Hladnikia S: 25-30 (1995) 27 
26. Thuja orientalis L. 
Spontano pojavljanje kultivirane rastline. 
Spontaneous appearance of cultivated plant. 
9947/4 (UTM UM 90): Prižnica (Précnica) nad zaselkom Globno pri Desklah 
(dolina Soče), grmišče črnega gabra, malega jesena in cera (Amelanchiero-
Ostryetum ?), 200 do 250 m, NE, apnenec, 9. 5. 1994. Leg. & det. I. 
DAKSKOBLER (ZRC). 
9747/4 (UTM UM 92): Kobarid, ob cesti proti Napoleonovemu mostu, gozdni 
rob (potenc. Saxífrago petraeae-Tilietum nom. prov.), okoli 210 m, E, 
apnenec, 21. 5. 1994. Leg. & det. I. DAKSKOBLER (ZRC). 
0148/4 (UTM VL 07): Primorska, Branik, obzidje gradu Rihemberk, apnenec. 
Leg. & det. N. JOGAN, 1994 (LJU). 
Vzhodni klek sem podivjano prvič opazil v zelo strmem (45 stopinj in 
več) pečevju na severovzhodnih pobočjih Prižnice (po Krajevnem leksikonu 
Slovenije I, 1968: 221 se grič imenuje Pr6čnica - 383 m) v srednji Soški 
dolini. Pečevje je poraslo z vrzelastim grmičevjem črnega gabra, malega 
jesena, cera, lipe, puhastega hrasta, dobrovite, drena, navadnega kločka in 
drugih toploljubnih grmovic. Našel sem več majhnih poganjkov, visokih od 
nekaj decimetrov do enega metra. Ponavadi so zakoreninjeni v golem 
skalovju (glej Register flore Slovenije, slikovne priloge, si. 86). Med sprem-
ljevalnimi vrstami imajo v zeliščni plasti večjo pokrovnost naslednje: Veratrum 
nigrum, Micromeria thymifolia, Asparagus tenuifolius, Campanula pyramidalis, 
Moehringia muscosa, Aristolochia lutea, Sesleria autumnalis idr. En grmiček 
sem našel tudi v konglomeratnem spodmolu v grapi nad Globnim. Pobočja 
Prižnice so bila med prvo svetovno vojno zaradi silovitih bojev in ob-
streljevanja verjetno skoraj brez rastja. V razgaljeno pečevje so klekove 
storžke najbrž raznesli ptiči. Ker je zelo odporen proti suši, mu je uspelo 
preživeti v zelo surovih življenjskih razmerah. Tudi za sosednjo Avstrijo 
ADLER in sodelavci (1994: 261) ugotavljajo, da se je ponekod udomačil v 
skalah. 
V Posočju sem klek doslej opazil še na gozdnem robu v skalnatem 
pobočju pri Kobaridu, blizu Napoleonovega mostu čez Sočo. Tu raste skupaj 
z vrstami Campanula carnica, Veratrum nigrum, Satureja montana, Coronilla 
emeroides, Geranium pyrenaicum, Saxífraga petraea in Euonymus latifolia. N. 
JOGAN pa poroča o tretjem nahajališču v razpokah obzidja gradu Rihenberk, 
kjer raste nekaj manjših drevesc. Možno je, da se vzhodni klek na podobnih, 
to je skalnatih rastiščih spontano pojavlja tudi drugod v Sloveniji. 
Literatura: 
ADLER, W. & al. 1994: Exkursionsflora von Österreich. Verlag Eugen Ulmer, Wien. 
TRPIN, D. & B. VREŠ 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. 

28 
Notulae ad floram Sloveniae 
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana. 
Igor Dakskobler 
27. Wolffia arrhiza (L.) Horkel ex Wimm. 
Nova in izginula nahajališča v Sloveniji. 
New and former localities in Slovenia. 
Nova nahajališča: 
0158/1 (UTM WL28) Slovenija, Dolenjska: Šentjernej, Mršeča vas, v mlaki na 
robu vasi. 150 m n. m. 18. 06. 1992. Leg. & det.: A. SELIŠKAR, D. TRPIN, 
B. VREŠ (FLOP). 
9463/4 (UTM WM95) Slovenija, Prekmurje: Dolnja Bistrica, mlaka v vasi. 170 
m. n. m., 05. 09. 1991. Leg. & det. A. SELIŠKAR, D. TRPIN, B. VREŠ 
(FLOP); D. TRPIN, B. VREŠ (FLOP), 25. 05. 1995 (potrditev pojavljanja). 
9463/4 (UTM WM95) Slovenija, Prekmurje: Dolnja Bistrica, Kolišče Bobri, v 
mrtvici Berek. 170 m n. m., 25. 05. 1995. Leg. et det.: D. TRPIN, B. VREŠ 
(FLOP). 
9464/3 (UTM XM05) Slovenija, Prekmuije: Gaberje, Kolonija, v rečni 
mrtvici. 160 m. n. m., 17. 08. 1988. Leg. & det.: A. PODOBNIK, B. VREŠ 
(FLOP). 
46 47 48 49 58 51 5Z 53 54 55 56 57 58 59 68 61 62 63 64 65 
SI. 1: Razširjenost navadne vodne lečice v Sloveniji. 
Fig. 1: Distribution of Wolffia arrhiza in Slovenia.