Poštnina plačana v gotovini

Cena 50 par (50 S din)

Cerknica, 1. februarja 1967 Leto VI. St. 2

UMSKE

GLASILO; SZDL OBČINE CERKNICA

Delo občinske skupščine v zadnjih dveh letih

0 V pripravah za izvolitev novih občinskih odbornikov in poslancev bi bila gotovo koristna tudi obrav-
0 nava dosedanjega skupščinskega dela in to uspehov in slabosti, ki so nastale v preteklem obdobju.
0 Javna razprava bi tako prispevala k boljši opredelitvi ciljev našega družbenega razvoja, predvsem
0 pa k zelo odgovorni izbiri kandidatov za odbornike in poslance.

Volilna komisija je predlagala
možne kandidate za predstavniška telesa

NA SESTANKU VOLILNE KOMISIJE SO BILI SPREJETI
KRITERIJI, KI NAJ SE UPOŠTEVAJO PRI EVIDENTIRANJU
MOŽNIH KANDIDATOV

Na našem področju tečejo priprave na volitve v skupščinske
organe že od novembra meseca lanskega leta. Na letnih konfe¬
rencah Socialistične zveze v večjih krajih komune, so bili evi¬
dentirani možni kandidati za občinsko skupščino. Od tedaj na¬
prej so bili na raznih zborih občanov v okviru krajevnih skup¬
nosti ali v okviru delovnih organizacij evidentirani še številni
občani, ki bi bili lahko kandidati v novi skupščini.

Socialistična zveza in druge družbeno-politične organizacije
so se v tem času zavzemale, da so bili evidentirani in predla¬
gani za možne kandidate taki ljudje, ki so s svojim dosedanjim
delom dokazali, da so se aktivno vključili v naš samoupravni
sistem, ga spoštovali in razvijali. Pri evidentiranju kandidatov
je prišla do izraza tudi težnja občanov, da so predvsem pred¬
lagali ljudi, ki so se doslej zavzemali, da bi oblike socialistične
demokracije čimbolj približali vsem občanom; take, ki so poka¬
zali pri svojem delu dovolj strokovnega znanja, katerega bodo
lahko s pridom uporabili tudi v predstavniških organih. Niso
zanemarili tudi moralno-etičnih kvalitet predlaganih kandidatov,
s katerimi so si pridobili ugled med občani. Merilo za predlagane
možne kandidate so tudi smatrali, kako so se le-ti vključevali
pri uresničevanju ciljev družbene reforme.

Občani menijo, da bodo z upoštevanjem teh kriterijev dobili
take odbornike, ki bodo kos težkim nalogam skupščinskega dela
v štiriletnem obdobju.

Na 4. seji volilne komisije pri Občinskem odboru SZDL
Cerknica, dne 24. januarja 1967 je volilna komisija smatrala,
da je prej omenjene kriterije za izbiro možnih kandidatov za
odbornike in poslance nujno upoštevati tudi še pri nadaljnjem
evidentiranju, poleg tega pa ne zanemariti vloge, ki jo imajo v
našem gospodarstvu ženske in mladina.

Volilna komisija je razpravljala o možnih kandidatih za
vodilna mesta v občinski skupščini, za poslance republiške skup¬
ščine, za člane republiške konference SZDL Slovenije in Zvezni
odbor SZDLJ.

Z upoštevanjem sprejetih kriterijev člani volilne komisije
pri Občinskem odboru SZDL Cerknica predlagajo sledeče možne
kandidate:

— za predsednika Občinske skupščine Cerknica tov. Toneta
Gornika;

— za poslanca republiške skupščine tov. Franca Levca;

— za člane republiške konference SZDL Slovenije tov. Jo¬
žeta Hrena in Franca Hvala in

— za člana Zvezne konference SZDLJ tov. Janeza Stanov¬
nika.

Volilna komisija pri Občinskem odboru SZDL Cerknica je
sprejela Pravilnik o postopku organizacij in vodstev SZDL v
pripravah na volitve z namenom, da se zagotovijo demokratične
in organizirane priprave za volitve odbornikov in poslancev.

Volilna komisija
pri Občinskem odboru SZDL
Cerknica

Stališče občinske skupščine Cerknica
do predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje

Samoupravne pravice v občini
imajo poleg občinske skupščine
še številni organi kot so: občinski
sveti, komisije, kolegijski organi
občinske skupščine, krajevne
skupnosti, itd. Nekatere samo¬
upravne zadeve rešujejo volivci
sami neposredno na zborih voliv¬
cev. Popolnoma razumljivo je, da
so potrebni neprestani napori za
skladno delovanje tako razveja¬
nega mehanizma samoupravljanja
delovnih ljudi v občini. Na tem
področju so bili doseženi že doL>
čeni uspehi, še več pa je pomanjk¬
ljivosti. ki jih bo potrebno v bo¬
doče še bolj potrpežljivo odprav¬
ljati kot doslej.

Lahko ugotovimo, da je bil v
zadnjem obdobju napravljen do¬
kaj šen napredek glede javnosti
dela občinskih samoupravnih or¬
ganov oz. informiranja občanov o
skupščinskih sklepih. K temu je
v veliki meri pripomoglo obve¬
ščanje občanov preko glasila ob¬
činskega odbora SZDL »Glas No¬
tranjske«, ki je poročal o vseh
važnejših problemih. Glasilo iz¬
haja v več kot 3000 izvodih, tako
da je vsakemu občanu dana mož¬
nost, da se v polni meri seznani
z vso problematiko v občini. Žal
pa se v tem glasilu premalo ogla¬
šajo občani, ki naj bi sami opo¬
zarjali na napake in pomanjklji¬
vosti, da bi tako še povečali odgo¬
vornost samoupravnih in vseh
drugih organov, ki imajo javno
pooblastilo do naših delovnih
ljudi.

Dnevni redi sej občinskih skup¬
ščin so bili še vedno velikokrat
obremenjeni z reševanjem raznih
drobnih konkretnih vprašanj, na¬
mesto da bi te zadeve obravna¬
vali sveti pri občinski skupščini.

Odborniki občinske skupščine
večino zadev, o katerih razprav¬
ljajo na svojih sejah, vsestransko
pretehtajo, da lahko skoraj v
vseh primerih sprejemajo naj¬
ustreznejše odločitve. Prav tu se
je doslej izkazalo, da so nekoliko
bolj aktivni odborniki občinskega
zbora, ki so bolj neposredno po¬
vezani s krajevno in drugo pro¬
blematiko, kot pa so odborniki
zbora delovnih skupnosti, ki so
jih volili delovni ljudje, zaposleni
v delovnih in drugih organizaci¬
jah. Tudi udeležba odbornikov
občinskega zbora na sejah občin¬
ske skupščine je nekoliko večja,
čeprav moramo ugotoviti, da bi
morala biti ta udeležba v obeh
zborih sploh boljša. Nekateri od¬
borniki se dalj časa sej sploh
niso udeleževali, drugi pa se zo¬
pet niso udeleževali zaradi bolez¬
ni in tudi daljših odsotnosti. Da
imajo odborniki občinskega zbo¬
ra tesnejše zveze z volivci, da bo¬
lje poznajo problematiko svoje
volilne enote, se vidi tudi iz po¬
stavljenih odborniških vprašanj.

Po statutu občine so ss odbor¬
niki o vseh važnejših vprašanjih,
ki jih obravnava občinska skup¬
ščina, dolžni predhodno posveto¬
vati z volivci v svoji volilni eno¬

ti. Na ta način so na zborih vo¬
livcev obravnavali predloge ob¬
činskega družbenega plana in
proračuna, predpise o občinskih
prispevkih in davkih občanov in
še nekatere druge važne zadeve.
Lahko pa ugotovimo, da bi voliv¬
ci morali obravnavati tudi druge
pomembne zadeve, vendar zaradi
pomanjkanja časa niso bile pred¬
ložene v tako obravnavo. V pri¬
hodnje bi morali skrbeti, da bi
bilo takih primerov čim manj.

Občinska skupščina skuša vse
več zadev, razna vprašanja in te¬
koče probleme urejati ne s sploš¬
no obveznimi akti, pač pa z raz¬
nimi priporočili in smernicami
krajevnim skupnostim in delov¬
nim organizacijam. Take metode
dela se bo posluževala še v večji

Iz predloga Zakona o financi¬
ranju izobraževanja in vzgoje je
razvidno, da je za financiranje
zagotovljenih le 78  % sigurnih
virov sredstev. V primeru, da se
tak zakon sprejme, prepustimo
eno glavnih področij družbene
nadstavbe, to je šolstvo, v polo¬
žaju, ki ne zagotavlja družbeno
potrebne vsebine in obsega dela.

Izkušnje iz preteklega obdobja
nam prepričljivo kažejo vso ne¬
smiselnost sistema, ki je bil delno
odvisen od dobre volje gospodar¬
skih organizacij. Dokazano je. da
so se sredstva v tem obdobju na¬
birala daleč izpod planiranih sto¬
penj. Če pa upoštevamo gospo¬
darsko reformo, kjer se z vsakim
dnem zaostrujejo materialni od¬
nosi, je na dlani, da bo vir pro¬
stovoljnega ali tako imenovanega
zavestnega prispevanja še bolj la¬
bilen.

Zato Občinska skupščina Cerk¬
nica zavzema do tega, družbeno

Gradnja pekarne
na Rakeku je
ponovno oživela

Te dni so ponovno pričeli z de¬
lom na stavbi pekarne na Rake¬
ku. Gradnja je bila ustavljena
lansko jesen, ker so bila denarna
sredstva zagotovljena samo za
zgraditev objekta do strehe. Ja¬
nuarja meseca pa je občinski
skupščini uspelo zagotoviti okrog
45 milijonov S din, ki so še po¬
trebni za dokončanje pekarne. Na
ta način bo pekarna lahko funk¬
cionirala, ostale skladiščne pro¬
store, ki so še v tem objektu, pa
si bo moral urediti tisti, ki jih bo
uporabljal. Predvidevajo, da bo
pekarna pričela obratovati v za¬
četku junija meseca.

meri. Vendar lahko ugotavljamo,
da sprejeta priporočila pogosto
sploh ne upoštevajo. Vzrok neu¬
poštevanja priporočil občinske
skupščine pa ni v njihovi neu¬
mestnosti, ampak v tem. da jih
v nekaterih delovnih organizaci¬
jah sploh ne predložijo v razpra¬
vo organom samoupravljanja in
zaradi tega ti organi ne morejo
zavzeti svojih stališč do priporo¬
čila.

Občinska skupščina bo v bodo¬
če, še v večji meri kot doslej, za¬
gotavljala javnost svojega dela in
vpliv volivcev na vse svoje odlo¬
čitve. Od volivcev pa pričakuje,
da bodo prispevali svoj delež pri
reševanju skupnih problemov.

Danimir MAZI

izredno važnega vprašanja taka
stališča:

1. Izvrši naj se selekcija celot¬
ne mreže izobraževanja, s tem da
se zakonsko stabilizira status
družbeno potrebnih šol in institu¬
cij na vseh ravneh.

2. Preko kvalitetnih analiz in
znanstvenih prijemov naj se do¬
ločijo strukturalni normativi po¬
trebnih sredstev za vse vrste
družbeno potrebnih šol. To je po¬
trebno zato, da se objektivno ugo¬
tovi cena izobraževanja za posa¬
mezne šole.

3. Za financiranje vzgoje in iz¬
obraževanja naj se določijo sta¬
bilni viri sredstev. Zakonski pred¬
pis bi moral določati vire sred¬
stev, njihov obseg in obliko po¬
trošnje ter sodelovanje gospodar¬
stva pri celotnem gospodarjenju
strokovnih šol, ki vzgajajo kadre,
potrebne za gospodarstvo.

Višina potrebnih sredstev bi
morala biti v odvisnosti od nara¬

ščanja družbene produktivnosti
dela.

4. Prispevek iz gospodarstva bi
moral biti enoten, ne glede na to
ali ima posamezna gospodarska
dejavnost svojo izobraževalno
skupnost ali ne.

5. Občinska skupščina meni na

Gradnja nove industrijske hale
v Ložu kar dobro napreduje. Pro¬
izvodna hala je v celoti asfalti¬
rana, pripravljajo pa mrežne pre-
graje. Vsa dela v hali se odvijajo
po programu. Vodovodni inštala¬
terji so že v končni fazi, in v noč¬
nih urah je hala že razsvetljena:
centralna kurjava pa je tudi že
gotova. Izkop za cisterne, v kate¬
rih bo mazut, je gotov. V izkopu
bosta dve cisterni po 50 000 1 pro-
storine in bosta služili kot rezer-

podlagi teh pripomb, oziroma sta¬
lišč, da je potrebno prej rešiti na¬
vedene probleme, s tem izpopol¬
niti Zakon in ga šele po tem pred¬
ložiti Skupščini v sklepanje.

Skupščina občine
Cerknica

iz Loža

voarja za mazut. Peči za ogreva¬
nje bodo kurjene z mazutom, ker
je to zaenkrat najekonomičnejše.
Peči so štiri in bodo ogrevale ca.
7000 m 2  površine. S prizidkom pa
bo površina znašala ca. 10 000
kvadratnih metrov. Ne glede na
vremenske prilike, ki ovirajo iz¬
vajalce del zagotavljajo, da bodo
vsa dela do roka gotova in bo
podjetje spomladi že pričelo s
preselitvijo v novo proizvodno
halo.

Pogled na novo industrijsko halo v Ložu

Dobra vesf

Štran 2

GLAS NOTRANJSKE

Št. 2 — 1. februar 1967

Iz pisarne sodnika za prekrške v letu 1966 2“ fl e

Iz površne analize prekrškov v
naši občini v letu 1966 je razvid¬
no, da je bilo tudi v lanskem le¬
tu največ prekrškov s področja
kršitve zakona o varnosti prome¬
ta na javnih cestah ter kršitve
javnega reda In miru. V lanskem
letu je bilo skupno cestno-promet-
nih prekrškov 423. Največ pre¬
krškov v prometu na javnih ce¬
stah je bilo zaradi voženj z mo¬
tornimi vozili brez predpisanega
dovoljenja ali z neustreznim do¬
voljenjem. Zaskrbljujoč je pojav,
da je tudi v letošnjem letu precej
več mladoletnih kršiteljev, ki se
vozijo z mopedi brez vozniškega

dovoljenja oziroma potrdila o
znanju o cestno-prometnih pred¬
pisih. Ker število tovrstnih prekr¬
škov raste, naj bi avto-moto dru¬
štva in odbori ljudske tehnike v
letošnjem letu intenzivneje prire¬
jali razne tečaje, seminarje, da bi
občani, ki že posedujejo mopede
ali motorje, tudi pridobili ustrez¬
no znanje o pravilih vožnje itd.

Težji prekrški s področja cest¬
nega prometa so zlasti vse bolj
pogoste vožnje pod vplivom alko¬
hola. Teh kršiteljev je bilo v letu
1966 skupaj 23. Ravno vožnja pod
vplivom alkohola je v mnogih pri¬
merih vzrok, da je prišlo do pro¬

metne nezgode, ki se je končala
s hudimi posledicami (lažje in
težje telesne poškodbe), in z več¬
jimi materialnimi škodami. Da bi
omejili število voznikov, ki vozijo
pod vplivom alkohola, bo potreb¬
no še dosledneje kot do sedaj iz¬
rekati varstveni ukrep odvzema
vozniškega dovoljenja, po drugi
strani pa morajo vozniki sami
bolj paziti, v kakšnem stanju se
vsedajo za krmilo. Zaskrbljujoče
dejstvo je zlasti tudi, da se je šte¬
vilo prometnih nezgod s smrtni¬
mi posledicami znatno povečalo.

Javni red in mir je v letu 1966
kršilo 146 občanov. Največ krši¬

tev javnega reda in miru odpade
na nedostojno vedenje in razgra¬
janje ter na medsebojna obraču¬
navanja na javnih krajih, pred¬
vsem v gostinskih lokalih in pred
njimi. Čeprav gre v teh primerih
le za razne fantovske izgrede, ki
pod vplivom alkohola ob raznih
priložnostih (ob odhodu k voja¬
kom) razgrajajo, vpijejo in se ne¬
dostojno vedejo po gostinskih lo¬
kalih. Nekaj je bilo tudi težjih
primerov; to so predvsem storil¬
ci, ki so nagnjeni k razgrajanju
in pretepanju in so v večini pri¬
merov*povratniki. Jasno je, da tu¬
di prekrškov zoper javni red in
mir ne bomo nikoli popolnoma
odpravili oziroma izkoreninili;
zavedati pa se moramo, da nudijo
prav taki prekrški medvedjo
uslugo razvijajočemu se turizmu
ter kulturnemu razvedrilu mirnih
občanov. Tesno v zvezi s tem
vprašanjem so tudi kršitve, ki jih
delajo posamezni gostinski delav¬
ci. Dajanje alkoholnih pijač mla¬
doletnim gostom in vinjenim ose¬
bam je na območju naše občine
problem, vendar ga vsi pristojni
organi ne jemljejo dovolj resno,
saj je bilo v letu 1966 kaznovanih
le 5 gostinskih delavcev — krši¬
teljev, čeprav je jasno, da je bilo
takih kršitev mnogo več. Večino
predlogov za uvedbo postopka o
prekrških dobimo od postaj mili¬
ce Cerknica in Loška dolina, za¬
želeno pa bi bilo, da tudi zainte¬
resirani občani in oškodovanci na¬
slavljajo na organ ustrezne pred¬
loge, da bo tako vsaj do neke me¬
re dosežen cilj in namen kazno¬
vanja.

S področja gospodarstva smo
zasledili največ kršitev predpisov
s področja gradbeništva in komu¬
nalnih zadev — 20 primerov in iz
področja kršitev predoisov o goz¬
dovih.

Pri prvih primerih kršijo obča¬
ni predpis zlasti s tem, ker gra¬
dijo stanovanjske hiše ter počit¬
niške hišice (v Rakovem Škocja¬
nu) brez odločbe o lokaciji in brez
gradbenih dovoljenj. Da zaidejo
v prekršek ter začnejo graditi
brez ustrezne dokumentacije niso
vselej krivi popolnoma sami. Tu¬
di na tem področju bi bilo nujno
potrebno v okviru občine ustano¬
viti ustrezno strokovno službo, ki
bo zainteresiranim občanom hitro
in brezhibno izposlovala vso po¬
trebno dokumentacijo (dodelitev
zemljišča in druge dokumente)
tako, da bo lahko občan hitro do¬
bil vse potrebno in gradil zako¬
nito.

Pri gozdarskih prekrških pa so
najpogostejše kršitve: posek brez
odkazila in odpeljava nežigosane-
ga lesa iz gozda.

Težave pri objektivnem obrav¬
navanju teh prekrškov so nam v
lanskem letu delali že predpisi o
gozdovih, ki niso dali jasne obraz¬
ložitve, kako obravnavati kršilce,
ki protizakonito prodajajo les mi¬
mo GG Postojna. Zlasti ni bilo
jasno od strani pristojnih orga¬
nov, ki razlagajo zakone, kako
tretirati in obravnavati prekrške
za tako imenovani stari les, ki je
bil na območju naše občine podrt
po viharju.

Delovne organizacije so pred¬
vsem kršile finančne predpise,
predpise o zdravstvenem nadzor¬
stvu nad živili ter predpise o bla¬
govnem prometu, le v enem pri¬
meru je bil od strani delovne or¬
ganizacije kršen tudi predpis o
varstvu in vzdrževanju javnih
cest. Krešitev predpisov o lovu
in sladkovodnem ribištvu je bilo
skupno pet. V vseh primerih je
šlo za lov brez plena. Predpisi o
obrtništvu so bili kršeni v štirih
primerih.

S področja gospodarstva pridejo
skoraj vsi predlogi od strani in¬
špekcijskih organov pri SOb, ker
je prav na teh področjih število
prekrškov poraslo in so ostali ne¬
odkriti oziroma neprijavljeni, bi-
priporočili inšpekcijskim službam,
da dosledneje kot sedaj prijav¬
ljajo storilce prekrškov.

JANEZ LOGAR

Zelo smo veseli tako- velikega
števila pisem od Vas iz tujine.
Kot v prejšnjih številkah našega
lista, bomo tudi tokrat nekatera
objavili.

John Kebe, 65 Montcalm st.
Vold Or Oue, Canada nam piše:
»■Spoštovano uredništvo! Dobil
sem že tri izvode časopisa iz
Vaše uprave, zato mi je dolžnost,
da se Vam zahvalim. Doma sem
iz Dolenjega jezera. Sedaj smo se
z mojo družino dogovorili, da bo¬
mo domačijo na Jezeru prodali.
Ce koga zanima nakup lepega
posestva ob slikovitem Cerkni¬
škem jezeru, se bomo o ceni lah¬
ko dogovorili. Misliim, da je za
človeka, ki ima veselje za kme¬
tijstvo, to prav lepa priložnost.
Prodajam zato, ker nisem več pri
dobrem zdravju. Prejmite vsi
najlepše pozdrave!« John Kebe.

Anton Ošaben, 1065 North Ct.
Barberton, Ohio 44203 USA. »Ce¬
rjem! Trikrat sem že prejel Vaš
list »Glas Notranjske«, ki mi zelo
ugaja. Navdušen sem, ko prebi¬
ram novice iz domačega kota.
Prilagam denar za naročnino,
drugič pa še kaj več, ko se oseb¬
no 1  oglasim. Imel sem Vas namen
že obiskati, pa me bolezen zadr¬
žuje. Vsem tople domače pozdra¬
ve!« Anton Ošaben.

Johanna Kotnik, 1835 Planavan
opt 2 Femdale. Michigan. »Spo¬
štovani urednik! Zelo sem bila
vesela, ko sem začela dobivati ča¬
sopis iz mojega rojstnega kraja,
katerega zelo rada prebiram. Ker
tako rada slišim novice iz domo¬
vine, Vas prosim, da mi ga redno
pošiljate. Obenem Vam prilagam
naročnino za tri leta. Prejmite
pozdrave od Johanne Kotnik.«

M. Stražišar, 164-22 St. Barber-
ton, Ohio 44203 USA: »Cenjeni
urednik! Sele danes Vam sporo¬
čam, da sem bila zelo iznenadena.
ko sem lansko leto dobiila prvo
izdajo Vašega časopisa. Le kdo
Vam je dal moj naslov? Zelo sem
Vam hvaležna, ker je Vaš list
zanimiv, podučen in zabaven. Da
to doseže, je za urednika težka
naLoga. Mi, ki smo pred mnogimi
leti odpotovali od Vas, ne more¬
mo pozabiti rojstnih krajev, saj
veste, da je že predsednik Roose¬
velt rekel, kdor ne ljubi rojstne
domovine, ni dober državljan.
Na moje znance vplivam, da na¬
ročijo Vaš časopis. Slovenci v
Ameriki si želimoi čimveč sloven¬
skega čtilva in govorice. Vendar
kvarno vpliva to, ker se sloven¬
ska mladina ženi in moži z dru¬
gimi narodnostmi. No vem, to se
dogaja še tam pri vas, ker kolo
časa teče naprej. S spoštovanjem
M. Stražišar.«

John Ludvik, 1074, Skiner Ave.
Painesville, Ohio 44077 USA: »Ce¬
njeni! Ko sem prejela decembr¬
sko izdaja »Glasa Notranjske«, je
bila pri meni prijateljica Kristina
Korenova iz Velikih Blok. Želele
smo, da pošiljate na moj naslov
še en izvod časolpisa. Lepo Vas
pozdravljam!«

Matija Škrlj, 30 Brentwod, dr.
Stoney Creek Ontario, Canada:
»Pozdrav Glasu Notranjske! Pri¬
srčno se zahvaljujem za prejeti
glas domačije. Vedno bom priča¬
koval novic, razvoja cerkniškega
centra z njegovo znano okolico.
Posebno pa me bo zanimalo di¬
hanje Begunj s šprtnilm sodelo¬
vanjem novega Yorka. Obilo uspe¬
ha uredništvu in mnogo zanimi¬
vosti bralcem! Vsem lep pozdrav,
posebno Slavku Torniču. Prila¬
gam naročnino za 1967. leto ijn še
naročam časopis za Toneta Bran-
celja, ki tukaj živi.« Matija Škrlj.

M. Gregorič, 18801, Moharon
Ave Cleveland Ohio 44119 USA:
»Cen j eno uredništvo! Pošiil j am
Vam naročnino za moj časopis
in obenem prosim, da ga več ne
pošiljate mojemu možu, ker oba
bereva enega. Povem Vam, da se
nama Glas Notranjske zelo do-
pade in ga želiva še naprej dobi¬
vati. S pozdravi!« Mary Gregorič.

Pisma uredništvu

Tovariš urednik!

Prosim vas za nekoliko pro¬
stora v cenjenem listu, da se
zahvalim svojim prijateljem
za sprejete novoletne čestitke
in se jim obenem opravičim
za moj hitri odhod z Rakeka,
kjer sem bival 5 let. Povedati
jim moram, da sem imel že
dolgo prej letalsko karto pla¬
čano iz Zagreba v Cleweland.
Ker bi rad potoval z Brnika
in ne iz Zagreba, sem se c
tem informiral pri JAT o tej
možnosti in so mi ugodili. Ta
ko so mi rekli, da lahko odpo¬
tujem v soboto 26. junija, to je
čez dva dni. Z istim letalom,
sem izvedel, bo odpotovalo tu¬
di pet Slovenk v ZDA. No, mi¬
slil sem sij, lepa družba. Zju¬
traj sem šel s prvim avtobu¬
som do Ljubljane in od tam
na Brnik in nisem imel mož¬
nosti za poslovitev od dragih
sorodnikov in prijateljev, za
kar jih prosim, da mi oprosti¬
jo. Obenem pa se zahvalim za
nepozabno spremstvo do Brni¬
ka. Na letališču sem se spoznal
z vljudnimi Slovenkami, ki so
potovale v ZDa  in to Kogov¬
šek Rezko, Mlinar Ano, Roz¬
man Ivano, Ivartuh Alojzijo in
Matjašič Majdico. Ko se je le¬
talo dvignilo, so bili za mene
najtežji trenutki. Najraje bi se
obrnil nazaj med svoje sorod¬
nike in prijatelje, toda letalo
je letelo svojo pot. V letalu
sem si preskrbel sedež blizu
simpatičnih Slovenk, tako, da
smo se lahko pogovarjali.

Ob prihodu domov sem se
srečal s svojimi prijatelji, ki
so me prosili, naj v svojem
pismu v domovino pozdravim
njihove prijatelje, sorodnike in
znance in sicer: gospod Lojze
Arko (naročnik Glasu Notranj¬
ske) pozdravlja v Sodražici
gospoda Kaprola iin vse po¬
znane znance in prijatelje v
Grahovem. John Opeka po¬
zdravlja vse sorodnike in
znance v Dolenji vasi ter v
Cerknici in tudii jaz naj izre¬
čem pozdrave in se opravičim
za prehitro slovo vsem sorod¬
nikom in prijateljem, posebno
pa rakovškim pevcem, prijate¬
ljem v Kopru, v Postojni, na
Vrhniki, v Starem trgu, na
Bloški planoti, v Grahovem, v
Cerknici in v Dolenji vasi. Po¬
sebno pozdravim tudi Johna
Turka — ameriškega Rakov-
čana ter kličem vsem še na
mnoga leta in mogoče še kdaj
nasvidenje.

A. A. BOMBACH

184 — 17 Street N. W.

Barberton, Ohio 44203 USA

Kot vidite, smo Vaši želji
radi ugodili in bomo veseli, če
se nas boste še kdaj spomnili
s pismom o  vtisih iz domovi¬
ne. Kot ste prosili, smo pove¬
dali Vašemu sorodniku Jožetu
Bombaču, šefu restavracije
»Lovec« na Rakeku vtise, k'
ste jih dobili v omenjeni go¬
stilni.

Urednik, Glasu Notranjske:

V novembrski številki. Glasa
Notranjske« je bil priobčen
članek »Polhovanje v Martiin-
skih gozdovih«. Živo mi je
obudil spomin na mojo otro¬
ško dobo. Na dogodek, ko sem
skupno z materjo lovil polha
v gozdu pri Ogulju, blizu Ja¬
vornika. Tja sva šla nabirat
maline. »Podrezaj Tonček, po
drezaj,« mi je ukazala mati, ko
sva ob poti prišla do bukove¬
ga drevesa. Bukva je itoela
v deblu, nizko pri tleh, luk¬
njo in višje zgoraj drugo. Do
te druge se je povzpela mati
in pri isti skrbno pazila z ro¬
ko. »Ce je polh v duplini, ga
bom zagrabila, ko bo hotel
ven,« je pri tem modrovala
mati. Ko sem nekajkrat podre¬
zal, se je polh mrmraje ogla¬
sil. Kmalu zatem pa sem za¬
slišal tudi preplašen krik ma¬
tere, ki je hitro zlezla z dre¬
vesa.

»Pomagaj. Tonček, poma¬
gaj!« Ko sem se preplašen ozrl
v mater, sem videl, da ji visi
na roki) v prst zagrizen, brca¬
joči polh, ki ni hotel popustiti.
Polha sem trdo stisnil za vrat
in ga tako dušil. Ko je končno
postal povsem miren, sem mu
raztegnil gobček in tako oprtv-
stil prst matere. Ker je polh
ugriznil mater, sem ga potem
jezno vrgel na tla. Ko sem to¬
lažilno ogledoval ihteči, zasol-
zen obraz matere in njen kr¬
vaveči prst, je mati ponovno
kriknila. Opazila je namreč,
da se je na tleh ležeči polh
prebudili in začel hitro teči
proti bližnji visoki smreki, po
kateri je začel plezati.

Na materin poziv sem urno
skočil za njim, ali ker je bil
že previsoko na smreki, da bi
ga zagrabil za telo, sem dose¬
gel iin zagrabil le še samo nje¬
gov repek. Krepko sem ga dr¬
žal, kot da bi šlo za moje živ¬
ljenje. Istega mnenja je bil se¬
veda tudi polh, ki se je trdno
držal hrapavega drevesa. Ko
sem ga krepko potegnil za rep,
da bi mi bil bližje, da bi ga
prijel tudi z drugo roko za
vrat, mi je v roki ostala le
kosmata repkova koža polha.
Polh je zatem urno plezal na¬
prej, z golim, belo-koščenim
olupljenim repkom. Oba, mati
in jaz sva žalostno gledala
ubegli plen. dokler se ni skril
visoko med veje.

Mati se je kmalu pomirila,
obrisala si je solze z obraza,
obvezala si prst, nakar sva
nadaljevala pot do kraja, kjer
so rastle maline. Ta dogodek
se je pripetil pred kakimi 65.
leti, a ostal mi je tako živo v
spominu, kot da bi to bilo šele
včeraj.

Prejmite pozdrav od bivšega
Nadleščana!

Anton Okolish,

3643 S. Hametown Rd.

Barberton. Ohio 44203. USA

P. S.: Polhi spadajo v vrsto
veveric. Tisti pri vas so znan¬

stveno poznani pod Sciurus
vulgaris.

Tukaj v Ohiu je veveric več
vrst. Tiste, katere lovimo s
puško za šibre ali s puško za
krogle 22 kalibra so veliko
večje, kot polhi pri vas. Te so:
Sive veverice (angl. Gray
Squiirrel) Sciurus Carolinen-
sis. Lisičje veverice (angl. Fox
Squirrel) Sciurus Niger. Za te
oboje se začne lovska sezona
meseca septembra in traja
okoli) en mesec. Poleg prej
omenjenih imamo tudi rdeče
veverice (Red Squirrel) Tamia-
sciurus hudsonicus. Te zadnje
so precej manjše od prej ome¬
njenih. Niso zavarovane in se
jih lahko lovi vsak čas v letu.
Veverice tukaj so aktivne tudi
v zimskem času. Na jesen si
naberejo hrane v duplinah
dreves. Ako tam nil prostora,
zakopljejo hrano v zemljo.

Anton Tavželj, katerega pis¬
mo ste priobčili, ima prav.
Vaš tisk res kaj rad pači slo¬
venski jezik s tujkami, čerav¬
no ima slovenščina potrebne
izraze. Kaj radi ste zaljubljeni
tudi v uradni jezik, ki je po¬
vsem razumljiv samo advoka¬
tom.

Cenjeni rojaki,

v Glasu Notranjske berem, da
se zelo zanimate za podze¬
meljske jame. Tudi jaz vem
za eno in sicer pod Slivnico.

Bilo je okrog leta 1900, ko
so začeli kopati za vodo, da jo
bodo napeljali v Cerknico. Ta¬
krat so našli podzemeljsko ja¬
mo in prišli vanjo okrog 70
metrov daleč. S sovrstnikom,
ki zdaj ni več živ, sem tudi
jaz zlezel v jamo in videl ve¬
liko votlino, polno kapnikov
ter lepih belih plošč, podobnih
pravemu marmorju.

Ne vem zakaj, najbrž ni bi¬
lo denarja, jame naprej niso
raziskovali. Vhod vanjo pa so
zaprli in zapečatili in na vse
— pozabili.

Od vseh, ki smo takrat bili
tam, sem živ samo še jaz. Ven¬
dar gredo tudi moja leta h kra¬
ju, saj sem star že 84 let. Tu¬
kaj živim že 61 let in rad bi
vsaj vam zaupal, kar vem o
tej jami. Ce mi boste odpisali,
vam bom podrobno popisal,
kje se nahaja jama pod Sliv¬
nico.

John DEBEVEC

Route 1

New Philadelphia

Ohio 44 663, USA

Odgovor urednika: Vaše pi¬
smo smo posredovali Jamar¬
skemu klubu na Rakeku, ki je
bil Vašega sporočila zelo vesel,
saj nihče ne ve za jamo pod
Slivnico, ki jo omenjate. Pro¬
sijo Vas, če jim sporočite po¬
drobnosti o tej jami, da bi jo
ob prvi priliki poiskali in raz¬
iskali. Pismo za jamarski klub
Rakek pa lahko naslovite kar
na naslov našega uredništva,
ki bo sodelovalo pri tej akciji.

GLAS NOTRANJSKE

Stran 3

§t 2 — 1. februar 1967

Na temo:

Kdo meri

v -GLASU NOTRANJSKE- z
dne 1. januarja 1967 leta, je bila
objavljena kritika analize o izko¬
riščanju proizvodnih kapacitet v
občini Cerknica. Avtor kritike
razglablja o analizi, ugotavlja nje¬
ne pomanjkljivosti, da bi na kraju
tudi sam priznal, da kapacitete
v občini Cerknica niso popolnoma
izkoriščene. Ta trditev je bila
končni namen analize. Cernu po¬
tem kritika? Ali ni kritika ana¬
lize izkoriščanja proizvodnih ka¬
pacitet namenjena drugam?

Analiza o izkoriščanju proiz¬
vodnih kapacitet v cerkniški ob¬
čini. po mojem mnenju, predstav¬
lja solidno oceno. dober pripomo¬
ček za nadaljnje proučevanje ka¬
pacitet in njihovega vpliva na
finančne rezultate. Prehod od
ekstenzivnega na intenzivno go¬
spodarjenje zahteva od sleherne
gospodarske organizacije, da po¬
išče rezerve ter jih aktivira. Ni
pretirano, če trdim, da izkorišča¬
nje proizvodne opreme predstav¬
lja bistveno področje v rezervati
gospodarskih organizacij. Namreč
zaradi delovanja fiksnih stroškov,
s povečanjem izkoriščanja proiz¬
vodne opreme, raste dohodek hi¬
treje od povečevanja stroškov.

O POLITIČNIH PRIPRAVAH
NA SKUPŠČINSKE
VOLITVE

Sekretar občinskega komite¬
ja ZK Franc LEVEC je na
zadnji seji pozval komuniste,
naj se angažirajo v političnih
pripravah na skupščinske vo¬
litve in naj se v neposrednih
razgovorih z drugimi delovni¬
mi ljudmi v socialistični zvezi
potegujejo za to, da bi bili za
nove občinske odbornike in
poslance kandidirani ljudje, ki
so z dejanji dokazali, da se
znajo boriti za uresničitev re¬
forme.

Osnovne organizacije ZK ne
bodo razpravljale o kandida¬
tih. Mogoče bodo imeli člani
tudi različna mnenja o ljudeh,
ki utegnejo biti predlagani za
nove odbornike. Vendar je ko
munistom jasno, da je njihova
dolžnost bojevati se za to, da
bi sestava novih predstavni¬
ških organov ustrezala bližnji
fazi reforme.

Spomladi bodo volitve eden
najvažnejših političnih dogod¬
kov pri nas. Politična aktiv¬
nost bo zelo široka, kjer bo po¬
sebnega pomena izbiranje
kandidatov za prihodno man¬
datno dobo skupščine. Dosled¬
na uporaba demokratičnih na¬
čel v kadrovski politiki in bi¬
stveno drugačna vloga komu¬
nistov v volilnih pripravah
vsiljuje sklep, da se morajo
komunisti za to delo idejno
politično močno pripraviti.
Doslej je bilo zelo malo disku¬
sij o nalogah v zvezi z volitva
mi na sestankih organizacij,
vendar bodo le-te morale po¬
stati pomemben dejavnik idej¬
no politične usmerjenosti, ce¬
lotne aktivnosti in neogibna
sestavina pripravljenosti ko¬
munistov za volitve.

Ce si sedaj prizadevamo, da
bi volivci neposredno določali
j kandidatne liste, to še ne po-
J meni, da so komunisti pri tej
akciji ob strani, France Levec
je na seji komiteja poudaril,
da sedanja spremenjena vlo¬
ga komunitov ne sme po¬
meniti, da se bodo zdaj odtr¬
gali od družbenih problemov,
kar bi v sedanjem konkretnem
položaju pomenilo tudi od po¬
litične akcije za skupščinske
I volitve. Ravno od komunistov,

I kot najbolj aktivnih zagovor¬
nikov demokracije volilne ak
tivnostl, pričakujemo, da bodo
kot posamezniki, pa tud L kot
organizacija razvili širok/) po¬
budo, da bomo kot rezultat
bližnjih volitev dobili skupšči¬
ne, ki bodo sposobne prevzeti
odgovornost najvišjih organov
samoupravljanja v naši družbi,
DsnlmJr MAZI

proizvodne kapacifete

To pravilo ne velja le v primerih,
če je povečano proizvodnjo mogoče
realizirati po nižjih cenah. Nižje
cene ob nespremenjeni masi oseb¬
nih dohodkov predstavljajo pri¬
dobitev, kajti kupec dobi produk¬
te po nižjih cenah, prodajalec
proda celotno izgotovljeno proiz¬
vodnjo.

Vendar se v naši praksi pro¬
blemu izkoriščanja kapacitet ne
daje skoraj nikakršen pomen.
ObSS je bil mnenja, da bi pod¬
jetja morala tej zelo važni kom¬
ponenti gospodarskega razvoja in
povečevanja produktivnosti dela
posvetiti več pozornosti. Od tod
izvira pobuda za izdelavo ana¬
lize o izkoriščanju kapacitet v
občinskem merilu. V analizi je.
poleg vprašanja izkoriščenosti ka¬
pacitet, obravnavano tudi izmen¬
sko delo.

Analitik, ki je izdelal analizo,
se je pri svojem delu opiral na
podatke, dobljene od posameznih
podjetij. Ker podjetja ne razpo¬
lagajo z enotnimi podatki, je nor¬
malno. da se je moral posluževati
različnih variant merjenja kapa¬
citet, Analiza in samo merjenje
je izvršeno z makro vidika. Za
tako merjenje analiza predstav¬
lja uspel poskus prikazovanja
problema. Vsebina zadovoljuje,
saj je metodološko razdeljena na
del, ki prikazuje vzroke nepopol¬
ne izkoriščenosti kapacitet.

Naš kritik ni bil zadovoljen s
tem, njegova kritika našteva po¬
manjkljivosti analize tako, da po
mojem mnenju boleha (kritika)
od prevelikega ekonomiziranja.
Takoj moram poudariti, da ome¬
njeni kritik ni pravilno razumel
namen in cilj analize, sprejel je
analizo kot dokončno rešitev in
ne kot opozorilo podjetjem, da je
izmensko delo in izkoriščanje
proizvodnih kapacitet velika re¬
zerva, ki jo je treba angažirati.
Kar samo se mi vsiljuje vpraša¬
nje, kaj naj bi delale strokovne

službe po podjetjih, če bi ObSS
v svojih analizah računal, kakšna
izkoriščenost kapacitet je opti¬
malna za posamezna podjetja?
To področje, ki si ga želi naš
kritik, je področje mikro-analiz,
torej analiz problema s stališča
posameznega podjetja. Strokovne
službe po podjetjih bi morale
kombinirati razne faktorje gospo¬
darskega razvoja, da bi dosegle
optimalne rezultate. V tem pri¬
meru bi se vprašanje izkoriščanja
kapacitet povezalo z vprašanjem
trga, asortimanta proizvodnje, iz¬
menskim delom, kadrom in po¬
dobno.

Iz vsega se lahko sklepa, da bi
se morala kritika na analizo iz¬
koriščanja proizvodnih kapacitet
v občini Cerknica nanašati na
poslovanje podjetij v zvezi z iz¬
koriščanjem kapacitet, nikakor pa
ne na prej omenjeno analizo.
Prej bi ugotovil, da ta kritika
pomaga ObSS, ker od strani ne¬
posrednih strokovnjakov dobiva¬
mo potrditev, da je namen naše
analize pravilen. To je samo po¬
trditev, da je ObSS na pravi poti,
da je treba vprašanje izkorišča¬
nja kapacitet prenesti na gospo¬
darske organizacije, kajti vsako
vmešavanje v proces proizvodnje
posameznih podjetij bi bilo ad¬
ministrativno reševanje problema,
vračanje na staro pot.

ObSS je problem nakazal in je
pripravljen pomagati posamez¬
nim podjetjem pri reševanju ome¬
njenih problemov, kajti sindikat
je dolžan podpreti vse pobude,
stališča in ukrepe, ki peljejo k
napredku, večjemu obsegu proiz¬
vodnje, večji produktivnosti, eko¬
nomičnosti. večjim dohodkom, pri
tem pa ni važno, kdo daje po¬
budo, temveč je važno, da se le-te
uveljavljajo. (To bi bil hkrati tu¬
di odgovor na vprašanje našega
■kritika v začetku njegovega raz¬
glabljanja, ali je izdelava analize
naloga sindikata.)

Branko Mišič

Volilne konference krajevnih
organizacij SZDL so končane

Po vsej občini so bile konec
prejšnjega leta končane volilne
konference krajevnih organizacij
Socialistične zveze, ki so v skladu
z novim statutom naše organiza¬
cije, izvolile tudi nova vodstva.

Priprave na konference so pote¬
kale že od začetka novembra, ki
pa so bile v glavnem zaprte v od¬
bore krajevnih organizacij, kar je
bila slabost tega dela, čeprav ne
moremo trditi, da i-azprave v od¬
borih niso bile pozitivne in zelo
mnogostranske.

Če bi hoteli dati splošno oceno,
potem lahko rečemo, da so volilne
konference krajevnih organizacij
Socialistične zveze uspele, neka¬
tere med njimi pa bi lahko služile
drugim za vzor.

Problematika, obravnavana na
volilnih konferencah je bila zelo
različna, vedno pa tista, ki izvira
iz neposrednega kraja in katera
člane najbolj bode.

Opaziti je, da občani spremljajo
naš družbeni razvoj, da se zani¬
majo za vzroke določenih poja¬
vov, čeprav ne gre prezreti dej¬
stva, da se ob tem določene uve¬
ljavljene družbene norme tolma¬
čijo dokaj samosvoje in enostran¬
sko.

Človek dobi vtis, da taka, zelo
zastarela gledanja in pojmovanja
služijo posameznikom za ceneno
popularnost, ki naj bi mu pri¬
nesle določene bonitete. Iz prakse
pa lahko vidimo, da tak način de¬
la ni še nikomur prinesel trajne
veljave in da ga je življenje samo
zelo hitro demantiralo in obsodilo
kot demagoga najcenejše sorte, ki
zaradi drevesa ni videl gozda.

Ne smemo tudi prezreti proble¬
mov šolstva, kulture, cest, komu¬
nalnih problemov, problemov za¬
poslovanja mladine, turizma, go¬
stinstva, trgovine itd. Zagrešili bi
veliko napako, če bi katerega iz¬
med teh problemov označili kot

najbolj aktualnega, ker so med
seboj zelo povezani in tvorijo za
naše življenje neločljivo celoto.

Novoizvoljena vodstva krajev¬
nih organizacij bi morala vklju¬
čiti v svoj program dela tudi te
probleme, poiskati ustrezne načine
za njihovo reševanje in predvsem
ne prepustiti, da se to stihijsko
razvija v nedogled, ker se bomo
potem ob letu dni znašli ob istih
problemih, ki pa bodo še bolj ne¬
rešljivi, kot pa so danes.

Drug problem, ki ga je obrav¬
navala skoraj vsaka krajevna
konferenca, je problem aktivnosti
članstva in povečanje njihovega
števila, kar naj bi bilo dokaz ude¬
ležba na konferencah.

Ne upam si posplošiti, vendar
za določene primere velja, da je
najprej problem aktivnosti vod¬
stva krajevne organizacije in šele
potem problem ostalega članstva.
Od aktualnosti dela in razprav¬
ljanja ter informiranosti je odvis¬
na dejavnost članstva. Z določe¬
nimi pridržki je lahko temu do¬
kaz konferenca krajevne organi¬
zacije SZDL v Cerknici, ki se je
je udeležilo okrog 280 ljudi.

Volilne konference smo prema¬
lo izkoristili za evidentiranje
možnih kandidatov za odbornike
občinske skupščine. Člani so pre¬
malo jasno razpravljali o kriteri¬
jih za izbiro odbornika in prehitro
prešli na konkretne predloge, za¬
radi česar je moč podvomiti v nji¬
hovo primernost. To, delno zamu¬
jeno priliko, bomo morali nujno
popraviti na bodočih zborih vo¬
livcev, kjer bomo z upoštevanjem
kriterijev izbrali res ustrezne
kandidate za naš najvišji samo¬
upravni organ.

Naloga SZDL pri tem delu bo
zelo odgovorna, ter jo je treba
nadaljevati z vso resnostjo.

F.  H.

Samo da bi sneg držal...

V Žilcah se je 23. januarja začel enotedenski smučarski tečaj za učen¬
ce od petega do osmega razreda cerkniške osemletke. Pod vodstvom
svojih učiteljev je 45 otrok za 3000 S dinarjev preživelo prijeten teden,
med katerim so začetniki obvladali najvažnejše prvine smučanja, dru¬
gi pa so samo še obogatili svoje znanje. Zasluga za to, da staršem
takorekoč ni bilo treba poseči v denarnice pa gre cerkniškim podjet¬
jem in družbeno-političnim organizacijam, ki so kot darilo za novo¬
letno jelko prispevali denar za izvedbo smučarskega tečaja. Naj ome¬
nimo nekaj najvažnejših darovalcev: BREST, Občinski sindikalni svet,
Občinski odbor SZDL, GG Postojna — obrat Cerknica, Občinska zveza
društev prijateljev mladine...

Po smuki so otroci kot volkovi navalili v jedilnico Bavdekove gostilne
v Žilcah, kjer je bil njihov »štab«. Nič čudnega: gibanje na svežem
zraku je spodbudilo apetit in še bolj oči, iz katerih je kar sijala lako¬
ta. Pa nihče ni ostal lačen. Hrana je bila dobra, izdatna in okusna,
pa še ostajalo jo je, ker »repetašev« ni bilo veliko. Po kosilu ali po
večerji so višješolci razgrnili tud časopis, kakor so jih navadili nji¬
hovi očetje...

Med tečajem je bilo lepo poskrbljeno tudi za zabavno življenje in do¬
polnilno vzgojo. Med drugim je profesor Vinko Toni pripravil nekaj
predavanj s skioptičnimi slikami s svojih popotovanj po tujini, tako
da res ni bilo dolgočasno. Vsakdanja opravila so seveda tudi zahtevala
svoje. Predavateljico angleščine Slavijo Rupnik smo na primer srečali
v kuhinji pri tipično ženskem delu ...

Tekst in foto: M. Govekar

Dve iz Kovinoplastike

V podjetju Kovinoplastika iz¬
plačujejo nadomestilo za bolniško
odsotnost do treh dni 75 % od
osnove. Za odsotnost drugič v ko¬
ledarskem letu do treh dni 60%
in za odsotnost tretjič v koledar¬
skem letu do treh dni pa 50 %
od osnove. Nadomestila za odsot¬
nost zaradi nezgod pri delu in
permanentne bolezni pa izplaču¬
jejo 100 % od osnove.

V mesecu februarju bo podjetje
organiziralo v sklopu Delavske
univerze Boris Kidrič iz Ljublja¬
ne seminar: »Pogovor z mladimi«.
Seminar bodo obiskovali mladinci
in bodo poslušali predavanja pod
naslovi: mladi proizvajalec, men¬
talna higiena, odnosi med ljudmi,
duševno in telesno zdravje, dru¬
žina v naši družbi, zrelost za za¬
kon, izbira zakonskega para, za-
željen otrok in druga.

Stran 4

GLAS NOTRANJSKE

St. 2 — 1 . februar 1967

Drobne iz

Na predzadnjem zasedanju cen¬
tralnega delavskega sveta Kovino¬
plastike Lož so člani potrdili ela¬
borat za postopen prehod na 42-
urni delovni tednik. Postopno
uvajanje 42 - urnega delovnega
tednika se je pričelo že v mesecu
novembru lanskega leta in to z
vsako prvo soboto v mesecu. Ob
koncu leta 1967 bo centralni de¬
lavski svet zopet analiziral, ali je
zaradi uvedbe prve proste sobote
produktivnost padla, ali so se
zmanjšali osebni dohodki itd., na¬
kar bodo sklepali o uvedbi druge
proste sobote v mesecu.

Pred nedavnim so pričele obra¬
tovati 1000 tonske stiskalnice in
z njih že prihaja nov izdelek —
sanitetne omarice. Izdelek sanitet¬
na omarica je bil dolgo iskan na
našem tržišču. V glavnem se upo¬
rablja za shranjevanje toaletnega
pribora v kopalnicah, domačo le¬
karno ali pa industrijske obratne
lekarne. Sanitetna omarica je iz¬
delana Iz plastičnih mas — duro-
plast in jo izdelujejo v več bar¬
vah. Na ta način je možna izbira
kupca po okusu. Osvojitev novega
izdelka je velika pridobitev za
podjetje.

Za leto 1967 je planirana pro¬
izvodnja in realizacija v vrednosti

»Kovinoplastike« Lož

za 3 433 726 000 S din, kar pred¬
stavlja povečanje nasproti letu
1966 za 13,07 %. V primerjavi z
realizacijo v letu 1966 pa se pred¬
videva povečanje v višini 7,27 %.
To povečanje gre v glavnem na
račun obrata okovje v Ložu in
delno obrata plastike.

Ob koncu leta 1966 je sindikal¬
na organizacija podjetja organi¬
zirala sprejem za člane kolektiva,
ki so med letom 1966 odšli v za¬
služeni pokoj. Sprejema se je ude¬
ležilo 12 upokojencev, katerim je
predsednik sindikalne podružnice
Tone Vesel izročil denarne in
knjižne nagrade. Ob prijetnem
kramljanju in obujanju spominov
so se upokojenci ob skromni za¬
kuski prijetno zabavali.

Pred nedavnim je mladina Ko¬
vinoplastike Lož obiskala mladin¬
ce iz podjetja TITAN v Kamniku.
Ogledali so si proizvodne obrate
in izmenjali izkušnje. Pred krat¬
kim pa so mladinci iz Kamnika
že vrnili obisk. Ogledali so si ob¬
rat okovja v Ložu, orodjarno in
plastiko v Podobu ter Muzej ljud¬
ske revolucije v Ložu. V popol¬
danskem času pa je bilo športno
srečanje. Po tekmovanju so imeli
družabni večer v klubskih pro¬
storih v Starem trgu.

Občani poglobljeno
razpravljajo o krajevnih težavah

Ob koncu leta 1966 je podjetje
Kovinoplastika Lož izdalo sedmo
in zadnjo številko internega ča¬
sopisa: »Glasilo Kovinoplastike

Lož«. V časopisu seznanjajo člane
kolektiva z obiskom predsednika
predsedstva CK ZKS tov. Alberta
Jakopiča-Kajtimira v podjetju, z
nadaljnjim razvojem podjetja, s
proizvodnjo in prodajo ter reali¬
zacijo, planom za leto 1967, novih
izdelkih, gradnjo industrijske ha¬
le, pomembnejšimi sklepi samo¬
upravnih organov ter z vtisi iz
raznih strokovnih ekskurzij in po¬
slovnih potovanj. Poleg tega od¬
govarjajo člani kolektiva na vpra¬
šanja uredništva, člani kolektiva
pa vprašujejo in predlagajo. List
seznanja člane kolektiva z dopol¬
nitvami statuta in pravilnika o
delovnih razmerjih in drugem. V
dveh letih, odkar podjetje izdaja
»Glasilo«, je izšlo skupno 14 šte¬
vilk časopisa, katerega člani ko¬
lektiva zelo radi čitajo.

Slavko Berglez

V lepo opremljeni in dobro založeni samopostrežni trgovini Trgovske¬
ga podjetja Škocjan v Cerknici smo za trenutek poklepetali z Emo
Kovač, ki je tistikrat nadomeščala vse ostalo osebje. Povedala nam je,
da trenutno obiskuje tretji letnik poklicne šole. »Treba pa se je naučiti
tudi dela pri blagajni in tako sem zdajle tu, čeprav imam sicer druge
dolžnosti,« je poudarila. Nismo je več motili, kajti v prodajalni je bilo
še veliko kupcev in tudi pred blagajno so ljudje že stali v vrsti

Kegljaški klub »BREST« Cerk¬
nica je od 5. do 8. januarja že
tretjič organiziral novoletni keg¬
ljaški turnir parov za prehodni
pokal LIK »Brest« Cerknica. Tur¬
nirja se je udeležilo 55 parov iz
15 slovenskih klubov. Prvo mesto
je že tretjič zapored zasedel do¬
mači par Grom—Tornič in s tem
osvojil "prehodni pokal v trajno
last. Poleg prehodnega pokala so
bili prvi trije pari tudi nagrajeni
z praktičnimi darili, prvo uvršče¬
ni štirje pari pa so dobili tudi di¬
plome.

Rezultati:  1. Grom-Tornič KK
»Brest« 1683 podrtih kegljev (865,
818), 2. Bregar-Fende »Triglav«
Kranj 1674 (865, 809), 3. Jereb-
Turk »Triglav« Kranj 1670 (842,
828), 4. Kočevar-Lah KK »Brest«
Cerknica 1670 (838, 832), 5. Kor-
dež-Amrožič »Triglav« Kranj 1663
(838, 825), 6. Birsa-Skerbinek KK

»Slovenija ceste« Ljubljana 1655
(852, 803), 7. Dremelj-Klobučar
KK »Slovenija ceste«, Ljubljana
1652 (847, 805), 8. Romih-2idanek
KK »Pionir« Novo mesto 1649
(826, 823), 9. Kozmus-Cestnik, KK
»Zagorje« 1646 (832, 814), 10. Štros-
Brčon, KK »Trbovlje« 1641 (825,
816), 11. Štrukelj-Homovec, KK
»Brest« Cerknica 1638 (826, 812),
12. Farkaš-Zdešar, KK »Gradis«
Ljubljana 1637 (826, 811).

Poleg osvojenega prvega mesta
je za ljubitelje kegljaškega špor¬
ta zelo razveseljiva novica, da sta
Brestov par Kočevar-Lah osvojila
četrto mesto z istim številom po¬
drtih kegljev kot tretje uvrščeni
par, samo s slabšim rezultatom
na čiščenje.

Organizacija turnirja je bila ze¬
lo dobra, škoda pa je le to, da se
turnirja niso udeležili najboljši
klubi iz Štajerske.

Te dni tečejo zbori volivcev v
vseh krajih naše občine. Občani
obravnavajo aktualna vprašanja,
ki so nastala v tem času na nji¬
hovem področju. V Cerknici so
razprave o rekonstrukciji vodo¬
voda, ki je zelo dotrajan in ugo¬
tavljajo kakšne možnosti, bi bile
s krajevnim samoprispevkom.
Govore tudi o stalni ojezeritvi

Cerkniškega jezera in o urbani¬
stični ureditvi Cerknice,

Na Rakeku so vaščani zelo ne¬
zadovoljni zaradi predloga že¬
lezniškega transportnega podjet¬
ja, ki pravi, da bodo ukinili ne¬
katere železniške prelaze na
gozdnih poteh. Kot v Cerknici, je
tudi na Rakeku zelo pereče vpra¬
šanje vodovoda, problem preskr¬

be kruha pa bo v maju rešen, ko
bo dograjena nova pekarna.

Vaščani Nove vasi in Ravnika
so govorili o  odkupu lesa. o slabo
pluženi cesti v Ravnik in zaskrb¬
ljujoče opozarjali na slabo streš¬
no konstrukcijo osnovne šole v
Novi vasi. Mnenja so. da bi bilo
potrebno napraviti novo streho
na osemletki, sredstva pa zbrati
s samoprispevkom.

Na Studencu je najbolj pereče
vprašanje elektrike, saj je tu ta¬
ko nizka napetost, da ob konicah
ne moreio niti radio poslušati.

Na področju Bloške planote so
opozarjali na slabo dostavo kru¬
ha, katerega dobivajo iz Loške
doline, za kar bi morala odgo¬
vorna organizacja resneje poskr¬
beti.

Tudi v Begunjah so obravna¬
vali komunalna vprašanja, pred¬
vsem pa slabo preskrbo z elek¬
triko, saj obstoječa trafo-postaja
nikakor ne zmore take obreme¬
nitve, kot je sedaj. Mnenja so.
da bi morali zgraditi poleg Jel-
kine trafo-postaje še eno za na¬
selje. Pričakovati pa je boljšo
preskrbo z elektriko, ko bo v le¬
tošnjem letu dograjen nov dalj¬
novod iz Logatca na naše pod¬
ročje.

D. M.

Grom—'Tornič osvojila
pokal v frajno last

Upokojenci Kovinoplastike, ki so v letu 1966 odšli v pokoj. Med nji¬
mi je predsednik sindikalne podružnice Tone Vesel in predsednik
upravnega odbora Franc Poje

Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi

Z dodelitvijo zasebnih gozdov
v gospodarjenje gozdnogospodar¬
skim organizacijam se je vloga,
naloge in način dela pri le-teh
znatno spremenil. Vse te spre¬
membe je povzročilo dejstvo, da
je v Sloveniji dve tretjini zaseb¬
nih gozdov. Pri posameznih gozd¬
nih gospodarstvih so deleži zaseb¬
nih gozdov precej različni. Velike
so' razlike že v površinah, če pa
upoštevamo še vrednosti zasebnih
gozdov, postanejo ti deleži še bolj
pestri.

Gozdno gospodarstvo Postojna
gospodari z okoli 57 900 ha goz¬
dov. Od teh je gozdov v zasebni
lastnini 26 415 ha ali dobrih 45 %.
Prirastek v teh gozdovih je skup¬
no 303 500 m 1 2 3 , od tega v gozdovih
zasebnega sektorja 121 700 m 3  ali
40 %. Te številke kažejo, da je
proizvodna zmogljivost gozdov
boljša v družbenem sektorju. Iz¬
računani etat (predlagane sečnje)
je za vso površino 199 300 m 3 , od
tega v zasebnem sektorju 80 000
kubičnih metrov ali dobrih 40 %.
V teh številkah je v gozdovih za¬
sebnega sektorja zajeta tudi lesna
gmota, ki jo lastniki gozdov po¬
rabijo v svojem gospodinjstvu in
gospodarstvu, bodisi kot drva za
kurjavo, bodisi kot razni tehnični
les. Dejanske sečnje so za okoli

15 % višje in to v obeh sektorjih,
so pa še vedno znatno' pod pri-
rastno zmogljivostjo gozdov.

Preteklo leto je bila sečnja za¬
radi neureja nekoliko višja kot
običajno in to v obeh sektorjih.
Koristnikom je bilo oddanega iz
družbenega sektorja 94 000 m 3  raz¬
nih sortimentov iglavcev in 40 500
kubičnih metrov sortimentov li¬
stavcev. Iz zasebnega sektorja je
bilo oddanega 66 600 m 3  iglavcev
in 13 000 m 3  listavcev. Vidimo, da
je tudi tu delež privatnega sek¬
torja precejšen, saj znaša 37,4 %.

Popolnoma drugačna pa so ta
razmerja, če izračunamo delež de¬
narnih sredstev za posamezni
sektor. Če  odštejemo biološko
amortizacijo, ki jo mora gozdno
gospodarstvo odvajati prav tako
tudi od lesa iz družbenih gozdov,
dobimo, da je delež zasebnega
sektorja v dohodkih gozdnega go¬
spodarstva le okoli 10 %.

Vso to množico številk, ki ni
prijetna za čitanje, pove pa ve¬
liko, sem navedel zato, da si bra¬
lec lahko ustvari mnenje o sta¬
nju. Mnenje občanov, kot ga po¬
znam, je bistveno drugačno in
večkrat sem slišal, celo od vodil¬
nih družbenih delavcev, da ima
gozdno gospodarstvo polovico do¬
hodkov iz zasebnega sektorja. Ta¬

ko mnenje izvira iz površnega po¬
znavanja stanja, ko se operira le
s kubiki in površinami, ne upo¬
števa pa se, da dobi lastnik gozda
za svoj les preko 70 % od prodaj¬
ne cene, okoli 17 % pa znaša bio¬
loška amortizacija. Razlika je
tako marža, ki jo ima gozdno go¬
spodarstvo in znaša okoli 20 N din
po m 3 .

Višina »marže« izgleda zelo vi¬
soka in v resnici ni majhna, po¬
sebno še, če ne vemo, zakaj prav¬
zaprav gre. Bivši gozdni sklad se
je lahko rabil tudi za plačilo te¬
renskega tehničnega osebja in za
vzdrževanje cest, poleg vseh dru¬
gih namenov. Današnje biološke
amortizacije pa ni dopustno upo¬
rabljati v te namene. Zato gredo
stroški terenske službe in vzdrže¬
vanja cest in poti iz režije ali
tako imenovane marže.

Višina sredstev, ki se ustvarijo
v zasebnih gozdovih, je znatna.
Če upoštevamo, da se v teh goz¬
dovih potroši tudi vsa biološka
amortizacija, ki se tam nabere, se
sredstva, s katerimi razpolaga
gozdno gospodarstvo in izvirajo iz
zasebnih gozdov še znatno zveča¬
jo in dosegajo milijonske vsote.
Cilj nas vseh je, ob upoštevanju
stanja in potreb, ta sredstva naj¬
bolj smotrno porabiti. Pri tem
zadevamo ob težave, ker so potre¬
be vedno večje, kot je na razpo¬
lago sredstev. Da je zadeva še
težja, se tudi ocena, kaj je najbolj

potrebno, včasih zelo razlikuje.
Vsak vidi samo svoje področje,
če gremo v skrajnost vsak le svo¬
jo parcelo in pot do nje.

Ugotovili smo, da Gozdno go¬
spodarstvo razpolaga s precejšnji¬
mi vsotami, ki se naberejo iz goz¬
dov zasebnega sektorja. Ta sred¬
stva ustvarjajo kmečki proizva¬
jalci, zato imajo tudi pravico
odločati o njihovi uporabi. Izha¬
jajoč iz predpostavke, da lastniki
gozdov zelo dobro poznajo potrebe
v svojih gozdovih, da lahko pa¬
metno razsodijo, kje so te potrebe
največje, je edino pametno, da so¬
delujejo pri razporejanju sred¬
stev, ki so namenjena za razne
biološke (pogozdovanje, nega var¬
stvo gozdov) in tehnične (novo¬
gradnja in popravilo vlak in cest,
nakup opreme itd.) investicije.

Da bi bilo zasebnim lastnikom
gozdov omogočeno sodelovati pri
gospodarjenju z gozdovi, jim je
zagotovljena udeležba v vseh sa¬
moupravnih organih. Gozdno go¬
spodarstvo Postojna je šlo pri tem
še dalje. Predstavniki kmetov v
organih opravljanja imajo tam
enake pravice, kot člani kolektiva
tudi pri odločanju o vprašanjih,
ki zadevajo le družbene gozdove
ali le kolektiv.

Z določili statuta Gozdnega go¬
spodarstva Postojna so predvideni
naslednji organi upravljanja, kjer
sodelujejo kmetje — lastniki goz¬
dov:

1. svet lastnikov gozdov,

2. obratni delavski svet,

3. centralni delavski svet.

Svet lastnikov gozdov tvorijo

izvoljeni predstavniki lastnikov
gozdov na posameznem gozdnem
obratu. Volijo jih vsi lastniki goz¬
dov na svojih zborih, ki se skli¬
cujejo za zaokrožene predele. Svet
lastnikov gozdov razpravlja in
odloča o vseh zadevah, ki se tičejo
gospodarjenja v zasebnih gozdo¬
vih. Velikost sveta je v sorazmer¬
ju s površino zasebnih gozdov na
posameznem obratu. Tako določa
statut, da šteje svet lastnikov
gozdov pri gozdnem obratu Snež¬
nik 9 članov, pri obratu Cerknica
pa 11 članov. Svet lastnikov goz¬
dov iz svoje srede izvoli predsed¬
nika sveta in člane v obratni de¬
lavski svet, ki obstoja pri vseh
gozdnih obratih. Prav tako svet
lastnikov gozdov voli iz svoje sre¬
de člana za centralni delavski
svet podjetja. Sem volijo vsi sveti
lastnikov gozdov po enega člana,
razen pri gozdnem obratu Cerk¬
nica, ki voli dva predstavnika
kmetov v centralni delavski svet..
Ta izjema je utemeljena s tem,
ker je površina zasebnih gozdov
na gozdnem obratu Cerknica znat¬
no večja kot pri drugih obratih.

Vsi predstavniki lastnikov goz¬
dov so bili izvoljeni na zborih
februarja in marca lansko leto.
Sveti lastnikov gozdov in njihovi
predstavniki delujejo pri vseh ob-

GLAS NOTRANJSKE

Stran 5

gt 2 — 1. februar 1967

Novi predpisi v
socialnem zavarovanju

NOVI UKREPI V ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

— Kaj, tri tisoč din za pregled?! Potem pa vi meni plačajte
petnajst tisoč dinarjev za strip tcas (Po »Ježu«)

Reformna prizadevanja so nam
za leto 1967 v dejavnostih social¬
nega zavarovanja prinesla vrsto
sprememb (in to pomembnih spre¬
memb!) v naslednjih'osnovnih za¬
konih socialnega zavarovanja:

1. temeljni zakon o zdravstve¬
nem zavarovanju,

2. temeljni zakon o invalidskem
zavarovanju,

3. temeljni zakon o pokojnin¬
skem zavarovanju,

4. temeljni zakon o organizaciji
in financiranju social, zavarova¬
nja,

6. zakona o otroškem dodatku,

7. zakon o najvišji meri, do ka¬
tere se sme predpisati prispevek
za vse panoge socialnega zavaro¬
vanja (tj. invalidsko-pokojninsko
zavarovanje ter otroški dodatek
kot dolgoročna zavarovanja in
zdravstveno zavarovanje kot
kratkoročno zavarovanje),

8. zakon o kritju primanjkljaja
v skladih socialnega zavarovanja
za tekoče in preteklo leto.

Na kratko nakazujem spre¬
membe:

ad 7: Naj višja meja prispevkov
za soc. zavarovanje za 1. 1967 zna¬
ša 19 %, obračunano na kosmati
dohodek delavcev (za 1966
20,5 %). Pri tem je skupščina SRS
za zdravstveno zavarovanje zni¬
žala prispevek od lanskih 7 % na
5 % za 1. 1967 (kar nzaša za ljub¬
ljansko komunalno skupnost pri¬
bližno 4,5 milijarde starih din
manj kakor 1. 1966). Invalidsko-
pokojninsko zavarovanje ter otro¬
ški dodatek imata skupaj za leto
1967 14% (1966 13,5 %)• Republi¬
ška skupnost bo verjetno konec
januarja 1967 določila, kolikšen
procent gre invalidsko-pokojnin-
skemu zavarovanju in koliko otro¬
škemu dodatku.

ad 6.: Za priznanje otroškega do¬
datka bo odslej važna višina vseh
dohodkov, uživalca in članov nje¬
govega gospodinjstva (doslej oseb¬
ni dohodek iz rednega delovnega
razmerja ni bil osnova za prizna¬
nje otroškega dodatka). Z repu¬
bliškim predpisom bo določena
višina gospodinjskih dohodkov,
obračunana na člana gospodinj¬
stva (cenzus), ki izključuje pravi¬
co do otroškega dodatka, oziroma,
ki je odločilna za uvrstitev v ta¬
ko imenovane cenzusne skupine, ki
bodo določale tudi višino otroške¬
ga dodatka za posamezne skupine.
Posebej je določen cenzus za do¬
hodke iz delovnega razmerja, cen¬
zus za dohodke iz kmetijske de¬
javnosti in cenzus za druge do-

ratih že skoraj leto dni zelo uspeš¬
no. Kot primer koliko se upošteva
njihov glas, bi navedel, da je bil
lanskoletni plan investicij za celo
gozdno gospodarstvo na zahtevo
predstavnikov in gozdnega obrata
Snežnik zadržan in odobren šele.
ko so v okviru obrata razčistili,
katera cesta je najnujnejša.

Tudi na območju gozdnega ob¬
rata Cerknica so bili lansko zimo
zbori lastnikov gozdov. Sklicani
so bili v Cerknici, v Grahovem,
Novi vasi, Begunjah, Ravniku,
Žilcah, Otavah in na Uncu. Na
njih smo lastnikom gozdov tol¬
mačili novi zakon, dogovarjali se
za oblike sodelovanja in razprav¬
ljali o raznih perečih vprašanjih.
Na teh zborih naj bi izvolili tudi
predstavnike lastnikov gozdov v
organe upravljanja pri podjetju.
Žal so bila takrat še mnoga vpra¬
šanja nerazčiščena, lastniki goz¬
dov pa so gledali na zakon vse
preveč črno. Kar vsi so diskutirali
največ o tem, da jim gozdov nihče
ne bo vzel in o posledicah, ki bi
iz takega dejanja izhajala. Kljub
razlagi, da to ni cilj zakona, se
niso pustili prepričati. Da bi do¬
kazali svoje nestrinjanje z zako¬
nom, niso, razen v Novi vasi in
Ravniku, nikjer na območju gozd¬
nega obrata Cerknica izvolili svo¬
jih predstavnikov.

Od takrat do danes je preteklo
leto dni. Gozdovi so še vedno v
istih rokah. V tem času so se raz-

hodke (dopolnilne) posameznega
gospodinjstva.

ad 8.: Primanjkljaji za 1. 1966
se krijejo:

a) v invalidsko-pokojninskem za¬
varovanju iz sredstev varnostne
in valorizacijske rezerve tega
skl a sklada,

b) za sklad otroškega dodatka
se primanjkljaji krijejo iz istih
virov kakor za invalidsko-pokoj¬
ninsko zavarovanje,

c) v skladu zdravstvenega zava¬
rovanja (za ljubljansko komunal¬
no skupnost za 1. 1966 okoli 650
milijonov starih din) iz dela sred¬
stev, ki jih zdravstveni zavodi po
zaključnem računu za 1. 1966 od¬
vajajo'na svoje sklade in iz sred¬
stev, pridobljenih iz izrednega
prispevka zavarovancev, ki se
razpiše v 1. 1967. Način kritja pri¬
manjkljaja določi republika s svo¬
jim zakonom.

ad 5.: Sprememba se nanaša na
dolžino porodniškega dopusta in
sicer: »za nosečnost in porod ima
delavka pravico do nepretrganega
porodniškega dopusta najmanj
105 dni« (doslej 133 dni). Odobri¬
tev daljšega dopusta prehaja v
pravico delovne organizacije, ki
v takem primeru določi tudi na¬
domestilo osebnega dohodka.

ad 3.: Da se zavre nenormalno
naraščanje števila vseh vrst upo¬
kojencev, kar se je pokazalo pred¬
vsem za čas od reforme naprej,
se:

1. odpravlja tako imenovano pre¬
hodno obdobje (ki je bilo določeno
do 1. 1970> in v katerem se je lah¬
ko uveljavljalo pravico do pokoj¬
nine predčasno in ugodnejše; to
obdobje se zaključuje z 31. 12.

1966.

2. Uveljavitev pokojninske do¬
be s pričami se za tako imeno¬
vane posebne dobe zaključuje 31.
12. 1966, za ostale dobe pa 31. 12.

1967. Postopek za dokazovanje
preide v pravico zavodom za so¬
cialno zavarovanje (doslej poseb¬
ne občinske in republiška komi¬
sija za ugotavljanje pokojninske
dobe).

Na splošno se pogoji za pred¬
časno upokojitev zaostrujejo!

ad 2.: Spremembe v invalid¬
skem zavarovanju:

1. delovna organizacija sama
nosi stroške za zdravniški pregled
pred nastopom dela,

2. delovna organizacija mora
zadržati na delu svojega delovne¬
ga invalida; določiti mora delov¬
na mesta, ki so namenjena delov¬
nim invalidom ali pa v sodelova-

čistile tudi mnoge stvari. Ves ta
čas sta lastnike gozdov na gozd¬
nem obratu Cerknica predstavlja¬
la tovariša, izvoljena v Novi vasi
in Ravniku v vseh organih uprav¬
ljanja. Sodelovala sta na sejah
obratnega in Centralnega delav¬
skega sveta in s pametnimi pred¬
logi in mnenji boljšala njuno delo.

V razgovorih, s posameznimi
lastniki gozdov in pri vsakdanjem
delu v njihovih gozdovih se po¬
raja kup težav. Mnogi ljudje pri¬
hajajo sami, v svojem imenu ali
v imenu skupine lastnikov gozdov
na obrat, da bi tako uredili dolo¬
čene težave. Vedno bolj se pogre¬
ša obstoj sveta kmetov, ki bi te
zadeve reševal. Tudi sami lastniki
gozdov ga pogrešajo. Marsikdo je
že rekel, da bi bilo le dobro, ko
bi ga izvolili.

Spomladi poteče mandat vsem
vi-stam predstavnikov v različnih
organih. Gozdni obrat bo našel
primeren način, da bo na zborih
omogočil izvolitev predstavnikov
lastnikov gozdov. Lastniki gozdov
pa naj razmislijo, ali je res pa¬
metno, da se odrekajo pravici
upravljanja, ki jim je z vsemi
predpisi zajamčena. Ne bi bilo
slabo, če bi se med seboj pogovo¬
rili in na zborih predlagali za
svoje predstavnike ljudi, ki so
voljni prevzeti to nalogo in ki bi
to čast tudi opravičili.

Inž. Edvard Rebula

nju z drugimi organizacijami
omogočiti delovnim invalidom po¬
novno zaposlitev. Ce mora invalid
čakati na zaposlitev v drugi de¬
lovni organizaciji, ker njegova ni¬
ma ustreznega delovnega mesta,
plača njegova organizacija njemu
nadomestilo osebnega dohodka.

ad 4.: Pri zbiranju sredstev za
zdravstveno zavarovanje se dolo¬
ča nova kategorija zavarovancev,
ki je odslej dolžna plačevati do¬
datni prispevek za zdravstveno
zavarovanje in sicer: »zavarovan¬
ci — člani gospodinjstev, ki se
ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo
(tj. člani kmečke družine, kjer je
npr. gospodar v rednem delovnem
razmerju in so bili doslej zava¬
rovani po njem), razen če so opro¬
ščeni plačevanja prispevka iz
osebnega dohodka od kmetijske
dejavnosti (tj. davka).

Vsa dopolnilna delovna razmerja,
oz. dopolnilno delo pri istem delo¬
dajalcu plačujejo dodatni prispe¬
vek za zdravstveno zavarovanje
tako, kakor za prispevek iz osnov¬
nega delovnega razmerja. Podatke
o takih osebnih dohodkih morajo
zavarovanci prijavljati sami ko¬
munalnemu zavodu za socialno
zavarovanje. Stopnje tega dodat¬
nega prispevka so določene z za¬
konom.

b) uvaja se izredni prispevek
zavarovancev, ki se lahko uvede
tudi med letom v tistih organiza¬
cijah, kjer je poraba sredstev za
zdravstveno zavarovanje za do¬
ločen procent nad planom porabe
za tisto leto. Uvede se lanko s 1.
julijem in traja do konca koledar¬
skega leta.

c) Izredno važna novost: de¬
lovne organizacije plačujejo nado¬
mestila osebnega dohodka za čas
delovne nezmožnosti za prvih tri¬
deset (30) koledarskih dni zadr¬
žanosti od dela zaradi začasne de¬
lovne nezmožnosti (doslej samo
tri dni). Pod pojmom delovne ne¬
zmožnosti je mišljen bolniški sta-
lež. Nadomestilo osebnega dohod¬
ka za čas bolniškega staleža do¬
loči delovna organizacija, ne more
pa biti nižje od 50 % osnove oseb¬
nega dohodka.

d) Uvaja se prispevek zavaro¬
vanca pri neposrednem korišče¬
nju zdravstvenega varstva. S tu¬
jim imenom imenujemo to parti¬
cipacija. Po domače povedano:
zavarovanec naj bi za zdravniški
pregled, laboratorijske preiskave,
prevoze z rešilnim avtomobilom,
zdravnikove obiske na domu itd.
neposredno iz svojega žepa plačal
del cene za te zdravstvene usluge.
Pri tem že prehajamo na točko 1:
spremembe zakona o zdravstve¬
nem zavarovanju.

Skupščina komunalne skupno¬
sti socialnega zavarovanja lahko
določa vrste zdravstvenih uslug,

za katere se uvaja participacija,
ta skupščina tudi določa višino
participacije. Še pred tem pa
skupščina republiške skupnosti
določi:

1. tiste vrste zdravstvenih sto¬
ritev, za katere se ne sme  pred¬
pisati participacija, in

Zadnja leta je tudi v Cerknici
in njeni okolici vedno več diabe¬
tikov, to je bolnikov za sladkorno
boleznijo.

Že na polikliniki v Ljubljani,
kjer opravljajo glavne preglede
in kontrole, se sprašujejo kaj je
vendar v Cerknici in njeni oko¬
lici, da je toliko bolnikov s slad¬
korno boleznijo. Že samo število
nad 30 takih bolnikov zgovorno
priča, da je to zaskrbljujoč pojav,
ki je potreben večje pozornosti
ter zdravniške preiskave in ugo¬
tovitve.

2. tiste vrste zdravstvenih sto¬
ritev, za katere se mora  predpi¬
sati participacija (ki pa jo določi
komunalna skupnost, ne republi¬
ška). Republiška skupščina sama
pa mora  določiti višino prispevka
(Nadaljevanje na 6. str.)

Ta bolezen je prava mora za
družinsko skupnost, kjer se pojavi
saj je vsak bolnik podvržen stro¬
gi bolniški dieti, ki mu služi kot
zdravilo, je pa, če tako vzamemo,
še enkrat dražja kot običajna hra¬
na, zlasti v zimskih mesecih, ko
presega tudi nad 40.000 S din me¬
sečno. Seveda tu nastane vpraša¬
nje, kje dobiti finančna sredstva
za kritje stroškov teh diabetičnih
bolnikov, zlasti pri tistih druži¬
nah, ki prejemajo minimalne me¬
sečne dohodke. Posledica tega je,
da taki bolniki odstopajo od pred¬
pisane diabetične hrane ter po
več mesecih zopet težko zbolijo
tako, da jih morajo lokalni zdrav¬
niki zopet pošiljati na bolniško
zdravljenje, kjer ostanejo tudi
nad 30 dni, seveda na račun skla¬
da za zdravstveno zavarovanje,
ki nosi večidel stroškov za to.

Prav bi bilo, da bi komunalni
zavod za socialno zavarovanje
našel kakšno obliko, da bi tem
bolnikom omogočil redno uživa¬
nje diabetične hrane, zlasti ti¬
stim, z minimalnimi mesečnimi
dohodki, da si ne bi poslabšali
bolezni.

Andrej Kovačič

ZAHVALA

vsem, ki ste našega dragega
moža, ata in starega ata

TONETA URŠIČA

v tako velikem številu spre¬
mili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala sosedom, so¬
rodnikom in znancem za izra¬
ženo pomoč in sožalje, daro¬
valcem vencev in vsem, ki so
z nami sočustvovali
Žalujoča družina URSIC
in ostalo sorodstvo

Zdravniški nasveti pri
prvi pomoči ob nesrečah

Pi umetnih in drugih poškodb je vedno več, vedno pa je manj
ljudi, ki bi znali pravilno oskrbeti poškodovanca pri prvi po¬
moči. V naslednjem navajam 4 osnovna dejanja pri prvi pomoči:

1 Umetno dihanje.  Ce je poškodovanec nezavesten in
o 'h'i. tega leži še v neprimernem položaju, se lahko zaduši!
Obrnimo ga na bok in položimo v skrčen položaj!  V primeru
poškodb hrbtenice ga pustimo pri miru ter samo pogledamo v
ustno votlino, če ni morda zaradi nezavesti jezik padel v grlo
in grozi zadušiti poškodovanca. V tem primeru primemo jezik
in ga izvlečemo čimbolj ven!

2. Ustaviti  krvavitev. Zunanje krvavitve so vidne in jih
lahko ustavimo z močno povitim (kompresijskim) povojem. Znak
notranje krvavitve je močna bledica in slabo tipljiv utrip žile.
V tem prim.eru je potreben hiter prevoz v bolnico.

3. Poškodovanca spravimo  na varno. Za vsako ceno pre¬
mikati ponesrečenca, recimo na rob ceste, ni vedno primerno,
zato raje poskrbimo, da ga zavarujemo pred drugimi vozili!

4. Pokličimo pomoč p r av ilno  ! Ko kličemo zdrav¬

stveno službo ali postajo L M bodimo kratki in jasni. Povejmo,
kdo kliče, odkod kliče, kaj se je zgodilo, kakšni in koliko pone¬
srečencev je. Če nimamo udobnega vozila, ponesrečenca ne pre¬
važajmo sami! Važna je pravilna in utnestna prva pomoč (vsak
avto na cesti bi moral imeti s seboj komplet prve pomoči!), kas¬
neje je bliskovit prevoz le redko potreben — primernejši je udob¬
nejši prevoz z ustreznim vozilom!  Dr. K. B.

Bolniki — diabetiki so
potrebni pomoči

Stran 6

GLAS NOTRANJSKE

St. 2 — 1. februar 1967

NOVI PREDPISI  V SOCIALNEM
ZAVAROVANJU

(Nadaljevanje s 5. str.)
zavarovanca za zoono tenmcno
pomoč, zobna protetična sredstva,
ortopedske čevlje in posamezne
vrste ortopedskih in drugih pri¬
pomočkov, sanitarnih naprav in
sanitetnega materiala. Ko boste
to brali, bo republiška skupščina
koncem januarja na zasedanju že
določila višino te participacije.

Po predlogu odbora za zdrav¬
stvena vprašanja republiške skup¬
ščine socialnega zavarovanja se
ne bi smelo  predpisati participa¬
cije pri:

1. Izključno administrativni u-
slugi v ambulantah;

2. Zdravniških pregledih in
uslugah v dispanzerjih, pri patro¬
nažnih obiskih med. sester, zdrav¬
stvenih uslugah nosečim ženam
in pri porodih, pri nalezljivih bo¬
leznih, raku, sladkorni bolezni,
duševnih boleznih;

3. Nudenju zdravstvenega var¬
stva otrok in mladine do 15. leta,
oziroma družinskih članov do 26.
leta;

4. Prevozih z reševal, avtomo¬
bilom, če gre za življenjsko ne¬
varno poškodbo, nalezljivo bole¬
zen ali duševno bolezen, ki je lah¬
ko nevarna za okolico.

Pri vseh teh obolenjih pa s e
sme predpisati participacija pri
stroških za nastanitev in prehra¬
no v bolnicah.

Plačevanje pa bi se moralo
uvesti pri specialnih pregledih
(razen v prej omenjenih prime¬
rih), obiskih zdravnika na domu,
pri prevozih z rešev. avtomobili
(razen v gornjih primerih) in pri
zdravljenju akutne pijanosti.

Omenjeni predlog je bil objav¬
ljen v »Delu« 14. I. 1967. leta na
drugi strani.

Višino participacije (razen v
primerih zobno protetičnih pripo¬
močkov) pa bo določevala komu¬
nalna skupnost. Vendar pa sklep
skupščine komunalne skupnosti
ne more biti veljaven toliko časa,
dokler niso predhodno s predlogi
seznanjeni vsi sveti zavarovancev
po občinah! Zato naj ta članek
služi tudi kot poziv članom sveta
zavarovancev občine Cerknica, da
naj do približno 10. II. 1967 pri¬
pravijo predloge in pripombe na
omenjeni predlog. V času okrog
10. II. bo svet zavarovancev naše
občine imel svojo sejo!

Strokovni kolegij Zdravstvenega
doma Cerknica je v razpravi ugo¬
tovil, da participacijo zakon sicer
predpisuje, ni pa to najprimer¬
nejša rešitev prevelikega troše¬
nja, ker — po tem predlogu pa
sploh — preveč prizadene možno¬
sti za uveljavljanje zdravstvene¬
ga varstva predvsem tiste katego¬
rije zavarovancev, ki imajo nizke
osebne dohodke (upokojenci, sta¬
rejši ljudje). Srčni bolniki, astma¬
tiki, kronični revmatiki in na¬
sploh vsi bolniki s kroničnimi
obolenji bi morali biti izvzeti.
Tudi obiski na domu pri teh bol¬
nikih, ki se vršijo mnogokrat sa¬
moiniciativno s strani zdravnika
ne bi smeli biti obremenjeni s
participacijo. Če že predlagamo
plačevanje akutne pijanosti, za¬
kaj ne bi predlagali tudi partici¬
pacijo pri komisijsko dovoljenih
splavih? Če bi bila določena par¬
ticipacija pri prevozih z reševal¬
nimi avtomobili v procentih, bi
bil zavarovanec iz Bloške planote
precej bolj obremenjen kakor pa
zavarovanec iz npr. Vrhnike? Če
že mora biti, naj bi bila partici¬
pacija določena v fiksnih zneskih,
kar velja tudi za zobozdravstvo,
kjer se mnenje strokovne komisi¬
je republiškega zdravstvenega
centra razlikuje od v tem članku
omenjenega predloga.

Kot predsednik sveta zavaro¬
vancev občine Cerknica pozivam
vse občane, da omenjeni predlog
v časopisu »DELO« dobro prebe¬
rejo in svoje pripombe pismeno
ali ustmeno dostavljajo na naslov:
dr. Boris Kravanja, Cerknica. Na
ta način bomo lahko o tem za nas
vse tako aktualnem vprašanju
imeli kar največ pripomb in
predlogov, ki jih bomo preko sve¬
ta zavarovancev posredovali in
zagovarjali v skupščini komunal¬
ne skupnosti socialnega zavaro¬
vanja Ljubljana.

dr. Boris Kravanja

V

Študentje dokazujejo delo svojega kluba...

Notranjski študentski klub,
ustanovljen konec preteklega leta,
počasi, a vztrajno dokazuje, da
se ne bodo uresničile kritike ti¬
stih, ki so rekli »kje neki, zopet
neka muha enodnevnica«. Takoj
po izredno uspeli prireditvi v čast
29. novembra lansko leto in šport¬
nem tekmovanju v Novi vasi, so
se člani kluba zagrizeno oprijeli
dela pri uredtivi svojih notranjih
odnosov, izdelavi statuta kluba in
razprave o orientacijskem progra¬
mu za prvo polovico leta 1967. Za
prvo pomoč pri začetnih finančnih
težavah so pakazale razumevanje
nekatere delovne organizacije
(Brest, Zdravstveni dom), Skup¬
ščina občine Cerknica in Sociali¬
stična zveza. Za pravilno razume¬
vanje jim gre vsa zahvala.

Za začetek novega leta in pred-
pustno-zabavni čas je klub prido¬
bil za sodelovanje humoristično-
satirično grupo Toneta Fornezzija
»Metla 67«, ki je medtem že po¬
metla s svojim »specialnim« pro¬
gramom v Cerknici in Starem
trgu. Istočasno se uspešno zaklju¬
čujejo dogovori z nekaterimi za¬
bavnimi ansambli za gostovanja
pri nas.

V počastitetv našega največjega
pesnika Franceta Prešerna imamo
namen prirediti poseben kulturni
program, pri katerem bodo sode¬
lovali znani slovenski umetniki,
pa tudi člani kluba sami bodo ak¬
tivno sodelovali. Proslavo name¬
ravamo pripraviti v Grahovem in
v Novi vasi. Ob dnevu žena —
8. marcu — bo v Starem trgu kul¬

turni večer, na katerem bo s svo¬
jimi pesmimi sodelovala domačin¬
ka Marička Žnidaršičeva. Priteg¬
niti nameravamo tudi nekatere
znane operne soliste in po vsej
verjetnosti absolvente igralske
akademije iz Ljubljane.

Športna komisija za marec ali
april pripravlja poseben nastop
znanih slovenskih in jugoslovan¬
skih športnikov — domačinov
(brata Pavšiča, Grom, Steržaj,
Mlakar, Usenikova, Kandare in
drugi). Za posebno »poslastico«
naj bi poskrbel naš znani Miro
Cerar in še nekateri. Za poživitev
športne dejavnosti bo razen tega
nastopa športna komisija skušala
organizirati veleslalom na Slivni¬
ci in sodelovala pri delavskih
športnih igrah 1. maja.

V programu imamo še slikar¬
sko razstavo domačih umetnikov
Lojzeta Perka, Milana Rota in
Milene Usenikove, ki jo namera¬
vamo- prirediti v sodelovanju z
osnovno šolo v Cerknici. Z Glas¬
beno šolo na Rakeku želimo tesno
sodelovati in skupno z njo orga¬
nizirati posebno glasbeno produk¬
cijo v maju mesecu. Ustni časo¬
pis, večer Vibinih kratkometraž-
nih filmov, večer lepote naše No¬
tranjske v diapozitivih domačih
foto-amaterjev so še tudi prire¬
ditve, ki jih ima v programu štu¬
dentski klub v prihodnjih mese¬
cih. In za krono vsega si močno
želimo v sodelovanju s Sloven¬
skim narodnim gledališčem pri¬
praviti na prostem dramo »Pri¬
morske zdrahe«. Ce bomo zagra¬

bili vsi in pridobili za pomoč vse,
ki to pomoč lahko prispevajo, po¬
tem nam bo uspel tudi tak »ve¬
liki podvig«!

Notranjski študentski klub želi,
da bi občani sami dajali odboru
kluba predloge za organizacijo ta¬
kih prireditev, za katere mislijo,
da bi bili primerni za nas. Prav
tako bi želeli, da bi družbeno-po-
litične organizacije pomagale pri
čim popolnejši izbiri programa, ki
naj bi s skupnimi napori prinesel
v Notranjsko več življenja, kot
pa ga je bilo doslej! Svoje pri¬
spevke pošiljajte na naslov: Lojze
Tomec, Stari trg 4.  Študentje se
bodo potrudili, da v okviru svojih
možnosti in sposobnosti napravijo
kar največ.

dr. K. B.

Stanovanja
so odkupili

Na zadnji seji sveta občinskega
stanovanjskega gospodarstva pri
SGP »Gradišče« so se člani odlo¬
čili za odkup štirih stanovanj v
stanovanjskem bloku s trgovskir
mi lokali v Starem trgu: Pri Kre¬
ditni banki in hranilnici v Ljub¬
ljani so najeli 20-letno posojilo
22 milijonov starih din. Kaže, da
je stanovanjsko gospodarstvo v
novih razmerah na pravi poti,
katero mu je začrtala gospodar¬
ska reforma.

Jožeta Zakrajška, cestarja pri
Cestnem podjetju Ljubljana smo
zmotili, ko je poglabljal jarek ob
cesti v Novi vasi na Velikih Blo¬
kah. Povedal je, da skrbi za 15
kilometrov ceste med Podstrm-
cem in Cajnarji. Včasih pa je
treba še kje drugje poprijeti.
Njegova največ ja želja je, da bi
vendar enkrat pošteno popravili
cesto, ki zanjo skrbi, da ne bi
vedno samo on bil tisti, ki ga naj¬
večkrat zmerjajo vozniki motor¬
nih vozil, čeprav tega ni prav
nič kriv

»Boljšo papco

Živinoreja je bila na Blokah
že od nekdaj močno razvita.
Kmetje so po- živino za pitanje
hodili celo v Belo krajino ali pa
še dlje,, čez Kolpo na hrvaško
stran. Po nekaj mesecih so se ob
obilni krmi živali opomogle in
kmetje so goved prodali z lepim
dobičkom.

Zdaj kmetje le poredko- tako
daleč hodijo- po živino. Pravijo,
da se to ne izplača, ker za kilo¬
gram žive teže premalo- dobijo,
upoštevaje prodajno ceno mesa
po mesnicah. Bolj mršave vole
skušajo dobiti kje bližje, potem
pa jih pitajo tako dolgo, da je iz¬
kupiček tudi) zanje še ugoden.

Pogovarjali smo se s Karlo-m
Lužarjem, po domače Pikcovim
iz Studenca na Blokah. Doma ima
šest glav živine, 16 hektarjev
zemlje in 5 hektarjev gozda.

»Tale dva vola, ki ju zdajle
peljem domov, sem kupil v Vi-
ševku v Loški dolini,« je pripo¬
vedoval. »Pri meni bosta imela
boljšo papco, pa si bosta opomog¬
la. Potlej pa, ko bo čas in cena
ugodna, morda čez dva ali tri
mesece, ju odpeljem k mesarju.
Toliko bom že priredil, da se bo
izplačalo. Se pa to zdaj dosti
manj izplača, kot se je včasih.
Premalo dobimo za živino, ker
mesarji poberejo smetano-, čeprav
meso potem pojedo Italijani. Ži¬
veti pa je treba! Doma imam še

imam zanju«

tri otroke, ki hodijo v šolo. Naj¬
starejša hči, ki je končala osem¬
letko, pa službe ne dobi...«

-mG

Naš reporter se je pri Malenških v Cajnarjih št. 1 oglasil ravno takrat,
ko so na voz naložili rejeno svinjo, namenjeno k mesarju. Gospodinja
nam je povedala, da svinje še ne bi prodali, vendar je prejšnji dan
domači sin odnesel surovo kožo tiste dni odrtega prašiča k mesarju in
obenem obljubil, da mu bodo prodali še svinjo. Gospodinja in nekaj
sosedov, ki so svinji »pomagali« iz hleva na voz pa so pripomnili,
da ne razumejo, zakaj bo mesar plačal samo po 700 dinarjev za kilo¬
gram žive teže, ko pa je v mesnici skoraj še enkrat dražje. »Polovica
se menda ne ukolje!« so poudarili In še prav — imajo! Vsekakor bi
bilo zanimivo, če bi nekdo, ki te stvari podrobneje pozna, odgovoril

na to vprašanje

Julijana Hribar, kmetica iz Žirovnice pri Cerknici je 21. 12. 1966 zadnja rodila v minulem letu v postojn¬
ski bolnici in sicer hčerko Silvico. Prva v letu 1967 prav na Novo leto zjutraj, pa je rodila Ana Kandare
iz Loža pri Starem trgu — fantka Borisa. Obe so v bolnici obdarili. Obema materama čestita tudi »Glas

Notranjske«

Stran 7

§ t  2 — 1. februar 1967

GLAS NOTRANJSKE

ZA ZAČETEK MEDNARODNEGA TURISTIČNEGA LETA NAŠA SERIJA ČLANKOV:

0 otroku, ki ga imajo vsi radi, nihče pa zanj ni

♦ Zares čudno je s turizmom v naši občini. Vsi se z njim ukvar-
+ jamo, vsi ga imamo radi kot lastnega otroka, samo odgovoren
+ zanj nihče noče biti, kaj šele, da bi zanj plačeval alimente; dal
+ skratka denar, da bi to dete vendarle enkrat shodilo in prebolelo
+ rahitis ...

Kar poglejmo nekaj najbolj
značilnih primerov':

Osemnajstega februarja  bodo
minila že tri leta, odkar je občin¬
ska skupščina sprejela odlok o zu¬
nanjem videzu naselij. Zdaj so
še bolj neurejena in celo bolj
umazana kot so bila takrat, ko še
ni bilo tega odloka, ki se je zanj
toliko časa zavzemala občinska
turistična zveza. In zakaj je tako?
Samo zato, ker bi odlok morali
tudi izvajati, pa ga ne. Turistič¬
na društva menijo, da je za to
zadolžena občina, ki je pač spre¬
jela tak odlok. Na občini pa pra¬
vijo, da odlok predstavlja samo
pravno veljaven dokument, ki se
nanj turistična društva lahko
zmeraj sklicujejo, kadar zahteva¬
jo, da bi bili naši kraji bolj snaž¬
ni, lepše urejeni in še bolj pri¬
vlačni, kakor pa jih je ustvarila
sama narava. Drugod, na primer
po Gorenjskem, so turistična dru¬
štva menda glavni pobudniki ak¬
cij za olepšavo naselij in podob¬
nih ukrepov', ki premotijo oči tu¬
ristov, da se pri njih zadržujejo
dlje, kot pa so prvotno namera¬
vali. Če  pa se kdo upre, ga turi¬
stično društvo spametuje na pod¬
lagi občinskega odloka ...

S politiko do obrti,  zlasti še do
zasebne, smo te dejavnosti v
prejšnjih letih skoraj docela uni¬
čili. Še zdaj se ni postavila na
noge, čeprav je občina sprejela
odlok, po katerem na primer vsak
»nov-« gostilničar šele tretje leto
obstoja svoje gostilne plača ce¬
lotno dohodnino, prvo leto pa mu
oprostijo polovico in drugo leto
četrtino tega prispevka. Tako je
lepo in prav.

Ni pa prav,  da v občini še zdaj
nimamo izoblikovane kompleksne
politike glede razvoja vseh storit¬
venih dejavnosti, znotraj katerih
zasebna pobuda lahko pomeni sa¬
mo dopolnilo vsega tistega, česar
ne zmore ali ne zna storiti druž¬
beni sektor. Tudi ni prav, da za¬
sebnikom, ki odpirajo nove go¬
stinske in družbene obrate, vse
doslej nismo upoštevali njihove¬
ga deleža sredstev; ne glede na
to, ali jim je tudi naša družbena
skupnost kakorkoli že pomagala,
na primer s kreditom ali z dovo¬
ljenjem za večji posek lesa.

Približno enake davke  na pri¬
mer plača gostilničar, ki je v svoj
obrat vložil velika sredstva, da
bi ga pač prikupno opremil, kot
tisti njegov konkurent, ki je v
točilnico postavil razmajan šank,
nekaj polomljenih stolov in na
hitro z apnom prebelil stene. Oba
plačujeta pavšalno odmerjeni da¬
vek, kakor sta ga sama napove¬
dala in česar potem nihče več ni
preverjal.

Po novem naj bi  sicer bilo ta¬
ko, da bodo vse davščine odmer¬
jene na osnovi prometa, da ne bi
bilo več takih krivic, kakršnih
smo nekaj tudi omenili. Ampak
je spet tako, da samo pri tem
spet ne bi smelo ostati. Občinska
turistična zveza Cerknica je bila
na primer v Sloveniji izvirni po¬
budnik zamisli, da bi občinska
skupščina tudi do teh vprašanj
zavzela konkretno in dolgoročno

politiko ter na osnovi tega odme¬
rila tudi davščine.

Postavljen naj bi bil  na primer
pogoj, da morajo vsa gostišča do
določenega roka poskrbeti za spo¬
dobno opremo, urejen tlak, sani¬
tarije itd., itd. Če tega v roku ne
bi storili, bi jih uvrstil v ustrezno
nižjo kategorijo, s čimer bi od
njih že vnaprej odvrnili zahtev¬
nejše goste.

Če bi bilo tako, bi bili lastniki
teh gostišč sami zainteresirani, da
goste privabljajo ne le s kvalite¬
to storitev, temveč 'tudi z ustrezno
urejenim okoljem in notranjostjo
lokalov. Gostu namreč ni vseeno,
ali bo postrežen za lepo pogrnje¬
no mizo ali pa v nepometeni to¬
čilnici, vse to pa za isto ceno v
kateri pa bo vračunan morda tudi
pretep domačih fantov.

Ta predlog smo tudi v naši ob¬
čini pohvalili, ukrepal pa doslej
le ni nihče ...

Vemo, da bodo te uvodne pri¬
pombe  ob začetku naših člankov
»O otroku, ki ga imajo vsi radi,
nihče pa zanj ni odgovoren,«
vzbudile vrsto pripomb in očit¬
kov, da smo tendenciozni ter eno¬
stranski. V opravičilo za tokrat
naj velja samo to, da je tudi tak
način obravnavanja problemov
lahko koristen, kajti ljudje smo
pač takšni, da marsikdaj iz sa¬
mozadovoljstva ali lenobnosti ne
reagiramo vse dotlej, dokler nas
nekaj ali nekdo pošteno ne zbo¬
de...

Res je sicer,  da je uresničitev
marsikaterega načrta odvisna
predvsem od sredstev, kakor na
primer asfaltiranje cest in izda¬
janje propagandnih turističnih
publikacij. To dvoje: za zdaj as¬
faltirana cesta od Planine do
Martinjaka in odcepa med Sta¬
rim trgom in Ložem z ene strani
ter razglednice, prospekti in dru¬
ge publikacije Turistične zveze

Namesto korozije
Rakeku in turizmu

Zadnja leta veliko govorimo o.
turizmu Notranjske. Mnogi meni¬
jo, da bo postal turizem celo glav¬
ni vir dohodkov, da je Rakek na
pragu tega razvijajočega se tu¬
rizma ... No, tukaj se ustavimo!
Najprej pot pod noge in si oglej¬
mo center Rakeka. Pazite! Opo¬
zarjam vas, da vzamete s seboj
najmanj čolne, ker boste sicer
prav tu morali zabresti v kalne
vode. Rešilcev pa tukaj ni, kveč¬
jemu kakšen avto vas bo blago¬
dejno in milostno poškropil. Bo¬
dite torej previdni! V tem centru
se razprostirajo poslovne ustano¬
ve: na eni strani trga železniška
postaja, sodišče, SDK (služba
družbenega knjigovodstva) na
drugi pa brivnica, slaščičarna, po¬
šta, restavracija, bife, kreditna
banka, Transavto, samopostrežba,
skladišča, klubska soba... V sre¬
dini trga stoji spomenik padlim.
Da, vse to je tu. V prispodobi par¬
ka sta bila pritrjena dva koška
za odpadke in ker nista imela
»dna«, so ju lepo odstranili.

Priporočam, da se tukaj po¬
drobneje razgledate, in videli bo¬
ste še marsikatero turistično zna¬
menitost. Ko boste zapuščali cen¬
ter in se napotili proti Partizanski
cesti, si oglejte še na kraju skla¬
dišč lepo zabetonirano smetišče in
okrog njega vse, kar lahko turist
pričakuje. S tem pa naš izlet po
Rakeku še ni končan. Rakek ni
tako majhen kot sem vam ga
predstavil. Kajpak, saj boste po¬
trebovali od kraja do konca uro
hoda. Ravno velemesto še ni, če
pa se bo razvijal še dalje proti
Uncu, Ivenjemu 'selu in Cerknici,
bo kmalu zaslužil to ime. Toda to
smer prepustimo našemu urbaniz¬
mu. Tik pred odcepom proti Uncu
je na levi strani Kartonažna to¬
varna. Njeni presežni produkti so
odloženi vmes med tovarno in
upravo »Škocjana«. Morda bodo
še komu prav prišli? Rakovški
nadebudni šolski mladini so nam¬
reč služili za poletno sankanje na

bližnjem griču. Streljaj naprej
proti Cerknici gradijo nov Rakek.
Lepo število hišic je zraslo kar
čez noč. Vmes pa stoji zaščiten
spomenik — kozolec. Lepa zgrad¬
ba je to. Njegovo starost in zgo¬
dovinski pomen izpričujejo streš¬
na rebra in še posebej prednji,
povešeni kapnik. Ne smemo po¬
zabiti reprezentančnih zgradb —
stolpnic, ki jih v dveh predstav¬
nikih ima tudi Rakek, le da so
graditelji pozabili tukaj zgraditi
vsaj eno pokrito smetišče. Toda
to vas naj ne moti. Okolica je kot
nalašč pripravna za to: nekaj
ostalin buldožerja, porasli plevel
so pripravni za odlaganje podob¬
nih materialov. Ni lepšega in za¬
nimivejšega turističnega pogleda,
kot na poigravajoče se papirje v
vrtincih vetra levo in desno po ve¬
soljnem Rakeku. Lani so bili tu¬
risti več ali manj prikrajšani za
to zadnjo sliko. Je pa za nas opra¬
vičljivo — ta večni dež ... Moker
papir pa nima te lastnosti. Prav
bo, če vas seznanim s preizkuše¬
nim patentom: v krajih, izpostav¬
ljenih vetru, nikar ne gradite za¬
prtih smetišč ...

Ne smemo mimo, ne da bi opo¬
zorili obiskovalce Rakeka o izvrst¬
ni vodi. Ko boste odprli ventil,
vam bo pritekla ta tekočina v vseh
spektralnih barvah. Paziti pa bo¬
ste morali, da si jo boste zagoto¬
vili v dovolj ni količini že v jutra¬
njih urah, ker drugače ne bo nič.
Zaležanim gospodinjam naj se kar
to zgodi, bodo vsaj neubogljenčki
veseli, ker se jim ne bo potrebno
umivati.

Vseh lepot pa res ne smem od¬
kriti, ker bi utegnile postati ne¬
zanimive. Pridite, obiščite naš
kraj in vzhičeni boste nad eno sa¬
mo skrbjo za razvoj turizma. S ta¬
ko bilanco korakamo v novo leto.
Kaj nameravamo storiti v novem
letu za razvoj turizma, pa je za¬
enkrat še naša skrivnost.

Mirko Š.

odgovoren (I)

Cerknica pa je pravzaprav edino,
kar smo doslej uresničili izmed
vseh naših turističnih napovedi.

Vendar pa uresničitev  tega, o
čemer smo danes pisali, ni toliko
odvisna od sredstev kot pa od
pripravljenosti in zavzetosti vseh,
ki imajo besedo pri odločanju o
teh zadevah. Torej bi veljalo
spregovoriti o tem, zakaj nismo
storili vsaj tistega, kar bi lahko
in kar bi tudi morali, saj končno
ni šlo za trošenje sredstev, ampak
za premišljeno politiko, kako naj
bi ustvarili več denarja za ures¬
ničevanje preostalih turističnih
načrtov naše občine.

Če bi bilo tako,  ne bi danes ugo¬
tavljali, da smo precej zgrešili ne
le z našo dosedanjo načelno poli¬
tiko glede razvoja turizma in
vseh ostalih storitvenih dejavno¬
sti, ampak smo dopustili tudi
krepke spodrsljaje v konkretni
praksi. Dovolj bo, če pri tem ome¬
nimo »srečno roko« pri doseda¬
njem turističnem razvoju Rakove¬
ga Škocjana.

V naslednjih številkah:

0  Kaj naj bi letos res uresni¬
čili izmed vseh turističnih
obetov?

0  Cerkniško jezero — spet brez
»očetov«?

0  Zakaj se noben gostinski de¬
lavec ni prijavil na tečaje
tujih jezikov?

0  Kdaj bo za javnost odprt
Grad Snežnik?

0  Kdo bo odstrelil medveda,
»last« Lovske družine Loška
dolina?

0  Ali je bila samo slaba cesta
kriva za zapozneli striptease
v Rakovem Škocjanu (inter¬
vju s plesalko)?

COSI

a portorose

Nrgbt di Portorose

Tako v Portorožu — poroča ita¬
lijanska revija Flash o prijetnem
silvestrovanju v Portorožu. Seve¬
da, plesalka na sliki je bila pri¬
vlačna atrakcija. S tem v zvez:
naj povemo, da se podobna atrak¬
cija obeta tudi gostom bara v ho¬
telu »Rakov Škocjan«

Gabrijel, Kurent, Pust, da o
Fašniku ne govorimo...

Cajlu lajtu je pustu,
k'pa pride čas o pustu
bum babo doma pustu
se u Cjrknco pjelat pustu
ze pt se pros’t ne bum pustu,
vajm, da ga ne bum n’č pustu.

Leži v gostilni, (to ji nese), na
dostojnem odru. Zraven je posoda
z vinom, za škropljenje, če nočeš
kropiti, te namažejo s črno kre¬
mo. Tudi prispevek lahko daš —
v denarju ali vinu. Če  jokaš, ti
ni treba nič plačati. Tudi trezni
brez denarja jokajo. Kurent leži
v obleki, ki se je ne bi sramoval
nihče, tudi 8. februarja ne. Čev¬
lje ima zelo dostojne, darovalec
si kupi nove ali pa nič. »Sorod¬
nikov« je vedno polna soba. Tudi
kakšno (žalostno) zapojejo. Ko ga
peljejo po cesti igra godba. Godci,
njegovi »bližnji« so res vzdržljivi
fantje. Spali niso že dan, dva, nič
jedli, ni pa rečeno, da so tudi žej¬
ni, kar potrjujejo tudi (ne)ubrani
zvoki. Trije padejo z voza. Har¬
monikar je na vrhu. Igra naprej
in vmes se pobirajo iz kravjekov.
Sprevod se ustavi na mostu. Go¬
vor je kratek, toda ganljiv. Spet
solze. In tulijo, kot ranjene zveri.
Polijejo ga z bencinom po slam¬
nati glavi (Kurenta seveda). Nje¬
gova maska se še vedno smehlja.

To jim da novih moči. Gorečega
vržejo v vodo. Drugi (živi) ska¬
čejo sami. Vedno se najde dosti
(Kon) Kurentov. Žalostno zavijajo
in se kobacajo iz vode. Vmes kriki
obupa: »Gabrijel!« Fotograf slika,
poze niso prisiljene. Slike so po¬
tem razstavljene (cena običajna).
Narod, ki nima pravega čuta za
običaje, strmi ob strani. Promet
je (čez most) zaprt. Struga, na
srečo nastopajočih, še ni zmrznje¬
na. Za okužbo rib š Kurentove
strani se ni bati. Race bežijo, dru¬
gi dvonožci pa ne. Mask ni dosti,
šem pa. Presnjte larfce! Sedmina
je v hotelu, muzika pa na šanku.
Orkester sestavljajo: dva man-
deljca s harmoniko, brkati dolgin
z berdo brez strun, in še boben
z bobnarjem, boben pa brez open.
Sedaj nastrada obod bobna. Vse
za običaj in vina na žalost! Žalost
je pristna, o vinu ne moremo tega
trditi. Barva je prava in tudi na¬
stopajoči so že pobarvani. Takrat
je vseh barv na pretek: črnih
podočnjakov, krvavih oči, rdečih
nosov, pomodrelih ušes in »pla¬
vili« duš. Lušnu! Lušnu za krje-
pat!

Nadaljevanje 7. februarja 1968
— nastopajo isti + 200 novih (le¬
tošnjih) gledalcev.

Lado Milavec

Ta čudni kraški svet

Sloviti rakovški kozolec

Živimo na klasičnem Krasu,
polnem še neraziskanih pojavov
dolgoletnega delovanja vode v
kamnu. Kras nam je podaril tudi
tri bisere: Rakov Škocjan, Cerk¬
niško jezero in Križno jamo.

Do pred kratkim smo bili pre¬
pričani, da je Križna jama, ki jo
jamarji imenujejo »jama nad ja¬
mami« ali »eldorado jamarjev« s
svojimi 6949 m podzemnih rovov
druga največja jama v Sloveniji,

takoj za Postojnsko jamo. Vendar
to ne drži! Karlovica na Cerkni¬
škem jezeru je kar »čez noč« sko¬
čila s četrtega na drugo mesto.
Raziskanih je 8500 m podzemnih
rovov. Seveda ne Križna jama in
ne Karlovica nista raziskani po¬
polnoma in je možno pričakovati,
da se vrstni red spremeni ali pa
razlika poveča.

Med 10 najdaljšimi jamami v
Sloveniji so naše tri:

2. Velika Karlovica, 8500 m,

3. Križna jama, 6949 m,

9. Zelške jame, 2832 m.

Z brezni pa imamo manj »sre¬
če«. Naše največje, oziroma naj¬
globlje brezno je šele na 19. me¬
stu v Sloveniji. Gre za Snežniško
brezno II, Snežniško brezno I je
na 22. mestu. Globina le-teh zna¬
ša 185, oziroma 162 m.

Vsa brezna niso raziskana in je
pričakovati nova odkritja.

Stran 8

GLAS NOTRANJSKE

St. 2 — 1 . februar 1967

Nagradna, križanka

-ZNANA SLOVENSKA MESTA IN KRAJI-

Gyorgyi Korda in Pal Vasarhelyi, mlad drsalni par iz Madžarske, ki
bi naj na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju na ledu v
Ljubljani (od 31. I. do 5. II. 1967) presenetil in z drugimi člani mad¬
žarske ekipe prinesel renesanso uspehov madžarskih drsalcev. Na
tem prvenstvu bomo videli najboljše evropske pare. Kdor si ni zago¬
tovil kart za Halo Tivoli, bo prvenstvo spremljal po televiziji

Naš obveščevalec

KINO CERKNICA

Vodoravno: 1. najvažnejše slo¬
vensko srednjeevropsko železni¬
ško vozlišče, ki povezuje severo¬
vzhodno in zahodno Evropo z
Balkanom in Orientom; 10. sta¬
rejše slovensko pristanišče in le¬
tovišče z bogato kulturno tradici¬
jo in sedežem pomorske akade¬
mije, (glej sliko); 11. mestece v
zgornjedravski dolini s staro že¬
lezarsko tradicijo, znano po izde¬
lavi odličnih jeklenih obdeloval¬
nih strojih; 12. brazda, enkratno
odoranje; 14. zahodnonemška
vojna luka (pristanišče); 15. sta¬
roegipčanski bog Sonca; 16. reka,
ki teče skozii Sento; 18. začetnici

hrvatskega realista, sodobnika
Miroslava Krleže; 19. krdelo,
čreda; 22. hotelski uslužbenec; 24.
drugo največje slovensko gospo¬
darsko in kulturno-umetniško
središče, štajerska metropola; 26.
nemški pesnik, predstavnik mo¬
deme (Rainer Maria); 28. ime so¬
dobne slovenske pesnice (Ceme-
jeva); 31. usnje na zadnjem delu

čevlja (opetek); 33. kos celote; 34.
vrsta minerala, drag kamen; 35.
gorski cestni prelaz v Karavan¬
kah, kraj je znan po motornih
dirkah; 38. daljše obdobje, era;
39. izražanje osebnega razpolože¬
nja pri moškem spolu; 40. poto¬
mec, naslednik; 41. začetnici
francoske filmske igralke, zvez¬
de -seks vala« (na sliki); 42. stič¬
no mesto; 43. samoglasnik iin so¬
glasnik; 44. bivša kratica SRS
(obratno); 45. mesto v dravski do¬
lini, Ilirsko-Keltskega naziva, z
bogato zbirko kulturno-zgodovin-
skih spomenikov, ki mu je rim¬
ski cesar Vespazian že leta 69
podaril mestne pravice in ga ce¬
sar Trajan leta 103 povzdignil v
rimsko kolonijo »ULPIA TRAIA-
NA POETOVIO« (slika); 46. gora
v Italiji (1734 m); 48. natrijeva
spojina za impregnacijo papirja
kateri se uporablja kot električ¬
ni izolator; 49. arabsko žensko
ime.

Navpično: 1. Poklic gradbene
stroke; 2. kratica mednarodne or¬
ganizacije za begunce; 3. prid¬
nost, marljivost, smisel za kaj;
4. znani francoski pisatelj (Clau¬
de); 5. Ivan Ravnikar; 6. testeni¬
na, italijanskega izvora; 7. srbo-
hrvatski zaimek; 8. prašni delci;
9. kemični element (Te); 10. me¬
stece ob slovenski obali, znano
letovišče; 13. statue; 17. kamra,
izba; 20. zmlet, zdrobljen; 21.
zveza, pogodba; 23. mesto v Ita¬
liji (naša oblika); 35. madridski
nogometni klub; 27. slovenski
operni skladatelj (Benjamin); 29.
mesto v Savinjski dolini z močno
razvito industrijo barv, posode,
tehtnic in najstarejšo cinkamo na
Balkanu; 30. rusko moško ime;
32. upravno - politično središče
SRS, imenovano -belo mesto«;
36. učenje; 37. moški pevski glas;

40. sedež najbolj prometne cari¬
narnice na italijansko - jugoslo¬
vanski meji s postajališčem Sim-
plon expresa; 41. kanadski po¬
pevkar (Jim); 44. znani slovenski
zgodovinar; 45. slaščica, torta; 47
čarodej.

Med pravilnimi rešitvami bo¬
mo izžrebali 10 za nagrade. Raz¬
delili bomo 10 nagrad po 10 no¬
vih din. Rešitve pošljite do 15.
februarja uredništvu. Na ovojnici
pripišite -Nagradna križanka«.

PRVA NAGRANA V ŽEJE!

Dne 20. januarja je komisija, ki
so jo sestavljali Milan Živkovič,
Danilo Domajnko in Milan Gove¬
kar pregledala prispele rešitve
Nagradne križanke, objavljene v
novoletni številki Glasu Notranj¬
ske in med pravilnimi rešitvami
za nagrado izžrebala naslednje:

Prvo nagrado v znesku 10.000
S din prejme Silvo Milharčič, Že¬
je 6, pošta Prestranek.

Drugo nagrado v znesku 5000
S din prejme Marija Godeša,
Unec 92, pošta Rakek.

Deset tretjih nagrad po 1000
starih dinarjev pa je žreb razde¬
lil med naslednje reševalce:

Gabrijel Zorc, Heroja Iztoka 1,
Rakek;

Dana Zalar, Gornje Otave 11,
p. Begunje pri Cerknici;

Branka Mršek, Unec 52, Rakek;

Ladi Trost, Poljanski nasip 20,
Ljubljana;

Branko Gornik, Osemletka Gra¬
hovo, p. Grahovo pri Cerknici;

Malka Martinčič, Grajska 46,
Bled;

Pepca Pucelj, Cesta 4. maja 47,
Cerknica;

Tatjana Premeri, Kneza Koc¬
lja 51, Ljubljana;

Jožica Košir, Begunje pri Cerk¬
nici 28, p. Begunje pri Cerknici;

Roman Korošec, Partizanska
12, Rakek.

Komisija pripominja, da je več
reševalcev poslalo delno pomanj¬
kljive rešitve (pozabili so napisati
eno črko, kakor na primer Marija
Cuk iz Grahovega 36) ali pa se
niso podpisali. Tako so zaradi
malomarnosti prišli ob prvo na¬
grado, ki bo osrečila dobitnika
izven naše občine. Iz krajev iz¬
ven naše občine pa je sicer prišlo
veliko rešitev, kar pomeni, da
GLAS NOTRANJSKE močno
razširja krog svojih bralcev.

Program za mesec februar:

2. II. češki film -TRGOVINA
NA KORZU«; 4. II. češki film
-DVA MUŠKETIRJA«; 5. II.
francoski barvni »2ENDARM IZ
SANT TROPEZA«; 9. II. franco¬
ski film -ZLATI TRIUMF«; 11.
II. jugoslovanski film »LAŽNIV-
KA«; 12. II. ameriški barvni film
-SVET SUZI WONG«; 16. II.
švedski film -LJUBITI«; 18. II.
ameriški barvni »PRIGODE TO¬
MA IN YERIJA«; 19. II. ameri¬
ški barvni -RIO CONCOS«; 23. II.
ameriški film -KRITIČNA TOČ¬
KA«; 25. II. sovjetski film »MUK-

TAR«; 26. II. ameriški barvni
»MOČNEJŠI OD SLAVE«.

.Predstave vsak četrtek in sobo¬
to ob 19.30 in nedeljo ob 14. in 19.
uri.

KINO RAKEK
Program za mesec februar:

4.—5. II. francoski barvni »MA-
DAM SAN ŽEN«; 11,—12. II. ame¬
riški barvni -SEVERNO PROTI
ALJASKI«; 18.—19. II. ameriški
barvni film -JUPITROVA LJUB¬
LJENKA«; 25.—26. II. ameriški
barvni -NA JAMAJKO«.

Predstave vsako soboto ob 19.30
in nedeljo ob 17. uri.

KINO STARI TRG
Program za mesec februar:

1. II. francoski »POGLED Z
MOSTA«; 4.—5. II. italijanski
»ALADINOVA ČAROBNA SVE¬
TILKA«; 8. II. domači -MINUTA
ZA UMOR«; 11.—12. II. ameriški

-Štirje apokaliptični jez¬
deci«;  15. II. italijanski -RIM¬
SKO ZLATO«; 18,—19. II jug.
nemški -BLAGO V SREBRNEM
JEZERU«; 22. II. poljski -KJE JE
GENERAL«; 25.—26. II. ameriški
»PCIHO«.

Predstave so ob sredah ob 19.
in v nedeljo ob 15. in 19. uri.

Izhaja mesečno — Izdaja Ob¬
činski odbor SZDL Cerknica —
Urejuju uredniški odbor: Slav¬
ko Berglez, Danilo Mlinar, Ja¬
nez Logar, Mihael Mišič, Srečo
Lončar, Janez Obreza, Milan
Strle, Peter Kovšca, Slavko
Tornič, Stefan Bogovčič, dr.
Boris Kravanja, Mirko Šuligoj,
Srečo Krašovec, Milan Govekar
in Milan Živkovič — Glavni
in odgovorni urednik: Danimir
Mazi — Tehnični urednik: Da¬
nilo Domanjko (Delavska enot¬
nost) — Naslov uredništva
in uprave: »Glas Notranjske«,
Obč. odbor SZDL Cerknica —
Žiro račun: NB Rakek, 5051-
678-108 — Letna naročnina je
6 N din (600 S din), posamezni
izvod 50 par (50 Sdin) — Za
tujino 1 USA $ — Tiska ti¬
skarna Učnih delavnic Zavoda
za slušno in govorno prizadete
v Ljubljani

Tine Bombač

MEHANIČNA DELAVNICA — RAKEK

0 Splošni avtoservis potniških in tovornih avtomobilov —
generalna in tekoča popravila
• Avtoličarstvo

0 Strojno ključavničarske usluge
0  Izdelava in popravila poljedelskih strojev

Začne obratovati 1. februarja 1967.

Obratovalni čas od 7.—16. ure, ob nedeljah dežurna služba

Kurenta s Ptujskega polja. Tudi letos bodo v Ptuju pustne folklorne
prireditve in karneval