : prej. goli gol razlika 1 VELIKI SNEŽAK 11 ..................9................... 2 0 29 44 : 13 31 2 A' JE TO - ŠD KOMPOLJE 11 ..................7....................... 2 2 23 51 : 21 30 3 KMN MINA CAFE VELIKE LAŠČE 11 7 1 3 22 56 : 28 28 4 ŠD PONIKVE 11 7 1 3 22 42 : 18 24 5 ŠMD TURJAK 11 7 1 3 22 27 : 13 14. 6 OUTSIDER 11 ..................7....................... 0 4 21 60 : 33 ..................27................ 7 ŠD CESTA 11 5 1 5 16 23 : 26 -3 8 ŠD PREDSTRUGE 11 ..................4...................... 0 7 12 19 : 33 ................-14.............. 9 ŠD STRUGE 11 3 1 7 10 24 : 44 -20 10 KLAPA 11 2 2 7 8 17 : 43 ................-26.............. 11 ŠD KOMPOLJE OKREPČEVALNICA ZORA 11 2 0 9 6 17 : 55 -38 12 ŠD DOBREPOLJE PEKARNA BLATNIK 11 0 1 10 1 13 : 66 -53 FAIR PLAY (lestvica) št. tekem prekrški POVPREČJE 1 ŠD SŤŘUGĚ 10 18 1,80 2 ŠD KOMPOLJE OKŘĚPČĚVALNÍCA ZORA 11 20 1,82 3......... .....KLAPA......................................................................................................................................... 11 23 2,09 4 ŠD CESTA 11 24 2,18 5 SD D5BRĚP5LJĚ PEKARNA BLATNIK 11 26 2,36 6 VELIKI SNEŽAK 11 26 2,36 7......... .....SDPONÎKVE................................................................................................................... 10 24 2,40 8 A' JE TO - ŠD KOMPOLJE 11 27 2,45 9......... .....ŠDPŘĚDÍŤŘUGĚ................................................................................................. 11 30 2,73 10 KMN MÍNA CAFE VĚLIKĚ LAŠČĚ 11 30 2,73 11" .....OUŤSÍDEŘ........................................................................................................................... 11 36 3,27 12 ŠMD TURJAK 11 46 4,18 rC Misli Goro bo premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke (kitajska modrost). Pretirana zaskrbljenost ni pravšnja popotnica za prihodnost. Veliko več sta vredni volja in pogum. Z njima lahko premagamo vse ovire, z bojazljivostjo pa nobene (Berta Golob). Športno družbena akcija »Veter v laseh — s športom proti drogi« ponovno prevetrila mlade Dobrepoljce in Stružance O akciji je bilo govora preko celega tedna. Predvsem s stališča vremena, saj se je le-to spreminjalo iz dneva v dan. Tako je bilo tudi na dan prireditve. Prireditelji so kar naprej pogledovali v nebo. Ampak to je bilo prijetno, sončno in z rahlim vetrom. Bo, akcija bo, so vsi zatrjevali v en glas. Pripravil: Alojz Kuplenk In tako se je začelo že v zgodnjem popoldnevu; najprej z nagovorom predsednika ŠD Dobrepolje Alojza Kuplenka in nato še ravnatelja OŠ Antona Gran-dovca. Oba sta izpostavila, da je za mlade izredno pomembno, da druženje povežejo s športnimi aktivnostmi, da se izogibajo opojnim substancam, kot so: najrazličnejše droge, alkohol, tobak, itd. Podobno je nagovoril mlade tudi župan občine Dobrepolje Janez Pavlin, ki se je pridružil občinstvu kmalu po uvodnem delu. Sonja Lenarčič je izpostavila učence, ki so že pred akcijo naredili nekaj pisnih izdelkov. To so bili: Manca Pugelj, Ana Hekič, Tina Blatnik in Sara Škrlec. Pod vodstvom likovne pedagoginje Svetlane Rodić pa so nastali likovni izdelki. Izpostavljeni so bili učenci: Mojca Gačnik, Matej Babnik, Urška Janežič, Mojca Jančar in Terezija Prijatelj. Sledilo je presenečenje, predstavitev rock skupine z nazivom Panic-stricken. Sestavljajo jo: Luka Mavrič, Matej Nose in Žiga Prhaj. Že z uvodnim izvajanjem so izvabili iz občinstva burno odobravanje in aplavz. To je bila res izredna popestritev akcije, saj do sedaj tega še ni bilo. Po koncu kratkega koncerta smo se dogovorili, da se ob podobnih akcijah dobimo še kdaj. Sledila so tekmovanja v rolanju, mini nogometu in odbojki. Vsa tekmovanja so bila zaključena ob 21. uri ob prijetni utrujenosti vseh sodelujočih. Vseh sodelujočih v akciji (učencev, dijakov, študentov) je bilo preko 130. To je številka, ki veliko pove in je obvezujoča tudi za naprej. Akcijo »Veter v laseh - s športom proti drogi« ŠD Dobrepolje pripravlja neprekinjeno že od leta 1998 in se je prijela kot neka stalnica pri mladih. Seveda tega športno društvo ne bi moglo izpeljati brez podpore in sodelovanja OŠ Dobrepolje in finančne pomoči Občine Dobrepolje. Prireditev sofinancirajo še Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za šport ter Športna unija Slovenije. Z mesta predsednika ŠD Dobrepolje se iskreno zahvaljujem pedagogom OŠ Dobrepolje (Alenki, Sonji, Svetlani in Danilu) in vsem svojim sodelavcem v društvu za izredno delo pri tej prireditvi. ♦ REZULTATI PO POSAMEZNIH Športnih disciplinah ROLANJE 1. TRIADA (11 UČ.) 1. DAMJAN ILIČ 2. ŽIGA MOHAR 3. NEŽA OKORN ROLANJE 2. TRIADA (18 UČ.) 1. NINA MUSTAR 2. MATEVŽ KLINC 3. ANJA HREN ROLANJE 3. TRIADA (8 UČ.) 1. BARBARA KASTELEC 2. MARJANCA RUS 3. ANJA MIKLIČ NOGOMET 1. TRIADA (5 EKIP - 15 UČENCEV) 1. LIVERPOOL (SARA AHAČEVČIČ, MIHA OKORN, DAMJAN ILIČ) 2. BARCELONA (TAMARA MIŠMAŠ, MARCEL HEYBAL, ŽIGA MOHAR) 3. JUVENTUS (ZALA ZEVNIK, JAN DREMELJ, VID AHAČEVČIČ) NOGOMET 2. TRIADA ( 10 EKIP - 34 UČ.) 1. JEST PA SE TRIJE (ANŽE OMAHEN, ROBI GLAČ, TATJANA PAJK, ALJAŽ BAMBIČ) 2. REDSI (ERIK, JAKA, SAŠA, ROK ) 3. BARCELONA 5 ( SANDI ČORALIČ, GASPER OKORN, KRISTINA GRANDOVEC ) NOGOMET 3. TRIADA (5 - 17 UČENCEV) 1. ŽFL (ŽAN MAROLT, FRANCI PADAR, LUCIJA PRIJATELJ) 2. KINDER JAJČKI (JAKA ŽNIDARSIČ, ŽAN ZUPANČIČ, ANJA GRŽINIČ, BARBARA K.) 3. USMK (VILI, NEJC, ŽIGA, LORENA) ODBOJKA - OŠ (3 EKIPE - 13 UČENCEV) 1. ČUOMBKI (EVA DROBNIC, PRIMOŽ PRIJATELJ, TIMI MEGLEN, TINA KLINC) 2. FRUTABELE (NIKA ŽGAJNAR, MONIKA PEČJAK, ROŽLE CIMERMAN, MATEJ MAROLT ) 3. MILKA (TONI STRNAD, DOMEN PUGELJ, IGOR ŽGAJNAR, ANJA MIKLJIČ, SPELA KLUN) ODBOJKA NAD 15 LET (5 EKIP - 22 SODELUJOČIH) 1. STUMFKI (ANDREJA NOVAK, TANJA PRIJATELJ, MATJAŽ SUSTARSIC, UROS GAČNIK) 2. KIVI (ANJA PUGELJ, NIKA KRIVEC, MIHA KUPLENK, ROMAN ZABUKOVEC) 3. ČUOMBKI (MANCA PUGELJ, IRENA PONIKVAR, MARTINA ZADNIK, TIMI MEGLEN, PRIMOŽ PRIJATELJ, LUKA MAVRIC ) VEČ NA WWW.SD-DOBREPOLJE.SI junij 2009 Šport 33 Spet kot vsak večer, v temi sedim, ne vem več, kaj naj naredim. Svet pred mano se mi vrti, alkohol, mamila in pa cigareti. Ko ti mamila v kri stopijo, težko ti je, barve grozljivo mešajo se. Potem pa končno enkrat rečeš le: »Dovolj mi je!!!« Probaš od marihuane in od kokaina odvadit se, s športom začneš ukvarjat se. Bolš počutiš se, ko daš iz sebe vse, pri srcu lažje ti je, ko vidiš, da vse spet OK je. Samo tolk, da veste! PUSTITE MAMILA, CIGARETE IN ALKOHOL, ker če ne, to zadnja stvar bo, preden v krsti nas črvi pojedo. Za na konec povem vam samo še to, če hočete imejte drogo, samo prosim vas lepo, naj to ŠPORT bo. Sara Škrlec, 7. razred S ŠPORTOM PROTI DROGI S športom proti drogi, bori se že ves svet, ker vsak sedmi najstnik popolnoma je zadet. Namesto marihuane priporočajo vsi tek, ekstazi je šel v pozabo -v formi ostal je svet. Mamilo je bolezen, šport zdravilo je, zato pa Vetra v laseh vsi udeležimo se. Tina Blatnik, 7. razred S ŠPORTOM PROTI DROGI Droga je strup, je pravi obup, ko jo zaužiješ, lahko še sebe ubiješ. Pa ne bodi tak, ne bodi bedak! S športom se ukvarjaj, z njim se zavajaj, drugo pozabi, za šport se zavzami. Sara Purkat, 7. razred Prijazno vas vabimo, da si rezervirate prvi BREZPLAČNI OBISK in preizkusite učinkovito naravno metodo za odpravo maščob In celulita na problematičnih mestih. KAVI TAC I J.' Lilčfyzvjííiy JiiJcjjLik'jiju Predterapijo Poeniterapiji _»Predterapij^^^ Potrehterapiiah 'g ' i " ^ t. Rezultati so vidni že po eni samPterapljl, saj zmanjšamo obseg Plaças 3 aODIS 4 „a tretiranem območju. kavitacije NOVO POWER PLATE® POWER PLATE® vam omogoča hitrejšo In enostavnejšo pot do boljše fízične kondicije, vitalnosti In zdravja. 15 minutna vadba na POWER PLATE-u je primeljiva 60 tj minutni vadbi na klasičnih fltnes napravah. Akcija 12 + 6 obiskov ®]I31IIKncQa rAčtinA podarimo poiťbno dđrDo. ^HRANILNICA LON Varčevanje na Ljubezniv Oseben Naôn Poitavna enota CROSUKjE. Koladvor^a i. T; 01 7S1 01 iù Pomhiđnl po&hvriî p^k^ t ' PooLfdb» v«j|4do30.6.24Cf.^nudb4v«l|4lcz4K (l«M4ionlrj J'J el$klronslU} banko eLCM - brezpludno - 50 "itj n1ž|{ Jtroiki prve odobritve limita ali kredita - dodatek 0,10 odstotne loikt k obstofeii obr^tri mtn pri sklenitvi nenamenikega depozita nafmani ( . ^ . 2,000 EUR nad dni wwwJon.sl inlo^oïi.si Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenjestekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanjestekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo 9 Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) 9 Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve Intervencija 24 ur na dan HARMONIKE pooblaščeni prodajalec in monter PRIBAŠTEFANC&CO.,d.n.Q. PRODAJNO RAZSTAVN h SALON-C. LjubljmiJiibri^dr 23A. lOIKiLiiJilJinii /\ pm 041M02 7B0 Û41Í449 334 »I 01 f 51 o 55 3n. Ki: 01Í51 o 55 31, Pj c-mnii; pnůa^amw.mn. dni. íbí: nan prt Ůh . tin. 14n . 17h ÍNOVfl GE^ERACIJA NAJLAŽJIH PROF£:SIO^ALNIH IN OTROŠKIH DIATOMČNIH HARMONIK VSEH VELIKOSTJ IN BARV [itfonnac^: Drago EUKAH. dljd. Ing. Skoqan 10, 1311 -ftjijak, lajftï: +3eef0)i msacp GSM: +336 (0)41 630 103, e-iruJ: BlD(aiAinnDnlke@giii3U.fxim PVC OKNA, VRATA .6-KOMDfiNI PHQFIL ' TROJNO TESNENJE • ODLIČNA TOPLOTNA iN ZVOČNA IZOLATIVNOST NOVO ■ STEKLO lJlj-0,7 Wjni- - NOVO VHODNA VRATA • 'JQiti^knunn jaklapanfc • Vjrmtïtru SÈitikliufcû • RazMni vzDrti NOVO ■ STCHLQ LI5-O.7 Wjni' NOVO • rolete, zaluzije, komarnik!,... ■ zunanje jn notranje police ■ montaža knauf sistemov ■demontaža in odvoz starih oken Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.