ČAROVNIJA MLADENIČ
Radovan  Pavlovski
1
Izviri vode med zelenimi travami
so bili najina ogledala
Nekoč sem hodil mednje da bi ljubil
zdaj z nemirom ki ga je ljubezen
spremenila valovijo trave
Glej tam na tistem črnem griču
je ugasnila moja zvezda
Jaz čarovnija mladenič stiha
kličem morje Zaman šepečem
nežnosti
Leta kot regratovi cvetovi
lete nad rodnim krajem
Na trave in na moje ljubezensko čelo
bo grenka slana padla
Oprosti mi za vse kar sem razbil v ljubezni
To so kresnice
spremstvo moje bolečine.
2
Ljubim puščobo korenin Tvojo podobo
ki je bila poletni dan s sijočimi očmi
Če se ozrem
me gonijo ostanki burje
Če gledam predse
se širen prostor v temen prizor zlije
še mravlja ki ne ve za odpuščanje je tiran
za pesnika ki s pisanjem zgreši
O poletje
zvesto vreteno mojih potepanj
Če ljubim kot mesečnik šepečem
v zvezdnato mreno noči
Vse je nedolžno
Prelepa glava trpi
Igralci
Poletno tragedijo cveta
igrajte na sceni iz kart.
1264
3
Spi a jaz te bom buden
zdravil z dotikom
šepetom trav
Dovolj sva se ves dan potikala mračna
kot zlatosledca
Magično seme se zapira v snu
Budno za tvojo osamljenost
široko prostranstvo odpira
Ljubila sva se v zapuščenem vrtu
zdaj naju veter veje k jeseni
Spi a jaz buden
iz zraka snamem
čarobno rutico
in skamenim burjo.
1265